Po petih letih spis še v predalu
Voda Doma Planica je snežena kraljica Občutljivo Pomurje Za slovenske orle se je znašlo v na pot že ob enih primežu različnih Dolina pod Poncami tudi zaradi življa ob Muri pokala po šivih – porabnikov vode Zmagal pošten boj in ne kalkulacije Nimate toliko denarja, da bi gradili s poceni materiali Stran 7 Stran 19–28 Stran 18 Obiščite nas na Pomladnem sejmu! Avtomatska vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo 899 €* Vrhunska garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic 3, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. akcijska prednost: drugi ročni oddajnik brezplačno * Priporočene cene za akcijske velikosti, vključno z montažo, gratis oddajnikom HSE 2 in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 30.06.2015. Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si [email protected] TZ-Anz-4c-104,5x40-2015-LPU-SLO-Pomladnem.indd 1 23/03/15 10:34 26. marca 2015 Murska Sobota, leto lxvii, št. 13, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € Konec podjetja Mura V premislek Po petih letih spis še v predalu Iskanje odgovornih za propad tekstilnega giganta v počasnem kolesju – Za zdaj brez obtožnic Eno od sporočil vsakršne menjave oblasti ali sprememb kazenskih postopkov je tudi skrajšanje mletja pravosodnih mlinov. Že znano. Delavci propadle tekstilne tovarne Mura pa so doživeli dva stečaja in obenem so še vedno brez odgovorov, kdo je zavozil nekdanji ponos Pomurja. Poizvedovali smo, kako daleč so postopki proti zadnjima dvema upravama podjetja, ki je prvi stečaj doživelo leta 2009 in drugega 2014. Kot je mogoče razbrati iz odgovorov, bo do sodnih epilogov preteklo še precej časa. Bodo sploh kdaj nekatere od odgovornih za propad nekoč največjega pomurskega podjetja nasadili na rogove? Zaradi časovne odmaknjenosti bodo morebitne obsodbe skoraj zagotovo ostale brez jasnega sporočila. Bodo sploh kdaj nekatere od odgovornih za propad nekoč največjega pomurskega podjetja nasadili na rogove? Mali človek občuti na svoji koži ustroj, ko ga recimo organ pregona ujame, ker je peljal prehitro. Država mu pošlje opomin. Plača takoj. Še pred rokom. In elite? Se ne uklonijo, živijo v izobilju tistih, ki so nam ugrabili državo. Torej? Eno od sporočil vsakršne menjave oblasti ali sprememb kazenskih postopkov je tudi skrajšanje mletja pravosodnih mlinov. Že znano. Delavci propadle tekstilne tovarne Mura so doživeli dva stečaja in obenem so še vedno brez odgovorov na vprašanje, kdo je zavozil nekdanji ponos Pomurja. fotografija nataša juhnov S pomnim se, kako smo nekoč v mesnicah čakali na svoj kos mesa. Zgodilo se je, da je kdo stopil mimo vrste, namignil mesarju, ta pa je od nekod prinesel skrbno zavit paket in mu ga z nekaj opazkami izročil kar čez pult. Vedno me je zanimalo, kaj je v teh paketih, ki romajo mimo vrste, medtem ko smo mi čakali, da izberemo med skromno ponudbo na kavljih ali vitrini. Tako se je ustvaril sistem, ki se vzdržuje in funkcionira prek uslug drug drugemu, med tem ko običajni ljudje čakajo v vrsti. In če želijo preživeti, morajo vsaj malo verjeti v poštenost, pravičnost in enakovrednost, ki bi je bilo vsaj približno dovolj za vse, če pri nas ljudje ne bi imeli občutka lastne večvrednosti in pomembnosti. To se je globoko zarezalo v slovenski nacionalni značaj, pa naj še tako glasno govorimo o slovenskem prijaznem, tolerantnem in poštenem človeku. Tako je bilo in je danes, medtem ko nekateri obirajo kosti, drugi jedo pljučno pečenko. Samo pravega človeka morate poznati. Naročnik Karikatura Anton Buzeti Nepreslišano Nana Rituper Rodež Delovati mimo vrste se zdi kot naš nacionalni »šport«, to je tisti občutek, da si zaslužiš boljše, prej in več ne glede na druge. Čakanje in vrste, običajna pravila pač niso za izbrano elito. Slovenija je res tako majhna, da vsak pozna kakšnega zdravnika, da ne čaka v čakalnici. Da dobijo zastonjske VIPvstopnice, da ne bi čakali in plačevali za športne prireditve. Prav tako ne za kulturne prireditve in koncerte. Pa čeprav stane vstopnica le nekaj evrov. Eni dobijo ugodnejša posojila kot tisti, ki stojijo pred okencem v vrsti. V gostilnah si zaželijo, da jim servirajo nekaj posebnega, kar hranijo samo zanje in sploh ni na jedilnem listu. Ko gre za javni denar, pa marsikje pred pošteno delitvijo in vlaganjem v skupno dobro najprej napolnijo svoje lastne žepe. Huber – svetovanje Na tukajšnjem okrožnem sodišču so proti Francu in Niku Hubru ter Zdenku Podlesniku – nekdanji podpredsednik nadzornega sveta oziroma prokurist Mure po Hubrovem odhodu maja 2009 iz propadlega paradnega konja pomurskega gospodarstva – že septembra 2010 sprožili preiskavo zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, ponareditve in uničenja poslovnih listin in poslovne goljufije. Tožilcem je najbolj sporna pogodba o svetovanju med podjetjem sina nekdanjega predsednika uprave Hubra in Muro. Vodja soboških tožilcev Žarko Bejek je namreč pojasnil, da gre v primeru ponareditve poslovnih listin za pogodbo o svetovanju. Domneva je, da je Mura podjetju Huber, v katerem je bil nekdanji predsednik Murine uprave prokurist, podjetje pa v lasti njegovega sina, plačevalo pet tisoč evrov na mesec za svetovanje Hubrove žene Muri v času, ko se je ta že upokojila. Obdolženci in priče so v preiskavi že bili zaslišani, primer je pregledal tudi izvedenec, vendar je po odgovoru s tožilstva »zadeva po dopolnitvi preiskave še vedno v proučevanju«. Nadaljevanje na 14. strani Mimo vrste # Za bralce www.teleing.si Vestnika prvi mesec brezplačna uporaba storitev Teleinga, naročenih Kupon velja do s kuponom. Popusti se med seboj ne seštevajo. 30. 4. 2015. Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. 2 aktualno | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Vodovod Pogosteje brez vode Poleg občanov nejevoljo izražajo tudi podjetniki in gostinci, ki jim je povzročena gospodarska škoda Prebivalci Cankove in Skakovec izgubljajo živce, saj v zadnjem času vse pogosteje prihaja do prekinitev pri oskrbi z vodo. Včasih voda priteče po dveh urah, včasih pa nanjo čakajo tudi več kot deset ur. Težave se pojavljajo tudi na drugih delih kraka omrežja soboškega vodovoda, ki gre skozi naselja Brezovci, Lemerje, Strukovci, Skakovci in Cankova. Zgrajen je bil v letih 1989– 1990 v dolžini 10,5 kilometra. Župan Občine Cankova Drago Vogrinčič trdi, Prokurist lendavskega podjetja Varis in predsednik Pomurske gospodarske zbornice Štefan Sobočan, nekdanji nadžupan Ingolstadta in pobudnik pobratenja Peter Schnell, župan MO MS dr. Aleksander Jevšek, direktor PGZ Robert Grah, generalni konzul RS v Münchnu Jožef Keček, Feri Göncz z RRA Mura, direktor Saubermacherja - Komunale Drago Drvarič in izvozni svetovalec pri gospodarski zbornici IHK Jonas Klein. fotografija mihaela kalamar Miba Ingolstadt da so bile takrat vgrajene nekakovostne cevi, ki vedno pogosteje pokajo, zaradi česar je motena oskrba z vodo. Vogrinčič je po lastnih besedah že pred leti zahteval pojasnila od upravljalca, družbe Vodovod Murska Sobota, ki pa po njegovem mnenju ni kriv za nastale razmere. To bi po njegovem mnenju morali rešiti v okviru projekta pomurskega vodovoda. »To, kar se dogaja, kliče sodelujoče pri gradnji vodovoda sistema B in vse odgovorne, da nadaljujemo gradnjo, kajti v tem programu Nemci resen partner Slovenska poslovna konferenca povezala pomurska in bavarska podjetja Na podlagi partnerskega sodelovanja Mestne občine Murska Sobota in bavarskega mesta Ingolstadt je bila v sklopu tradicionalnega srečanja pobratenih mest in udeležbe predstavnikov Mestne občine Murska Sobota na sejmu MIBA v ponedeljek v Ingolstadtu prva poslovna konferenca, na kateri so organizatorji predstavili gospodarske prednosti obeh regij, aktualne kazalnike in možnosti povezovanja na gospodarskem področju. Dodana vrednost konference je bila mreženje pomurskih in bavarskih zainteresiranih podjetij. Kot ugotavljajo naši gospodarstveniki, sta lahko pomursko gospodarstvo in regija enakovredna partnerja na tujem nemškem trgu. Na pozitivno poslovno okolje v Pomurju nakazuje lanskoleten dvig izvoza na tuje trge, ki se je povečal za dobrih 16 odstotkov in je danes večji kot pred svetovno gospodarsko krizo leta 2008. To je bil temeljni poudarek gospodarskega stanja v regiji, ki ponuja podjetjem dobro gospodarsko okolje in možnosti za uspeh na tujih trgih. Z nadgradnjo pobratenja med Mestno občino Murska Sobota in Ingolstadtom, ki širita sodelovanje tudi na gospodarsko področje, se daje pomur- mali oglas čestitka (označi) Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko. tih pobratenja spoznali tako dobro, da sta to sodelovanje, ki je uspešno predvsem v športu in kulturi, pripravljeni nadgrajevati tudi z gospodarskim povezovanjem. O tem je prepričan tudi murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek, ki meni, da je osnovna naloga občin, da omogočajo tovrstna povezovanja in s tem prispevajo k razvoju regije. Na tokratnem srečanju je sodelovalo 18 pomurskih in 16 bavarskih podjetij, to pa je po mnenju organizatorjev zadovoljiva udeležba. Predstavniki mest in organizatorji poslovnega srečanja so se že dogovorili, da se bodo zainteresirana nemška in slovenska podjetja srečala spet jeseni. Takrat v Murski Soboti. Jevšek se je z delegacijo v Ingolstadtu v petek udeležil tudi srečanja pobratenih mest. Teh je deset, letos se jim je pridružilo še kitajsko mesto Foshan. Partnerska mesta se vsako drugo leto predstavijo tudi na tamkajšnjem sejmu Miba (Mittelbayerische Ausstellung). Mursko Soboto, ki je z mestom Ingolstadt pobratena že od leta 1979 in je tretja najstarejša članica tega pobratenja, letos predstavlja šunkarna Kodila. Mihaela Kalamar Naročniki, s kuponom dobite darilo! KUPON skim podjetjem podporno okolje za stike z nemškimi podjetji. Ta stik sta na slovenski strani s poslovno konferenco omogočila Regionalna razvojna agencija Mura in Pomurska gospodarska zbornica, na nemški strani pa gospodarska zbornica IHK – Industrie und Handelskammer, ki pokriva območje Münchna in zgornje Bavarske. Gre za eno od bolj homogenih investicijskih okolij z dobro razvito infrastrukturo, logističnimi povezavami, visokokvalificirano delovno silo in visokim standardom življenja. S tem trgom uspešno sodeluje že nekaj pomurskih podjetij, med njimi lendavski Varis z gotovimi kopalnicami, ki na ta trg izvozi večji del proizvodnje. Prokurist podjetja Štefan Sobočan pravi, da so nemški partnerji zahtevni v smislu spoštovanja dogovorov in zagotavljanja kakovosti. Sobočan, sicer tudi predsednik Pomurske gospodarske zbornice, še dodaja, da so Nemci resen partner v poslu, ki temelji na zaupanju. To vidi kot ključ za uspešno povezovanje tudi nekdanji nadžupan mesta Ingolstadt Peter Schnell, ki je mesto vodil 30 let in bil pobudnik pobratenja z Mursko Soboto. Schnell je prepričan, da sta se regiji v 35 le- V mesecu, ko slavite rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu. Rojstni dan naročnika v času od 1. do 30. 4. 2015. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. Včasih voda priteče po dveh urah, včasih pa nanjo čakajo tudi več kot deset ur. Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. mora biti zagotovljena tudi menjava teh neprimernih cevi. To mora biti tudi zaveza občin,« pravi Vogrinčič. Pri soboški Komunali, pod katero spada Vodovod, pojasnjujejo, da je prišlo od leta 2005 do danes na omenjenem cevovodu do okvare 42-krat. Kot še dodajajo, se cevovod v fazi gradnje pomurskega vodovoda ne obnavlja, bodo pa na območju cankovske občine zgrajeni vodohran in dodatni cevovodi, ki bodo olajšali oskrbo, če bo prišlo do okvare. Izpadi vode povzročajo nejevoljo tudi pri lokalnih podjetnikih in gostincih. Tako je občinski svetnik in lastnik družbe Niros Janez Tišler na župana naslovil pismo, v katerem opozarja na gospodarsko škodo, ki s tem nastaja, in poziva na sestanek s predstavniki Komunale. »Pri naši proizvodnji to predstavlja izpad, saj nam je onemogočeno rezanje z vodnim curkom. Indirektno pa imamo še težave s filtriranjem vode. Za nastalo škodo bom dal odškodninski zahtevek,« piše Tišler. »Razumem nejevoljo občanov, ki nimajo vode po nekaj ur, razumem tudi problem gostincev, ki v tem primeru ne morejo oprati kozarcev, ne postreči kave, s čimer se jim povzroča gospodarska škoda. Kot župan moram pritrditi upravičenemu negodovanju podjetij in gostincev,« pravi Vogrinčič. T. M. Komptech in Farmtech Novi lastnik družb Pogovori o dokapitalizaciji so potekali že lani Za skupino Komptech, katere del je tudi Farmtech, d. o. o., iz Ljutomera, se je jeseni zgodil tragičen dogodek, ki pomeni prelomnico v delovanju skupine. Večinski lastnik in predsednik uprave Josef Heissenberger se je namreč septembra smrtno ponesrečil, v družini pa ni bilo pravega naslednika, ki bi prevzel lastniško vodenje skupine. Že v času takratnega lastnika so potekali pogovori s potencialnimi vlagatelji v skupino oziroma o dokapitalizaciji, ki je bila nujno potrebna zaradi širitve in obsežnih vlaganj. Komptech je zaradi hitre rasti kmetijskega in okoljskega programa v zadnjih letih veliko vlagal, predvsem v širitev proizvodnih zmogljivosti na različnih lokacijah. V Ljutomeru so bili zgrajeni proizvodni in poslovni prostori, v Nemčiji nove tovarne, veliko pa je bilo vloženo tudi v razvoj proizvodov in uvedbo novega informacijskega sistema SAP med vsemi povezanimi družbami. Pogovori o lastniškem povezovanju so se nadaljevali v zadnjih treh mesecih, v marcu pa je potem prišlo do dokapitalizacije, ki pomeni, da je skupina dobila novega večinskega lastnika, Hirtenberger AG. Gre za tradicionalno avstrijsko podjetje v družinski lasti, v katerem so dosedanji lastniki videli najboljšega naslednika, ki bo razvijal dejavnost skupine Komptech. Podjetje Komptech GmbH, ki je lastnik družbe Farmtech iz Ljutomera, je v svetovnem merilu vodilno pri izdelovanju posebnih strojev za mehansko in biološko obdelavo odpadkov in za obdelavo lesnih odpadkov kot obnovljivega vira energije. Proizvodnja je potekala na lokacijah v Frohnleitnu v Avstriji, v Oeldu v Nemčiji in v Ljutomeru, kjer je tudi dodatni proizvodni program kmetijskih strojev in opreme. V poslovnem letu 2014/15, ki se končuje konec marca, bo ustvarila skupina s 560 zaposlenimi slabih 100 milijonov evrov prometa, od tega 26 milijonov evrov v ljutomerskem Farmtechu, kjer je zaposlenih več kot 260 delavcev. Hirtenberger AG je podjetje z več kot 150-letno tradicijo, od leta 1996 pa je v lasti podjetniške družine Schuster in deluje na treh lokacijah, v Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem. Glavno področje, s katerim se ukvarja, je avtomobilska varnost, v svetovnem merilu pa je dejavna še na različnih poslovnih področjih kovinske tehnike in pirotehnike. Lani je ustvarila 100 milijonov evrov prometa z več kot 1000 zaposlenimi. To pomeni, da se bodo z lastniško spremembo prihodki novonastale skupine podvojili. S prevzemom bodo nastale sinergije na področju marketinga, nabave in pri razvoju kadra, posledično pa tudi učinkovitej- Z novimi lastniki se je zelo okrepila kapitalska osnova, ki je pomembna za nadaljnje poslovanje družb Komptech in Farmtech, ki ostajata samostojni znamki. še poslovanje članov skupine Komptech, Farmtech in Hirtenberger. Z novimi lastniki se je zelo okrepila kapitalska osnova, ki je pomembna za nadaljnje poslovanje družb Komptech in Farmtech, ki ostajata samostojni znamki. Gre namreč za različna proizvodna in poslovna področja pa tudi za posebno skupino kupcev. Ohranjen bo tudi celoten proizvodni program, tudi kmetijski, ki se samostojno prodaja in izdeluje v Ljutomeru. S tem bosta zagotovljena rast in razvoj podjetja, ohranjena pa bodo tudi delovna mesta. Majda Horvat aktualno www.vestnik.si | e: [email protected] 26. marca 2015 | Vestnik | 3 Seaway Yachts Puconci v stečaju CSD Murska Sobota Reševanje potapljajoče se ladje ali denarja Čedalje več prejemnikov socialnih pomoči Ministrstvo zahteva vračilo vseh že izplačanih sredstev v višini več kot 11,3 milijona evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi Revščina je posebej velik problem v pomurski regiji in se še povečuje – Za leto 2015 ne kaže, da bo bolje Da v Pomurju zaman čakamo na nekatere odgovore, smo že navajeni. Pa ne le mediji, tudi gospodarstveniki in župani. Da pa bi nam nekdo govoril neresnico oziroma kar lagal, pa je že skoraj nezaslišano. Tako je bilo pred kratkim v primeru vprašanj, povezanih s tovarno Seawaya v Puconcih, saj je bila velika hala zgrajena s pomočjo zakona in sredstev, namenjenih razvoju Pomurja. Kakor da bi nekdo dvakrat opeharil regijo: najprej s propadom Mure in dodatno veliko brezposelnostjo, ki ogroža prihodnost celotne pokrajine, in potem ponovno z gradnjo tovarne, za katero so lobirali (oziroma jo izsilili) spretni podjetniki s pomočjo zaposlenih na ministrstvih, ki znajo črpati državna in kohezijska sredstva. Na Ministrstvu za gospodarstvo bi morali odgovoriti na mnoga vprašanja, tudi tista izpred nekaj let. Že nova ladjedelnica v Trbižu v Italiji, ki so jo odprli 2010. leta, bi morala biti signal, da nekaj v zvezi s poslovanjem Seawaya ni dobro. Begunjska podjetnika Jernej in Japec Jakopin sta jo zgradila v italijanskem kraju zaradi cenejšega zemljišča in koncesijske pravice za uporabo 15 tisoč kvadratnih metrov morja. Namesto da bi ladjedelnica ustvarjala letno 40 milijonov evrov prometa, sta jo že leta 2011 prodala francoskemu proizvajalcu plovil, čeprav je bila zgrajena z evropskim denarjem. Zgodba se je ponovila v Pu- prejeli smo concih (tukaj začetka proizvodnje sploh ni bilo), kjer sta uspela prepričati vse odgovorne za dodeljevanje sredstev, da bosta sem preselila razvojni center in zgradila tovarno kompozitnih materialov v vrednosti 40 milijonov evrov. Odobrili so jima 14,5 milijona evrov evropskih sredstev, izplačali pa nekaj več kot 11,3 milijona evrov, in čeprav je urad za nadzor proračuna pri finančnem ministrstvu že pred časom ugotovil nepravilnosti pri črpanju evropskih sredstev, je bil nadzor tudi v tem primeru pomanjkljiv. Ali bo končno nekdo počistil stvari v gospodarskem in finančnem ministrstvu – in uredil odnose med njima? Vse kaže, da ima vlada preveč dela s kadrovskimi menjavami, da bi se resneje lotila pravih problemov, od katerih je odvisna usoda regije. Upravičeno tudi dvomim, da gospodarski minister Zdravko Počivalšek sploh ve, kje so Puconci, Moravske Toplice in Gornja Radgona in s kom se je pogovarjal ob nedavnem obisku, drugače si ne morem pojasniti odgovora, ki je prispel iz njegovih pisarn, češ da se ni posebej pogovarjal z županom Občine Puconci in predsednikom uprave SGP Pomgrada. Uradni odgovor na vprašanja glede prekinjene pogodbe s Seawayem pa je: »Na ravni Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo poteka postopek ugotavljanja kršitve pogodbenih obveznosti družbe Seaway Yachts, d. o. o. - V STEČAJU, presoje uveljavitve odstopnega upravičenja ter prijave terjatve ministrstva v postopku zaradi insolventnosti. V primeru uveljavitve odstopnega upravičenja sklenjena pogodba o sofinanciranju ministrstvo opravičuje do uveljavitve zahtevka za vračilo vseh že izplačanih sredstev z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri čemer so bila upravičencu izplačana sredstva v višini 11.334.132,40 evra. Opredeljeni postopki še niso končani.« Vse kaže, da so na delu res pravi specialisti za črpanje evropskih sredstev na račun manj razvitih regij. Morebiti pa moramo res počakati, da svoje delo opravijo tudi organi pregona. Bernarda B. Peček Leta 2012 je nova socialna zakonodaja dvignila veliko prahu. Zato so dobro leto po tem začeli na socialnem ministrstvu pripravljati spremembe. Te so začele veljati lani v začetku leta in jeseni. Ena večjih in ugodnejših sprememb je ta, da ni več treba vračati izredne denarne socialne pomoči, pa tudi denarna socialna pomoč, ki jo je oseba prejela za 12 ali manj mesecev, se po smrti ne vrača. Tudi omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala varstveni dodatek, znaša po novem samo dve tretjini prejetega varstvenega dodatka. Mladoletnim dijakom so bile vrnjene državne štipendije. Povišali so se tudi nekateri cenzusi in začelo se je bolj realno upoštevati premoženje ljudi, to pomeni, da lahko prosilci lažje pridejo do socialnega prejemka. Na CSD Murska Sobota ugotavljajo, da se je v letu 2014 povišalo število izdanih odločb o skoraj vseh pravicah iz javnih sredstev glede na leto 2013. Najbolj recimo za državne štipendije, za več kot tisoč odločb tudi za denarno socialno pomoč, enako tudi za izredno denarno socialno pomoč, za nekaj odločb pa celo za varstveni dodatek. Naraščajoči trend vseh pravic iz javnih sredstev pa ne gre samo na račun zgoraj omenjenih sprememb, ampak to na CSD Murska Sobota utemeljujejo tudi s stanjem v pomurski regiji, predvsem vse večjo brezposel- nostjo in nižjimi dohodki. Upravičenci ali vlagatelji za socialno pomoč niso le brezposelni, ampak tudi zaposleni in upokojenci, katerih prihodki ne zadoščajo več za preživetje. Vse več je tudi prejemnikov socialnih pomoči, ki imajo blokirane transakcijske račune. V letu 2014 opažajo tudi porast odločb o izredni denarni socialni pomoči, ki jo utemeljujejo s posledicami stečajev Aha Mure, Preventa, Nafte Lendava in Agroservisa. Pričakovali bi, da se je zaradi tega povečalo nasilje v družini, kar se je na državni ravni res zgodilo, na območju, ki ga pokriva CSD Murska Sobota, pa opažajo upad nalog za preprečevanje nasilja. To seveda ne pokaže realne slike na terenu. Kot je bilo slišati v razpravi na tiskovni konferenci, lahko prav materialne stiske prisilijo žrtve nasilja, da zaradi vse večje materialne odvisnosti od kršitelja nasilnega dejanja ne prijavijo. Kot ugotavljajo predstavniki CSD Murska Sobota, je revščina posebej velik problem v naši regiji in se še povečuje, zato poskušajo iskati različne rešitve oziroma oblike pomoči. Ker tudi za leto 2015 ne kaže, da bo bolje, bodo poleg stalnih nalog veliko pozornosti namenjali preventivi na področju duševnega zdravja in nasilja. Delovati je namreč že začela skupina za ženske, žrtve nasilja, začeli pa so tudi izvajati delavnice o nasilju na nekaterih osnovnih šolah. C. K. Moravske Toplice Pojasnilo družbe Aha Mura, d. o. o. v stečaju K člankoma z naslovoma »Brez dela ostali proizvodni delavci« in »Barometer: Dušan Gomboc zavajal«, ki sta bila 19. marca 2015 na strani devet in deset objavljena v Vestniku. Pojasnilo se nanaša na zapis, kjer je navedeno, da je vodja delujočega dela Aha Mure »odpovedi očitno razdelil mimo vednosti stečajnega upravitelja«, ter zapis iz članka glede navedb o številu režijskih delavcev. Družba Aha Mura, d. o. o. v stečaju, pojasnjuje, da gre za neresnični navedbi, saj je Dušan Gomboc, vodja poslovne celote družbe Aha Mura, d. o. o. v stečaju, s svojimi strokovnimi sodelavci pripravil predlog seznama delavcev, ki so prejeli obvestilo o prenehanju delovnega razmerja za določen čas. V skladu s stečajno zakonodajo je stečajni upravitelj nato predmetni seznam potrdil na podlagi že podanih razlogov. Prav tako ne držijo navedbe, da je družba Aha Mura, d. o. o. v stečaju, zmanjšala samo število proizvodnih delavcev. Po predlogu vodje poslovne celote so bili na seznamu prejemnikov obvestil tudi zaposleni iz t. i. »režije«. Aha Mura, d. o. o. v stečaju Kakor da bi nekdo dvakrat opeharil regijo: najprej s propadom Mure in potem ponovno z gradnjo tovarne, za katero so lobirali spretni podjetniki s pomočjo zaposlenih na ministrstvih, ki znajo črpati državna in kohezijska sredstva. Kmalu dimnikarji v belih haljah Zaradi slabe zakonodaje in varčevanja dihamo vse slabši zrak – Skrb za okolje je etično vprašanje Nedavni strokovni posvet Kakšen zrak dihamo – kakovost zraka v Sloveniji, ki so ga v Moravskih Toplicah organizirali Zveza ekoloških gibanj (ZEG), ZRS Bistra Ptuj ter Ministrstvo za okolje in prostor, je uspel povezani vrsto zanimivih predavateljev. Med njimi je bil tudi častni evangeličanski škof in domačin mag. Geza Erniša, ki je povezal Sveto pismo, ekologijo, ohranitev stvarstva in klimatske razmere. Poudaril je, da smo za ohranitev stvarstva odgovorni prav vsi, in to vsak dan pri vsakem početju – tudi pri čezmernem nakupovanju. Skrb za okolje je po njegovem predvsem etično in moralno vprašanje, zato se mora vsak vprašati, kje dela »ekološki greh«. O uporabi biomase in odpravi prašnih delavcev v mogočem energetskem konceptu Slovenije je govoril dr. Peter Novak, ki je za Vestnik pojasnil: »Uporaba biomase v Sloveniji, kakršna je danes, je dolgoročno nesprejemljiva, je edina snov, ki je kemično akumulirana sončna energija in jo lahko hranimo poljubno dolgo in jo uporabimo kadar koli in kjer koli. Bolje bi bilo, da bi jo uporabili kot surovino za izdelavo novih goriv, ki so okolju prijazna –metan in Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 metanol. Oplemenitimo en ogljik s štirimi vodiki in s tem povečamo kakovost goriva. Preden biomasa zgnije, jo uporabimo za proizvodnjo novega goriva s pomočjo sonca. Vse to bi počeli z dosedanjo infrastrukturo, imamo namreč zgrajeno dovolj infrastrukture.