1. No category

KAZENSKA IN
ODŠKODNINSKA
ODGOVORNOST V
ZDRAVSTVU
TINA KORDIŠ, diplomirana pravnica
ZDRAVSTVENA NAPAKA



Zdravstvena napaka je nepričakovan, nenačrtovan
dogodek, ki bi lahko ali je povzročil škodo bolniku. Je
odstopanje od pričakovanega načina izvedbe
zdravstvenega ukrepa. Sem sodijo:
Napake zaradi opustitve (nekaj, kar bi moralo biti
storjeno ali bi lahko bilo storjeno za preprečitev
slabega izida).
Napake zaradi storitve (napačen ukrep; izvedba
ukrepa pri napačnem bolniku; napačnem delu telesa;
zamuda, prehitevanje pri izvedbi ukrepa itd.).
ODGOVORNOST ZA NAPAKE








Odgovornost je lahko:
Osebna.
Moralna, kolegialna
Disciplinska
Odškodninska
Kazenska
Je sorazmerna s pristojnostmi posameznega
zdravstvenega delavca.
Omejena(nepredvideni in nepričakovani zapleti
pomenijo primere, ki izključujejo inkriminacijo).
KAZENSKA
ODGOVORNOST
TELJNA NAČELA KAZENSKEGA PRAVA





Načelo človekovega dostojanstva in humanosti
Načelo legitimnosti in omejevanja represije samo na
nujne primere (kot ultima ratio)
Načelo zakonistosti (Nullum crimen nulla poena sine
lege paevia; Nullum crimen sine lege certa)
Načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti
(odškodninsko pravo)
Načelo sorazmernosti med kaznivim dejanjem in
kaznijo

Kaznivo dejanje je lahko storjeno s storijtvijo ali z
opustitvijo, če je storilec opustil dejanje, ki bi ga
moral storiti.
KRIVDA




Ni vsak storilec kriv.
Krivda se nikoli ne domneva, vedno jo je potrebno
dokazati.
Kriv je storilec, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja
prišteven in je ravnal z naklepom ali iz malomarnosti,
pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel
zavedati, da ravna v nasprotju s pravom, in če niso
podani razlogi, ki izključujejo krivdo.
Elementi krivde=prištevnost; naklep ali malomarnost;
zavest o protipravnosti



Prištevnost je sposobnost razumeti pomen svojega
dejanja ali ga imeti v oblasti
kot duševno stanje je prvi pogoj pri vsaki
zavestni in voljni človekovi dejavnosti. Popolne
razsodnosti ni, le ta se lahko giblje od
nerazsodnosti do večje stopnje razsodnosti.
Za oceno stopnje razsodnosti je odločilna razumska
in čustvena razgibanost, motenost ali ugaslost
človeka.
KAZNIVO DEJANJE STORJENO Z
NAKLEPOM (DOLUS) – zavest in volja
 Kaznivo
dejanje je storjeno z naklepom, če se je storilec
zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti; ali če se
je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja
nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da
takšna posledica nastane. (17.člen KZ), npr. nedovoljen
splav, storitev ali opustitev zaradi katere nastane
prepovedana posledica (npr. opustitev pomoči
poškodovancu ali bolniku).
 Če se takšno dejanje zgodi v zdravstvu gre lahko za
kvalificirano kaznivo dejanje s strožjim
kaznovanjem.


Direktni naklep (dolus directus) pomeni, da se je
storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel
storiti
Eventualni naklep (dolus eventualis) pa pomeni, da
se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je v to
privolil
KAZNIVO DEJANJE STORJENO IZ
MALOMARNOSTI



Zavestna malomarnost – storilec ni ravnal s
potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da
lahko stori dejaje, pa je lahkomiselno mislil, da se to
ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil
Nezavedna malomarnost – storilec se ni zavedal,
da bo nastala prepovedana posledica, pa bi se bil
po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega
moral in mogel zavedati
(26.čl.KZ-1)

Malomarnost se presoja po skrbnosti, ki se zahteva
in je lahko:
 TEŽKA
(ali huda) MALOMARNOST (lat. culpa lata): za
težko malomarnost velja ravnanje v nasprotju s
skrbnostjo navadnega, povprečnega človeka.
 LAHKA (ali lažja) MALOMARNOST (lat. culpa levis):
pa je zanemarjanje skrbnosti, ki se zahteva od
vestnega gospodarja (ravnanje kot dober gospodar ali
kot dober strokovnjak).
MEDICINSKI POSEGI



Zakaj množične poškodbe znotraj medicinske
dejavnosti niso protipravne?
Zaradi veljavne privolitve bolnika, ki pogoj za
izključeno protipravnost zdravstvene dejavnosti
V Francoskem pravu: privolitev; medicinska
kvalifikacija storilca; namen zdravljenja; tehnična
pravilnost
PRIVOLITEV OŠKODOVANCA



