KAZENSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST V ZDRAVSTVU TINA KORDIŠ, diplomirana pravnica ZDRAVSTVENA NAPAKA Zdravstvena napaka je nepričakovan, nenačrtovan dogodek, ki bi lahko ali je povzročil škodo bolniku. Je odstopanje od pričakovanega načina izvedbe zdravstvenega ukrepa. Sem sodijo: Napake zaradi opustitve (nekaj, kar bi moralo biti storjeno ali bi lahko bilo storjeno za preprečitev slabega izida). Napake zaradi storitve (napačen ukrep; izvedba ukrepa pri napačnem bolniku; napačnem delu telesa; zamuda, prehitevanje pri izvedbi ukrepa itd.). ODGOVORNOST ZA NAPAKE Odgovornost je lahko: Osebna. Moralna, kolegialna Disciplinska Odškodninska Kazenska Je sorazmerna s pristojnostmi posameznega zdravstvenega delavca. Omejena(nepredvideni in nepričakovani zapleti pomenijo primere, ki izključujejo inkriminacijo). KAZENSKA ODGOVORNOST TELJNA NAČELA KAZENSKEGA PRAVA Načelo človekovega dostojanstva in humanosti Načelo legitimnosti in omejevanja represije samo na nujne primere (kot ultima ratio) Načelo zakonistosti (Nullum crimen nulla poena sine lege paevia; Nullum crimen sine lege certa) Načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti (odškodninsko pravo) Načelo sorazmernosti med kaznivim dejanjem in kaznijo Kaznivo dejanje je lahko storjeno s storijtvijo ali z opustitvijo, če je storilec opustil dejanje, ki bi ga moral storiti. KRIVDA Ni vsak storilec kriv. Krivda se nikoli ne domneva, vedno jo je potrebno dokazati. Kriv je storilec, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja prišteven in je ravnal z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom, in če niso podani razlogi, ki izključujejo krivdo. Elementi krivde=prištevnost; naklep ali malomarnost; zavest o protipravnosti Prištevnost je sposobnost razumeti pomen svojega dejanja ali ga imeti v oblasti kot duševno stanje je prvi pogoj pri vsaki zavestni in voljni človekovi dejavnosti. Popolne razsodnosti ni, le ta se lahko giblje od nerazsodnosti do večje stopnje razsodnosti. Za oceno stopnje razsodnosti je odločilna razumska in čustvena razgibanost, motenost ali ugaslost človeka. KAZNIVO DEJANJE STORJENO Z NAKLEPOM (DOLUS) – zavest in volja Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti; ali če se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da takšna posledica nastane. (17.člen KZ), npr. nedovoljen splav, storitev ali opustitev zaradi katere nastane prepovedana posledica (npr. opustitev pomoči poškodovancu ali bolniku). Če se takšno dejanje zgodi v zdravstvu gre lahko za kvalificirano kaznivo dejanje s strožjim kaznovanjem. Direktni naklep (dolus directus) pomeni, da se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti Eventualni naklep (dolus eventualis) pa pomeni, da se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je v to privolil KAZNIVO DEJANJE STORJENO IZ MALOMARNOSTI Zavestna malomarnost – storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejaje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil Nezavedna malomarnost – storilec se ni zavedal, da bo nastala prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (26.čl.KZ-1) Malomarnost se presoja po skrbnosti, ki se zahteva in je lahko: TEŽKA (ali huda) MALOMARNOST (lat. culpa lata): za težko malomarnost velja ravnanje v nasprotju s skrbnostjo navadnega, povprečnega človeka. LAHKA (ali lažja) MALOMARNOST (lat. culpa levis): pa je zanemarjanje skrbnosti, ki se zahteva od vestnega gospodarja (ravnanje kot dober gospodar ali kot dober strokovnjak). MEDICINSKI POSEGI Zakaj množične poškodbe znotraj medicinske dejavnosti niso protipravne? Zaradi veljavne privolitve bolnika, ki pogoj za izključeno protipravnost zdravstvene dejavnosti V Francoskem pravu: privolitev; medicinska kvalifikacija storilca; namen zdravljenja; tehnična pravilnost PRIVOLITEV