« Več kot 70 odstotkov onesnaženja v Sloveniji povzroča uporaba fosilnih in biogoriv, zato potrebujemo nov energetski koncept, ki bo omogočil postopen prehod na oskrbo z energijo brez emisij. Ljutomerska občina je kot prva v Sloveniji že v letu 2012 pripravila prometno strategijo. Poskusni projekt je v celoti financiralo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in v letu 2013 je bila njena prometna strategija razglašena za eno izmed treh najboljših na območju Evropske unije. Izdelali so jo na podlagi smernic evropske komisije, v času priprave pa so izvedli številne delavnice in ustanovili podporno skupino, ki še danes nadzoruje njeno izvajanje. Ukrepe sestavlja pet strateških stebrov: trajnostno načrtovanje mobilnosti, celovita promocija hoje, izkoriščanje potenciala kolesarjenja, privlačen javni potniški prevoz in optimiziran cestni promet. Mestna občina Murska Sobota pa se je lotila načrta izboljšanja kakovosti zunanjega zraka, kajti po podatkih Agencije RS za okolje je prav območje MO Murska Sobota med najbolj obremenjenimi z delci PM 10 (z drobnimi prašnimi delci velikosti pod 10 mikronov). Ta problem je največji pozimi, v letu 2012 pa so zabeležili kar 44 preseganj (dovoljenih je 35 preseganj) mejne dnevne koncentracije PM 10, v letu 2013 je bilo 38 in lani 33 preseganj. Vlada RS je v skladu z zakonom o varstvu okolja zaradi tega sprejela načrt za kakovost zraka na nekaterih ogroženih območjih, v letu 2013 pa je bil tudi sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju MO Murska Sobota, ki ga je na posvetu predstavila Nada Cvetko Török. V njem je predvidenih kar 40 ukrepov na treh področjih: spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, prometa (javni potniški promet) in na drugih področjih ( gospodarstvo). Podobne načrte kakovosti zraka so sprejeli tudi v Mariboru, Celju, Kranju, Ljubljani in v zasavskih občinah. Kot pa ugotavlja generalna direktorica Direktorata za okolje na pristojnem ministrstvu mag. Tanja Bolte, je treba v nadaljevanju napovedane ukrepe v prihodnjih treh letih tudi učinkovito izvajati s pomočjo različnih finančnih virov (tudi kohezijskih sredstev). Zanimivo pa je, ugotavlja mag. Bolte, da kar 60 odstotkov anketirancev meni, da je industrija največji onesnaževalec zraka, le 14 odstotkov pa jih meni, da je večje onesnaženje zraka posledica uporabe kurilnih naprav v gospodinjstvu. V resnici je prav nasprotno, zato bo treba narediti tudi natančno evidenco malih kurilnih naprav in čim prej ustrezno rešiti problem dimnikarske službe, kajti samo še do konca leta je to obvezna državna gospodarska služba, potem pa bo njeno izvajanje prepuščeno trgu. Mnogi se bojijo, da bo v prihodnje to področje še bolj neurejeno in bo posledično onesnaženost še večja. Nekateri se zavzemajo za možnost proste izbire dimnikarja, drugi spet – med njimi tudi dr. Peter Novak – pa trdijo, da bi bilo rešenih mnogo problemov, če bi država sama financirala brezplačno dimnikarsko službo in merjenje dimnih emisiji, dimnikarji pa bi bili v letu 2020 samo nadzorniki in svetovalci v belih in ne več črnih oblekah. Bernarda B. Peček Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si. (marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 gospodarstvo | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Varis Top s prestižno oblikovalsko nagrado Red Dot za radiator Memory Polnilo iz ilovice, slame in konoplje Nagrajen izdelek bo razstavljen v essenskem muzeju Red Dot, na Expu 2015 v Milanu in na Pomladnem sejmu v Gornji Radgoni Radiator Memory, ki so ga izdelali v podjetju Varis Top, hčerinskem podjetju družbe Varis, je prejel v kategoriji ogrevanje in klimatizacija prestižno svetovno oblikovalsko nagrado Red Dot zmagovalec 2015. Žirijo je sestavljalo več kot 40 oblikovalskih strokovnjakov, za nagrado pa se je v treh kategorijah potegovalo skoraj 60 tisoč izdelkov iz 53 držav. Podjetje Varis Top, ki deluje sedmo leto, nima razvojnega oddelka, ampak razvojno razmišlja vseh dvajset zaposlenih, je povedal direktor družbe Silvijan Čivre. »S to nagrado se ne bomo ustavili, ampak gremo naprej,« je povedala direktorica družbe Varis Sabina Sobočan. Podelitev prestižne nagrade bo junija v Essnu, nagrajen izdelek, ki je lani prejel tudi priznanji Pomurske gospodarske zbornice in Gospodarske zbornice Slovenije, pa bo do naslednjega tekmovanja leta 2016 razstavljen v muzeju Red Dot v Essnu in predstavljen v zborniku zmagovalcev Red Dot Design Award 2015. Radiator bo predstavljen tudi na Pomladnem sejmu v Gornji Radgoni in na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu, ki bo odprta od maja do konca oktobra. Radiator je izdelan iz kovinskega ohišja, v katerem je cevni izmenjevalec, ki je zalit z ilovico, katere vezni elemen- Uspešno poslovno leto Lansko leto je bilo za skupino Variszelo uspešno. 182 zaposlenih je izdelalo 2.524 kopalnic, 4.625 radiatorjev in 30 skejterskih parkov, podjetje pa jeustvarilo 15,8 milijona evrov prihodka. Njihove gotove kopalnice zdaj vgrajujejo v nove objekte svetovno znanih hotelskih verig, kot so Sheraton, Steigenberg, Novotel, Motel One, Intercity in Holiday Inn.Letos načrtujejo, da bodo izdelali 2.600 kopalnic, 7.100 radiatorjev, 30 skejterskih parkov in kolesarskih stez Pum Track, ustvarili pa naj bi 16 milijonov evrov prihodka. Do zdaj so podpisali pogodbe že za 994 gotovih kopalnic, to pa predstavlja 38 odstotkov načrtovanega dela. ti so slama, konoplja in pleve. Radiator ima režo, skozi katero se pretaka zrak, ki je v dotiku z ilovico, ki je z vsrkavanjem vlage tudi regulator vlage v prostoru in s tem izboljšuje klimo. Z vgraditvijo digitalne termostatske glave je mogoče radiator upravljati tudi z daljincem. Gre za prestižni izdelek, ki je zdaj zaživite na svojem sedaj nižja obrestna mera! izjemna ponudba velja do 31. maja 2015 Oddajte povpraševanje po kreditu ali se naročite na svetovanje kar preko spleta! Več na www.nkbm.si/stanovanjski-kredit-ponudba Silvijan Čivre in Sabina Sobočan sta predstavila dva nova izdelka, nagrajen radiator Memory, katerega patent so zaščitili na evropskem uradu za intelektualno lastnino, ter stezo Pum track, ki so jo razvili skupaj s partnerji. fotografija majda horvat v središču mednarodne oblikovalske pozornosti, za katerega pa organizatorji tekmovanja ne podeljujejo finančne nagrade. Razvoj izdelka, za katerega bo treba najti kupce, ki si želijo imeti nekaj več, je v celoti strošek podjetja. Drug nov izdelek podjetja Varis Top je neprekinjena steza za kolesarje, tako imenovana Pump track, po kateri se je mogoče voziti brez poganjanja pedalov. Najprej so takšne steze uporabljali v Ameriki profesionalni kolesarji za urjenje na razgibanih terenih, pozneje pa so postale del opreme v rekreacijskih središčih za mlade. Pump track steza je narejena kot modularna struktura, sestavljena iz prefabriciranih betonskih elementov, ki so lahko trajno ali začasno pritrjeni na podlago. Zaradi visoke kakovosti betona, ki ga izdelujejo v lastni betonarni podjetja Varis, je steza zelo trpežna, izdelovali pa jo bodo za dve zahtevnostni stopnji, za rekreativce vseh starosti ter za tekmovanje. Silvijan Čivre je povedal, da je evropski trg velik potencial za ta izdelek, ki so ga naredili na osnovi lastnih izkušenj pri urejanju skejterskih parkov ter ob strokovni podpori dveh partnerjev iz Nemčije in Nizozemske, ki bosta sodelovala tudi pri promociji in trženju izdelka. Tudi ta izdelek bodo lahko ljubitelji kolesarjenja na razgibanem terenu skupaj kolesom preizkusili na skorajšnjem sejmu v Gornji Radgoni, stezo Pump track pa bodo dali v brezplačno uporabo tudi lendavski osnovni šoli. »Želimo si, da steze ne bi postavljali le na otroških igriščih, ampak tudi drugje, kjer bi jo lahko uporabljale vse generacije,« je še dodala Sabina Sobočan. Majda Horvat Pomladni sejem in sejem Green Konoplja, ilovica in električni avtomobili Porast zanimanja za gradbeništvo in gradbene stroje – Vertikalni vrtovi, visoke grede ali ekološko vrtnarjenje V Gornji Radgoni bo od četrtka do nedelje prva sejemska prireditev, ki se je razvila iz nekdanjega sejma gradbeništva. Pravzaprav gre tokrat za dva sejma in za pet sejemskih vsebin, je poudaril predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, saj se gradbeništvo, energetika, komunala, trajnostna tehnologija in zeleni življenjski slogpredstavljajo v okviru Pomladnega sejma in sejma Green. Skupno se na sejmih predstavlja 270 razstavljavcev, najbolj veseli pa so ponovnega povečanja števila gradbenih podjetij in povečanega zanimanja mladih za poklicne in srednje strokovne šole. Radgonski sejmarji so med prvimi začeli poudarjati pomen zelene energije in trajnostnega razvoja in za dobro informiranost organizirali številna svetovanja. Tako bo tudi letos in zelene vsebine se prepletajo z vsemi drugimi vsebinami, je povedal Boris N. Erjavec, projektni vodja sejma Green, saj bodo lahko dobili veliko informacij o naravnih gradbenih materialih (npr. ilovica, konoplja), o inovacijah in ponudbi za urbani ali podeželski vrt. Največja atrakcija pa bo poleg tekmovanja z gradbenimi stroji tudi bogata razstava vseh znamk električnih avtomobilov. Kakor je povedal Robert Fišer, so na Pomurskem sejmu najbolj vese- Robert Fišer, projektni vodja Pomladnega sejma v Gornji Radgoni fotografija bernarda b. peček li odličnega sodelovanja s pomurskimi podjetji (ponovno bodo razstavljali tudi veliki gradbeniki), obrtniki in s šolami oziroma so ponosni na veliko zanimanje osnovnošolcev in dija- kov. Če bi lahko ocenjevali uspešnost gradbeništva kot gospodarske panoge po številu prijavljenih na Pomladnem sejmu, bi lahko zapisali, da se gradbeništvu obetajo boljši časi. To je potrdil tudi Robert Fišer, projektni vodja Pomladnega sejma, ki je povedal: »Veseli smo, da so se ponovno prijavila velika gradbena podjetja iz Pomurja, kot so SGP Pomgrad, Arcont IP, Varis, Murales, Roto in Cerop. Pomgrad nekaj let ni sodeloval, tokrat pa so se spet odločili za udeležbo. K temu je delno prispevalo dejstvo, da je že nekaj časa izvajalec največjih gradbenih delv mestu Gornja Radgona, pravi razlog pa je verjetno to, da se tesneje povezuje v okviru pomurskega gospodarstva v skupini Bivanje v okviru projekta RRA Mura in Pomurske gospodarske zbornice. Skupina Prehrana se bo predstavila na Agri. Pomurski obrtniki pa se predstavljajo že tretje leto v Obrtni ulici in tu je vodilna prav murskosoboška zbornica. Do zdaj se je prijavljalo za obisk sejma od sedem do osem šol in 150 osnovnošolcev, letos paimamo prijavljenih že več kot deset šol in nad 200 učencev, zato smo jih morali zaprositi, naj šole ponudijo možnost ogleda le tistim učencem, ki jihti poklici tudi zares zanimajo. Srednje šole so že opazile povečan vpis – na SPTŠ v Murski Soboti so napolnili lesarski oddelek, tudi v Mariboru so lesarski in gradbeni oddelki polni. To je prav gotovo tudi posledica našega dobrega sodelovanja z zbornicami, zavodomza zaposlovanje in šolami.« Bernarda B. Peček Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 80 prostih delovnih mest. Najbolj iskani delavci v tem tednu: zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki - 9, gradbinci ipd., d. n. - 8, zidarji ipd. 6, natakarji - 6, tehniki za strojništvo ipd. - 5,tesarji - 4, varilci ipd. - 4,elektroinštalaterji - 4, kuharji - 3,poklici za varovanje oseb in premoženja, d. n. - 3. Iščejo se tudi: krovci - 2, mizarji ipd. - 2, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij - 2, upravljavci strojev za zemeljska dela ipd. - 2, inženirji strojništva ipd. - 2, zdravniki specialisti splošne medicine - 2, orodjarji ipd. - 1,komercialni zastopniki za prodajo - 1,upravljavci premičnih kmetijskih in gozdarskih strojev - 1, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. - 1, pleskarji ipd. - 1, pripravljavci hitre hrane - 1, delavec za preprosta dela pri visokih gradnjah - 1, mehaniki in serviserji kmetijskih, ind. in drugih strojev - 1, kozmetiki ipd. - 1, organizatorji konferenc in dogodkov - 1, strokovnjaki v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu - 1, inženirji in tehnologi v industriji in proizvodnji - 1, delovodje v dejavnosti čiščenja - 1, analitiki poslovnih procesov in organizacije dela 1, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov - 1, delavci za pomoč pri pouku - 1,strokovni sodelavci za kulturne, razvedrilne in umetniške dejavnosti ter kulinariko, d. n. - 1, strokovnjaki za zdravstveno nego 1, zdravniki specialisti (razen splošne medicine) - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si. gospodarstvo www.vestnik.si | e: [email protected] 26. marca 2015 | Vestnik | 5 Dom Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem Fickovi zgradili večnamenski prostor Že dolgo so razmišljali o večjem prostoru, ki bi služil domskim prireditvam in sprejel 150 gostov – Naložba stala 93 tisoč evrov Dom starejših Rakičan ima že od novembra 2007 svojo enoto tudi pri Svetem Juriju na Goričkem. Nastala je v sodelovanju z zasebnikom Slavkom Fickom, ki je zgradil namenski objekt za domsko varstvo za 35 stanovalcev in ga dal v upravljanje rakičanskemu domu. Sodelovanje javnega zavoda z lastnikom objekta poteka po načelu javno-zasebnega partnerstva, tako da je izvajanje osnovne oskrbe doma, kot so priprava hrane, čiščenje, investicijsko in tekoče vzdrževanje objekta, v domeni podjetja Dom Elizabeta, Lucijan Ficko, s. p.. Lucijan Ficko je namreč pred nekaj leti dejavnost prevzel od očeta Slavka. V podjetju je zaposlenih sedem ljudi in ob tem, da oskrbujejo dom, za kar so jim priznani po normativih trije delavci in pol, se ukvarjajo še z gostinsko dejavnostjo. Predvsem so znani po pripravljanju malic za zunanje naročnike, ob različnih priložnostih in predvsem ob koncu tedna pa sprejmejo in pogostijo tudi različne skupine gostov in družbe. Že nekaj časa so ugotavljali, da bi potrebovali neki večji večnamenski prostor za domske prireditve in dejavnosti ter za gostinsko dejavnost. S pomočjo sredstev iz razpisa po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji jim je zdaj to tudi uspelo. Zgradili so prostor, ki lahko sprejme 150 gostov, uporabljali pa ga bodo za različne prireditve, kot so dnevi odprtih vrat, pikniki, za duhovno oskrbo stanovalcev in delovno terapijo ter rekreacijo, prav tako pa ga bodo občasno uporabljali za potrebe gostinske Razvojna sredstva po pomurskem zakonu, ki smo jih dobili za ureditev večnamenskega prostora, so zelo pospešila gradnjo, sta povedala Lucijan in Slavko Ficko. Prostor, ki je povezal dom in stanovanjsko hišo, kjer bo aprila začel delovati tudi dnevni center za starejše, bo namenjen za potrebe enote Doma starejših Rakičan Elizabeta in tudi za gostinsko dejavnost, ki jo imajo Fickovi ob izvajanju osnovne dejavnosti, to pa je osnovna oskrba doma. fotografija nataša juhnov dejavnosti. Streha objekta je urejena kot odprta terasa, velika približno 160 kvadratnih metrov, kjer bo mogoče ob toplem vremenu tudi posedeti. Novi prostor je narejen tako, da spaja dva prejločena objekta, dom in stanovanjsko hišo, ki je bila prazna in so jo zdaj preuredili za potrebe doma – za delovanje dnevnega centra. Ta naj bi začel delovati aprila. Tudi to dejavnost bo izvajal Dom starejših Rakičan, Fickovi pa bodo zagotavljali storitve kuhanja in osnovnega vzdrževanja. Takšno naložbo so načrtovali, še preden so se prijavili na razpis za ra- Povrnite si svojo energijo! Človeški organizem je vedno huje obremenjen: okoljski strupi, škodljive snovi v živilih in povečano ultravijolično sevanje nam vsak dan škodujejo enako kot stres in mrzlično hitenje. Posledice so daljnosežne, od upadanja zmogljivosti preko povečane dovzetnosti za okužbe do predčasnih pojavov staranja. Skrajni čas je torej, da se znebimo odplak! Kako vas Panaceo mikroaktiviran (PMA) zeolit krepi in varuje? Prve raziskave kažejo, da Panaceo mikroaktiviran (PMA) zeolit deluje kot pivnik v želodčno-črevesnem traktu, tako da veže proste radikale in v nas nakopičene “tatove energije”, kot so težke kovine (svinec, krom, kadmij, nikelj, arzen), in odpadne presnovne produkte (amonijak). Te snovi se po naravni poti skozi želodčno-črevesni trakt spet izločijo iz telesa. V zameno se organizem oskrbi z naravnim magnezijem in kalcijem, v veliki meri pa se zmanjša tudi novo tvorjenje prostih radikalov. Panaceo Basic-Detox tako na popolnoma naraven način razbremeni razstrupljevalne organe, kot so jetra, ledvice in črevesje, in pomaga do večje vitalnosti in boljšega počutja. „ zvojna sredstva, ki je bil objavljen marca lani, z državno podporo v višini približno 38 tisoč evrov pa so vse izpeljali hitreje, kot bi sicer. »Mi smo že gradili in si mislili, da bomo delali postopoma, pač glede na finančne zmožnosti, potem pa smo se prijavili na razpis in uspeli,« sta dejala Lucijan in Slavko Ficko. Celotna naložba je stala 93 tisoč evrov, s tem da so ob postavitvi večnamenskega prostora obnovili še kuhinjsko opremo. »Ta denar nam je k temu res veliko pripomogel,« je povedal Lucijan. Zadolžiti se niso mogli, že zato ne, ker še vedno odplačujejo posojilo za gradnjo doma, pa tudi pogoji za najem novega posojila so danes bolj neugodni, kot so bili pred leti, in še veliko težje ga je dobiti.Razmere so bile takrat, ko je Slavko Ficko leta 2006 začel graditi, povsem drugačne, kot so danes, in ker je prvi razmišljal o javno-zasebnem partnerstvu pri domski oskrbi starejših, je pri vseh, ki jim je to predstavil, naletel na posluh. Dobil je ugodno posojilo, ki pa tudi ni bilo previsoko, tako da ga lahko še vedno brez problemov odplačujejo, so pa pri gradnji doma nekaj privarčevali, saj so veliko dela opravili sami. Prav tako so v zdajšnjo naložbo vložili kot posojilo tudi osebne prihranke. »Ni mi žal, da smo šli v takšno partnerstvo, saj smo z njim zelo zadovoljni. Enkrat so bila razmišljanje, da bi dejavnost v domu prevzel neki drug javni zavod, vendar bi mi bilo res žal, saj z Rakičanom zelo dobro sodelujemo,« je povedal Slavko Ficko. Majda Horvat Razstrupitev. Okrepitev. Nova energija! Vsakodnevno telesno razstrupljanje je danes v boju zoper eksplodirajoče civilizacijske bolezni (kot so počasno upadanje zmogljivosti, težave s srcem in krvnim obtokom, izgorelost, sladkorna bolezen, rak) postalo vedno pomembnejše! „ dr. med. Ilse Triebnig Medicinski odbor Panaceo •Pešanjezmogljivosti? •Živčnaizčrpanost? •Motnjekoncentracije? •Povečanadovzetnostzaokužbe? •Utrujenostčezdan? •Prebavnemotnje? •Motnjespanca? Povrnite si svojo energijo! 