Pojasnilna dolžnost
Domnevana privolitev oškodovanca-zdravniški posegi
na nezavestnem: obstajajo take okoliščine, da je
mogoče utemeljeno sklepati, da bi posameznik privolil v
poseg; privolitve pa takrat ne more dati in je jasno da
ni niti privolil niti nasporotoval
Npr. Presoja protipravnosti opustitve zdravstvene
pomoči: pri zastrupljencu, ki ima pri sebi pisno izjavo,
da se je zastrupil z namenom samomora in ne želi
zdravstvene pomoči – po tem institutu bi bila
opravičljiva; ostaja etično sporno




Pri določenih pomembnih dobrinah privoljenja ni
mogoče dati.
Ni mogoče privoliti v evtanazijo, v pohabitev in v
druge poškodbe, ki so poseg najelementarnejše
dobrine telesne celovitosti in dostojanstva sploh.
Tudi če posameznik hoče pomoč pri samomoru ali
samopoškodbi, je takšna protipravna in kazniva.
Privolitev ne sme biti dana v zmoti, pod prisilo,
grožnjo ipd.
SILA IN GROŽNJA



Višja sila (vis maior)
Kompluzivna sila lahko usmerjena na storilca ali
bljižno osebo ali stvar, zato da bi izvršil kaznivo
dejanje; torej voljno ravnanje je izsiljeno z uporabo
fizičnega nasilja ali hipnoze/mamil
Za presojo pomembno, kako grožnjo razumel
ogroženi, ne pa, ali je tisti, ki grozil, resno mislil, niti
ni potrebno, da bi bila grožnja sploh uresničljiva
ZAPOVED NADREJENEGA


Zdravstvena služba hiearhično strukturirana, obstaja
javnopravna zaveza ravnati po zapovedi
nadrejenega; kaj če po zapovedi nadrejenega
izpolnimo zakonske znake kaznivega dejanja?
Problem, saj kazenski zakonik ničesar ne določa!
Dve ključni teoriji. Druga bolj upoštevna, saj določa,
da se protipravnost izključi pri manj hudih kaznivih
dejanjih, pri hudih pa storilec vseeno odgovarja,
četudi ravna po navodilih
SILOBRAN



Dejanje storjeno v silobranu ni protipravno.
Je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec
odvrne od sebe ali koga drugega istočasen
protipraven napad.
Storilec, ki je prekoračil meje silobrana, se sme
kaznovati mileje, če je prekoračil silobran zaradi
močne razdraženosti ali prestrašenosti, povzročene
z napadom, se mu sme kazen tudi odpustiti.
SKRAJNA SILA


Ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki je storjeno v skrajni sili. (12.člen KZ-1).
Skrajna sila je podana takrat, kadar stori storilec dejanje, ki ima vse
zakonske znake kaznivega dejanja zato, da bi od sebe ali koga drugega
odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti
drugače, pri tem pa prizadejano zlo ni večje od zla, ki je grozilo.




V zdravstvu je potrebno institut skrajne sile obravnavati v vsakem
primeru posebej in v danih okoliščinah.
Ne moremo govoriti o skrajni sili v primeru aktivne evtanazije,
prav tako ni razloga skrajne sile v presaditvi organov z mrtve
osebe brez dovoljenja svojcev za živo osebo.
Skrajna sila v medicinskem in pravnem pomenu se medsebojno ne
pokrivata.
Uporaba pravnosti ob medicinski etiki in deontologiji preprečuje radikalne
medicinske posege.
UDELEŽBA PRI STORITVI KAZNIVEGA
DEJANJA - SOSTORILSTVO

Če dvoje ali več oseb skupno stori kaznivo dejanje
tako, da sodelujejo pri izvršitvi, ali tako, da s
kakšnim drugačnim dejanjem odločilno prispevajo k
njegovi izvršitvi, se vsaka izmed njih kaznuje s
kaznijo, predpisano za to dejanje. Govorimo o
sostorilstvu
NAPELJEVANJE IN POMOČ


Kdor drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo
dejanje, se kaznuje, kakor da bi ga bil sam storil.
Kdor komu naklepoma pomaga pri izvršitvi kaznivega
dejanja, se kaznuje, kakor da bi ga bil sam storil, sme
pa se kaznovati tudi mileje. (27. člen KZ).