OŠKODOVANCA Pojasnilna dolžnost Domnevana privolitev oškodovanca-zdravniški posegi na nezavestnem: obstajajo take okoliščine, da je mogoče utemeljeno sklepati, da bi posameznik privolil v poseg; privolitve pa takrat ne more dati in je jasno da ni niti privolil niti nasporotoval Npr. Presoja protipravnosti opustitve zdravstvene pomoči: pri zastrupljencu, ki ima pri sebi pisno izjavo, da se je zastrupil z namenom samomora in ne želi zdravstvene pomoči – po tem institutu bi bila opravičljiva; ostaja etično sporno Pri določenih pomembnih dobrinah privoljenja ni mogoče dati. Ni mogoče privoliti v evtanazijo, v pohabitev in v druge poškodbe, ki so poseg najelementarnejše dobrine telesne celovitosti in dostojanstva sploh. Tudi če posameznik hoče pomoč pri samomoru ali samopoškodbi, je takšna protipravna in kazniva. Privolitev ne sme biti dana v zmoti, pod prisilo, grožnjo ipd. SILA IN GROŽNJA Višja sila (vis maior) Kompluzivna sila lahko usmerjena na storilca ali bljižno osebo ali stvar, zato da bi izvršil kaznivo dejanje; torej voljno ravnanje je izsiljeno z uporabo fizičnega nasilja ali hipnoze/mamil Za presojo pomembno, kako grožnjo razumel ogroženi, ne pa, ali je tisti, ki grozil, resno mislil, niti ni potrebno, da bi bila grožnja sploh uresničljiva ZAPOVED NADREJENEGA Zdravstvena služba hiearhično strukturirana, obstaja javnopravna zaveza ravnati po zapovedi nadrejenega; kaj če po zapovedi nadrejenega izpolnimo zakonske znake kaznivega dejanja? Problem, saj kazenski zakonik ničesar ne določa! Dve ključni teoriji. Druga bolj upoštevna, saj določa, da se protipravnost izključi pri manj hudih kaznivih dejanjih, pri hudih pa storilec vseeno odgovarja, četudi ravna po navodilih SILOBRAN Dejanje storjeno v silobranu ni protipravno. Je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Storilec, ki je prekoračil meje silobrana, se sme kaznovati mileje, če je prekoračil silobran zaradi močne razdraženosti ali prestrašenosti, povzročene z napadom, se mu sme kazen tudi odpustiti. SKRAJNA SILA Ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki je storjeno v skrajni sili. (12.člen KZ-1). Skrajna sila je podana takrat, kadar stori storilec dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, pri tem pa prizadejano zlo ni večje od zla, ki je grozilo. V zdravstvu je potrebno institut skrajne sile obravnavati v vsakem primeru posebej in v danih okoliščinah. Ne moremo govoriti o skrajni sili v primeru aktivne evtanazije, prav tako ni razloga skrajne sile v presaditvi organov z mrtve osebe brez dovoljenja svojcev za živo osebo. Skrajna sila v medicinskem in pravnem pomenu se medsebojno ne pokrivata. Uporaba pravnosti ob medicinski etiki in deontologiji preprečuje radikalne medicinske posege. UDELEŽBA PRI STORITVI KAZNIVEGA DEJANJA - SOSTORILSTVO Če dvoje ali več oseb skupno stori kaznivo dejanje tako, da sodelujejo pri izvršitvi, ali tako, da s kakšnim drugačnim dejanjem odločilno prispevajo k njegovi izvršitvi, se vsaka izmed njih kaznuje s kaznijo, predpisano za to dejanje. Govorimo o sostorilstvu NAPELJEVANJE IN POMOČ Kdor drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor da bi ga bil sam storil. Kdor komu naklepoma pomaga pri izvršitvi kaznivega dejanja, se kaznuje, kakor da bi ga bil sam storil, sme pa se kaznovati tudi mileje. (27. člen KZ). Kot pomoč pri izvršitvi kaznivega dejanja se šteje zlasti: če da kdo storilcu nasvet ali navodila, kako naj stori kaznivo dejanje, če mu da na razpolago sredstva ali odstrani ovire za izvršitev kaznivega dejanja, kakor tudi če vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca, sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje storjeno, sledove kaznivega dejanja ali predmete, pridobljene s kaznivim dejanjem. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST PODLAGA ZA UVELJAVLJANJE ODŠKODNINSKEGA ZAHTEVKA Odgovornost za škodo je lahko: Poslovna (ko gre za zdravstveno napako), Neposlovna, t.j. deliktna (ko je škoda posledica nedopustnega posega v telesno integriteto in osebnostne pravice). ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST Predpostavke odškodninske odgovornosti: Protipravno ravnanje ali opustitev povzročitelja škode. (medicinska napaka, zdravljenje v nasprotju s pravili stroke ali opustitev pojasnilne dolžnosti) Nastanek pravno priznane škode. Vzročna zveza med protipravnim ravnanjem ali opustitvijo povzročitelja škode in škodo. Krivda povzročitelja (naklep, malomarnost). predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe so enake tistim, ki veljajo za deliktno (nepogodbeno) odškodninsko obveznost zdravstvena ustanova je za ravnanje svojih delavcev objektivno odgovorna, a le če njen delavec ni ravnal tako, kot je treba (nestrokovno, neskrbno, …) po sodni praksi ne gre za pravo objektivno odgovornost (odgovornost ne glede na krivdo zaradi opravljanja nevarne dejavnosti), ampak za postroženo krivdno. Sodna praksa uporabo različnih medicinskih orodij (uporaba svedrov za vrtanje zob; drugih) ne šteje kot nevarno dejavnost ODGOVORNOST ZA ŠKODO 147.OZ : Za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Odgovornost delavca - če škodo povzroči namenoma => oškodovanec lahko terja povrnitev škode neposredno od delavca - regresni zahtevek => če delavec povzročil škodo namenoma/iz hude malomarnosti => lahko terja povrnitev škode od delavca tisti, ki je oškodovancu povrnil škodo (delodajalec, zavarovalnica – največkrat, ker so zdravniki za svojo odgovornost obvezno zavarovani…) PRIMER KD in ODŠKOD.ODG. Zdravnik-specializant ni "zaznal oz. prepoznal na rentgenski sliki prisotnost tekočine v prsni votlini na desni strani, ni vstavil torakalnega drena, kar bi omogočilo odstranitev zraka iz prsne votline in bi olajšala zdravniku oceno količine izgubljene krvi, zaradi česar bi se lažje pravočasno in pravilno odločil za operacijo. Zdravnik specializant ni pravočasno obvestil o stanju poškodovanega nadzornega zdravnika, ko ga je, je bilo prepozno. V tej opustitvi je bila podana odgovornost zdravnika–specializanta. Razsodba v kazenskem postopku: V kazenskem postopku je bil zdravnik (specializant) oproščen, ker niso ugotovljeni subjektivni znaki kaznivega dejanja, saj se malomarnost ugotavlja s konkretnimi, subjektivnimi merili, in je bilo ugotovljeno, da se zdravnik glede na svoje osebne lastnosti in znanje ni zavedal in ni mogel zavedati možnosti nastopa prepovedane posledice. V pravdnem postopku, kjer je tožena stranka zdravstveni zavod, kjer je bil zdravnik specializant zaposlen, pa je bila ne glede na to, da je bila zdravnik oproščen, ugotovljena civilnopravna oblika malomarnosti. Sodišče ni, kot merilo skrbnosti, uporabilo izkušnje in znanje zdravnika –specializanta, temveč znanje in izkušnje nadzornega zdravnika. Odgovornost bolnišnice je, da ni zagotovila pričakovani nivo strokovnega nudenja zdravniške pomoči, ko je v konkretnem primeru v najbolj kritičnem trenutku zdravstveno vodil in obravnaval poškodovanega ne dovolj izkušen zdravnik. TIPIČNI PRIMERI ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI V ZDRAVSTVU medicinska napaka - odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima za posledico poslabšanje zdravja zdravljenje brez soglasja pacienta (ali ob pomanjkljivi pojasnilni dolžnosti) opustitev nujne pomoči Odgovornost zaradi zdravniške napake • nestrokovno ali neskrbno zdravljenje (v nasprotju s stanjem medicinske znanosti) • v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka • lahko storitev (naredil nekaj, česar dober strokovnjak ne bi) ali opustitev (ni storil nečesa, kar bi dober strokovnjak storil) • ne gre nujno samo za neskrbnost zdravnika, ampak