100 % Panaceo mikroaktiviran zeolit Razstrupitev. Okrepitev. Nova energija! Tehnologija PMA (Panaceo mikroaktivacija), ki je edinstvena na svetu, prispeva k temu, da se posebne biofizikalne lastnosti naravne vulkanske kamnine pomembno povečajo z dodatno optimizacijo zgradbe zeolitove kristalne mreže. Zeolit, obdelan s PMA aktivacijskim postopkom, ima zato večji učinek kot neobdelani zeolitovi proizvodi. Celično okolje mora ostati čisto! Če je tekočina, ki predstavlja okrog 70 odstotkov celotnega človeka, motna kot kloaka, je okolje naših telesnih celic obremenjeno. Grozi jim nevarnost, da zbolijo, odmro (predčasno staranje) ali postanejo zločeste. Če pa je tekočina čista kot izvirska voda, gre celicam nasploh dobro in počutimo se zdrave! Namesto da bi si privoščili drage občasne razstrupljevalne kure, lahko na udoben način poskrbimo za vsakodnevno notranje čiščenje s pripomočkom Panaceo Basic-Detox. • Povečanjeosebnezmogljivostizapoklicno deloinvsakdanježivljenje. • Okrepitevimunskegasistema. • Regulacijakislinsko-bazičnegaravnovesja. • Zaščitapredprostimiradikali. • Naravnaceličnazaščita. Gratis kupon Ob nakupu enega proizvoda Panaceo Basic-Detox v vaši lekarni ali specializirani trgovini ob predložitvi tega kupona prejmete darilo – knjigo Kamen življenja avtorice dr. Ilse Triebnig. (S tem prihranite 19 eur!) , NOVO: Nasveti iz prakse 216 strani, barvno Zdaj na voljo v vaši lekarni ali specializirani trgovini. Ekskluzivni distributer za Slovenijo: Pharmagea d.o.o., Delavska c 24, 4208 Šenčur, tel.: 04 574 32 34, [email protected], www.pharmagea.com Medicinski pripomoček. Prosimo, natanko upoštevajte navodila za uporabo. www.panaceo.com 6 kmetijstvo | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Mlekarska kmetija Šbül iz Skakovec Lepa priznanja, ki pa ne trgajo žepov Pohvalijo se lahko z visoko mlečnostjo in kakovostjo – »Če si majhen, je z rejo krav molznic zelo težko preživeti« Na območju zahodnega Goričkega oziroma, kot radi tudi rečemo, v Ledavskem dolu je govedoreja še relativno močna panoga. Kar nekaj je tudi »mlekarskih« kmetij. Med srednje velike spada kmetija Roberta Šbüla iz Skakovec, ki je pred kratkim prejel več priznanj Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota za svoje delo. tovarne ni vseeno, saj imajo v njej delnice. Mlekarna jim dolguje tudi znesek za mesečno količino mleka, to pa naj bi bila kazen, ker so odšli k drugemu odjemalcu. Težave malih kmetov 90 tisoč litrov mleka Pri Šbülovih se ukvarjajo z rejo krav molznic že desetletja. Poleg Roberta na kmetiji živita in pomagata še njegov oče in mama. Število krav so povečali, ko se je Robert pred več kot 20 leti odločil, da bo kot kmetijski tehnik ostal na kmetiji. Od takrat je v hlevu vedno okrog 15 krav, trenutno jih je 12. Doma imajo tudi hladilnico mleka. Robert je prevzemnik kmetije že dobrih pet let. Začeli so z lisasto pasmo, že nekaj let pa imajo le črno-belo pasmo (holstein-frizijska pasma), ki je redkejša na tem območju. Zanjo so se odločili ne samo zaradi njene večje mlečnosti, ampak tudi zaradi razlogov, povezanih s stroški pri prejšnji lisasti pasmi. Čeprav letno namolzejo do 90 tisoč litrov mleka in spadajo po količini mleka med srednje velike kmetije na tem območju, se Šbülovi z osmimi hektarji zemlje prištevajo med manjše kmete. S poljedelstvom se ukvarjajo predvsem toliko, da pridelajo hrano za živino. Mlečnost in kakovost In kako hkrati doseči visoko mlečnost, nekatere krave dajejo tudi do 45 litrov na dan, in visoko kakovost? Kot pravi Robert, predvsem z načinom pre- Robert Šbül se je že pred leti odločil za črno-belo pasmo krav. Za zdaj je z njihovo mlečnostjo in kakovostjo zadovoljen. To kažejo tudi priznanja. fotografija ciril kosednar hranjevanja in kakovostjo hrane. Krave dobijo tri popolne obroke na dan. Posameznega sestavljajo predvsem seno, travna in koruzna silaža, beljakovinske komponente in vitamini. Čeprav črnobela pasma naj ne bi dosegala visoke vsebnosti maščob in beljakovin, pa ju njihove krave dosegajo. »Trg zahteva visoko kakovost, ki je ne moreš doseči le z domačo krmo, zato je treba beljakovinsko krmo kupiti. To pa seveda pomeni tudi večji strošek,« pravi Robert. Pomembno pa je tudi, da se krave v hlevu dobro počutijo, to pomeni, da imajo zadosti veliko in mehko ležišče. Vseeno pa je treba paziti, da se krav pri »gonji« za čim večjimi količinami mleka preveč ne izčrpa. Število krav v hlevu vzdržujejo z lastno vzrejo. Prodajajo le majhna teleta moškega spola. Če je kakšen večji izpad, pa krave tudi dokupijo. Rez vinske trte Ljutomer bo dobil enoteko rejše trte na svetu, ki krasi mariborski Lent. Prleška prestolnica je dobila to trto v dar ob praznovanju 125-letnice prvega vinorejskega društva v Ljutomeru. Žametovko, ki jo vinogradniki poznajo tudi pod imenom modra kavčina, obrežejo vsako leto 19. marca. Na jožefovo je Miha Kuhar obrezal vinsko trto, ki krasi atrij mestne hiše v Ljutomeru. fotografija miha šoštarič Mleko prodajajo Kmetijsko-gozdarski zadrugi Sloga iz Kranja. Odločitev za slovo od Pomurskih mlekarn je padla pred petimi leti, za kar so se takrat odločili tudi nekateri drugi okoliški kmetje. Odločilni so bili nizka cena mleka, čas plačila, stroški odvoza in nasploh odnos do kmeta. Čeprav Šbülovi niso več odvisni od Pomurskih mlekarn, jim za usodo te VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si Potomka najstarejše trte na svetu je v dobrem stanju Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je pripravilo skupaj s Klubom vinskih kraljic Martina Ljutomer na jožefovo, na god sv. Jožefa, tradicionalno rez vinske trte, ki je bila posajena leta 1997 v atriju Mestne hiše v Ljutomeru. Gre za potomko najsta- Zamenjali mlekarno Robert Šbül vidi precej težav v mlekarski panogi in kmetijstvu nasploh, predvsem kadar je govor o malem kmetu. »Vsi razpisi v kmetijstvu so 'naštimani' predvsem za velike kmete, kar je absurd glede na to, da sedanji kmetijski minister vedno govori o pomenu malega kmeta,« pravi Šbül. Kritičen je tudi do ukinitve mlečnih kvot. Strokovnjaki zato slovenskim kmetom priporočajo povečanje števila krav in mlečnosti. Toda tukaj je kup težav. »Kako naj gradimo večje hleve, če ni primernih razpisov za male kmete. Gotovine nimamo, krediti pa so predragi.« Posebna zgodba je tudi nizka cena mleka. Ne glede na vsa priznanja za kakovost tudi njihovo mleko ni izjema. »Še lani julija smo dobili 43,3 centa za liter, danes pa kljub kakovosti le 32.« Še bolj kritičen je Šbül do novih kmetijsko-okoljskih ukrepov in plačil. Mnogi ukrepi se mu zdijo nelogični in celo neizvedljivi, zato pravi: »V Sloveniji kmeta učijo kmetovati tisti, ki so kravo videli le na čokoladnem ovitku.« »Če si majhen, je s pridelavo mleka težko preživeti,« ugotavlja Šbul, »za vlaganje v kmetijo si včasih celo sposodim denar od pokojnine staršev.« Toda vsega skupaj ne more kar pustiti. Treba je odplačevati kredite, živeti in pridelati hrano. Prav tako pa svojo vlogo odigra tudi družinska tradicija. C. K. »Jožefovo je star praznik vinogradnikov. Pred več desetletji se je začela prav na ta dan v vinogradih rez trte. To tradicijo ohranjamo in na ta dan obrežemo potomko najstarejše trte na svetu. S tem opravilom se začnejo dela v vinogradih. Upam, da bo letina boljša kot lanska,« je povedal predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Miran Torič. Pred leti je prevzel skrbništvo trte od Franca Žličarja Miha Kuhar, ki je obrezal trto ob navzočnosti vinske kraljice Slovenije Sandre Vučko, kogovske vinske kraljice Polone Kolarič, radgonsko-kapelske vinske kraljice Anje Trstenjak, mariborske vinske kraljice Urške Bračko in ljutomerske vinske kraljice Ines Munda. »Trta je v dobrem stanju. Upamo, da bo leto preživela v normalnem stanju in imela veliko pridelka,« je Kuhar povedal po opravljenem delu. Zbrane sta med drugim nagovorila tudi konzul slovenskega vinskega viteškega omizja za Pomurje Štefan Pavlinjek in ljutomerska županja Olga Karba, ki je napovedala, da bo dobil Ljutomer enoteko. »Zakaj ne vinoteka, ampak enoteka? Zato, ker Prleki ne pridelamo le dobrega vina, ampak zmoremo in znamo tudi veliko o vinogradništvu in vinarstvu,« je pojasnila županja. Enoteka bo dobila svoje prostore v mestni hiši v Ljutomeru, odprli pa naj bi jo še v letošnjem letu. M. Š. BOLJŠA STRAN SPLETA kmetijstvo www.vestnik.si | e: [email protected] 26. marca 2015 | Vestnik | 7 Voda Občutljivo Pomurje se je znašlo v primežu različnih porabnikov vode Kmetijstvo odvisno od vode, vendar je ne more podrediti samo svojemu interesu – Vodovod lahko črpa 156 litrov vode na sekundo Letošnji svetovni dan voda je potekal v znamenju trajnostnega razvoja. Zaradi potrebe človeštva po vodi je nujno trajnostno upravljanje tega vira. V zadnjem obdobju se posledica neracionalnega obnašanja človeka v naravi ne kaže samo v podnebju, ampak neposredno vpliva na vire vode. Na konferenci v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor so udeleženci v svojih razpravah izhajali iz izhodišča, da vodni viri in z njimi povezane storitve omogočajo zagotavljanje hrane, zdravja, energije in okoljske trajnosti. Bistveno pomembnejše je, da vodni viri prispevajo k socialni blaginji in gospodarskemu razvoju ter pripomorejo k vzpostavitvi ali ohranjanju mednarodnega miru in varnosti. Pridelava hrane je nesporno panoga, ki je najbolj odvisna od vode. Ne samo od virov kot takih, ampak je za panogo pomembna časovna razporeditev dostopa do vode. Problem je, da spremenjene podnebne spremembe ne zagotavljajo več enakomerne razporeditve padavin in zadostnih padavin za optimalno pridelavo hrane. So pa obdobja, ko je teh padavin preveč. Vsako odstopanje od ustaljene razporeditve padavin med letom se zelo čuti pri pridelavi hrane. Problem je v tem, ker se razpoložljive kmetijske površine za pridelavo hrane na človeka zmanjšujejo, in to ne samo zaradi rasti prebivalstva, ampak zaradi uničevanja rodovitne zemlje. Na račun zmanjševanja obsega površin za pridelavo hrane se to nadomešča s povečevanjem donosa posameznih kultur na hektar. Rast t. i. produktivnosti zato zahteva bistveno večja »vlaganja v rodovitno zemljo«. Leta 1960 je bilo Zavod za gozdove Lovskoupravljavski načrti Javna predstavitev pomurskega načrta bo 30. marca Zavod za gozdove Slovenije ta mesec javno predstavlja letne osnutke lovskih upravljavskih načrtov za posamezna območja. Predstavitev osnutka za Pomurje bo 30. marca v sejni sobi soboške enote Zavoda za gozdove. Prav tako na spletu ni dostopen osnutek letošnjega upravljavskega načrta. Po pregledu vsebine javnodostopnih osnutkov ne gre samo za dokument, pomemben za lovske organizacije, ampak tudi za kmete. V osnutkih so predstavljeni ukrepi, izvedeni v lanskem letu, in načrtovani ukrepi v letošnjem letu. Sestavni del osnutkov so ocene in izplačila škod. V osnutkih so podrobno predstavljene posamezne vrste divjadi in načrtovani ukrepi. Pomurje je eno od območij, kjer so kmetje vse bolj prizadeti zaradi škode, ki jo povzroča divjad. Kmetje na probleme opozarjajo ob nepravem času, ko so upravljavski načrti že sprejeti. Lovci in gozdarji, posredno pa tudi država se sklicujejo na sprejete upravljavske načrte, ki naj bi bili sprejeti v sodelovanju z vsemi prizadetimi. Kmetje in kmečke organizacije bi se tega enkrat morali začeti zavedati in se aktivneje vključevati v sprejemanje upravljavskih načrtov. V razpravi o osnutku je tega mogoče spremeniti. Po drugi strani pa ne bi bilo nič narobe, če bi osnutek upravljavskega načrta soboška enota Zavoda za gozdove objavila prej in ne sedem dni pred javno obravnavo. S tem bi omogočili zainteresirani javnosti, da opravi razpravo v svojih organizacijah ter pripravi svoje pripombe in zahteve, ki bi jih morali vključiti v načrt. Če vsega tega ne bo, bodo tudi letos srečanja in protesti, ki bodo podobni mitingom, Zavod za gozdove pa se bo skliceval na sprejet Lovskoupravljavski načrt. J. V. Kapela Začeli so obdelovati vinograde Sklad kmetijskih zemljišč opravlja tedensko kontrolo Kapelska klet je v času lanske finančne agonije, ko delavci zaradi neizplačanih plač niso bili več pripravljeni delati, povsem zanemarila vinograde. Del lanske letine grozdja je ostal v vinogradu. Zaradi mile zime in neugodnih vremenskih razmer grozdje tudi ni bilo primerno za posebne zimske trgatve. Večina vinogradov je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki jih je Kapela s pomočjo proračunskih sredstev tudi obnavljala. Zato smo na sklad naslovili vprašanje, ali bodo dopustili, da bodo vinogradi še naprej propadali. Odgovorili so, da so 16. januarja letos zakupniku Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo, poslali pogojno odpoved zakupne pogodbe, v kateri so ga pozvali, naj najkasneje v 14 dneh od prejema pogojne odpovedi začne delati v vinogradih in o tem obvesti sklad, sicer bo zakupno pogod- bo odpovedal. Kot so zapisali, je sklad družbo Kapela že petega novembra lani opozoril, da zemljišča, ki jih ima v zakupu, niso primerno obdelana in da jih mora obdelati. Ob ponovnem pregledu zemljišč po prvem poslanem opozorilu zakupnik še vedno ni začel delati v vinogradih. Zato je sklad v zvezi z zemljišči, ki jih ima v zakupu Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo, pridobil mnenje specialista za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, iz katerega izhaja, da bi moral zakupnik v zimsko-spomladanskem času čim prej začeti dela v vinogradu ter poskrbeti za varstvo vinske trte in v vegetaciji pravočasno opraviti zelena dela. Zakupnik je po zadnjem pozivu sklada začel izvajati dela, in sicer obrezuje trto, to pa sklad tedensko tudi preverja na terenu, zato pogodbe za zdaj še ni odpovedal. J. V. za pridelavo hrane na človeka na voljo 4300 kvadratnih metrov, leta 2005 le še 2300, do leta 2030 naj bi se površine zmanjšale na 1800 kvadratnih metrov. Donosi na hektar so se od leta 1960 do 2010 potrojili. Leta 1960 je bil povprečen donos 1,15 tone na hektar, v letu 2010 pa dosega 3,25 tone na hektar. Strokovnjaki mednarodnih organizacij si v tem trenutku niso več enotni, ali bo donose na hektar še naprej mogoče tako strmo povečevati. Če sledimo logiki multinacionalk, to naj ne bi bil poseben problem. Prepričani so namreč, da z genetiko lahko rešijo ključne probleme in se izognejo neugodnim podnebnim vplivom. Posledice npr. Monsantovega genetskega inženiringa pa so že katastrofalne. Podobno se dogaja nekaterim drugim ameriškim ponudnikom semen – npr. koruze. Ravno podnebne spremembe – pomanjkanje ali preveč padavin so vzrok pritiska tega sektorja na izkoriščanje podzemnih vodnih virov, in to predvsem za namakanje. V Pomurju je v zadnjih dveh letih pritisk na namakanje izredno velik. Strinjamo se lahko, da potrebe po namakanju so, vprašanje pa je, ali je res potrebno v takem obsegu, kot to želijo kmetijci in jim pri tem pomaga nekaterim lobijem podrejena stroka. Del problemov, povezanih s pomanjkanjem vode, kmetje lahko pripišejo svojemu odnosu do vode in upravljanju te. Po opravljenih agromelioracijskih posegih do sistemov niso vzpostavili odnosa, kot bi ga morali, in jih tudi niso vzdrževali. Z uravnavanjem podtalnice bi se izognili marsikateri težavi, s katero se srečujejo danes. Nevzdržno je pritiskanje na gradnjo elektrarne na Muri. Ta bo verjetno prinesla vodo za kmetijstvo, hkrati pa se zanemarja, da bo prinesla tudi sušo in erozijo. Z odprtjem vetrnega koridorja bodo suše še ekstremnejše in erozija zaradi močnejšega vetra še večja. Najmanj vprašljivo je reševanje s površinskim namakanjem obdelovalnih površin s konvencionalnimi kulturami. To prvič ni gospodarno in izgube vode so prevelike. Pomurje pa le ni prebogat prostor z vodo. Kako država razume trajnostno upravljanje vodnih virov, se bo videlo že letos. Izredno hitro se bo videlo, kako se bo obnašal vodni vir, iz katerega se napajata sistem B pomurskega vodovoda in nov namakalni sistem. Tu že naletimo na nerazumne strokovne odločitve. Vodovod z izdano vodno pravico lahko črpa 156 litrov vode na sekundo, namakalni pa okrog 300 litrov. J. V. 8 (iz)brano | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Center Naprej za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo Potem pa nikoli ni več enako kot prej Nesreče in bolezen, ki poškodujejo možgane, usodno zaznamujejo življenje – Moški živijo po statističnih podatkih bolj tvegano Samo delček sekunde je potreben, da se življenje obrne na glavo. Zgodi se prometna nesreča, kakšna nezgoda ali bolezen, ki usodno poškoduje možgane. Nikoli več ni enako, ne za tistega, ki se mu je kaj zgodilo, ne za svojce. Nekateri so imeli cilje, kariere, načrtovali so družino … potem pa se je treba čez noč prilagoditi novim okoliščinam. Ob dnevu možganov smo obiskali delovno enoto Centra Naprej v Murski Soboti, kjer izvajajo dolgotrajno psihosocialno rehabilitacijo za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo. Čeprav imajo koncesijo za dvanajst uporabnikov, jih imajo petnajst, kar je največ v petih letih. »Želimo sprejeti čim več ljudi, ki jim lahko pomagamo,« pove Maja Čeh, vodja murskosoboške enote. Pogoj, da nekoga sprejmejo, pa je pridobljena možganska poškodba, ki nastane v življenju in ne ob rojstvu. Lahko da gre za travmatske poškodbe možganov, teh je največ, še posebno pri nesrečah, največ prometnih, pa tudi pri športnih, pri delu ali kot posledica nasilja, netravmatske poškodbe pa nastanejo ob kapi, anevrizmi in drugih boleznih. Mednarodne statistike, tako pa je tudi pri nas, kažejo, da je pri nesrečah oz. nezgodah z možganskimi poškodbami udeleženih veliko več moških kot žensk. Nasploh gre za hude oblike možganskih poškodb, zaradi česar se posamezniki ne morejo več vključevati v šolski sistem, delovna mesta in v normalno življenje. V takih razmerah ni prizadet Sčasoma naredil korak, potem dva Darko Gomboc iz Černelavec prihaja v center sedem mesecev. »Nisem manjkal niti en dan, tako mi je všeč in tu se dobro počutim. Moja bolezen me je najbolj gibalno prizadela, v centru pa s pomočjo strokovnjakov, ki mi pomagajo, dosegam nove uspehe. Pokažejo mi pot, kako moram pravilno delati. Vse je zelo dobro organiziramo, imam dobro družbo. Izdelujemo hranilnike, voščilnice, nakit, verižice, marsikaj. Hodimo tudi na izlete. Žal mi je samo, da se nisem prej vključil. Naj povem, da sem bil več kot deset let doma. Pred dvanajstimi leti sem imel možgansko krvavitev, od velikega pritiska mi je počila žila. Star sem bil 22 let in sem bil štiri mesece v komi, negiben, potem sem bil na vozičku, sčasoma sem naredil korak, dva in počasi sem začel hoditi. Zdaj pa sem v centru. Tu me naučijo vse, kar potrebujem za življenje. Boljše, kot je, ne more biti.« In pove, da je poleg tega, da je poučno, tudi zabavno, to pa mu zelo ustreza, saj je sam vedno dobre volje. le posameznik, ampak širši krog ljudi, svojci, družina. »Smisel, poslanstvo in vizija našega centra so, da lajšamo življenje našim uporabnikom in izboljšujemo kakovost njihovega življenja. Večina jih več ne vozi, in če so doma iz krajev, kjer ni javnega prevoza, so izključeni iz družabnega življenja. Že to, da prihajajo k nam, v družbo, jim veliko pomeni.« Storitev varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji je za uporabnike brezplačna, prav tako prevoz in malica. Izvajajo psihološke, fizioterapevtske in delovnoterapevtske obravnave, kognitivne treninge, imajo terapevtske skupine s psihiatrom, pomagajo reševati osebne in socialne stiske uporabnikov. Izvajajo tudi terapije s pomočjo živali, ki so uporabnike prav navdušile. In če ocenijo, da je nekaj koristno in ni s tem povezanih prevelikih stroškov, skušajo projekte nadaljevati, tudi po izteku. Imajo pa še nadstandardne storitve, letovanja na morju, smučanje in izlete, ki jih uporabniki plačajo, z aktivnim projektnim delom in prijavami na evropske razpise pa skušajo stroške pokrivati ali znižati na minimum. Za javnosti pa pripravljajo preventivne delavnice, da bi ozaveščali o problematiki možganskih poškodb, ljudi spodbujali k izbiri varnih ravnanj in navad, ter da bi družba bolje razumela težave, s katerimi se take osebe spoprijemajo. Hkrati pa opozarjajo, kako preprečiti nekatere nezgode, pomemben je namreč podatek, da bi lahko preprečili 90 odstotkov nezgodnih možganskih poškodb. A. Nana Rituper Rodež Obetaven športnik, ki je treniral v Ameriki Andrej Pintarič iz Lastomerec je bil mlad obetaven športnik, ki je želel postati profesionalni teniški igralec. Treniral je tudi v tujini, v Ameriki in Izraelu. Potem pa mu je pred osmimi leti pot na državno tekmovanje in s tem športno kariero preprečil pijan voznik, ki se je zaletel v njihov avtomobil. »V center prihajam, da mi terapevti lajšajo življenje, z delom se učim, da lepše živim in da imam družbo in sem med ljudmi, ki imajo podobne poškodbe možganov. Veste, kaj imam tu najraje? Kupovanje. Imam že vse modele hranilnika, ki jih tu prodajajo in smo jih sami naredili.« In nadaljuje: »Nekoč mi je bil tenis življenje. Tenis še vedno igram, ampak danes je zgodba malo drugačna. Kmalu se bo videlo, ali sem res za to ali se bom kar predal. Marsikdo me spodbuja, ampak lahko je reči, da naj si pogumen in močan. Težko je to udejanjiti. Zavedam pa se, da bom samo s trdim delom nekaj dosegel. Če bom doma sedel, ne bo nič iz mene.« In pove še, da bi se zelo rad naučil tuje jezike, celo kitajščino. Bil je v mornarici Leopold Škerlak iz Domanjševec je tu že štiri leta in pol. Pride vsak dan in se s kombijem vozi 80 kilometrov dnevno. »Komaj čakam, da pridejo pome. Delamo nakit, nekoč pa smo pletli košare, izdelovali okraske, rože ... Hodimo tudi na izlete na morje, jahamo konje.« Skrbno piše tudi dnevnik o vsem, kar se dogaja v zavodu, o izletih in srečanjih, še posebno pa mu je bilo všeč, ko so se odpravili v Sombotel in še danes ne more pozabiti letovanja na morju. »Jaz sem bil v mornarici v Pulju, pred tem pa v Bileći v šoli za rezervne oficirje. Ko sem se leta 1987 vrnil od vojakov, sem delal kot zidar. Leta 1990 sem imel hudo nesrečo, z mopedom sem se zaletel v avtobus in bil tri mesece v komi. Tik pred tem sem bil, da se poročim, potem je vse propadlo. Ko sem doživel nesrečo, pa mi je umrl še oče,« se z žalostjo spomni tragičnih dogodkov in takoj doda, da je v tem zavodu srečen in da je prav vse dobro. »Tu smo tako kot družina, neumnosti sicer ne smemo govoriti, radi pa se pošalimo.