Kot pomoč pri izvršitvi kaznivega dejanja se šteje zlasti: če
da kdo storilcu nasvet ali navodila, kako naj stori kaznivo
dejanje, če mu da na razpolago sredstva ali odstrani ovire
za izvršitev kaznivega dejanja, kakor tudi če vnaprej
obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca, sredstva, s
katerimi bo kaznivo dejanje storjeno, sledove kaznivega
dejanja ali predmete, pridobljene s kaznivim dejanjem.
ODŠKODNINSKA
ODGOVORNOST
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST




PODLAGA ZA UVELJAVLJANJE ODŠKODNINSKEGA
ZAHTEVKA
Odgovornost za škodo je lahko:
Poslovna (ko gre za zdravstveno napako),
Neposlovna, t.j. deliktna (ko je škoda posledica
nedopustnega posega v telesno integriteto in
osebnostne pravice).
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST







Predpostavke odškodninske odgovornosti:
Protipravno ravnanje ali opustitev povzročitelja
škode. (medicinska napaka, zdravljenje v nasprotju s
pravili stroke ali opustitev pojasnilne dolžnosti)
Nastanek pravno priznane škode.
Vzročna zveza med protipravnim ravnanjem ali
opustitvijo povzročitelja škode in škodo.
Krivda povzročitelja (naklep, malomarnost).
predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti
zaradi kršitve pogodbe so enake tistim, ki veljajo za
deliktno (nepogodbeno) odškodninsko obveznost


zdravstvena ustanova je za ravnanje svojih delavcev
objektivno odgovorna, a le če njen delavec ni ravnal
tako, kot je treba (nestrokovno, neskrbno, …)
po sodni praksi ne gre za pravo objektivno
odgovornost (odgovornost ne glede na
krivdo zaradi opravljanja nevarne dejavnosti), ampak
za postroženo krivdno. Sodna praksa uporabo različnih
medicinskih orodij (uporaba svedrov za vrtanje zob;
drugih) ne šteje kot nevarno dejavnost
ODGOVORNOST ZA ŠKODO





147.OZ :
Za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je
delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če
dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je
bilo treba.
Odgovornost delavca
- če škodo povzroči namenoma => oškodovanec lahko terja
povrnitev škode neposredno od delavca
- regresni zahtevek => če delavec povzročil škodo
namenoma/iz hude malomarnosti => lahko terja povrnitev
škode od delavca tisti, ki je oškodovancu povrnil škodo
(delodajalec, zavarovalnica – največkrat, ker so zdravniki za
svojo odgovornost obvezno zavarovani…)
PRIMER KD in ODŠKOD.ODG.


Zdravnik-specializant ni "zaznal oz. prepoznal na rentgenski sliki prisotnost tekočine v prsni votlini na desni
strani, ni vstavil torakalnega drena, kar bi omogočilo odstranitev zraka iz prsne votline in bi olajšala
zdravniku oceno količine izgubljene krvi, zaradi česar bi se lažje pravočasno in pravilno odločil za
operacijo.
Zdravnik–
specializant ni pravočasno obvestil o stanju poškodovanega nadzornega zdravnika, ko ga je, je
bilo prepozno.



V tej opustitvi je bila podana odgovornost zdravnika–specializanta.
Razsodba v kazenskem postopku:

V kazenskem postopku je bil zdravnik (specializant) oproščen, ker niso ugotovljeni subjektivni znaki kaznivega dejanja,
saj se malomarnost ugotavlja s konkretnimi, subjektivnimi merili, in je bilo ugotovljeno, da se zdravnik glede na svoje
osebne lastnosti in znanje ni zavedal in ni mogel zavedati možnosti nastopa prepovedane posledice.




V pravdnem postopku, kjer je tožena stranka zdravstveni zavod, kjer je bil zdravnik specializant zaposlen,
pa je bila ne glede na to, da je bila zdravnik oproščen, ugotovljena civilnopravna oblika malomarnosti.
Sodišče ni, kot merilo skrbnosti, uporabilo izkušnje in znanje zdravnika –specializanta, temveč znanje in
izkušnje nadzornega zdravnika.
Odgovornost bolnišnice je, da ni zagotovila pričakovani nivo strokovnega nudenja zdravniške pomoči,
ko je v konkretnem primeru v najbolj kritičnem trenutku zdravstveno vodil in obravnaval
poškodovanega ne dovolj izkušen zdravnik.
TIPIČNI PRIMERI ODŠKODNINSKE
ODGOVORNOSTI V ZDRAVSTVU




medicinska napaka
- odstopanje od profesionalnih standardov
strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki
ima za posledico poslabšanje zdravja
zdravljenje brez soglasja pacienta (ali ob
pomanjkljivi pojasnilni dolžnosti)
opustitev nujne pomoči