tudi drugega zdravstvenega osebja • primer II Ips 524/2004: bolnikovo smrt je povzročilo vnetje trebušne mrene zaradi okužbe z bakterijo zlati strafilokok – razlog za vnos bakterije je bilo nesterilno delo v bolnišnici Primer: VSC Cp 1958/2003 (iz obrazložitve) • “Opustitev pojasnila o morebitnih posledicah operacije pomeni opustitev strokovnega zdravljenja, kar ima lahko, če pride do škode, za posledico odškodninsko odgovornost.” • Kirurg tožnika pred operacijo ščitnice na možnost poškodovanja povratnih živcev, ki oživčujejo glasilke, pri operaciji in posledično izgubo glasu, sploh ni opozoril, čeprav je poškodba povratnega živca, kot je pojasnil izvedenec, statistično pomemben rizik oziroma nezaželen stranski učinek operativnega posega pri odstranjevanju ščitnice, do katerega pride v 0,7% - 7% operacij ščitnice. Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoči (161 OZ) “Kdor brez nevarnosti zase ne pomaga nekomu, čigar življenje ali zdravje je očitno ogroženo, odgovarja za škodo, ki iz tega nastane če bi jo glede na okoliščine primera moral predvideti”. • kdo odgovarja? vsakdo • omejitev odgovornosti: samo za škodo, ki bi jo oseba, ki je opustila pomoč, morala predvideti • zdravstveni delavci => strokovnjaki => bi morali predvideti škodo in je njihova odgovornost večja (še zlasti, če se s tem ne bi izpostavili nobeni ali minimalni nevarnosti) KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVO ZDRAVJE Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje • XX. Poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1) • nekatera KD lahko stori zdravnik ali zdravstveno osebje Opustitev zdravstvene pomoči(189.člen KZRS) Zdravnik ali drug zdravstveni delavec, ki v nasprotju s svojo poklicno dolžnostjo ne pomaga bolniku ali komu drugemu, ki je v nevarnosti za življenje, se kaznuje z zaporom do enega leta. 6. člen KMSZTS: “medicinska sestra ne sme odkloniti nujne medicinske pomoči, ustrezne njeni strokovni usposobljenosti, ne glede na to, ali je za to pomoč izrecno zaprošena) Malomarno zdravljenje(190.člen KZRS) Zdravnik, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje, se kaznuje z zaporom do enega leta. Enako se kaznuje drug zdravstveni delavec, ki pri svoji zdravstveni dejavnosti iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravstvene stroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje. NESPOŠTOVANJE UKREPOV ZOPER NALEZLJIVE BOLEZNI Prenašanje nalezljivih bolezni(188.člen KZ-1) Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Enako se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organi določijo ukrepe za zatiranje ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki se lahko prenesejo na ljudi in s tem povzroči, da se kužna bolezen prenese na ljudi. Ravnanje kaznivo tudi če iz malomarnosti. Če je posledica ravnanja smrt ene ali več oseb, je predpisana strožja kazen. Nedovoljena presaditev delov človeškega telesa in sprememba človeškega genoma (181 KZ-1) “Zdravnik, ki komu vzame del telesa zaradi presaditve ali komu presadi del telesa, čeprav je jemanje ali presaditev dela telesa po pravilih zdravniške znanosti in stroke neupravičeno, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.” • druge oblike (npr. protipraven odvzem spolnih celic, sprememba človeškega genoma, ki se ne opravlja za preventivne, diagnostične ali terapevtske namene,…) • le zdravnik • le naklepno MAZAŠTVO “Kdor se ukvarja z zdravljenjem ali opravljanjem zdravilske dejavnosti, čeprav nima predpisane kvalifikacije, in pri tem odvrne bolnika od pravočasnega iskanja zdravniške pomoči, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let…” ODGOVORNOST ZA VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV Kazenska in odškodninska Hvala za pozornost! Vabljeni na zaključek predavanja in kosilo!
© Copyright 2024