« Rejništvo V regiji potrebujemo stanovanjsko skupnost Za otroke, ki se ne morejo vrniti domov – Terapevtski centri bi bili v pomoč otrokom iz rejniških družin in tudi rejnikom Namen rejništva je, da se otrokom pri ljudeh, ki niso njihovi starši, omogočijo zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. S temi besedami se je tudi letos Center za socialno delo Murska Sobota obrnil na javnost pri pozivu družin k rejništvu. Na CSD Murska Sobota razložijo, da je poziv objavljen predvsem z namenom, da pridobijo nove kandidate in kandidatke za opravljanje rejniške dejavnosti. Z njimi se nato opravi ocena primernosti kandidata. Bistvo vsakega rejništva je namreč vzpostavitev odnosa, ki bo otroku dopolnil odnos z njegovimi starši tam, kjer so oni pustili praznine in rane, ki jih niso znali ali zmogli zapolniti in ublažiti. Torej iščejo družino, ki bo primerna za otroka, in ne obratno, zato je pomembno, da obstaja možnost izbire. Oseba, ki bi želela izvajati rejniško dejavnost, lahko vloži vlogo za izvajanje na krajevno pristojnem centru za socialno delo. Trenutno je v rejništvu 35 otrok, za katere je pristojen CSD Murska Sobota. Rejniških družin, ki imajo stalno bivališče na območju UE Murska Sobota, pa je 12, od tega je pet sorodniških rejniških družin. Otroci so nameščeni tudi v rejniške družine zunaj UE Murska Sobota. Kam z otroki po rejništvu Zakonskih sprememb na področju rejništva zadnje leto ni bilo. Že nekaj let pa se posebej omenja več problemov glede rejništva. Eden od teh je življenje otrok po izhodu iz rejništva. Veliko otrok, ki jim rejništvo preneha, se namreč ne more vrniti domov, bodisi ker se razmere niso uredile ali ker nimajo doma. V pomurski regiji bi zato potrebovali stanovanjsko skupnost, kamor bi lahko namestili otroke, ki se ne morejo vrniti domov. Kot pravijo na CSD Murska Sobota, ta problem še vedno ostaja. Se pa strokov- Med rejniškimi otroki je vsaj četrtina takšnih, ki bi takoj potrebovali psihosocialno terapevtsko pomoč. Te pomoči na CSD-jih ne izvajajo. ni delavci z otroki že veliko pred koncem rejništva dogovarjajo in iščejo možnosti, da niso prepuščeni sami sebi. V letu 2014 je pripravil CSD Murska Sobota za pomursko statistično regijo Regijske izvedbene načrte na področju socialnega varstva, kjer so med ukrepi kot potrebne navedli tudi stanovanjske skupine za ranljive ciljne skupine prebivalstva, med katere spadajo tudi polnoletni »otroci« po koncu rejništva. Omenjene regijske izvedbene na- črte ravno v teh mesecih predstavljajo tudi na občinskih svetih v pomurskih občinah. Regijski terapevtski centri Pred dnevi pa je Rejniško društvo Slovenije na svoji okrogli mizi opozorilo na še en problem. Med rejniškimi otroki je vsaj četrtina takšnih, ki bi takoj potrebovali psihosocialno terapevtsko pomoč. Te pomoči na CSDjih ne izvajajo, zato jo rejniki ali strokovni delavci CSD-jev iščejo v okviru drugih javnih ustanov in tudi na zasebnem področju. Uradne ustanove pa imajo velikokrat zelo dolgo čakalno dobo. Prav tako pri njih ni možnosti kontinuiranega sodelovanja s strokovnjakom in so oddaljene od kraja prebivanja otroka. Velikokrat strokovnjaki tudi ne poznajo potreb otroka v rejništvu in rejniških družin. Zato si v društvu prizadevajo za vzpostavitev regijskih terapevtskih centrov, ki bi bili v pomoč otrokom iz rejniških družin in tudi rejnikom. Na CSD Murska Sobota pri obravnavi otrok vključujejo tudi psihologinjo. Če opažajo, da je potrebna specialistična obravnava, pa otroke tudi napotijo na psihoterapevtsko ali pedopsihiatrično obravnavo največkrat v Maribor ali na Ptuj. Zato tudi pri njih menijo, da bi regijski centri olajšali takšno pomoč. Veliko pa pomenijo otrokom v rejništvu neformalna druženja. Čeprav za takšne aktivnosti CSD-ji nimajo posebej namenjenih proračunskih sredstev in jih financirajo izključno iz donacij, bo CSD Murska Sobota tudi letos pripravil vsaj dva takšna dogodka, odvisno od finančnih možnosti. Neformalna druženja namreč pripomorejo, da se strokovni delavci družijo z otroki tudi zunaj pisarn, in na ta način vzpostavijo zaupen odnos z njimi. Hkrati se otroci družijo med sabo in tako vidijo, da niso sami oziroma edini z izkušnjo rejništva. C. K. barometer Metoda Dodič Fikfak – uničeno zdravje Murinih delavcev Dejan Židan brani strankarskega kolego Silvijan Čivre in pravljična sedmica Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Ljubljana je opravila obsežno raziskavo o zdravju delavcev v procesih prestrukturiranja podjetja med odpuščenimi delavci Mure po prvem stečaju. Posledice za zdravje ljudi so alarmantne. Nesprejemljivo je, da so izsledke ignorirali odgovorni politiki, ko jih je hotela seznaniti s problemom, prav tako tudi predsednik države. Predsednik stranke SD, podpredsednik vlade ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano drži v šahu vso državo. Brani svojega strankarskega kolego in ne prizna, da je obrambni minister prestopil rob svojih pristojnosti ob obveščevalnem pregledu državnega premoženja. V sodobnih demokracijah tak primer uredijo pregledno, pri nas se včasih zdi, da je to le zgodba o kazanju moči. Po sedmih letih delovanja podjetja Varis Top, hčerinske družbe Varis, je direktorju skupaj z ekipo uspelo ustvariti izdelek, s katerim so stopili iz ozadja. Še več, zavihteli so se med najboljše oblikovalce na svetu. Čeprav se zdi, da so se jim zgodile sanje, je v ozadju dosežka veliko ustvarjalnega nemira, iskanja, dela in vztrajnosti. (iz)brano www.vestnik.si | e: [email protected] 26. marca 2015 | Vestnik | 9 Arheološki nadzor pri rakičanskem dvorcu Odkrili ostanke dvorca iz pisnih virov Nova spoznanja o dvorcu, o katerem smo doslej zelo malo vedeli – Morda so ostanki celo iz prazgodovine – Večkulturno območje Od prejšnjega ponedeljka potekajo na dvorišču rakičanskega dvorca arheološka izkopavanja oziroma arheološki nadzor pri gradbenih delih. Ne gre za večja in obsežnejša izkopavanja, zaradi del pri gradu pa so okoli celotnega grajskega kompleksa opravili sondiranje. To pa je prineslo kar nekaj zanimivih odkritij, je povedal dr. Branko Kerman iz Pomurskega muzeja Murska Sobota. Nova spoznanja so še toliko pomembnejša, saj posebnih raziskovanj na območju tega dvorca, ki je bil zgrajen v 16. stoletju, doslej ni bilo. Na severni osrednji strani dvorca so odkrili ostanke objekta, ki so starejši od obstoječe grajske stavbe. Ti leseni piloti so se kot temne lise ohranili v peščeni geološki osnovi, kar je presenetljivo. »Verjetno je tu stala lesena stavba, neki bivalni objekt, ker pa smo omejeni z izkopom, bo težko določiti, iz katerega obdobja natančno so, gotovo pa so najmanj iz srednjega veka, morda celo iz prazgodovine,« je povedal Kerman. Pri izkopavanjih so v bližnjih jamah odkrili tudi prazgodovinsko keramiko, dva kosa rimske keramike ter nekaj najdb iz srednjega veka. To kaže, da je bil prostor poseljen že v daljni preteklosti. Svoje najdbe lahko povežejo in potrdijo tudi z zgodovinskimi viri o prvih omembah kraja. Po zgodovinskih podatkih se rakičanski grad prvič ome- nja leta 1322 kot Rekethye, prva uradna omemba objekta oziroma dvorca pa je iz leta 1431 in mogoče je, da so ravno ob teh izkopavanjih odkrite stojke ali piloti ostanki tega dvorca. Na južni strani grajskega kompleksa pa so odkrili prostor, najverjetneje klet, ki ima ob strani polkrožno zasnovo iz opek, po predvidevanjih pa naj bi šlo tudi pri tem za starejši objekt, kot je obstoječi grad. Zid je zgrajen na poseben način iz peščenih blokov, na katerih je opeka, in je pod zidom obstoječega gradu. Dvorec v Rakičanu, ki danes stoji na tem mestu, je iz 16. stoletja, zgradbo so leta 1645 požgali Turki in je pogorela, Adam Batthyany pa jo je dal med letoma 1648 in 1655 popolnoma obnoviti. Kasneje so ga večkrat prezidali in predelali, da je dobil današnjo podobo. Grofje Batthyany so tu živeli še v 19. stoletju. Kerman je še povedal, da če pogledamo izkopavanja in raziskave zadnjih desetih let, vidimo, da je bilo območje zahodno, vzhodno in južno od Sobote in proti Rakičanu poseljeno v več obdobjih in večkulturno. Pri tem pa je poudaril, da bi bilo treba prostor, kamor se bo Sobota predvidoma širila, pred pozidavo terensko in arheološko pregledati, da se ne bi za vedno uničile zgodbe naše preteklosti. Nana Rituper Rodež Okolica rakičanskega gradu je malo raziskana. fotografija a. nana rituper rodež Revitalizacija Gajševskega jezera Najprej čista voda, šele nato razmišljati o turizmu Na Grabah so pripravili prvo delavnico in zbirali ideje občanov za ponovno oživitev jezera – Košnja trave in sprehajalna pot »Zaradi onesnaženosti vode naše jezero umira, zato pripravljamo projekte za ureditev fekalne kanalizacije za gospodinjstva v neposredni bližini jezera, obenem pa iščemo rešitve za oživitev Gajševskega jezera. Namen teh delavnic je, da slišimo vas, da nam s svojimi idejami in predlogi pomagate k ureditvi tega spečega bisera, ki se zdaj spreminja v mlako. To moramo ustaviti,« je nagovoril zbrane na prvi od petih delavnic v sklopu projekta Dobra voda za vse križevski župan Branko Belec. Dobra voda za vse je projekt, ki se izvaja skupaj s hrvaškimi partnerji, Občina Križevci pa BOLJŠA STRAN SPLETA išče v tem projektu rešitve za zmanjšanje onesnaževanja vod tudi zaradi intenzivnega kmetijstva. Belec je obljubil zbranim v vasi Grabe, ki leži neposredno ob Gajševskem jezeru, da bodo vlagali v prihodnje večja sredstva v iskanje rešitev za oživitev jezera. Že v letošnjem letu se obeta sprehajalna pot okoli jezera. Poleg ribičev in deskarjev zdaj tudi bober »Država, ki upravlja in gospodari z vodami, to jezero vidi bolj kot zadrževalnik vode. Jezero to tehnično funkcijo sicer opravlja, a to je tudi vse. Dodane vrednosti, razen zaščite pred poplavami, ne prinaša,« je dejal sodelavec skupine Fabrika Klaus Dieter Požgan. Dodal je, da je treba na delavnicah prisluhniti ribičem, okoljevarstvenikom, deskarjem in prebivalcem ob jezeru ter poiskati rešitve v zadovoljstvo vseh, ki živijo s tem jezerom. »Jezero bo treba razdeliti tako, da bodo vsi našli prostor ob njem. Med drugim se je v njem pojavil bober, zato bo treba tudi njemu zagotoviti mir,« je nadaljeval Požgan. Predlagal je vlaganje v takšno infrastrukturo, ki se bo zlila z naravo. Z zanimivimi, predvsem skrb vzbujajočimi podatki pa je postregel okoli sto zbranim na delavnici Luka Hepe s Filozofske fakultete (FF) Univerze v Mariboru (UM). Hepe se je lotil v svoji magistrski nalogi z naslovom Učni poligon za ekoremediacije ob Gajševskem jezeru raziskave in prišel do zanimivih podatkov. Gajševsko je- zero je nastalo leta 1973 z zajezitvijo reke Ščavnice. S tem so umetno zgradili zadrževalnik vode in preprečili poplavljanje širšega območja tako v križevski kot tudi ljutomerski občini. Jezero lahko zadrži 1,93 milijona kubičnih metrov vode. Hepe je poudaril, da sta glavna težava zaraščanje in mulj na jezerskem dnu. »Prevelik je vnos hranilnih snovi, ki se kopičijo. Te snovi so hrana algam, vedno več pa opažamo vodnega oreška. Velike količine mulja na jezerskem dnu manjšajo tudi zmogljivost jezera, zato je poplavna ogroženost iz leta v leto večja.« Hepe je omenil med vzroki onesnaženosti jezera intenzivno kmetijsko pridelavo, dotok onesnažene vode iz reke Ščavnice in spuščanje neočiščene odpadne vode v jezero, vse to pa povzroča preseganje dovoljenih parametrov dušika, nitratov in fosfatov v jezerski vodi. Smrad odganja ribiče, deskarje in sprehajalce V vaseh, ki mejijo na Gajševsko jezero, še vedno ni urejeno čiščenje odpadnih vod iz gospodinjstev. Občini Križevci in Ljutomer si prizadevata do Razgledni stolp v Zasadih Križevski občinski svet je minuli teden potrdil letošnji proračun, »težek« dobre štiri milijone evrov. Del proračuna je tudi načrt razvojnih programov, iz katerega je razvidno, da bo občina v prihodnje veliko investirala v turizem. Izmed številnih naložb, večina bo povezana z revitalizacijo Gajševskega jezera, je treba omeniti razgledni stolp v Zasadih. S postavitvijo stolpa, ki jo načrtujejo v letu 2017, želijo razviti v tem delu Prlekije nov turistični produkt. Stolp, za katerega projekti še niso narejeni, naj bi omogočal pogled vse do Blatnega jezera. konca leta 2017 urediti čiščenje s pomočjo naravnih čistilnih sistemov, ki jih je tokrat predstavila Nina Globovnik iz Mednarodnega centra za ekoremediacije na FF UM. Ana Vovk Korže, ki prav tako prihaja iz tega centra, je pred razpravo s slikovnim prikazom predstavila nekatere domače (gramoznica Strnišče v Občini Kidričevo, rib- nik Vrbje v Občini Žalec) in tuje stoječe vode (ribnika Harter v Avstriji in Banyoles v Španiji), ki so jih uredili v zanimive turistične točke. »Predvsem izkušnje iz tujine kažejo, da lahko uredimo brez velikih stroškov zanimive destinacije, tudi učne poligone,« je dejala Vovk-Koržetova. V nadaljevanju so zbrani občani dejali, da je najprej treba očistiti jezersko vodo in šele nato začeti razmišljati o posegih v prostor za potrebe turizma. Smrad, ki je neprijeten predvsem v poletnih mesecih, odganja tako ribiče kot tudi deskarje in sprehajalce. Želijo si, da se jim v prihodnjih delavnicah pridružijo predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje, ki upravljajo vode. Pojavlja se bojazen, da bi jim načrtovane posege v prostor preprečila prav omenjena agencija. Občina Križevci je med tem že pridobila vsa potrebna soglasja za ureditev sprehajalne poti okoli jezera. Dela se bodo začela v letošnjem letu. Uporabniki jezera si želijo še to, da se večkrat letno, dokler ne bo večjih posegov na območju jezera, pokosi trava na nabrežju in postavijo klopi za vsakodnevne obiskovalce. Miha Šoštarič barometer Akademski slikar Mirko Rajnar Že 20 let vodi Mikkove likovne delavnice, v okviru katerih je sodelovalo skoraj 400 likovnih ustvarjalcev. Poleg tega se je 40 mladih tudi s pomočjo tečaja in njegovih nasvetov vpisalo na srednje šole in univerze za likovno umetnost, oblikovanje, arhitekturo ali katero drugo, kjer so potrebne likovne veščine. Udeležence spodbuja, da razvijajo svoje talente in se bolj kot razstavam posvečajo lastnemu delu in napredku. Marin Rantaša prvak v pomnjenju Robert Šbül o »vplivu« krave na ovitku Na 7. odprtem državnem prvenstvu v pomnjenju »Memoriada 15« je postal v kategoriji otroci državni prvak Marin Rantaša, učenec sedmega razreda Osnovne šole III iz M. Sobote. Tekmovali so v pomnjenju obrazov in imen, hitrih števil, abstraktnih slik, binarnih števil, naključnih besed, datumov zgodovine in hitrih kart. Kmet iz Skakovec opozarja na številne težave v mlekarski panogi in kmetijstvu nasploh, predvsem kadar je govor o malem kmetu. Mnogi ukrepi se mu zdijo nelogični in celo neizvedljivi, tudi novi kmetijsko-okoljski ukrepi in plačila. Podčrtujemo pa njegovo izjavo: »V Sloveniji kmeta učijo kmetovati tisti, ki so kravo videli le na čokoladnem ovitku.« 10 kultura | Vestnik | 26. marca 2015 Nagrajenci bodo skrivnost Člani Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki odloča o vsakoletnih državnih kulturnih nagrajencih, menijo, da je bolje, da imena nagrajencev ostanejo skrivnost do javne podelitve nagrad. Želijo spremeniti statut in k sedanjim dodati še nove umestnosti, kot so video, kostumografija, scenografija, grafično industrijsko in unikatno oblikovanje. Razmišljajo tudi, da bi prireditev zaupali javnim zavodom in ne le posameznim režiserjem. Druženje po uradni razglasitvi pa naj je del proslave. www.vestnik.si | e: [email protected] Poezija pomladi Prvi dan pomladi se praznuje tudi svetovni dan poezije. Poeziji se posvetijo na različnih dogodkih, prireditvah ali jo prebiramo in doživljamo kje v samoti. Irina Bokova, generalna direktorica Unesca, je v svoji poslanici poudarila, da ni ničesar občutljivejšega od poezije, in ker izraža vso moč človeškega uma, tudi ničesar prožnejšega. Letošnja novost pa je, da je postal verz plačilna valuta. V nekaterih kavarnah po svetu in tudi pri nas so gostje kavo lahko plačali z verzom. Kulturni bazar Prejšnji teden je bil v Cankarjevem domu 7. Kulturni bazar, kjer se je predstavilo približno 300 kulturnih ustanov iz vse Slovenije. Z delavnicami in različnimi predstavitvami so vabile goste vseh generacij, da jih obiščejo v njihovem kraju. Dvajset let Mikkovih likovnih delavnic Vizije 2015 Škoda, če ne bi imeli možnosti razvijati svojega talenta Mladi bi morali imeti možnost, da se vključijo v gledališče Vodi jih akademski slikar Mirko Rajnar – Delavnice doslej obiskovalo skoraj 400 ljubiteljskih slikarjev Letos je 20 let, odkar na Osnovni šoli I Murska Sobota neprekinjeno potekajo Mikkove likovne delavnice, ki jih vsa leta vodi akademski slikar Mirko Rajnar. V tem času je delavnice obiskovalo skoraj štiristo posameznikov, nekateri so hodili celo več let, poleg tega pa je svoje veščine izpopolnjevalo 40 mladih, ki so tudi s pomočjo tečaja uspešno opravili sprejemne izpite na srednjih, visokih šolah in akademijah za oblikovanje, likovno umetnost, arhitekturo in drugih, kjer je potrebna likovna nadarjenost. Podobne delavnice so imeli v večjih krajih in razmišljali smo, da bi jih uvedli tudi pri nas, pove Rajnar. »Velikokrat me je kdo prosil za nasvet ali pomoč pri pripravah na sprejemni izpit, pa sem menil, da bo bolje, če potekajo organizirano in sistematično in da iste stvari ne razlagam desetkrat. Skupaj s tedanjim Mladinskim klubom in na priporočilo umetnostnega zgodovinarja Janeza Balažic smo se obrnili na Mestno občino Murska Sobota, kjer so pokazali razumevanje.« Likovno delavnico pa so sprejeli na OŠ I Murska Sobote in tu so, sicer v drugi učilnici, še danes. Z učiteljem likovne umetnosti Štefanom Červekom pa si 20 let celo delita likovni kabinet. Delavnice so bile namenjene predvsem mladim. »Šlo mi je za to, da delamo z mladimi,« pove Rajnar. »Kot začetnik se spomnim, da nisem imel nobenega, ki bi ga lahko vprašal ali prosil za nasvet, in mi smo jim s temi delavnicami odprli to možnost.« Za tiste, ki želijo nadaljevati šolanje na O tipični slovenski družini V okviru srečanja Vizije 2015 je nastopila v grajski dvorani v Murski Soboti ljubiteljska dramska skupina Mokoš VKITŠ Bakovci s predstavo Tipična slovenska družina, ki jo je režiral Edvard Jakšič, tudi avtor besedila, dramaturg, scenograf in kostumograf. Zgodba govori o vsakodnevnih in pogosto zapletenih odnosih v razširjeni družini, ki živi pod skupno streho. Posebno vlogo pri tem ima dedek (Uroš Černjavič), ki s svojo pokojnino preživlja družino. Nastopajo še njegova hčerka (Klementina Kojek), ki je zaposlena, brezposeln mož (Klemen Jendrič), kar dodatno zaplete družinske odnose, vnuka pa se ubadata s svojimi mladostniškimi težavami. Vnukinja (Ives Bodanec) sanja o prvi ljubezni in svojem fantu Karlu (Timotej Ferbežar), osnovnošolec (Nikolaj Šeruga) pa na svoj način spremlja dogajanje v družini. Kot moderatorka je sodelovala še Nina Srejš. Gre za mlado gledališko skupino, v kateri nastopajo srednješolci iz različnih srednjih šol, ki so se s to predstavo prvič predstavili na gledališkem odru. Pri tem so pokazali veliko volje, energije in želje po ustvarjanju. A. N. R. R. fotografija klemen jendrič Vsaj 40 mladim je Mirko Rajnar pomagal, da so se vpisali na želeno šolo ali univerzo, poleg tega pa je delavnice obiskovalo skoraj 400 posameznikov. fotografija a. nana rituper kateri od likovnih smeri, delo prilagodi potrebam in predpisani snovi za sprejemne izpite na posamezni šoli. Pohvali se lahko, da je 80 odstotkov vseh, ki so prišli k njemu, uspešno opravilo sprejemne izpite. Običajno se srečujejo dvakrat, včasih, še posebno poleti, ko delajo zunaj in na terenu, pa tudi trikrat in rišejo po tri šolske ure. V skupini ljubiteljskih slikarjev pa je bolj pestro, so tudi osnovnošolci in starejši, ki imajo veselje in voljo do ustvarjanja, a morda v življenju niso upali ali imeli možnosti, da bi se posvetili likovni umetnosti. Pravi: »Večina tistih, ki pride v delavnice, so nadarjeni in bilo bi škoda, da ne bi razvijali svojega talenta ter se naučili osnov in pravil.« Pri delu uporabljajo vse tehnike, in to po želji. Rajnar: »Spodbujam jih, da v začetku delajo s tempero, ker je teh- nika, ki se da korigirati in ni draga, kasneje pa se odločajo, kot jih zanima in jim ustreza. V tem času je nastalo kar nekaj likovnih del, ampak o razstavah ne razmišljajo veliko. »Razstave imamo le občasno, bolj kot o delu za razstavo želim, da razmišljamo o lastnem delu, izpopolnjevanju in nadgrajevanju svojega znanja,« še pove. In to je to, da res delaš za lastno dušo. A. Nana Rituper Rodež Samo ena mladinska predstava iz Pomurja – Ali so možnosti za gledališko ustvarjanje Na festivalu mladinskih gledališč Vizije 2015 se je na regijski izbor, kamor spadajo severovzhodna Slovenija, Maribor in Koroška, prijavila le ena skupina iz Pomurja. »Ena, samo ena, na žalost,« je povedala po predstavi ljubiteljske gledališke skupine Mokoš VKITŠ društva Bakovci strokovna spremljevalka Dunja Zupanc, ki si ogleda vse predstave, potem pa za državno srečanje s tega območja izbere dve najboljši predstavi. »Kot vidim mlade tukaj, imajo voljo, željo, energijo, imajo tudi talent in potenciale, zato mislim, da bi morali ustvarjati in imeti možnost, da se vključijo v gledališče. Da bi bil nekdo, ki bi z njimi delal in jih spodbujal.« Gledališče je za mlade tista stvar, kjer se naučijo izražati, pa ne samo v gledališkem smislu, ampak lahko s pomočjo gledališča najdejo sebe, svoj glas, pokažejo svojo osebnost in se ob tem razvijajo, pove. Tega bi se morali zavedati tudi odrasli in mladim omogočati, da imajo neki prostor za ustvarjanje, sicer začnejo bežati v večje kraje ali, kar je še huje, v alkohol in druge neprimerne dejavnosti. Zupančeva je tudi povedala, da so se v gledaliških krogih pogovarjali, da bi razpisali gledališke delavnice in povabili ljudi, profesionalce, da mladim po- BOLJŠA STRAN SPLETA sredujejo znanja in veščine, s katerimi lahko delajo in se razvijajo. Pri tem spomni tudi na gledališče Torpedo, ki sta ga pred leti zasnovala danes uveljavljena igralca Gorazd Žilavec in Vlado Vlaškalič ter pritegnila mnoge mlade nadarjene igralce, skupaj pa so osvojili publiko, tudi v Sloveniji. »Mladi pri vas imajo neko posebno energijo, poetiko, imajo nekaj, kar pritegne publiko.« Res pa je tudi, da je v večjih mestih gledališče mladim veliko dostopnejše, lahko hodijo na predstave ali se srečajo s pouličnimi predstavami. »Mislim,« pove Zupančeva, »da bi bilo treba mladim v manjših krajih približati gledališče. Bolj je tudi običajno, da v večjih mestih mentorji povabijo kakšnega profesionalnega gledališčnika, ki jim pomaga ali da kakšen nasvet, v manjših krajih pa ne vedo, da bi bil marsikdo pripravljen priti k njim.« O edini pomurski predstavi Tipična slovenska družina pa je povedala, da so se mladi skupaj z režiserjem dobro lotili problemov v tipični družini in v predstavo vnesli razmišljanja mlajše generacije. Gre za predstavo, ki se lahko razvija in živi, saj imajo sodelujoči veliko idej in zamisli, ki jih še lahko razvijejo. Sama pa jih je spodbudila, naj se odzovejo na posamezne dogodke, in da lahko v predstavo dajo še več sebe. A.Nana Rituper Rodež intervju www.vestnik.si | e: [email protected] 26. marca 2015 | Vestnik | 11 Edit Szilágyiné Bátorfi Potrebujemo le pozitiven pristop in pripravljenost za veliko dela Nova madžarska veleposlanica v Sloveniji vidi številne možnosti gospodarskega sodelovanja med državama E dit Szilágyiné Bátorfi, ki je v začetku meseca na mestu madžarskega veleposlanika v Sloveniji nasledila Istvána Szenta - Iványija, se je v svoji dosedanji karieri ukvarjala predvsem s Srednjo Evropo, pred prihodom v Ljubljano je bila nacionalna usklajevalka za države Višegrajske skupine na ministrstvu za zunanje zadeve. Pred tem se je več kot dvajset let ukvarjala z mednarodnimi ekonomskimi odnosi, predvsem z dvostranskimi odnosi med Madžarsko in Poljsko, Češko, Avstrijo in Nemčijo, kjer je dvakrat celo delovala. Pozneje je nače- kurenčna podjetja, ki bodo ustvarjala nova delovna mesta, da bi lahko mlade generacije ostale, kjer so bile rojene. Drugi izziv pa je, da bo v šolah dovolj učencev, saj če ne vidiš nekega zagotovila, da boš lahko kasneje v poklicnem življenju uporabljal materni jezik, je tudi manj volje za učenje. Zanimivo, da sem opazila podobno težavo pri porabskih Slovencih, ki sem jih obiskala, preden sem prišla v Slovenijo. Tudi tam imajo dobro finančno podporo in zakonodajo, vendar primanjkuje služb in volje za učenje maternega jezika. dvojezičnih šolah. Ali morda madžarska vlada pripravlja kakšne ukrepe za rešitev teh težav? Menim, da je to vprašanje bolj kompleksno. Slišala sem, da so te šole dobro opremljene in celo Madžari pošiljajo v njih svoje otroke, ker so na toliko višji ravni. Za Prekmurje in Porabje je pomembno, da imamo v šolah dobro dvojezično metodologijo in dobro izurjene učitelje. Slovenski učitelji bi morali delovati v Porabju in madžarski v Prekmurju, da bi lahko ohranjali visoke standarde, to bi moral biti pomemben del našega dvo- rodnih podjetij, ustvarjanje čezmejne dobaviteljske mreže pa bi bilo lahko še en pozitiven dejavnik sodelovanja. Državi imata tudi veliko skupnega zaradi geopolitičnega položaja, obe sta na križišču pomembnih logističnih poti. Če bi lahko sodelovali pri tehnični izboljšavi teh poti, bi lahko pridobili veliko spodbudo za dvostransko sodelovanje. Prav tako bo kmalu izboljšana železniška povezava med državama, madžarska stran je že pripravljena, v Prekmurju sem tudi že videla prve stebre za elektrifikacijo proge. S prepletom naših energetskih trgov bi lahko bo začela delovati poleti in bo dobra podlaga za krepitev gospodarskega sodelovanja. Madžarsko gospodarstvo je v Prekmurju vidneje zastopano z MOL-om in bencinskimi črpalkami. So še kakšna konkretna podjetja, ki so izrazila pripravljenost za investiranje v regiji. So že kakšni konkretni projekti? Če kdo namerava investirati v Slovenijo, je to za nas pomembno, saj moramo take aktivnosti podpreti. V Sloveniji so najpomembnejša pričakovanja glede privatizacije in investicij, investitor se namreč odloča za prihod v državo glede na dobičkonosnost neke aktivnosti. Če je v Sloveniji investicijam prijazno okolje s podporo za nove naložbe, to vzbuja tudi pozornost in zaupanje pri investitorjih, ki jima bodo sledili konkretni pogovori. Zato potrebujejo podjetja jasno predstavo o pričakovanjih in pogojih v Sloveniji. Šele nato lahko govorimo o konkretnih projektih. Madžarska veliko vlaga v tujini, predvsem v Srednji Evropi, nekatere investicije so celo strateškega pomena. V nekem pogledu nastaja prepleten srednjeevropski trg in vesela bi bilamadžarskih vlagateljev v Sloveniji, seveda pa je vse odvisno od okoliščin. Madžarska banka OTP sodeluje pri privatizaciji druge največje slovenske banke NKBM, imate kakšne informacije glede tega? Ponudbe so bile dane, odločitev bo prišla, takrat bomo videli. Slovenski mediji so poročali, da želi MOL vstopiti v lastništvo Petrola s pomočjo povezanih igralcev iz drugih držav, imate kakšne informacije o tem? Edit Szilágyiné Bátorfi, nova madžarska veleposlanica v Sloveniji: »Moramo pritegniti pozornost malih in srednje velikih podjetij z obeh strani meje, da podrobneje preučijo trga obeh držav, potem lahko naredimo neverjeten preobrat.