Odgovornost zaradi zdravniške napake
• nestrokovno ali neskrbno zdravljenje (v nasprotju s stanjem
medicinske znanosti)
• v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka
• lahko storitev (naredil nekaj, česar dober strokovnjak ne bi) ali
opustitev (ni storil nečesa, kar bi dober strokovnjak storil)
• ne gre nujno samo za neskrbnost zdravnika, ampak tudi
drugega zdravstvenega osebja
• primer II Ips 524/2004: bolnikovo smrt je povzročilo vnetje
trebušne mrene zaradi
okužbe z bakterijo zlati strafilokok – razlog za vnos bakterije je
bilo nesterilno delo v bolnišnici



Primer: VSC Cp 1958/2003 (iz obrazložitve)
• “Opustitev pojasnila o morebitnih posledicah operacije
pomeni opustitev strokovnega zdravljenja, kar ima lahko,
če pride do škode, za posledico odškodninsko odgovornost.”
• Kirurg tožnika pred operacijo ščitnice na možnost
poškodovanja povratnih živcev, ki oživčujejo glasilke, pri
operaciji in posledično izgubo glasu, sploh ni opozoril,
čeprav je poškodba povratnega živca, kot je pojasnil
izvedenec, statistično pomemben rizik oziroma nezaželen
stranski učinek operativnega posega pri odstranjevanju
ščitnice, do katerega pride v 0,7% - 7% operacij ščitnice.






Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoči (161 OZ)
“Kdor brez nevarnosti zase ne pomaga nekomu, čigar
življenje ali zdravje je očitno
ogroženo, odgovarja za škodo, ki iz tega nastane če bi jo
glede na okoliščine primera moral predvideti”.
• kdo odgovarja? vsakdo
• omejitev odgovornosti: samo za škodo, ki bi jo oseba,
ki je opustila pomoč, morala predvideti
• zdravstveni delavci => strokovnjaki => bi morali
predvideti škodo in je njihova odgovornost večja (še zlasti,
če se s tem ne bi izpostavili nobeni ali minimalni nevarnosti)
KAZNIVA DEJANJA ZOPER
ČLOVEKOVO ZDRAVJE



Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje
• XX. Poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1)
• nekatera KD lahko stori zdravnik ali
zdravstveno osebje




Opustitev zdravstvene pomoči(189.člen KZRS)
Zdravnik ali drug zdravstveni delavec, ki v
nasprotju s svojo poklicno dolžnostjo ne pomaga
bolniku ali komu drugemu, ki je v nevarnosti za
življenje, se kaznuje z zaporom do enega leta.
6. člen KMSZTS:
“medicinska sestra ne sme odkloniti nujne medicinske
pomoči, ustrezne njeni strokovni usposobljenosti, ne
glede na to, ali je za to pomoč izrecno zaprošena)



Malomarno zdravljenje(190.člen KZRS)
Zdravnik, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz
malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške
znanosti in stroke in tako povzroči, da se komu občutno
poslabša zdravje, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Enako se kaznuje drug zdravstveni delavec, ki pri
svoji zdravstveni dejavnosti iz malomarnosti ravna v
nasprotju s pravili zdravstvene stroke in tako
povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje.
NESPOŠTOVANJE UKREPOV ZOPER
NALEZLJIVE BOLEZNI

Prenašanje nalezljivih bolezni(188.člen KZ-1)
Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi
pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev
bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali
preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem
povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z
denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
 Enako se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih ali
odredbah, s katerimi pristojni organi določijo ukrepe za
zatiranje ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki se
lahko prenesejo na ljudi in s tem povzroči, da se kužna
bolezen prenese na ljudi.
 Ravnanje kaznivo tudi če iz malomarnosti. Če je posledica
ravnanja smrt ene ali več oseb, je predpisana strožja kazen.

Nedovoljena presaditev delov človeškega telesa in
sprememba človeškega genoma (181 KZ-1)





“Zdravnik, ki komu vzame del telesa zaradi presaditve
ali komu presadi del telesa, čeprav je jemanje ali
presaditev dela telesa po pravilih zdravniške znanosti
in stroke neupravičeno, se kaznuje z zaporom od šestih
mesecev do petih let.”
• druge oblike (npr. protipraven odvzem spolnih
celic, sprememba človeškega
genoma, ki se ne opravlja za preventivne, diagnostične
ali terapevtske namene,…)
• le zdravnik
• le naklepno
MAZAŠTVO



“Kdor se ukvarja z zdravljenjem ali opravljanjem
zdravilske dejavnosti, čeprav
nima predpisane kvalifikacije, in pri tem odvrne
bolnika od pravočasnega iskanja
zdravniške pomoči, se kaznuje z zaporom od
šestih mesecev do petih let…”
ODGOVORNOST ZA VAROVANJE
OSEBNIH PODATKOV

Kazenska in odškodninska
Hvala za pozornost!
Vabljeni na zaključek
predavanja in kosilo!