« fotografija nataša juhnov lovala oddelku, ki se je ukvarjal z ekonomskimi odnosi med partnerskimi evropskimi državami. »V karieri sem se osredotočila na Srednjo Evropo in ekonomske odnose.« Pred kratkim ste obiskali Lendavo in predstavnike madžarske manjšine v Sloveniji. Kako vidite položaj, mogoče v primerjavi z drugimi državami, v katerem živi madžarska manjšina? Lendavo in Prekmurje sem nazadnje obiskala ob madžarskem narodnem prazniku petnajstega marca, v okviru te proslave sem se sešla s predstavniki manjšine, to pomeni, da smo imeli na voljo malo časa za temeljite analize in razprave o njihovem položaju. Iskreno povedano sem dobila prvi vtis, da je položaj tam živeče manjšine dobro urejen z zakonodajo, za katero bi celo rekla, da je vzorna v primerjavi z razmerami v drugih državah, v katerih živi madžarska manjšina. Nisem še imela možnosti obiskati njihovih institucij, upam pa, da bom kmalu uspela pogledati, kako delujejo in kakšne so njihove vsakodnevne težave. Kot velik izziv za prihodnost vidim ustvarjanje novih delovnih mest za ljudi na tem območju. Kriza je povzročila nekaj podjetjem v regiji velike težave, zaradi katerih so morali odpuščati zaposlene, to pa tamkajšnjim družinam povzroča velike težave. Treba je torej najti kon- pridobili še več možnosti za sodelovanje. Obstaja torej veliko področij, na katerih smo lahko aktivni, potrebujemo le pozitiven pristop in pripravljenost za veliko dela. Predstavniki madžarske manjšine kljub dobremu pravnemu okviru večkrat opozarjajo na neskladje med zakonodajo in njenim izvajanjem v praksi, predvsem glede resnične dvojezičnosti v ustanovah. Ste seznanjeni s to problematiko? stranskega sodelovanja. Med državama obstaja sporazum o kulturnem sodelovanju, na podlagi katerega nastaja nov delovni program. Upam, da bo namenil dovolj pozornosti tudi izmenjavi učiteljev in še posebej njihovemu usposabljanju. Slišala sem, da v ustanovah ni uradnikov, ki bi resnično znali uporabljati oba jezika, tudi zagotavljanje teh standardov je lahko eden od prihodnjih izzivov. Ko je enkrat dan ustrezen pravni okvir, bi morala praksa temu kmalu slediti. Upam, da bom lahko po srečanjih s predstavniki lokalnih oblasti in predstavniki institucij izpostavila nekaj uporabnih korakov, ki bi jih lahko naredili za rešitev teh vprašanj. O Srednji Evropi sem se naučila, da je to večkulturno in večjezično okolje nekaj unikatnega, česar ne smemo zanemarjati. V primerjavi z, recimo, Zahodno Evropo lahko Srednja Evropa ponudi zelo pisano podobo, iz katere izhaja veliko kreativnosti, ta pa je lahko naša konkurenčna prednost, ki je ne bi smeli izgubiti s tem, da se ne bi osredotočali na te vsakodnevne težave, ki so osnova za življenje v večkulturnem okolju. Madžarska je za Slovenijo pomembna gospodarska partnerica. V letu 2012 je bilo med državama za več kot 1,5 milijarde evrov blagovne menjave, kje vidite priložnosti za utrditev sodelovanja. Madžarska država skuša okrepiti vezi z Madžari v sosednjih državah, v ta namen je ustanovila Poslovno mrežo karpatske regije, ki ima pisarno tudi v Lendavi. Za zdaj se zdi, da je osredotočena predvsem na kulturno sodelovanje, je na obzorju že kakšen posel, o katerem bi lahko govorili? Obstaja še veliko priložnosti, ki jih doslej nismo izkoristili in ki potrebujejo posebno pozornost. Kot vidimo, se lahko pojavijo tudi spontano. Moramo pritegniti pozornost malih in srednje velikih podjetij z obeh strani meje, da podrobneje preučijo trga obeh držav. Potem lahko naredimo neverjeten preobrat. Ta podjetja so v glavnem osredotočena na sosednje trge in ne bodo poslovala v Aziji ali drugih oddaljenih lokacijah. Oba trga sta zahtevna zaradi jezikovne ovire, zato je moj namen pripeljati predstavnike teh podjetij v Slovenijo in jim pokazati priložnosti ter jih seznaniti s potencialnimi lokalnimi partnerji, da bi ugotovili, ali lahko skupaj poslujejo. Tudi proces privatizacije v Sloveniji in nove »greenfield« naložbe so lahko priložnosti. V regiji deluje tudi nekaj velikih medna- Trenutno poteka reorganizacija te mreže. Po volitvah je prišlo do spremembe v madžarski vladi, tako da mednarodni ekonomski odnosi zdaj spadajo v pristojnost zunanjega ministrstva. Pripravlja se nova mreža za gospodarsko sodelovanje v Srednji Evropi, ki bo neke vrste središče za pospeševanje sodelovanja v tej regiji. Tudi v Lendavi bo taka pisarna, ki bo odprta predvidoma maja. Imeli bomo tudi veliko drugih pisarn, ki ne bodo osredotočene samo na države okoli karpatskega bazena, temveč bodo tudi na jugu Poljske in drugih krajih držav Srednje Evrope. Osnova ideja tega projekta je pomoč mnogim madžarskim malim in srednje velikim podjetjem, ki ponujajo dobre izdelke ali storitve, nimajo pa potrebnih zmogljivosti za poslovanje s tujino. Mreža Kot ste omenili, se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi porabski Slovenci, ki imajo težave predvsem z znanjem slovenskega jezika zaposlenih v Družba sama je dala izjavo glede tega, jasno so povedali, kaj so njihovi nameni v regiji in posebej v Sloveniji, glede tega nimam drugih informacij … Gre za resne zadeve, zato je pomembno, da bistvene podatke posredujejo institucije, ki jih to zadeva. Madžarska je ustanovila tudi konzularno pisarno v Lendavi, kako vidite njeno vlogo? Pomembno je biti blizu tamkajšnjim ljudem, ki se lahko obrnejo na pisarno z raznimi vprašanji ali opravijo osnovne konzularne zadeve, ki jih je v pisarni mogoče opraviti. Pisarna ima tudi pomembno vlogo pri kulturnem sodelovanju, saj je v Lendavi veliko kulturnih dogodkov. Celotna regija je zelo kompleksna in potrebuje posebno pozornost. Pisarna s svojimi dejavnostmi pomaga razumeti specifične potrebe na tem območju. Madžarska je Madžarom v tujini omogočila pridobitev madžarskega državljanstva. Na zadnjih madžarskih parlamentarnih volitvah je bilo v pisarni volišče. Je bil osnovni namen pisarne pridobitev čim večjega števila novih državljanov? Mislim, da ne. Odločitev za odprtje konzulata je bila sprejeta že pred leti. Bili smo zelo srečni, da smo končno lahko odprli vsaj konzularno pisarno, medtem ko imajo porabski Slovenci v Monoštru generalni konzulat. Kmalu bomo lahko ocenili prvo leto delovanja pisarne in na podlagi tega bomo ugotovili, kaj bodo njene naloge v prihodnosti in kako naj se razvija. V pisarni bo poleti začel delovati tudi diplomat, ki bo posebej odgovoren za gospodarsko sodelovanje. Timotej Milanov 12 ljudje in zgodbe | Vestnik | 26. marca 2015 Aurora coworking Za več »ženskega« principa v podjetništvu V nekdanjih prostorih banke v Lendavski ulici v Murski Soboti zaživel prvi »sodelavni« prostor v Pomurju – Idejo dobil in uresničil Jose Morales bila pripravljati kulinaričnih in drugih izkustev polne izlete oziroma potovanja. Tako je recimo skupino ljudi odpeljal na avstrijsko Štajersko: »In imeli smo se … ah, fantastično.« Očitno duh Lincoln Islanda spet oživlja z Auroro, saj bo »sodelavni« prostor, ali pa – še bolje – prostor sodelovanja, poleg ugodnosti svojim članom ponujal tudi dogodke, predavanja in ekskurzije. Aurora grška boginja zore »Če pogledate svet podjetništva, vidite, da je veliko 'moških' načinov delanja stvari: agresivnosti, strategij, strukture, iniciativ. In tudi ženske, ki delajo v tem svetu, postanejo take. In vprašal sem se, katere organizacije pa delajo obratno: torej ne veliko strategije, več 'common sensa', torej zdrave pameti; ne dajejo toliko poudarka na 'delati', ampak več na 'dovoliti, da se zgodi'. Ženski aspekt torej manjka v poslovnem svetu! Kajti vse dobro deluje le, če je v ravnovesju. Zato sem izbral žensko ime Aurora, ki je – po mitologiji – sestra lune in sonca, je grška boginja zore, ki naredi, da sonce vzide. Zato je tudi simbol novih začetkov, poguma; je nekaj, kar vsak potrebuje, da začne svoj dan. Pogumen moraš biti, da sprejmeš spremembe, ki ti jih prinaša dan. In to je smisel podjetništva – večno spreminjanje.« Za zdaj deset članov »Ko sem prijateljem pokazal logo, so mi vsi rekli: 'Pa daj, Jose, to je videti kot logo za neke nove toplice, masažni ali pa lepotilni salon!' In takrat sem vedel, da je dober; da je to to, kar želim,« pravi Jose Antonio Morales. Podjetnik, ki se je pred več kot desetletjem poročil v Prekmurje, tu odprl podjetje B4Contact, odšel – delovno in skupaj s celo družino – v New York, se po dveh letih vrnil in nato vprašal: »Kaj pa zdaj? Kaj bom delal? Kaj si sploh želim?« Ena slovensko odmevnejših je bila njegova »Fear and Fail conference«, torej konferenca o strahu in neuspehu, ki jo je organiziral po tem, ko se je vrnil iz Amerike, in na kateri so na neuspeh pokazali kot na nujni del uspeha. A tudi to je minilo in spet se je znašel v praznem prostoru. Potem je prišla – Aurora. Podjetnik tvega Ne, pravzaprav je bil še pred Auroro Lincon Island, podjetje, ki ga je Jose ustanovil še med življenjem v Ameriki: »Ko sem bil otrok, sem bral knjigo Julesa Verna Skrivnostni otok, v kateri je ime tega otoka sicer omenjeno šele na koncu, gre pa za Lincoln Island. In ta knjiga v osnovi govori o pustolovščinah; in v španščini, ki je moj materni jezik, se 'pustolovščinam' reče 'emprendadores', to je, kar danes imenujemo 'entepreneur' oziroma podjetnik. In to je v moji glavi naredilo povezavo, da biti podjetnik pomeni tvegati.« Ideja njegovega samostojnega podjetja Lincoln Island je www.vestnik.si | e: [email protected] Jose Morales v Aurori, prvem coworkingu, torej sodelovalnem prostoru, v Murski Soboti, ki mu ga je pomagala opremiti žena. fotografija vida toš Jose Morales pravi, da je videl veliko oblik coworkinga, torej prostorov, kjer med seboj sodelujejo različni ustvarjalci iz različnih panog: »Posli se vedno sklepajo zunaj pisarne, poleg tega, če si vedno doma, postaneš depresiven. Kajti 'sodelavni' prostor ni vedno prostor, kamor prideš delat – čeprav imaš tukaj na razpolago mizo pa internet pa kavo –, to je tudi prostor, kamor se prideš družit, mrežit, radi rečemo danes.« Morales ima za prihodnost milijon idej, saj bo članom Aurore članstvo omogočalo tudi sodelovanje na najrazličnejših dogodkih, seminarjih, delavnicah, izletih … A za zdaj si prizadeva, da bi pridobil čim več članov: »Trenutno sem jaz tisti, ki iz svojih sredstev to financiram, če pa želimo preživeti – torej stroškovno – potrebujemo vsaj 20 članov. Za zdaj, moram povedati, je zanimanje vseh veliko in odzivi zelo dobri. Tako da sem optimist.« V Aurori je na razpolago kakih 15 miz, kjer lahko podjetniki delajo za računalnikom; na približno 120 kvadratnih metrih nekdanje banke sta tudi sejna soba in majhna kuhinja, sicer pa je na voljo seveda brezžični internet, vsak član Aurore pa ima tudi profil v zasebnem omrežju, ki omogoča povezavo z drugimi člani. Sicer pa je možnost štirih načinov sodelovanja z Auroro: v prvi predalček padejo »nečlani«, potem je tako imenovano »free članstvo«, »omejeno članstvo« in pa »neomejeno članstvo«. Vida Toš Razstava ročnih del in domače obrti 18. Jožefovi dnevi na Cankovi Dogajanje popestrili še s tradicionalnim Jožefovim pohodom in folklornim večerom Alojz Filipič (levo) in Marko Milič sta se potegovala za funkcijo predsednika OZVVS Ljutomer. fotografija miha šoštarič OZVVS Ljutomer Filipič ostaja predsednik Srebrni plaketi za Milana Štrakla in Antona Kosija Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Ljutomer povezuje 226 članov, na tokratnem zboru pa so med drugim opravili volitve. Preden so izvolili novega predsednika, so v statutu spremenili člen, ki je doslej dovoljeval zasedbo predsedniškega mesta le dva mandata. Po sprejeti spremembi je mandat predsednika neomejen. Za predsednika združenja sta se potegovala dosedanji predsednik Alojz Filipič in sekretar Marko Milič. Na tajnem glasovanju so prisotni Filipiču namenili 32 glasov, Miliču pa pet. Ob prisotnosti predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenije Ladislava Lipiča sta bili podeljeni na zboru srebrni plaketi zveze. Prejela sta jih Milan Štrakl in Anton Kosi. M. Š. V sklopu prireditve Jožefovi dnevi na Cankovi, ki poteka že 18. leto, so organizatorji tudi letos pripravili razstavo ročnih del in domače obrti. Na njej je sodelovalo kar nekaj rokodelcev iz bližnjih in daljnih krajev. Tako je bilo na razstavi med drugim mogoče videti izdelke iz koruznega ličja, kreppapirja, vezenine, kovaške izdelke, lesene izdelke in pletene izdelke iz šibja. Prav tako je bilo na ogled tudi nekaj različnih vrst pirhov oziroma »remenk« in tudi drugo velikonočno okrasje. Večina rokodelcev je na razstavi tudi prikazala način dela in svoje tehnike. Omenjeno razstavo so združili s kulinarično razstavo ter razstavo proizvajalcev vin, medu, olja in drugih domačih dobrot. Vsako leto na njej sodelujejo nekateri novi rokodelci. Letos je med drugimi to bila tudi Ana Manojlovič iz Murske Sobote. Prikazala je tehniko porisave velikonočnih jajc, imenovano batik. Kot pravi, se je tega naučila od očeta, ki je bil doma iz Bogojine, kjer je ta tehnika precej bolj znana. Sama jo prakticira že 30 let, izdelke pa predvsem podari sorodnikom in prijateljem ob velikonočnih praznikih. Razstave na Cankovi se je udeležila tudi zaradi tega, ker je želela predstaviti batik tehniko, ki je tam manj znana. Sicer pa so se tudi letošnji Jožefovi dnevi začeli z razstavo likovnih del Letos so si lahko obiskovalci na razstavi ročnih del na Cankovi ogledali tudi batik tehniko okraševanja velikonočnih jajčk, ki jo je predstavila Ana Manojlovič iz Murske Sobote. fotografija ciril kosednar članov Likovne sekcije Ludvika Vrečiča s Cankove v tamkajšnji galeriji vile Vogler ter nadaljevali z omenjeno razstavo domačih obrti. Celotno dogaja- nje so popestrili še z Jožefovim senjem ter dogodki, kot sta tradicionalni Jožefov pohod in folklorni večer. C. K. www.vestnik.si | e: [email protected] ljudje in zgodbe 26. marca 2015 | Vestnik | 13 Karmen in Jožef Sreš, petindvajset let v glasbenih vodah Glasba je postala dejavnost, vendar ne gre samo za posel Vsi iščejo neki prostor, tako tuji glasbeniki pri nas kot tudi mi drugje – Iskanje tržnih priložnosti je predvsem povezano z glasbenim okusom publike Karmen in Jožef Sreš se z zabavno glasbo ukvarjata že petindvajset let, čeprav na začetku o tem, da bo muzika kmalu postala tudi njun posel, s katerim se danes preživlja družina, sploh nista pomislila. Zdaj imata peto leto registrirano samostojno podjetje Avantura, glasbena dejavnost Jožef Sreš, prej pa sta dvajset let delala prek agencij in prejemala avtorske honorarje. Ko sta si Sreševa ustvarila družino in je bilo vse težje usklajevati družinske in službene obveznosti z nastopi, je redno zaposlitev v Planiki in delo, za katerega se je izučila, najprej pustila Karmen, čez pol leta pa je iz Mure odšel še Jožef. O tem, ali bo družina z glasbo lahko preživela, se takrat sploh nista spraševala, morda zato ne, pravi Jožef, ker sta bila oba še mlada. Kar šla sta po neki poti, ki jo je prineslo življenje. Tudi kantavtor Vlado Kreslin, s katerim so se srečevali na različnih prireditvah, in ki je začel svojo profesionalno glasbeno pot na podoben način, jima je enkrat dejal, da ko se povsem posvetiš glasbi, je to potem lahko čisto dobra dejavnost. Glasba je torej postala dejavnost, s tem pa se ji je bilo treba posvetiti na neki drugačen, bolj resen način, čeprav so kot skupina Avantura že prej skrbeli za dobro opremo in izvedbo nastopov ter se trudili delati dobro. Sprejeli so veliko več povabil za nastope kot prej, ob samostojnih nastopih pa je Avantura postala tudi spremljevalni bend. Tako so začeli sodelovati s pevko Simono Weiss in hrvaškima popglasbenikoma Vladom Kalemberjem in Jasminom Stavrosom. Do tega sodelovanja je prišlo po spletu okoliščin, pripovedujeta Karmen in Jožef, ko pa si enkrat že v glasbenih krogih, se je veliko lažje prebijati in sklepati dogovore o nadaljnjem sodelovanju z različnimi pevci. Zdaj je Avantura tudi stalni spre- Avantura Avantura, glasbena dejavnost, ki jo kot samostojno podjetništvo izvajata Karmen in Jožef Sreš, zajema nastope glasbene skupine Avantura in Dueta Karmen, voditeljstvo televizijskih oddaj in drugih prireditev, povezanih z glasbo, ter praktično poučevanje igranja bobnov, ki je namenjeno predvsem otrokom. mljevalni bend Tanje Žagar. »Čeprav je glasba postala naša dejavnost, je še vedno ne dojemamo samo kot posel, ampak jo izvajamo z veseljem, in ker nam je ob tem lepo,« je povedala Karmen. V tem je tudi skrivnost dolgoletnega obstoja, vzpona in uspeha na glasbeni sceni. »Mislim, da lahko traja dalj časa samo zato, ker publika vidi in občuti, da smo pri tem zmeraj iskreni in nam je vsa ta glasba, ki jo izvajamo, resnično tudi všeč. Nikoli nismo delali le po nekih planih, ampak tako, kakor smo začutili.« Miki Šarac, menedžer Tanje Žagar, jim je enkrat dejal, da se čuti, da imajo to glasbo radi in da zato tudi lahko delujejo skupaj. »Mi lahko pokličemo najboljše virtuoze na posameznih glasbilih, ampak če ne čutijo te glasbe, ki jo igrajo, ne moremo delati skupaj,« je povedal. Dijakinje Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, ki so bile na delovni praksi na Irskem. fotografija edvard jakšič Po Nemčiji in Malti še Irska Kozmetičarke prvič, zdravstveniki že prekaljeni mački Dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota so v okviru Erasmusa+ prvič obiskali zeleno Irsko »Nikoli se nisem videla kot zvezdnica, ampak sem se z glasbo začela ukvarjati zato, ker sem vedno želela prepevati in nastopali. To je ta razlika med pevci. Nekateri namreč začnejo zato, ker želijo biti slavni.« fotografija nataša juhnov Tako kot vse drugo je tudi trg zabavne glasbe v petindvajsetih letih, kolikor sta Sreševa na glasbeni sceni, doživel spremembe, a še vedno deluje po nekih drugačnih osnovah, kot jih poznajo druge storitvene dejavnostih. Videti je, da je na tem področju vse večja konkurenca in da na številnih prireditvah nastopajo tudi bendi ali pevci, ki prihajajo od drugod. Tudi na tak način je mogoče nekomu od zunaj gledati na to, pove Karmen, vendar sama v tem ne vidi nekega poseganja v »prodajni« prostor, ki bi bil namenjen le za nekoga. Iskanje nekih tržnih priložnosti za glasbenike je namreč povezano z glasbenim okusom publike in s tem tudi povabilo organizatorja. »Mi pa nikomur ne moremo reči, da ne sme poslušati glasbe, ki mu je všeč. Na enak način bi potem kdo lahko rekel tudi za naša gostovanja, torej da domačim bendom krademo priložnosti. Včasih se kakšni glasbeniki res pritožujejo nad tem, jaz pa vedno rečem, da če si iskren in dobro delaš, si boš zmeraj našel delo. Res pa je, da si vsi mi iščemo neki prostor, tako tuji glasbeniki pri nas kot tudi mi drugje.« Glasbeni posel je danes povezan tudi s številnimi stroški, ki jih pred četrt stoletja še niso poznali, tako z avtorskimi pravicami, zaščito pravic izvajalcev, davki in še marsičim drugim, kar bremeni organizatorje prireditev. Tega je vedno več, ugotavljata Karmen in Jožef, čeprav to ni stvar, za katero bi morali skrbeti nastopajoči, česar pa nekateri prireditelji še vedno ne vedo in zato potrebujejo tudi kakšen njihov nasvet. Včasih pa se najde tudi kdo, ki poskuša del tega bremena prevaliti nanje. Prav tako je zabavna glasba dejavnost, ki poteka takrat, ko ima večina proste dni, ob koncu tedna, praznikih ali ko se ljudje želijo zabavati, predvsem pa ponoči. Za člane skupine Avantura je nastopanje povezano tudi z veliko prevoženimi kilometri in kamor koli v notranjost Slovenije gredo, za to porabijo tudi veliko časa. Nastop na odru pa je samo vrh vsega dela, ki ga je treba opraviti prej med tednom s pripravami na nastop. Potem pa je tu še neka druga časovna dimenzija, povezana s starostjo glasbenikov. »Neda Ukraden je enkrat lepo povedala, da ni rojena za to, da bi ležala na kavču, ampak za to, da je na odru, in dokler bo zmogla, bo tudi nastopala. Mislim, da še vedno spada med najboljše pevke. Tudi naše slovenske pevke, na primer Helena Blagne ali Elda Viler, so še vedno zelo dobre na odru. Mislim, da glasbena dejavnost ni omejena na neka leta, še zlasti ne, če to, kar delaš, imaš rad in če na odru daš ljudem to, kar jim je všeč. Potem to lahko počneš zelo dolgo. Ne vemo pa, kaj nam bo prinesel čas. Vsi mi plavamo z neko reko in videli bomo, kam nas bo nesel njen tok,« je povedala Karmen Sreš. Majda Horvat Srednja zdravstvena šola Murska Sobota je že vrsto leta znana po odlično izvedenih praksah v tujini. Tako lahko dijaki spoznavajo delo in standarde v domih za ostarele v različnih evropskih državah. Po večletnih izjemno pozitivnih izkušnjah v projektih usposabljanja dijakov v tujini, financiranih s sredstvi Evropske unije, jih je letos pot zanesla na Irsko, ki velja za zeleno deželo, polno goveda in ovac. Obiskali so kraj Mallow v bližini Corka, kamor se bo odpravila naslednja skupina dijakov tudi jeseni. Dijaki so vedno zelo zainteresirani za sodelovanje v projektih – pa ne le zato, ker vsak tak projekt prispeva dodatno vrednost h končnemu uspehu dijaka, je prepričan profesor Edvard Jakšič, ki je bil spremljevalec skupaj z Miro Vaupotič in koordinatorico projekta Renato Rožanc. Obogati jih lahko tudi na drugih področjih, na primer na ravni praktičnega dela, osebne rasti, samostojnosti, sprejemanja drugačnosti in jezika. Letos pa je prav posebno leto za opravljanje prakse dijakov zdravstvene šole iz Rakičana v tujini, saj so spomladi leta 2015 poleg petih dijakinj zdravstvene nege prvič popeljali v tujino tudi tri dijakinje smeri kozmetični tehnik. »Dekleta kozmetične smeri so se urila v treh različnih kozmetičnih sa- lonih, kjer so z velikim zanimanjem spremljala njihov način dela ter pokazala svoje znanje in veščine. Karmen Svetec, ena od dijakinj poleg Tamare Černi in Janje Žižek, pravi, da je bil to eden najlepših trenutkov, ki jih je doživela, in je zelo vesela, da je dobila to priložnost. Niso pa bili samo svetli trenutki, saj so nekatera dekleta res morala trdo poprijeti za delo in se spoprijeti z dvanajsturnim delavnikom. Dolores Novak, ki je imela skupaj z Anjo Ferk priložnost delati v zasebnem domu za ostarele visokega standarda, je povedala, da se je naporno delo poplačalo, saj so tako imele priložnost videti drugačen način dela in seveda življenja, in da zaradi tega lahko še bolj cenijo to, kar imajo doma,« je povedal Jakšič. Nastja Hari in Nuša Vlaj sta se izkazali v domu za ostarele Nazareth House, kjer je bilo zanju nepozabno, Lisa Henkel pa je bila v veliko pomoč v dnevnem centru za duševno prizadete in avtiste. Njihovo pridobivanje novega znanja vsekakor ni bilo omejeno samo na strokovno delo, saj so si uspele ogledati Cork, Dublin, Moherske pečine in Killarney, pravi utrip oziroma način življenja pa so doživele med bivanjem pri družinah. B. B. P. Pomurski gimnazijci in nemščina Jurij in Michelle prvaka Na državnem tekmovanju iz nemščine so pomurski gimnazijci dosegli pet zlatih in deset srebrnih priznanj Pred kratkim je bilo državno tekmovanje iz nemščine za dijake drugih in tretjih letnikov srednjih šol, ki se ga vsako leto udeleži več kot sto dijakov iz različnih slovenskih srednjih šol, ki tekmujejo v šestih kategorijah. Iz Gimnazije Murska Sobota so sporočili, da je njihova dijakinja Petra Šbüll dobila zlato priznanje v kategoriji drugi tuji jezik, njena mentorica pa je bila Tatjana Svetanič. Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer pa se lahko pohvalijo s kar štirimi zlatimi priznanji, od teh sta postala dijak drugega letnika Jurij Zemljič in dijakinja tretjega letnika Michelle Tivadar celo državna prvaka, to pomeni, da sta najboljša med najboljšimi, je ponosno sporočila njuna mentorica Gita Fras: »Oba sta dokaz za to, da se lahko jezika odlično naučimo samo, če smo dovolj radovedni za jezikovne posebnosti in smo v stalnem stiku z jezikom. Šolsko učenje tujega jezika je zato predvsem usmerjanje v pravo smer in je pika na i večletnemu neformalnemu učenju tujega jezika. S takimi dijaki, kot sta Michelle in Jure, je zagotovo prijetno delati.« Oba dijaka priznavata, da jima je bilo pri zgodnjem učenju nemškega jezika v veliko pomoč spremljanje nemških televizijskih oddaj pa tudi branje knjig v nemškem jeziku. Poleg dveh državnih prvakov sta zlati priznanji prejeli tudi Anja Zadravec iz drugega letnika (mentorica ji je bila Liljana Kosič), ki je tekmovala v kategoriji drugi tuji jezik, in Karmen Pozderec iz tretjega letnika (njena mentorica je Martina Vogrinec), ki je tekmovala v kategorija nemščina kot prvi tuji jezik. Srebrna priznanja so prejeli Špela Kisilak iz tretjega letnika (mentorica je Tatjana Svetanič) z Gimnazije Murska Sobota, Rebeka Bernard iz Dvojezične srednje šole Lendava (mentorica Zorka Gergar) in kar devet dijakov z ljutomerske gimnazije: Luka Antolin, Tina Klement, Matej Slana, Sara Heric, Miha Šemen, Melanie Horvat, Evelin Tivadar, Jan Markovič in Črt Kumer. B. B. P. 14 kronika | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Konec podjetja Mura okc poroča Po petih letih spis še v predalu Iskanje odgovornih za propad tekstilnega giganta v počasnem kolesju – Za zdaj brez obtožnic Nadaljevanje s 1. strani Nekdanji tekstilni gigant Mura je imel, preden se je znašel v sodnem kolesju, več let težave, oktobra 2009 pa so šle zaradi insolventnosti v stečaj matična družba in tri hčerinske družbe, zaradi česar je delo izgubilo več kot dva tisoč petsto delavcev. Septembra 2009 so potem delavci protestno ustavili proizvodnjo in vodstvu niso dovolili vstopa v podjetje. Lukančič – državna pomoč Pomurska kriminalistična policija je ovadila tudi Mitjo Horvata, ki je v poklicni karieri med drugim vodil Murino hčerinsko družbo Trendline. Bejek je povedal, da so policijski preiskovalci ovadili Horvata zaradi kaznivega deja- nja ponareditve ali uničenja poslovnih listin, ko je služboval v Nemčiji. Višji tožilec je še pojasnil, da so se dogovorili s stanovskimi kolegi iz nemškega Regensburga, da prevzamejo Horvatov primer. Kriminalistična ovadba se je nanašala na predložitev poslovnega poročila oziroma računovodskih izkazov družbe za potrebe konsolidacije letnih bilanc in priprave načrtov za poslovno leto 2009. S tem pa še ni bilo konec dela za organe pregone. Tudi zadnje vodstvo nekdanjega tekstilnega giganta, Mojca Lukančič in Nigel Buxton – njuna Aha Skupina je Muro novembra 2011 kupila na dražbi stečajnega premoženja –, se je znašlo pod drobnogledom. Februarja 2014 so uslužbenci pomurskega sektorja kriminalistične policije namreč podali kazensko ovadbo pro- ti lastnikoma Aha Mure, ki je nato štiri mesece kasneje prav tako končala v stečaju, ko je bilo ob delo tisoč dvesto ljudi. Policijski preiskovalci so očitno zbrali dovolj dokazov, da so Lukančičevo in njenega življenjskega partnerja Buxtona ovadili zaradi očitkov, da sta del pridobljenih nepovratnih državnih sredstev porabila za kreditiranje svojih povezanih družb v višini najmanj poldrugega milijona evrov in na ta način nenamensko porabila sredstva za Muro, saj nista ravnala v skladu s pogodbo. Murskosoboški tožilci so primer odstopili specializiranemu državnemu tožilstvu, ki je pristojno za pregon najhujših oblik kriminala. V Ljubljani še niso sprejeli, kot so sporočili po našem poizvedovanju, odločitve, kaj bodo naredili z ovadbo. Tožilec ima sicer v lažjih zadevah mesec dni časa, da ovad- bo preuči, v težjih zadevah pa je ta rok vsaj tri mesece. Potem se odloči, ali bo na sodišču vložil zahtevo za preiskavo ali bo prosil za dopolnitev ovadbe. Če ni utemeljenih sumov, da je oseba storila kaznivo dejanje, se ovadba zavrže. Po preiskavi se potem za kazniva dejanja, kjer je zagrožena kazen do treh let zapora, vloži obtožni predlog, za dejanja, kjer je zagrožena višja kazen, pa se vloži obtožnica. Gre za tako imenovani dvotirni preiskovalni sistem: del preiskave opravi policija, druga faza pa teče pred preiskovalnim sodnikom. Ovadba se po preiskavi lahko še zmeraj zavrže, če se ne dokažejo sumi, da je šlo za kaznivo dejanje. Po vložitvi obtožnega predloga ali obtožnice nato z glavno obravnavo na sodišču steče kazenski postopek. Andrej Bedek Sojenje za zaprtimi vrati Lažnemu policistu skoraj pet let zapora Pri dveh odraslih ni uspel – Izprijenec, ki se je spravil tudi nad štirinajstletnico, bo moral za zapahe Enaindvajsetletni Denis Hozjan iz Dolnje Bistrice je bil obsojen na oseminpetdeset mesecev zapora, ker se je 17. novembra lani v murskosoboškem parku lažno predstavljal za policista in nadlegoval dekleta. Za rešetkami največjega slovenskega zapora bo moral prebivati skoraj pet let. Višji državni tožilec Branko Murmayer je Hozjanu pripisal tri kazniva dejanja: lažno izdajanje za uradno osebo, spolno nasilje in spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let. Hozjan je domnevno spolno napadel in posilil celo štirinajstletnico. Na predobravnavnem naroku obtoženec ni priznal krivde, sojenje pa je potekalo za zaprtimi vrati. Proces je bil zaradi občutljivosti primera, kar je razumljivo, ker je žrtev mladoletna – devetošolka –, zaprt za javnost. Hozjan bo do odhoda za rešetke ostal v priporu. Sodišče je ugotovilo, da je enaindvajsetletnik spretno in očitno zelo pristno ponaredil službeno izkaznico policije, saj so bile njegove žrtve prepričane, da gre resnično za policista, ki opravlja svoje naloge v civilni obleki. Modus operandi izprijenca je bil tak, da se je v ponedeljek, 17. novembra, med 18.30 in 21.00, ko je že krepko padel mrak, v murskosoboškem parku oziroma njegovi okolici najmanj petim oškodovankam lažno predstavil za policista v civilu, pri čemer je pokazal doma nare- V koših za smeti v parku so policijski preiskovalci našli poštne nakaznice, ki jih je lažni policist uporabljal za plačilne policijske naloge. fotografija nataša juhnov V začetku januarja so policisti prejeli ovadbo od občana, v kateri je ta prijavil, da mu je bila storitev plačana s ponarejenim bankovcem za sto evrov. Podobno prijavo so prav tako prejeli februarja, da je bil z bankovcem za sto evrov plačan zapitek v enem od gostinskih lokalov. Policisti so zasegli denar, v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju pa je bilo ugotovljeno, da gre za ponaredka iste serijske številke. Opravili so še tri hišne preiskave, kjer so ob računalniški opremi zasegli še en bankovec za sto evrov. Po vseh zbranih obvestilih bo zoper tridesetletnega osumljenca, ki prebiva na območju Upravne enote Murska Sobota, podana kazenska ovadba. Povozili več divjadi Iskanje hrane zvabi na odprto lačne srne, jelene in drugo divjad. Divjad med iskanjem hrane zaide tudi na prometnice, kjer lahko konča pod kolesi jeklenih konjičkov. Pomurski policisti so konec tedna obravnavali več kot deset primerov povoženja divjadi. Previdnost na odsekih cest, kjer je z znaki označeno, da tja zahaja divjad, zato ni odveč. Na nenadno prečkanje živali moramo biti pozorni predvsem v nočnih in večernih urah, ko te najintenzivneje iščejo hrano. Večina nesreč se zgodi zgodaj zjutraj in zvečer, vedno več nesreč pa se pojavlja tudi čez dan, v njih pa so udeležene manjše živali, kot so zajci in ptiči. Če naletite na poškodovano ali vidno bolno žival, pokličite na številko 112. Podobno naredite, če na cesti trčite v žival. Očistite blato s ceste Začela so se kmečka dela s traktorji in drugo kmetijsko mehanizacijo, zato je pomembno, da upoštevamo vse predpise, morebitno onesnaženje na cesti pa počistimo za sabo, opozarja policija. Če se zgodi, da so kolesa umazana in zemlja ali blato padata na cesto, do česar sicer ne sme priti, je treba onesnaženo cesto nemudoma očistiti. Če tega ne more storiti onesnaževalec sam, cesto očisti redni vzdrževalec, vendar na stroške onesnaževalca. Traktor mora biti registriran in tehnično brezhiben, če pa ima pripet širši priključek, mora biti opremljen tudi z rumeno rotacijsko lučjo. Nanj se lahko usede toliko ljudi, kolikor je sedežev, pri tem pa prevoz ljudi na priključkih ni dovoljen. Na priklopnem vozilu se sme prevažati do pet ljudi, potrebnih za nalaganje in razlaganje tovora, vendar morajo sedeti znotraj stranic. Z nadvoza metala kepe jeno službeno izkaznico. Oškodovanke je v nadaljevanju tudi preiskal oziroma od njih zahteval, da mu pokažejo predmete, ki jih imajo pri sebi, prav tako pa je spolno napadel dve oškodovanki. Obsojeni lažni policist je med telesnim pregledom šel precej daleč, saj je menda prste porival v ženske genitalije. Če pa so se mu žrtve uprle, se je opravičeval in govoril, da jih ne bo kaznoval. Štirinajstletnico, ki ji je menda zagrozil, da bo morala plačati tisoč evrov kazni, ker je tako pozno zvečer sama zunaj, naj bi bil s silo prisilil, da je z njim spolno občevala. Kriminalisti so si, ker so oškodovanke – pri dveh odraslih s svojimi nameni ni uspel – izjemno podrobno in natančno opisale storilca, pri iskanju nadlegovalca pomagali s fotorobotom. V koših za smeti v parku pa so našli še poštne nakaznice, ki jih je uporabljal za plačilne policijske naloge. Nato so po opravljenih kriminalističnih ogledih krajev kaznivega dejanja ugotovili identiteto Denisa Hozjana. Andrej Bedek Uhajanje plina in onesnaženje Petrol Geoterm in lažne prijave Glede odkopa strupenih snovi bo odločal okoljski inšpektorat – Tlačna preizkusa pokazala netesnost Vse prijave o domnevnih nepravilnostih so se na podlagi strokovnih analiz in testov do zdaj pokazale kot lažne, so sporočili iz družbe Petrol Geoterm. Po prejeti prijavi o domnevnem onesnaženju zemlje s surovo nafto so namreč naročili laboratorijsko analizo vzorcev zemlje, ki je pokazala, da glede na Uredbo o odpadkih ta zemlja ni nevarna, je pa bilo zaznano v primerjavi z matično zemljo rahlo povišanje vsebnosti ogljikovodikov oziroma od- Ovaden ponarejevalec denarja padnihmineralnih olj. S tem so izključili možnost, da bi bila zemlja »onesnažena s surovo nafto«. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Maribora, ki je po naročilu družbe Petrol Geoterm analizo tudi opravil, informacij o ugotovitvah za javnost ne daje, ker z njimi v celoti razpolaga naročnik. V zvezi s preostalimi prijavami glede rumenkaste tekočine, ki se je nabirala pri vrtini Pt-96, in uhajanju plina v njeni bližini pa so pri Petrolu Geotermu glede na opravljene analize že tudi sporočili javnosti, da pri rumenkasti tekočini ni šlo za nevarne snovi, ampak za »mlako, ki je bila posledica obsežnega deževja«. Prav tako so zavrgli navedbe glede domnevnega uhajanja plina, saj opravljene meritve niso potrdile plina v zraku.Je pa družba sama šestega marca sporočila, da sta tlačna preizkusa na cevovodu, ki poteka od vrtine Pt- 96 prek bližnjega zemljišča, pokazala netesnost. Pri preiskavi domnevno zakopanih nevarnih kemikalij, ki naj bi jih zakopali pri eni od vrtin med sanacijo vrtin leta 2006, kar je opravljala Nafta Geoterm, Petrol Geoterm sodeluje z inšpektorji za okolje in prostor ter bo v prihodnje ravnal v skladu z navodili in morebitnimi odločbami Inšpektorata RS za okolje in prostor. M. H. Policisti Policijske postaje Lendava so v prvi polovici februarja obravnavali več kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da sta mlajši mladoletnik in osemindvajsetletnica, doma z območja Upravne enote Lendava, z nadvozov avtoceste v vozila, predvsem tovorna, metala kamne in snežne kepe. Z navedenimi dejanji sta osumljena povzročila nevarnost za življenje ljudi in premoženje velike vrednosti, saj vozila po avtocesti vozijo z večjo hitrostjo in vsak tak nenaden padec predmeta na vozilo lahko povzroči prometno nesrečo. Na vozilih je sicer nastala le materialna škoda. Policisti iz Lendave bodo oba osumljenca kazensko ovadili na okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti, pozivajo pa vse morebitne oškodovance, ki so bili v navedenem času udeleženi v opisanem dogodku in dejanja še niso prijavili, da pokličejo na telefonsko številko 113. ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, POTEM KLIČI 113! šport www.vestnik.si | e: [email protected] 26. marca 2015 | Vestnik | 15 Janko Hochstätter, trener ŽOK Ljutomer Prvo mesto smo načrtovali in nikoli nisem dvomil o našem uspehu Nekoč je ljutomerske odbojkarice popeljal med štiri najboljše v državi, tokrat pa iz tretje v drugo ligo – Vedno igrajo na zmago J anko Hochstätter, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Murska Sobota, se je minulo poletje četrtič vrnil v Ljutomer. Ponovno je sedel na trenersko klop ljutomerskega ženskega odbojkarskega kolektiva. Nekoč igralec odbojke, ki je pomagal na igrišču moštvu Beltinec še na pragu svoje štiridesetletnice, je pustil viden pečat v zgodovini ženske odbojke v prleški prestolnici. Pred leti je popeljal odbojkarice Ljutomera na visoko četrto mesto v državi, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa takrat ekipa ni igrala na evropskem tekmovanju. Hochstätter se je pridružil, drugič v zadnjih letih, ljutomerski ekipi v tretji ligi in pripomogel k ponovnemu vzponu ljutomerske ženske odbojke. koval, da se jim bo izostanek s treninga tako poznal. Potrebne so bile spremembe v postavitvi ekipe. Kakovost igre se je dvignila na višjo raven, ko sta se nam pridružili Hana Hochstätter in Nataša Fekonja.« Primerjavo z drugo ligo, v kateri boste nastopali v naslednji sezoni, ste dobili na pokalni tekmi z Zrečami. Po štirih sezonah treniranja avstrijskih ekip ste ponovno prevzeli Ljutomerčanke. Zakaj? »V Ljutomeru je bilo vedno pravo odbojkarsko vzdušje. Spomini segajo daleč nazaj, ko na tribunah stare telovadnice ni bilo prostora za vse, ki so želeli bodriti tako žensko kot tudi moško odbojkarsko vrsto. Lani sem si ogledal nekaj tekem ljutomerskih odbojkaric. Videl sem mlado, obetavno ekipo, zato sem tudi sprejel ponujeno mesto trenerja. Prav tako rad delam z mladimi.« Sadovi vašega dela so že vidni. Ekipa je pod vašim vodstvom zasedla prvo mesto v tretji ligi. »Prvo mesto smo načrtovali in nikoli nisem dvomil o tem, da nam ne Janko Hochstätter: »Naš cilj je, da v dveh, treh sezonah pridemo do kvalifikacij za prvo ligo.« fotografija nataša juhnov bo uspelo. Z igro ekipe skozi celotno prvenstvo sicer nisem najbolj zadovoljen. Konec poletja in v začetku jeseni so igralke trenirale petkrat na teden, zato bi pričakoval večji uspeh. Igralke so napredovale individualno, ne pa kot kolektiv. Težave so se pojavile v začetku oktobra. Zaradi študijskih obveznosti so nekatere igralke trenirale le ob koncu tedna. Posameznicam je začela padati uspešnost, kar je vidno iz statističnih podatkov. Nisem priča- ci s 34 točkami, Moščanci jih imajo 28, Dankovci in Prosečka vas pa 26. Pari 15. kroga: Beznovci – Otovci, Vidonci – Prosečka vas, Radovci – Kuštanovci (vse tekme v soboto, 28. marca, ob 19. uri), Triglav – Skakovci, Dankovci – Vadarci, Bodonci – Moščanci (vse tekme v nedeljo, 29. marca, ob 11. uri), Lemerje je prosto. Košarka »Zrečanke, ki so prvakinje druge lige, so nas sicer v pokalnem obračunu oktobra lani premagale s 3 : 0 v nizih, vendar smo se dobro upirali. Pokazali smo neko kakovost, ki jo bomo potrebovali v drugem kakovostnem razredu slovenske ženske odbojke. Med sezono sem spremljal nekatere tekme v drugi ligi in po prikazanem trdim, da se lahko enakovredno kosamo z vsemi. V prihodnji sezoni bo druga liga močnejša. Slovenj Gradec je izpadel iz prve lige, Kajuh Šoštanj napoveduje okrepljeno ekipo in naskok na vrh, morda se v drugi ligi pojavi še Rogoza, ki jo čakajo v prihodnjih dneh kvalifikacije za obstanek v prvi ligi. Če bo teh naših štirinajst igralk, ki so nastopale v tretji ligi, ostalo skupaj, tudi v naslednji sezoni napovedujem uvrstitev v zgodnji del lestvice.« Ljutomerski ljubitelji odbojke si želijo, da bi ekipa v bližnji prihodnosti ponovno nastopala v prvi ligi. Kakšne so možnosti? »Naš cilj je, da v dveh, treh sezonah pridemo do kvalifikacij za prvo ligo. Igralke bodo s tako zavzetim delom napredovale, po prvem letu nabiranja izkušenj v drugi ligi pa bi lahko prišle do takšne igre, da bi naskakovale ligo, v kateri je ljutomerska ženska odbojka v preteklosti že igrala vidno vlogo. Upam, da se nam bo Fekonjeva pred novo sezono znova pridružila. Zdaj namreč začenja aktivno igrati odbojko na mivki, kjer sezona traja Zmaga za slovo od sezone V zadnjem, 18. krogu tretje lige so ljutomerske odbojkarice gostile drugo ekipo Prevalj. Zmagale so s 3 : 1 (25 : 20, 22 : 25, 25 : 13, 25 : 22). V letošnji sezoni je Ljutomer zmagal v 16 tekmah in le dvakrat izgubil. S skupno 46 točkami je zasedel prvo mesto. Pod vodstvom trenerja Janka Hochstätterja so si naslov prvaka tretje lige priigrale: Saška Belec, Kaja Makoter, Sara Kutnjak, Barbara Petek, Anja Brenčič, Sara Vozlič, Hana Hochstätter, Nataša Fekonja, Valentina Kosi, Lea Belec, Tjaša Kovačič, Sabina Štuhec, Lara Makoter in Veronika Mikl. do oktobra. Ne glede na sestavo ekipe je moja filozofija jasna – vsako tekmo igramo na zmago. In prvo sezono v drugi ligi mora biti teh zmag več, kot bo porazov.« Miha Šoštarič teden v številkah Pikado Izidi 26. kola Pomurske lige v elektronskem pikadu: P. K. Murphy – Babilonci 18 : 7 (38 : 19), Pupa bar 1 – Tema Maži bar 11 : 14 (29 : 31), Viktorija – AC Kuhar 10 : 15 (23 : 35), Bar Tiffany – Kocka bar 7 : 18 (21 : 40), ŠD Dokležovje – Pajdašje 20 : 5 (44 : 21), Čarne vrane so bile proste. 27. kolo: Pajdašje – Čarne vrane 10 : 15 (27 : 36), Pupa bar 2 – ŠD Dokležovje 8 : 17 (23 : 37), Picolo – Viktorija 22 : 3 (45 : 13), Team Maži bar – Don Matija 18 : 7 (38 : 259), Babilonci – Pupa bar 1 8 : 17 (25 : 38), P. K. Murphy je bil prost. Vodi ŠD Dokležovje s 50 točkami, drugi je Team Maži bar (Ižakovci), ki jih ima 46. Področno tekmovanje Športnega društva cerebralne paralize Sonček v Kamniku: 8. Darko Gomboc, 11. Anton Horvat, 12. Robi Kuzma (vsi Pomursko društvo za cerebralno paralizo). Mali nogomet Izidi 15. kroga Ravenske lige: Satahovci – Krajna 3 : 1, Petanjci – Sončni park Vivat 0 : 2, Mladinec – Kupšinci 8 : 0, Černelavci – Tropovci - Tišina 3 : 1, Dobel – Krog 97 2 : 3, Kučnica – Borejci 1 : 5, Gradišče – Mister Baby 4 : 3. Vodijo Borejci s 43 točkami, Mladinec jih ima 42, vsi drugi pa že precej zaostajajo. Pari 16. kroga: Krajna – Kučnica, Mister Baby – Dobel (obe tekmi v soboto, 28. marca, ob 19. uri), Kupšinci – Černelavci, Krog 97 – Mladinec, Tropovci - Tišina – Petanjci, Borejci – Gradišče (vse tekme v nedeljo, 29. marca, ob 10. uri). Izidi 14. kroga skupine B Občinske zveze KMN Puconci: Vadarci – Beznovci 1 : 3, Skakovci – Dankovci 7 : 2, Moščanci – Radovci 7 : 0, Otovci – Vidonci 4 : 3, Prosečka vas – Bodonci 7 : 4, Kuštanovci so bili prosti. Vodijo Skakov- Nogomet Selektor reprezentance do 21 let Primož Gliha, ki je preživel del svoje igralske in trenerske kariere pri Muri, je v izbrano vrsto povabil tudi Mitjo Lotriča z Vaneče, nekdanjega igralca Mure, ki v zadnjih sezonah igra za Koper. Slovenija se bo v četrtek v Kopru pomerila z Ukrajino, v ponedeljek pa v Celju z Makedonijo. Selektorica Petra Mikeln je v reprezentanco U19 povabila tudi osem igralk ŽNK Teleing Pomurje Beltinci, ki so se v torek na Hotizi že pomerile v pripravljalni tekmi z Madžarsko, povratno srečanje pa bo danes ob 13. uri v Szepenteku (Nagykanizsa). Namizni tenis Srednjeevropska liga za uvrstitev od 5. do 8. mesta v Puconcih: Kema – Penzügyör 4 : 6 (Ropoša 2, Sukič, Ropoša/ Sukič). Povratno srečanje bo 31. marca v Budimpešti. Področno tekmovanje Športnega društva cerebralne paralize Sonček v Kamniku: 1. Davorin Dervarič (Pomursko društvo za cerebralno paralizo). 2. članski državni TOP-turnir v Ljubljani: 5. Bojan Ropoša (v prvi skupini); 1. Dominik Škraban, 3. Patrik Sukič (oba v drugi skupini); 2. Tomaž Pelcar, 3. Gorazd Horvat (oba v tretji skupini). Članice: 5. Staša Matis (v drugi skupini), vsi NTK Kema Puconci. Sobočanka Urška Juteršnik je postala članica ŽKK Domžale v 1. SKL. Juteršnikova je bila članica slovenske kadetske reprezentance, več let je nastopala za domači klub Pomurje, v članskem tekmovanju pa je igrala za Rašico. Stara je 19 let, študira na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kot pa smo se lahko že prepričali v Vestniku, je tudi izvrstna smučarka. V 19. krogu 1. SKL (ž.) so Domžalčanke gostovale pri vodilnem Celju, v 20. krogu pa se bodo odpravile v Slovenske Konjice. Odbojka 4. krog kadetinj lige B skupine D v telovadnici DSŠ Lendava: OK Ose Lendava – Galeja Branik 1 : 2 (13 : 25, 27 : 25, 5 : 15), Benedikt – OK Ose Lendava 0 : 2 (22 : 25, 16 : 25). Lendavčanke so na četrtem mestu s 4 točkami, vodi Nova KBM Branik II z 10 točkami. Kegljanje Memorial Petra Zdovca za paraplegike na kegljišču Golovec v Celju: 4. Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije (Slavko Dunaj, Anton Simonič, Ludvik Škraban, Franc Borovnjak). Sodelovalo je osem ekip. Posamezno tetraplegiki: 2. Slavko Dunaj; posamezno veterani: 2. Anton Simonič, 3. Ludvik Škraban. Tekmovanje za slepe in slabovidne v Pivki: 1. Jelka Orban, 7. Silva Mlinarič, 8. Marija Jurančič; moški: 11. Ciril Kavaš, 30. Danilo Kreslin (vsi MDSS Murska Sobota). Judo Mednarodno regionalno tekmovanje v Zalaegerszegu (Madžarska): 1. Gašper Žerdin (do 22 kg), Maj Mlinarič (do 35 kg), Daniel Magyar (do 36 kg), Samo Jaklin (do 45 kg), Izasak Kovacs (do 55 kg); 2. Anel Pahor (do 22 kg), Neno Špiclin (do 27 kg), Luka Žerdin (do 38 kg), Riko Antolin (do 45 kg), Filip Hozjan (do 60 kg), Trisztan Tuske (do 66 kg), Lily Mihalyka (do 36 kg), Rika Rakič (do 45 kg); 3. Dorian Meselič (do 24 kg), Saša Grubič (do 45 kg), Robert Kovač Jonatan (do 26 kg), Jaka Antolin (do 44 kg) – vsi JK Lendava. Sodelovalo je 246 tekmovalcev iz 20 klubov. VII. mednarodni turnir Pokal Guštanj na Ravnah na Koroškem: 2. Mitja Ferencek (do 42 kg, U16), 3. Nino Imre (do 50 kg, U14) – oba JK Lendava. JK Murska Sobota: 3. Bine Banfi (do 34 kg, U14). JK Partizan Ljutomer: 2. Maša Štuhec (kadetinje), 3. Nika Dajčar (kadetinje), Gabrijel Zadravec (starejši dečki). Nastopilo je 298 tekmovalcev iz 39 klubov iz šestih držav. Atletika DP v krosu v Velenju: 4. Žan Kavaš (mlajši mladinci), 8. Dejan Preindl (člani). Rokoborba Mednarodno tekmovanje za začetnike in mlajše dečke v Hodoninu (Češka): 1. Blaž Bukvič (do 37 kg), Jurij Litrop (do 71 kg) – oba RD Murska Sobota. Nastopilo je 252 tekmovalcev iz osmih držav. Kickboxing V športni dvorani v Zagorju ob Savi je bil 1. turnir za državno prvenstvo v disciplinah light contact, point fighting in musical forms, ki ga je organiziral domači klub Pon do kwan v sodelovanju s Kickboxing zvezo Slovenije. Nastopilo je 217 tekmovalcev in tekmovalk iz 17 klubov. Kickboxing klub Power Kick Murska Sobota so zastopali sodnik Giuseppe Caruso in tek- movalca v spremstvu trenerja Milana Korotaja, ki sta tekmovala v disciplini light contact in se odlično odrezala. Žan Marguč (do 74 kg člani) in Maja Črešnjovnjak (do 70 kg mladinke) sta zmagala vsak v svoji kategoriji, Črešnjovnjakova pa je dodala še 2. mesto v kategoriji mladink do 65 kg. Strelstvo 5. krog regijske pionirske lige v Črenšovcih: 1. Mario Klemenčič (ŠSD Radgona), 2. Leon Režonja (SD Š. K. Turnišče), 3. Rok Horvat (SD Črenšovci); pionirke: 1. Brina Stajnko (SD Mesto Ljutomer), 2. Laura Kodela (SD Črenšovci), 3. Nuša Katančič (ŠSD M. Sobota); ekipno: 1. ŠD Črenšovci I, 2. ŠSD Radgona I, 3. SD Mesto Ljutomer. 6. kolo first lige v streljanju z zračno pištolo v Čakovcu: 17. Avgust Horvat, 18. Štefan Balaško (oba SD Turnišče). Končne uvrstitve 2. državne lige severovzhod: 2. Gregor Maučec (Š. K. Turnišče II), 3. Samo Zelko (K. Flisar Tišina II); ekipno: 2. Štefan Kovač Turnišče II, 3. Koloman Flisar Tišina. 6. turnir 3. državne severovzhodne lige v streljanju z zračno puško v Ormožu: 2. SD Jezero Dobrovnik, 3. ŠSD Radgona. Končna skupna uvrstitev: 2. Š. K. Turnišče, 3. ŠSD Radgona. Končna uvrstitev posameznikov: 2. Igor Makari (ŠSD M. Sobota), 3. Žiga Prajndl (ŠSD Radgona). Šah Hitropotezni turnir v Mariboru: 5. Matej Titan, 20. Jožef Sedonja (oba ŠD Radenska Pomgrad Murska Sobota). Turnir v Selnici (Hrvaška): 5. Luka Perko, 6. Leon Kosi, 13. Alen Stolnik (vsi člani ljutomerske sekcije ŠD Radenska Pomgrad). Pripravil T. K. 16 šport | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Nogomet – 3. SNL vzhod Nogomet – 2. SNL Grad se je pridružil Odrancem Najboljši igralec kroga Andrej Žugelj (Bistrica), ki je zadel trikrat – Zmaga Tromejnika v Fazaneriji ŠNK Bakovci – Bistrica 0 : 3 (0 : 1) ND Lušt Beltinci – Rakičan Metropol Kavarne 0 : 0 Športni park v Beltincih, 350 gledalcev, sodnik: Goričan (Loče pri Poljčanah). Lušt Beltinci: Nemec, Pavel, Zlatar, Slavič, Horvat, Hartman (Krauthaker, 81), Smodiš, Škaper (Vogrinec, 46), Sreš, Tkalec, Maroša. Trener: Štefan Škaper. Rakičan Metropol Kavarne: Cipot, Kalamar, Gerendaj, Bagari, Bencak, Jančar (Rajnar, 67), Kosi, Sečko, Gruškovnjak, Godvajs, Kos (Karoli, 79). Trener: Goran Gutalj. Rumeni kartoni: Pavel, Zlatar, Vogrinec, Sreš; Gruškovnjak, Bagari, Kos. Oba trenerja sta bila nekoč izvrstna napadalca z odlično učinkovitostjo, vendar tega nista uspela prenesti na svoje varovance. Tekma v Beltincih se je namreč končala brez zadetkov. Dvoboj bo še dolgo pomnil domači kapetan Jernej Tkalec. V 68. minuti ga je gostujoči branilec Uroš Bagari podrl v kazenskem prostoru. Tkalec je sam prevzel odgovornost in izvajal enajstmetrovko, vendar mu je veselje pre- Ostaja na sedmem mestu lige desetih moštev Nogometaši Farmtecha iz Veržeja so se z gostovanja v Šmartnem ob Paki vrnili s točko. V 17. krogu druge lige so se razšli z zadnjeuvrščeno ekipo brez zadetkov. Trener veržejskega moštva Zlatko Gabor tokrat poleg poškodovanih Damjana Kaučiča, Filipa Gomboca in Roka Ropoše ni imel na razpolago Nina Kouterja, ki je bil odsoten zaradi rumenih kartonov. Farmtech je dvoboj začel z naslednjo postavo: Duh, Polajžer, Lukač, Mauko, Trstenjak, D. Vinkovič, Gliha, Kavaš, Vaš, Domjan in Kek. V drugem polčasu so vstopili v igro Lotrič, ki je zamenjal Gliho, Jamaković namesto Trstenjaka in M. Vinkovič, ki je bil menjava Mauku. Veržejski nogometaši so doslej zbrali 22 točk in ostajajo na sedmem mestu lige desetih moštev. V naslednjem krogu bo Farmtech na igrišču v Veržeju gostil Roltek Dob, ki je četrti na lestvici. M. Š. Izidi 14. kroga: ŠNK Bakovci – Bistrica 0 : 3 (0 : 1), NŠ Mura – Tromejnik G-Sukič 0 : 2 (0 : 1), Čarda – Odranci 0 : 0, ND Lušt Beltinci – Rakičan Metropol Kavarne 0 : 0, Črenšovci – Avto Rajh Ljutomer 1 : 2 (1 : 1), Nafta 1903 – Serdica Kleparstvo Šinko 3 : 0 (0 : 0), Grad – Turnišče 4 : 2 (1 : 1). Pari 15. kroga: Avto Rajh Ljutomer – Nafta 1903 (v soboto, 28. marca, ob 15. uri), Rakičan Metropol Kavarne – Odranci (v nedeljo, 29. marca, ob 10.30), NŠ Mura – Čarda, Tromejnik G-Sukič – Črenšovci, Serdica Kleparstvo Šinko – ŠNK Bakovci, Bistrica – Grad, Turnišče – ND Lušt Beltinci (vse tekme bodo v nedeljo, 29. marca, ob 15. uri). Igrišče v Bakovcih, 100 gledalcev, sodnik: Fridl (Kozje). Strelec: 0 : 1 Žugelj (26), 0 : 2 Žugelj (76), 0 : 3 Žugelj (89, 11 m). Bakovci: Karoli, Nemec, B. Lukač, Žido, Kodba, Kreft (R. Jerič, 66), M. Lukač, Vukovič, Petek, Kežmah (Fras, 87), N. Jerič (Zavec, 46). Trener: Simon Koren. Bistrica: Vučko, Jerebic, Kelenc, Maučec, Novak, Šimonka, Lazar, Halas (Rengeo, 66), Graj (Pozderec, 79), Žugelj, Zver (Močnik, 88). Trener: Štefan Ivanič. Rumeni kartoni: Nemec, Kreft; Zver. Moštvi Bakovec in Bistrice sta končali jesenski del v tretji ligi v spodnjem delu lestvice. Pred nadaljevanjem prvenstva sta ekipi doživeli nekaj sprememb z željo po obstanku v ligi. Bolje so se na nadaljevanje prvenstva pripravili Bistričani, ki jih je novi trener Štefan Ivanič popeljal do pomembne zmage. Junak tekme je bil Andrej Žugelj, ki je dosegel vse tri zadetke. Gostom je preprečil višjo zmago prečnik, ki ga je v deseti minuti drugega polčasa zadela žoga po strelu Alena Šimonke. »Po tihem smo si želeli vse tri točke. Z zmago nam bo lažje v nadaljevanju prvenstva. Tekmo so odločile individualne sposobnosti nekaterih naših posameznikov,« je dejal po tekmi Ivanič. V vrstah Bakovec kljub porazu ni bilo pretiranega nezadovoljstva. »Gostje so bili boljši. Mi bomo morali nadaljevati trdo delo. Ne bomo popuščali, do zadnjega se bomo borili za obstanek. Imam zaupanje v ekipo, imamo tudi dobrega trenerja. Zato optimistično gledam v prihodnje,« je povedal kapetan domače ekipe Alex Kodba. Veržeju točka na gostovanju Nogomet (ž.) Beltinčan Denis Horvat (levo) in Žiga Sečko iz moštva Rakičana sta se morala s svojimi soigralci zadovoljiti z neodločenim izidom. fotografija jure zauneker Odranci 9 3 2 35 : 15 30 Grad 9 3 2 34 : 17 30 Tromejnik 9 2 3 23 : 17 29 Ljutomer 8 2 4 24 : 19 26 Rakičan 7 4 3 30 : 21 25 Beltinci 7 3 4 39 : 16 24 Nafta 1903 6 6 2 21 : 11 24 NŠ Mura 7 2 5 30 : 18 23 Turnišče 7 1 6 30 : 21 22 Bistrica 3 3 8 26 : 37 12 Čarda 3 3 8 Črenšovci 1 4 9 14 : 30 7 Bakovci 2 1 11 11 : 48 7 Serdica 0 3 11 6 : 38 9 : 24 12 3 po kratkem samostojnem prodoru iz bližine zadel Rok Bokan, končni izid tekme pa je v 67. minuti postavil Blaž Kous s pravim evrogolom iz prostega strela s kakih 18 metrov. Nasploh so gostje nanizali več nevarnejših priložnosti, dvakrat pa je Muro rešil vratar Aleš Luk. Črno-beli so zagrozili le prek Hozjana in Balažica, a se je obakrat izkazal vratar Jaka Šafer, najnevarnejši pa so bili v zadnji četrtini, ko je Luka Ivanič najprej z bližine zadel prečko (pred tem je bilo sumljivo, ko je eden od branilcev Tromejnika na tleh z roko ustavil žogo), nato pa je še strel Toma Mariča Šafer odbil v vratnico. Tromejnik je s to zmago napovedal naskok na prvo mesto, Mura pa ostaja na sredini lestvice. Grad – Turnišče 4 : 2 (1 : 1) prečila vratnica. Petnajst minut pozneje je imel Tkalec znova priložnost za zadetek, takrat pa žogi v mrežo ni dovolil prečnik. »Žalostno. Boljši smo bili vso tekmo. Imeli priložnosti, vendar nismo zadeli. Tekma je bila zanimiva, žal pa so manjkali zadetki,« je dejal trener domačega moštva Štefan Škaper. Gostje iz Rakičana so se večji del tekme branili, priložnost za presenečenje pa je zapravil Blaž Rajnar, ki je v 79. minuti streljal mimo domačih vrat. »V Beltince smo prišli z oslabljeno ekipo, zato smo s točko zadovoljni,« je bil kratek trener ekipe iz Rakičana Goran Gutalj. Beltincem se ni uspelo maščevati Rakičanu za poraz z 1 : 5 v prvem delu prvenstva. NŠ Mura – Tromejnik G-Sukič 0 : 2 (0 : 1) Stadion Fazanerija v Murski Soboti, 300 gledalcev, sodnik: Borošak (Spodnji Duplek). Strelca: 0 : 1 R. Bokan (30), Kous (67). NŠ Mura: Luk, Šeruga, Lacroce, Kisilak, Hozjan, Balažic (Marič, 77), Atanasov, Nemec (Ivanič, 56), Barbarič, Šiško (Celec, 88), Toth. Trener: Feri Cifer. Tromejnik G-Sukič: Šafer, Senekovič (Mešič, 56), Rajnar, Andrejek (B. Bokan, 90), Navotnik, Janža, Potrč, R. Bokan, Kous, Karnet (Seršen, 78), Sukič. Pomočnik trenerja: Damir Čontala. Nogometaši Tromejnika so na stadionu Fazanerija v Murski Soboti premagali Muro z 2 : 0. Prvi je v 30. minuti Pod gradom pri Gradu, 180 gledalcev, sodnik: Lacković (Miklavž na Dravskem polju). Strelci: 0 : 1 Lutar (4), 1 : 1 Krpič (12), 2 : 1 D. Lebar (54, a. g.), 3 : 1 Sukič (58, 11 m), 4 : 1 Stošić (77), 4 : 2 A. Horvat (78). Grad: Klemenčič, Krauthaker (Banfi, 67), Ribaš, Krpič, Buček Huber, Stošić, Sukič, Kolmanko, Tompa (Kuhar, 85), Vrabelj, Sagadin (Lazarevič, 77). Trener: Evgen Sapač. Turnišče: D. Lebar, T. Horvat, Tivadar (Koznicov, 71), E. Lutar, T. Lebar (Mujdrica, 64), M. Horvat, A. Horvat, Jakšič, Koren, Bunderla, D. Lutar (Prša, 74). Trener: Goran Köveš. Rumeni kartoni: M. Horvat, Tivadar, D. Lutar, T. Horvat. Nafta 1903 – Serdica Kleparstvo Šinko 3 : 0 (0 : 0) Športni park v Lendavi, 80 gledalcev, sodnik: Matković (Ravne na Koroškem). Strelci: 1 : 0 Vöröš (47), 2 : 0 Bedö (56), Kiralj (89). Nafta 1903: Litrop, Gerencser, Kovacs, Suntešić, Vida, Kleiderman (Sakač, 80), Vöröš, Marky, Zagorec (Kovač, 86), Šakušić, Bedö (Kiralj, 75). Trener: Štefan Šavel. Serdica Kleparstvo Šinko: Svetanič, Skledar, Fartek, Prepelić (Gjureč, 77), An. Šinko, Kočiš (Partl, 63), Horvat, Rogan, Kreft, Kisilak, Turza (Al. Šinko, 46). Trener: Franc Hauko. Rumeni kartoni: Kisilak, Horvat, Fartek, Kreft. I. MNL Začenja se tudi tekmovanje spomladanskega dela v I. in II. medobčinski nogometni ligi Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Pari 12. kroga so: ŠNK Radgona – Hodoš, ŠD Roma – Niros Cankova (obe v soboto, 28. marca, ob 15.30), Goričanka – Tišina-Partizan, Kema Puconci – GMT Bogojina, Aqua-Ižakovci – Gančani, Lesoplast Križevci – Slatina (vse v nedeljo, 29. marca, ob 15.30). Pari 12. kroga II. MNL MNZ Murska Sobota: ŠD Cven – Dokležovje (sobota, 28. marca, ob 15.30), Lipa – Apače, ŠD NK Rotunda – ŠD NK Pušča (obe v nedeljo, 29. marca, ob 15.30). Šalovci so prosti. Tekmovanje v Medobčinski nogometni zvezi Lendava se bo začelo 6. aprila. Črenšovci – Avto Rajh Ljutomer 1 : 2 (1 : 1) Igrišče v Črenšovcih, 50 gledalcev, sodnik: Veselič (Maribor). Strelci: 1 : 0 Kociper (14), 1 : 1 Slana (37), 1 : 2 Kotnik (51). Črenšovci: Miholič, Virag, Bagari, Törnar (Zadravec, 74), Kociper, Halas, Vuk (Hozjan, 55), Gabor, Skuhala, Tivadar (Zorko, 55), Tompa. Trener: Stanko Preradović. Avto Rajh Ljutomer: Starovasnik, Bogdan, Majerič, Bertalanič, Kotnik, Podgorelec (Semenič, 74), Munda, Slana, Kardinar (Jelen, 46), Rakovec, Panič (Markovič, 87). Trener: Sašo Fijavž. Rumeni kartoni: Halas, Skuhala, Zorko; Panič, Rakovec, Munda, Bogdan, Bertalanič, Semenič, Slana. Čarda – Odranci 0 : 0 ŠRC Martjanci, 150 gledalcev, sodnik: Pavlović (Maribor). Čarda: Kuhar, Cifer, Andrejč, Kocbek, Zadravec, Ošlaj, Roškar, Korpič, Recek (Sapač, 84), Škerlak (Puhan, 80), Bencik (Matis, 89). Trener: Bojan Malačič. Odranci: F. Raduha, Mlinarič, Matjašec, Pavel, Jerebic, P. Raduha, Botjak (Zver, 73), Žnidarič, Arsič (Horvat, 73), Gregorec (Smej, 87), Murat. Trener: Marjan Rajbar. Rumena kartona: Cifer; Horvat. T. K., M. Š. Pomurke znova slavile v Mariboru V naslednjem krogu derbi proti Rudarju Škale Izidi 12. kroga SŽNL: Maribor – Teleing Pomurje Beltinci 0 : 3 (0 : 2), Ankaran Hrvatini – Radomlje 0 : 4 (0 : 1), Ajdovščina – Preša Slovenj Gradec 6 : 13 (2 : 10), Rudar Škale – Jevnica 9 : 0 (6 : 0). Velesovo je bilo prosto. Lestvica: Teleing Pomurje Beltinci 30, Rudar Škale 27, Maribor 21, Radomlje 21, Preša Slovenj Gradec 18, Velesovo 12, Ankaran Hrvatini 12, Ajdovščina 3. Pari 13. kroga: Teleing Pomurje Beltinci – Rudar Škale (v nedeljo, 29. marca, ob 11. uri), Radomlje – Velesovo, Jevnica – Ajdovščina, Preša Slovenj Gradec – Ankaran Hrvatini. Maribor je prost. Maribor – Teleing Pomurje Beltinci 0 : 3 (0 : 2) Športni park Tabor v Mariboru, 40 gledalcev, sodnik: Golob (Hajdina). Strelke: 0 : 1 Rogan (43, 11m), 0 : 2 Conjar (44), 0 : 3 Tibaut (55). Teleing Pomurje Beltinci: Nemet (Kosi, 78), Prša (Požgaj, 60), Rozmarič, Nikl (Godina, 60), Rogan, Marič (Horvat, 60), Kolbl, Tibaut, Hercigonja Moulton, Conjar, Bradić (Legenič, 78). T. K. teden v številkah Nogomet 15. krog 2. SML vzhod: NŠ Mura – Malečnik 2 : 2, Drava Ptuj – Gummi Miral 7 : 0, Nafta 1903 – Šmartno 1928 0 : 2, Dravinja – Aha Emmi Bistrica 3 : 1, NŠ Miklavž/Dobrovce – Kovinar Maribor 0 : 2, Farmtech Veržej – NŠ Robert Koren 1 : 0, Pohorje – Železničar Maribor 2 : 1. Vodi Dravinja s 36 točkami pred Dravo in Veržejem, ki jih imata po 34. NŠ Mura je četrta z 31, Nafta 1903 pa deveta s 17 točkami. 15. krog 2. SKL vzhod: NŠ Mura – Malečnik 3 : 0, Drava Ptuj – Norka GT Jarenina 3 : 1, Nafta 1903 – Šmartno 1928 1 : 4, Dravinja – Aha Emmi Bistrica 3 : 2, NŠ Miklavž/Dobrovce – Kovinar Maribor 1 : 2, Farmtech Veržej – NŠ Robert Koren 1 : 0, Pohorje – Železničar Maribor 0 : 0. Vodi Veržej z 38 točkami pred Muro, ki jih ima 34. Nafta 1903 je deseta s 15 točkami. Pripravil T. K. šport www.vestnik.si | e: [email protected] 26. marca 2015 | Vestnik | 17 Odbojka V pričakovanju ACH Volleya Radenci v seriji zmag »povozili« še mlade Hočane – Zaradi slabšega količnika končali na četrtem mestu Panvita Pomgrad – Krka 3 : 0 (25 : 15, 25 : 23, 25 : 16). Športna dvorana OŠ I v Murski Soboti, 150 gledalcev. Točke za Panvito Pomgrad: Detela 21, Pelemiš 15, Bogožalec 8, Flisar 7, Pavlovič 6, Grabar 1, Drvarič 1, Ajlec, Ratkai, Fridrih, Vrabl. V prvi tekmi četrtfinala državnega prvenstva v prvi ligi je Panvita Pomgrad doma brez večjih težav premagala Krko. V prvem in tretjem nizu so Sobočani gladko zmagali, mladi igralci Krke so se bolje upirali le v drugem nizu. Pri Panviti Pomgrad je tokrat zablestel Jernej Detela, ki je bil najboljši igralec srečanja. Panvita Pomgrad je tako po tej tekmi povedla z 1 : 0 v zmagah, igra pa se na dve dobljeni zmagi. Povratno srečanje je bilo že včeraj zvečer v Novem mestu. Če bo Panvita Pomgrad izločila Krko, ki jo je v tej sezoni vedno premagala, jo v polfinalu najverjetneje čaka ACH Volley. Četrtek Ob 18.30 v namiznoteniški dvorani ŠIC Ljutomer seja skupščine Športne zveze Ljutomer. Petek Ob 20. uri v športni dvorani v Radencih rokometna tekma 15. kroga druge lige: Arcont Radgona – Ajdovščina. Sobota Ob 10. uri 6. Pokal Občine Tišina v kolesarjenju na petkilometrski razdalji v organizaciji KK Tropovci. Ob 10. uri v športni dvorani v Radencih rokometna tekma kadetov Arcont Radgona – Celje Pivovarna Laško. Ob 10. uri v dvorani OŠ I v Murski Soboti odbojkarski turnir Panvita (U12). Ob 16. uri na igrišču Čistina v Veržeju tekma 18. kroga 2. SNL Farmtech Veržej – Roltek Dob. Igralci Krke na prvem polfinalnem srečanju niso mogli ustaviti izvrstnega Jerneja Detele (št. 7) in njegovih soigralcev pri Panviti Pomgradu. fotografija jure zauneker Ob 17. uri v vaško-gasilskem domu v Gornjih Slavečih sklepni turnir v pikadu Regijske pikado lige Goričko. Po turnirju bo razglasitev izidov v ligaškem tekmovanju in najboljših igralcev rangturnirjev. KOP Fram, na drugem pa PRO Volley iz Maribora. 18. krog 3. DOL vzhod (ž.): ŽOK Ljutomer – Prevalje II 3 : 1 (25 : 20, 22 : 25, Ob 17. uri v dvorani ŠIC Ljutomer turnir v malem nogometu za veterane (nad 40 let). Mali nogomet 25 : 13, 25 : 22). Kostmann Slovenj Gradec 2 – Kema Puconci II 3 : 0 (25 : 16, 25 : 12, 25 : 23). Ljutomerčanke so suverene zmagovalke tretje lige, na dru- gem mestu je ŽOK Vuzenica. Kema Puconci II je končala na zadnjem, desetem mestu brez točke. T. K. Nedelja Karate Ob 10. uri v dvorani OŠ I v Murski Soboti odbojkarski turnir Panvita (U12). Prleki v polfinalu Državno prvenstvo Prva tekma v nedeljo doma, povratna 12. aprila Gornji Petrovci peti, Tromejnik - Kuzma pa sedmi V četrtfinalu državnega prvenstva v malem nogometu U15 je bilo moštvo Meteorplasta iz Ljutomera boljše od Dobrepolja. V Velikih Laščah so mladi ljutomerski igralci slavili z 11 : 3 (4 : 0), na povratni tekmi v Ljutomeru pa s 13 : 1 (8 : 0). V polfinalu se bodo pomerili z Extremom iz Ribnice. »Po prepričljivih zmagah proti Dobrepolju nas zdaj čakata izredno težki tekmi. Extrem je zmagovalec predtekmovalne skupine zahodnega dela države, vseh petnajst tekem predtekmovanja V športni dvorani v Rušah je potekalo 23. državno prvenstvo S. K. I. F. v katah in v kumiteju posamezno in ekipno za vse starostne kategorije. Med nastopajočimi so bili tudi predstavniki goričkih klubov S. K. I. F.: Cankova, Tromejnik Kuzma in Gornji Petrovci, ki so se imenitno odrezali. Skupno je sodelovalo 140 tekmovalcev in tekmovalk iz 11 klubov S. K. I. F. Slovenije. Na prvenstvu so nastopali tisti tekmovalci in tekmovalke, ki so sodelovali na kvalifikacijskem turnirju na Igu 7. marca. Člani kluba iz Gornjih Petrovec so ob koncu zasedli 5., Tromejnik - Kuzma 7. in Cankova 9. mesto. Kate posamezno: 1. Nastja Potočnik in Maja Sukič (Gornji Petrovci), Kevin Šarkezi (Tromejnik - Kuzma), 2. Eva Bertalanič (Cankova); Tanisa Lovenjak, Aleš Korpič (dvakrat) in Nisa Čahuk (vsi Gornji Petrovci); Lara Recek (Cankova), 3. Luka Pavlinjek (Cankova), Emma Kuz- pa se je končalo z zmago ribniških igralcev. Tudi v obeh četrtfinalnih tekmah je Extrem zmagal brez težav. V prvi tekmi, ki jo igramo pred domačimi gledalci, bomo poskušali zmagati, vsekakor pa bo finalist znan šele po povratni tekmi v Ribnici,« je povedal tehnični vodja Meteorplasta Robert Žuman. Prva polfinalna tekma bo to nedeljo ob 15. uri v telovadnici OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru, povratna pa 12. aprila v Ribnici. M. Š. Rokomet 8. zmaga Pomurja V naslednjem krogu pri vodilnem Krimu - Olimpiji Pomurje – Radovljica 34 : 26 (14 : 13) Rokometaši Pomurja so v 14. krogu druge lige v dvorani OŠ III v Murski Soboti dosegli še eno zmago, že osmo v tej sezoni. Tokrat so premagali mlado ekipo Radovljice, ki se je dobro upirala ves prvi polčas, ko so bili domači igralci še nekoliko zmedeni. Ko pa so se zbrali, so v drugem polčasu postavili stvari na svoje mesto in si hitro nabrali prednost, tako da je dal domači trener Neno Potočnjak do konca srečanja priložnost vsem igralcem. Pomurje je na lestvici čvrsto na četrtem mestu z 18 točkami, za odrešilnim drugim mestom, ki še vodi v 1. B-ligo, pa zaostaja le za dve točki. Drugi je namreč Alples z 20 točkami. A že v petek, 27. marca, Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. kdaj, kaj, kje Sobota in Kema Puconci končala na zadnjem mestu 18. krog 2. DOL vzhod (ž.): Nova KBM Branik II – ŽOK Sobota 3 : 1 (25 : 18, 25 : 22, 20 : 25, 25 : 13). ŽOK Sobota je končal na zadnjem, desetem mestu s samo dvema točkama. Na prvem mestu je Swatycomet Zreče, na drugem pa ŽOK GM mobil Ptuj. 18. krog 3. DOL vzhod: OK Radenci – Hoče mladi 3 : 0 (25 : 11, 25 : 19, 25 : 23). OK Radenci je končal na četrtem mestu z enakim številom točk kot OK Mislinja na tretjem mestu, le s slabšim količnikom v dobljenih in izgubljenih nizih. Na prvem mestu je GO- V soboto, 28. marca, ob 12. uri v športni dvorani v Radencih turnir odbojke za veterane. Organizator: Zavod za turizem in šport Radenci. Informacije: 051 680 618, [email protected]. ob 20.30 Sobočane čaka težko gostovanje v Ljubljani pri vodilnem Krimu Olimpiji, ki si je s 25 točkami verjetno že zagotovil nastopanje v višjem rangu v naslednji sezoni. Vendar to srečanje ne bo odločilno za Pomurje, zato nima kaj izgubiti in lahko samo preseneti. Spodbuda igralcem Pomurja je lahko tudi poraz Krima - Olimpije v prvem krogu v Radencih proti Arcontu Radgoni, drugemu predstavniku Pomurja v drugi ligi. Gole za Pomurje v igri proti Radovljici so zadeli: M. Kozelj 8, Hedl 7, Gorjup 6, V. Kozelj 3, Kreft 3, Prelec 2, Svetec 2, Petraš 2, Pintarič 1, vratar Kous pa je dosegel 14 obramb. T. K. mič (Tromejnik - Kuzma); Maša Sukič (Gornji Petrovci); Noah Kuzmič (Tromejnik - Kuzma); Maja Sukič (Gornji Petrovci); Tamara Šlemer (Tromejnik Kuzma). Kate ekipno starejši malčki: 2. Tromejnik - Kuzma (Renej Fujs, Kaleb Hajdinjak, Vladimir Januš in Emma Kuzmič); mlajše deklice: 2. Gornji Petrovci (Maša Sukič, Tanisa Lovenjak, Sara Serec in Emma Kuzmič); starejše deklice: 2. Gornji Petrovci A (Maja Sukič, Maša Sukič, Nisa Čahuk), 3. Gornji Petrovci B (Maša Sukič, Tanisa Lovenjak, Nastja Potočnik); mladinke: 2. Tromejnik Kuzma (Tamara Šlemer, Nina Grah, Sani Horvat in Sabrina Šarkezi), 3. Gornji Petrovci (Maja Sukič, Nisa Čahuk in Aleš Korpič); ženske: 2. Tromejnik - Kuzma (Tamara Šlemer, Nina Grah, Sani Horvat in Sabrina Šarkezi). Kumite posamezno: 1. Sabrina Šarkezi, 2. Tamara Šlemer (dvakrat), obe Tromejnik - Kuzma. T. K. Ob 11. uri v športnem parku v Beltincih nogometna tekma 13. kroga za članice Teleing Pomurje Beltinci – Rudar Škale. Ob 15. uri v dvorani OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru prva polfinalna tekma državnega prvenstva v malem nogometu U15 Meteorplast Ljutomer – Extrem Ribnica. Torek Ob 19.30 v dvorani OŠ I v Murski Soboti tekma 3. SKL Radenska Creativ Sobota – UKK Koper. teden v številkah Atletika Državno zimsko prvenstvo v metih za starejše pionirje in starejše mladince v Domžalah: 1. Blaž Pučko (met kopja, 45,53, osebni rekord); starejše pionirke: 3. Maja Magdič (met diska, 24,85, osebni rekord); starejše mladinke: 4. Nina Šinko (met kopja, 29,53), vsi AK Panvita Murska Sobota. Pripravil T. K. Badminton Utroša v končnici prvenstva Klub BC Üzwil, za katerega nastopa že tri leta, zaseda najugodnejši položaj V švicarski badmintonski ligi so končali redni del tekmovanja, na katerem je ekipa BC Üzwil, za katero Iztok Utroša nastopa že tretje leto, zasedla prvo mesto in s tem najugodnejši položaj pred končnico prvenstva, v katero so se uvrstile štiri prvouvrščene ekipe. Minuli konec te- dna so bile odigrane polfinalne tekme. Nasprotnik BC Üzwila je bila ekipa BC Yverdon-les-Bains, s katero se je najprej pomeril v gosteh in jo premagal s 5 : 3. V povratni polfinalni tekmi je Üzwil potreboval le še tri zmage za uvrstitev v finale, zato je bila druga polfinalna tekma pre- kinjena pri 3 : 1. V tej tekmi je Utroša zato odigral le igro dvojic, kjer sta z Bösigerjem premagala par Dumartheray-Frölich z 2 : 0 (13, 14). S tem se je Üzwil uvrstil v finale, kjer se bo 11. in 12. aprila pomeril z moštvom St.Gallen - Appenzell. T. K. 18 reportaža | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] je godilo visokim gostom z ležalnikov Manner. Hostese so skrbele za vsako malenkost. Na trenutke se je zdelo, da je vsak drugi visoki gost! Planica 2015 je tudi zato zelo dišala po improvizaciji. Sodoben nordijski smučarski center, vreden petinštirideset milijonov evrov, bi do jeseni moral ugledati luč sveta. Zdaj je še v (po)porodnih krčih. Nekdo je uriniral na betonske pilote. Iz arhiva finska legenda Nykänen: »Biti na pol pijan je vstran vržen denar!« Gremo Do dna! Kljub strogim varnostnim silam in Kebrovim omejitvam človeška prilagodljivost in zmogljivost ne poznata mej. V petek je Pero Mišica (od)letel do 248,5. Osem sekund popolne poezi- Mravljišče pod vršaci fotografije jure zauneker Severin Freund: »Danke, Slowenien!«* Planica je snežena kraljica Za slovenske orle na pot že ob enih Dolina pod Poncami tudi zaradi življa ob Muri pokala po šivih – Zmagal pošten boj in ne kalkulacije – Največji slovenski praznik z balkanskim pridihom – Obisk Planice sicer precej stanjša mošnjiček – »Biti na pol pijan je vstran vržen denar. Gremo Do dna!« Peter Prevc – lovec na daljave je bil prekratek za potrebne centimetre. Jurij Tepeš – pet dvajsetic za stil. In germanska nagrada za pošten boj. Če bi orel Prevc dobil na predzadnjo suščevo nedeljo veliko kristalno kroglo, povrh vsega pa doskočil v telemark nekje tik pred sedeminšestdeset tisoč ljudmi? Pravzaprav bi bilo že preveč kičasto! »Nadsanje,« je rekel dr. Stare. Zadnji polet je pričakal stoje v komentatorski kabini. Zoran P. je bil (žal) bližje: »Vodil sem do zadnjega poleta, jaz nesrečni …« Severin F., tak, pa brez zamere, arijski profil, se je dvignil kot feniks iz pepela. Prispodoba z žogobrcem – kako vendar že pravi Anglež Gary Lineker: »Nogomet je preprosta igra. Dvaindvajset mož približno devetdeset minut teče za žogo in na koncu vedno zmagajo Nemci.« Janusova zračna flotilja je pokorila skandinavsko-germansko silo, a ostala brez češnje na torti. »Zdaj najbrž ni enostavno v ekipi, ker je domač premagal domačega. Ampak smo dokazali, da v olimpijskem duhu šteje pošten boj in ne navodila ali kalkulacije,« je po prespani noči razmišljal Teo Čerpnjak, zagrizen ljubitelj športa iz Bodonec. S sotrpini je na pot v dolino pod Poncami krenil že ob enih zjutraj. Pod vznožje planiške lepotice so »doskočili« ob pol šestih. Že znan scenarij – poln avtobus, pečena rebra ali odojek in še solze sreče, v nedeljo je ostal grenak priokus. Matej Kumin iz Kuštanovec je prav tako romal na Gorenjsko. Že sedmič. Čeprav ga je vmes zgodba o uspehu (beri: Seaway) pošteno naplahtala. Poln avtobus je pod Ponce peljalo Gasilsko društvo Moščanci. Uigrano moštvo le redko zamudi ta največji slovenski praznik. »Prav dobro dene, da se na nekaj sladkega za pod zob, žlahtna kapljica in začetno uriniranje kmalu za mostom čez Muro. Prvi postanek v boksih v Tepanjah. Na poti domov med dremežem v avtobusu danes iskanje rezultatov po pametnem mobilnem telefonu, nekoč pa šele doma na teletekstu. »Doživeti tako zelo ekipno suvereno zmago je bilo neprecenljivo.« V soboto so zato tekle Nordijski center je še v (po)porodnih krčih. ta način odklopiš od vsakdanjika. Pa še priložnost je, da srečaš veliko znancev.« Obisk Planice sicer precej stanjša mošnjiček. Tako čez palec – petdeset evrov in več je šlo za užitek. Za sedem evrov si recimo dobil podalpsko specialiteto z balkanskim pridihom (beri: par kranjske klobase v lepinji in morda tudi kepico kajmaka). Tri evre je stal kozarec hmeljevega napitka. Bolje se je v zraku. Med ihto, da se po gradbišču prebije nazaj na vrh velikanke, je preskočil še Zaunekerja. Zakaj ni šlo prek 251,5 metra? V Vikersundu je zaradi lege blizu nadmorske višine 0 zrak gostejši, zaradi tega so vzgonske sile večje in skakalci lažje letijo. Planica slovi po dobri termiki, vendar je zelo odvisna od boga Eola, ki se spušča s Tamarja in oblakov, ko zakrijejo sonce. Mojstra Gorišek in Gros s svetlim pogledom v prihodnost – v Planici bodo še padali rekordi! Priložnost je že pred vrati, le Nemce bo treba prijeti za besedo. »Res mu ne bo lahko v Sloveniji. Moral se bo preseliti in pridobiti drugo državljanstvo. Od nas bo dobil nagrado za pošten boj,« se je o lovcu na daljave Juriju pošalil trener nemških skakalcev W. Schuster. Rešitev? Z ogromnimi gradbenimi žerjavi, ki so bedeli nad mravljiščem pod vršaci in bi jih morda lahko uporabili za iskanje, če bi kateri od slovenskih orlov konec tedna pristal v Ratečah, velikanko preprosto preselimo na slovensko obalo, da se približamo Vikersundovi nadmorski višini. K temu prištejmo še primorsko burjo. K-točka je potem že v hrvaških ozemeljskih vodah. Z nemškimi evri pa dogradimo drugi tir do Luke Koper. Ubili bi dve muhi na en mah! Šalo na stran. Ko je te dni slovenska zračna eskadrilja letela v iztek letalnice in za seboj puščala velesile – od Norveške do Nemčije in vse do Avstrije –, je bilo sonce pod Poncami tako močno in veliko … Že dolgo je od takrat. Obet za boljše čase v državi? Še pripis: Vzemite v roke naslovnice današnjega časopisja ali vključite radijske/televizijske sprejemnike – junaki zimske bele simfonije so že utonili v pozabo. Vrnil pa se je realni, sivi svet … Adijo, slava. Adijo, zmaga. In gate na glavo! Tudi na Pomurje.si. *»Hvala, Slovenija!« Andrej Bedek doma www.vestnik.si | e: [email protected] fotografija nataša juhnov Steklo kot okras in gradbeni material Osvetlite in olepšajte si dom – s steklom Arhitekti ponovno odkrivajo steklo – Material, ki prepušča svetlobo in je vsestransko uporaben v gradbeništvu, in to ne samo za okna Steklo je prav gotovo eden od tistih materialov, ki je doživel v preteklih desetletjih velike spremembe, in to tako po kakovosti kot tudi uporabnosti. Čeprav moramo priznati, da smo kot zasebniki do nekaterih steklenih izdelkov še zelo nezaupljivi, ga dokaj pogosto uporabljajo arhitekti pri načrtovanju poslovnih in trgovskih prostorov. Verjetno vas steklena tla in stene ne motijo, ko se sprehajate v avstrijskem živalskem vrtu in lahko zaradi njih bolje vidite velikega pitona. In zakaj takih sten ali stopnišča ne bi imeli doma? Več stekla, več svetlobe in Svetla prihodnost – dobesedno. To sta dva slogana, ki še kako dobro ubesedujeta usmeritev Reflexa iz Gornje Radgone, ki je v minulih dvajsetih letih sproti uvajal spremembe v kakovosti osnovne surovine in načinu proizvodnje ter uresničeval zahteve kupcev. Steklo kot fasadni material ali kot vrata, stena, ograja, stopnišče, nadstreški, pršna kabina, luč, ura, novoletni okraski ali kuhinjski pulti in obloge na steni nad štedilnikom … vse to so možnosti uporabe stekla. Rudi Hajdinjak, vodja razvoja in svetovanja v Reflexu, je pojasnil: »Fasadna stekla imenujemo večfunkcionalna izolacijska stekla, kajti združujejo funkcije toplotne zaščite, izkoriščanja sončne energije, zvočne in varnostne zaščite, so namreč protivlomna. Vsekakor je nastal velik preskok, kajti danes se uporabljajo že trislojna stekla. Tudi v notranji opremi je steklo že dolgo v vsestranski uporabi; že nekaj časa je na trgu varnostno kaljeno steklo (segreje se na 700 stopinj Celzija in nato hitro ohladi), vse večja pa je tudi uporaba lepljenega stekla – med lepljeni stekli je dodana folija (polivinil butiral ali PVB). Pogosto pa je uporaba stekla odvisno od modnih usmeritev v svetu – vsake toliko časa ga arhitekti ponovno odkrijejo in ga več vključujejo v gradnjo ali opremo, potem pa nanj spet pozabijo.« Kuhinjske obloge z digitalnim tiskom V lokalnih enotah Reflexa, kjer imajo več stika z domačimi strankami, ugotavljajo, da so se dosedanjim naročilom npr. namiznih plošč in pršnih kabin v zadnjem času pridružila naročila za stenske obloge v kuhinjah. Poleg sitotiska uporabljajo namreč tudi digitalni tisk, ki s pravilno uporabo omogoča ogromno možnosti tudi v notranji opremi – povsod, kjer je bila prej keramika, je mogoče odslej namestiti steklene površine večjih ali manjših dimenzij z individualnim motivom, natisnjenim z digitalnim tiskom: »Verjetno so ženske navdušene nad lepo enotno ploščo brez zoprnih fug, ki se težko čistijo. Mi sicer ponujamo na spletni strani že nekaj tipskih grafik, lahko pa si omislijo tudi svoje osebne pršne kabine in jih potiskajo z individualnim motivom, če jim naši predlogi niso všeč. Tako lahko imate v kuhinji nad štedilnikom kar svojo družino, ženo … film z izdelano grafiko pošljemo v našo tovarno na Meleh, kjer vam izdelajo ploščo v želeni velikosti. Lahko izdelamo zelo velike površine, lahko pa imate tudi sestavljeno oblogo iz več manjših delov. In prav pri izpolnjevanju individualnih naročil smo še posebej učinkoviti, saj lahko vse izdelke izdelamo res v različnih dimenzijah, ne glede na to, ali je stanovanje v mansardi ali hiši. Tisti, ki se zavedajo prednosti takšne izdelave steklenih površin, se ne ozirajo preveč na ceno, kajti vedo, da če imajo v hiši kakovostno in prijetno kuhinjo in kopalnico, bo tudi njim prijetno,« je prepričan Rudi Hajdinjak. Naravna svetloba na hodniku Nekaj normalnega je že, da arhitekti načrtujejo v poslovnih in javnih objektih steklene stene ali vrata, ne pa tudi v stanovanjskih hišah in stanovanjih – steklo je lahko odlična rešitev za temne hodnike. Mnogi se še spomnijo, da so nekoč v hišah nad lesenimi vrati obvezno imeli »svetlobnike«. Zakaj ne bi spet razmišljali o več naravne svetlobe v hiši s pomočjo stekla. In če pri tem uporabimo sodobno tehnologijo, ki omogoča izdelavo prav posebnih okrasitev, dobimo lahko skorajda umetniški unikatni kos stavbnega pohištva. Seveda pa je treba takšno stekleno površino potem na primeren način tudi čistiti in vzdrževati; pri steklenih pršnih kabinah lahko uporabnikom nekoliko olajšajo čiščenje, saj uporabljajo pri pripravi stekla poseben nanos, zaradi katerega kapljice hitreje zdrsijo po površini. Poleg svetlobe pa se lahko s steklom zagotovita tudi ustrezna varnost in zvočna zaščita – vse to lahko dosežejo z uporabo kakovostnega stekla in natančno izvedbo. »Zelo varno je na primer lepljeno steklo z asimetrično sestavo – debelejše, tanjše. Mi lahko vsaka zastarela vrata zamenjamo s steklenimi, lahko jih pritrdimo na nov aluminijast podboj ali na obstoječe lesene podboje. Ljudje res pozabljajo, da lahko steklo zelo funkcionalno izkoristijo v notranjosti hiše ali stanovanja. Pozabljajo na vrata, stene ali stopnišča. Recimo, da ima nekdo neprestano temen hodnik in se je tega naveličal – mi klasična vrata zamenjamo s steklenimi. Veste, ni več klasičnih zidarskih mojstrov, ki bi razmišljali v korist porabnika, ki bi znali svetovati, kaj je zanj najboljše,« je povedal Rudi Hajdinjak. Steklene stopnice? Zakaj pa ne Ogledala so lahko pravi majhni čarovniki v stanovanju. Le redki vedo, kaj vse je mogoče v prostoru doseči s pravilno postavitvijo ogledala. Lahko nam spremeni dimenzije prostora ali usmeri osvetlitev, lahko pa so tudi čudovit okras. Tudi marsikateri drugi stekleni izdelki so lahko lep okras stanovanja ali darilo. Take okrasne izdelke naredijo s postopkom fuzije, ko z vodnim curkom režejo in oblikujejo steklo, uporabijo pa lahko tudi ostanke nalomljenega kaljenega stekla – tako so na primer izdelovali božične kroglice. Steklene stopnice, ograje in nadstrešek – vse to je nekaj samoumevnega pri sodobnih novogradnjah poslovnih, trgovskih in razstavnih objektov, počasi pa se uporaba stekla v te namene uveljavlja tudi pri stanovanjski gradnji, predvsem če gre za moderen tip gradnje, kjer je veliko kovine in stekla. Še prav posebna atrakcija so lahko pohodne steklene stopnice, ki so narejene iz najmanj treh slojev, s katerimi dobi hiša dodaten odprt in svetel prostor. Skorajda ni »šoping centra«, ki ne bi imel steklenih ograj in sten: da lahko kupci vidijo čim več. Tudi v hotelih, predvsem tam, kjer tržijo lep razgled, so steklene ograje nekaj nujnega. »Steklo je pravzaprav trajni gradbeni material, saj ima kaljeno steklo izjemno veliko upogibno trdnost. Mora biti res nekaj groznega, da se zlomi, če pa se že, se sesuje v drobnih koščkih,« je prepričljiv Reflexov razvojnik Rudi Hajdinjak. Ni razloga, da mu ne bi verjeli, saj smo se s tovrstnim steklom v minulih letih že srečali marsikje, na primer v živalskih vrtovih, v muzejih, degustacijskih sobanah … Le zakaj ga ne bi imeli tudi v domači hiši? Več fotografij na Pomurje.si. Bernarda B. Peček www.vestnik.si | e: [email protected] Razvijanje bivanjske kulture Modni so vsi odtenki kave in visok sijaj Kuhinje so postale zaradi priljubljenega kuhanja skupaj z gosti »kuhinjski otoki« – Mizarji spremljajo večanje in manjšanje družine Začeli bomo z najbolj zakoreninjenim prepričanjem Pomurcev: glavno je, da je lepo na zunaj, ali je prav tudi nam, pa ni pomembno. Eno od večjih nerazumnih dejstev je, da si veliko ljudi ob Muri ne upa privoščiti užitka. Niti pri gradnji in opremljanju stanovanja ne! Je kriva vzgoja, tradicija, vera? Tako so desetletja dolgo gradili velike, drage in potratne hiše, samo da se na zunaj vidi, kako »mogočni« so, za notranjo opremo pa ali jim je zmanjkalo denarja ali jim je bilo vseeno, kakšna je, češ saj to je samo za njih, to pa ni treba, da je dragoceno in kakovostno. Kakor da je za vsakodnevno prebivanje dovolj najcenejše pohištvo iz trgovskih centrov, ki je pravzaprav namenjeno začasnemu opremljanju na primer študentskih sob, delavskih stanovanj, samskih domov. Toda v svoji hiši, kjer živimo z najbližjimi, bi si skorajda vsi morali privoščiti le najboljše in ne samo tisto, kar je načrtovano le za nekaj let. Za pravilno odločitev pa moramo najprej zelo dobro poznati sebe, svojega partnerja, družino, vedeti morate, kako živite, kaj imate radi in kaj potrebujete. Prav tako je priporočljivo, da poiščete ustreznega arhitekta in mizarja, ki vas bosta znala pravilno usmeriti, kajti tako kot hiša tudi prava oprema pomaga ustvariti prijeten dom, ki bo otrokom ostal v spominu vse življenje in jim bo tudi vzor za ustvarjenje svojega doma. Nekateri nočejo imeti v hiši niti televizije Resnica je, da se danes gradijo precej manjše hiše, pa ne zaradi krize, ampak zaradi ekološke ozaveščenosti in varčevanja s kurjavo. Pa to ni edina spre- memba, ugotavlja Božo Knehtl iz ljutomerskega Atriuma, velikost spalnic se je zelo zmanjšala, v njej so največkrat le postelja in dve nočni omarici, dodale so se garderobne sobe s prostorom za pripravo oblačil za naslednji dan in likalno mizo. V spalnici ni več omar in ne toaletne mizice. V primerjavi s spalnico se je močno povečala kopalnica. »To so večje spremembe zadnjih desetletij. Imamo nekaj strank, ki v hiši nočejo imeti televizije. Tudi zamrzovalnikov v hišah ni več, če so, so le kot del hladilnika v kuhinji – trgovine so namreč odprte vse dni v tednu. Družine so čedalje manjše, med njimi tudi enostarševske, zato priporočamo, da vgradijo pomivalne stroje manjših dimenzij. Pravzaprav sem prepričan, da je tudi pomanjkanje denarja spodbudilo ljudi, da so začeli malo bolj premišljevati, kakšno pohištvo bodo namestili v hišo ali stanovanje. Mnogim danes ni najpomembnejša najnižja cena, ampak prepoznavajo kakovost in zelo premišljeno naročajo in kupujejo pohištvo. Zadnje čase so začeli prihajati k nam ljudje, ki imajo naše kuhinje že več kot 20 let in je treba zamenjati kakšen del – kajti kuhinje, narejene po meri, ne zamenjaš vsakih nekaj let,« je prepričan Božo Knehtl. Atrium ima stranke po vsej Sloveniji. V delavnici smo si ogledali izdelavo sodobnega kuhinjskega otoka za naročnika iz Libije in Knehtl nam je v treh točkah pojasnil, zakaj se ljudje pogosteje odločajo za domače mizarje: »Mizar lahko izdela pohištvo po meri za zelo majhna skromna stanovanja in garsonjere, lahko pa celostno opremi luksuzna stanovanja vse od vhodnih vrat pa do zadnje sobe v hiši. Mi lahko ponudi- naša stranka se dalj časa odloča za nakup, kot potem traja dostava pohištva.« Naročnik natančno ve, kaj želi. Ne išče najcenejšega pohištva in noče imeti nedokončane zgodbe. Z drugimi besedami: hoče imeti zagotovilo, da bo tudi čez nekaj let lahko dobil enako barvo in material za mizo ali omaro. Letos bo opremil na novo en prostor, čez nekaj let, ko mu bodo dovoljevala finančna sredstva, pa drugega. vključno z izrezi in demontažo,« pojasni Božo Knehtl. »Pohištva ni še nihče kupil po telefonu in ga tudi ne bo. Naši inženirji lesarstva, svetovalci prodaje pohištva in arhitekti znajo odlično svetovati. Prav je, da si stranka najprej ogleda razstavljene stvari v salonu v Noršincih pri Ljutomeru, potem pa mi stanovanje izmerimo. Zdaj, ko je avtocesta, pridejo ob petkih in sobotah k nam v salon tudi stranke iz Primorske in Gorenjske, ki večkrat združijo prijetno s koristnim.« Atrium je eden od redkih večjih pomurskih proizvajalcev pohištva, ki so se mo rdečo nit z materiali in barvo – na primer da je vsa oprema iz ene vrste lesa in podobno oblikovana. Poleg tega lahko na enem mestu rešimo vse težave in detajle v vseh prostorih. To je po navadi največji problem pri nakupu pohištva v trgovinah – usklajevanje z drugo opremo. Naša tretja prednost pa je prihranek časa. Naše stranke so ljudje, ki zna- jo preračunati, kako dragocen je njihov čas. Če hočejo na primer zelo podrobno preveriti in pregledati vso ponudbo na trgu, potrebujejo najmanj tri mesece. Ko nam stranka zaupa želje, mi v desetih dneh pripravimo predloge. To se da danes tako natančno narisati, da vidi realno sliko, kakšno bo videti stanovanje. Hkrati se rešujejo vsi detajli. Vsaka uspeli obdržati na trgu in so danes iskani po vsej Sloveniji (v velikih mestih jih išče veliko strank zaradi preureditev stanovanj po odhodu otrok), pa tudi v Avstriji in Nemčiji. Na vprašanje, kako bi v letu svetlobe pripeljati v stanovanje svetlobo, je Knehtl povedal: »Mi svetlobo razumemo bolj kot barvo pohištva, od katerega se potem svetloba odbija. Barve pa delimo v dve skupini. V prvi so hladne barve – od bele do črne in vsi možni odtenki sive; te so priporočljive na terasi oziroma v prostorih, kjer se manj zadržuješ. Primernejše za bivanje 26. marca 2015 | Vestnik | pa so barve zemlje oziroma tople barve, kjer hodiš bos in manj oblečen. Jaz osebno ne bi nikoli imel bele spalnice in sive talne obloge – kogar zebe, ga bo v taki spalnici vedno zeblo. Čeprav smo prodali že črno otroško sobo …« Sicer pa so zdaj modne svetle barve, na primer magnolije ali odtenki kave, ni redka kombinacija svetlega naravnega lesa in barve v visokem sijaju (bele ali pastelne barve) ali pa ima kuhinjsko pohištvo visok sijaj, delovna plošča pa je v barvi starega lesa. Bernarda B. Peček En klic do prave izbire! Mladinska ul. 12, 9233 Odranci T: 02 573 71 80 • F: 02 573 71 81 • M: 041 634 549 E: [email protected] NO Č A L EZP aketih R B p MONTAŽA GRAJ Splošno gradbeno podjetje, d. o. o. Gornja Bistrica 57, 9232 Črenšovci Tel., faks: 02 573 72 36 e-mail: [email protected] | www.montaza-graj.com h išji EING! v v TEL p je o onu me dba jen a! Najučinkovitejše varovanje stanovanskih hiš je kombinacija Sistem brezžičnega/žičnega varovanja doma - Vključuje opremo v vrednosti do 750€, - povezava na varnostno nadzorni center, - 24 urna pripravljenost intervencijskih skupin, - takojšnja intervencija v primeru alarma, - certificiran in zanesljiv sistem, - hitra in enostavna montaža, - preprosta uporaba in možnost nadgradenj, - več na www.varnost.si samo 30,50 € na mesec 40 dB - certificirana protihrupna zaščita Protivlomna in zvočno izolativna varnostna vrata s certifikatom protivlomnost in kompaktnost Obiščite nas na predstavitvah in se potegujte za lepe nagrade Na predstavitvah boste lahko videli in preizkusili opremo za mehansko in tehnično varovanje. Obiščite nas in se potegujte za privlačne nagrade! Odlična toplotna izolativnost Kakovost potrjena s certifikati Profesionalna vgradnja na mero Možnost digitalnega kukala cena z montažo že od redna cena: 1240,00 € 900,00 € Slovenski proizvodlasten razvoj Obiščete nas lahko na predstavitvi v: Preženite vlomilce! SUBVENCIONIRAMO sistem za varovanje doma • BTC City Murska Sobota med 7. in 12. aprilom 041 736 504 Predal v podnožju z letvijo podnožja • Steklene stranice na predalih • PVC proti zdrsne obloge v predalu • ALU obloga dna elementov spomeniki | kamini | napisne plošče pulti | stopnice | mize | police drugi izdelki iz kamna | tlaki SMEJ, d. o. o. MEHANSKEGA IN ELEKTRONSKEGA VAROVANJA E J N E R O G H II D i SAMO V STU www.gorenje.s www.spomeniki.net | [email protected] Miran Kurnik, s. p., Radoslavci 30 A, Mala Nedelja tel.: 02 586 13 66, telefaks: 02 586 13 62 GSM: 041 730 045, e-pošta: [email protected] Za stanovanja v blokih so varnostna vrata najučinkovitejša zaščita pred vlomilci. Za stanovanjske hiše je potrebno dodati tudi elektronsko zaščito, protivlomni alarmni sistem. O OPR E M O N D R A D N A T S NAD GSM: 040 880 308, tel.: 02 583 10 40, faks: 02 584 83 49 www.teleing.si Uporaba okolju prijaznih barv in materialov je danes v lesni industriji že samoumevna. Zanimivo je opažanje ljutomerskega strokovnjaka za les, ki je po rodu z Razkrižja, da je Slovenija pri izbiri pohištva razdeljena na dva dela: polovica Slovenije ima rada tradicionalne »avstrijske kuhinje« iz lesa, zahodni del Slovenije pa je pod vplivom italijanske mode z visokim sijajem in ekstravaganco. Toda bolj kot vrsta lesa ali furnirja je v kuhinji pomembno, kakšni in kateri elementi so vključeni – od tega je na koncu odvisna tudi cena. Tako so elementi z vrati cenejši kot s predali. »Da je nekaj domače izdelave, je pomembno tudi zato, da lahko stranka, ki je kupila kuhinjo pred 15 leti, pride k nam in brez problemov zamenja poškodovan del pohištva. Tudi to se dogaja – v teh ekstremnih vremenskih razmerah, ko so bile poplave in je ljudem skozi kuhinjo tekel potok, se je to pokazalo kot zelo dobrodošlo. Ali pa če si stranka zaželi, da bi opremo čez nekaj let posodobila in zamenjala delovno ploščo, ker se je naveličala stare – vse to lahko hitro rešimo –50 % KAMNOSEŠTVO IVO OZMEC, s. p. Ormoška cesta 61, 9240 Ljutomer •Soboslikarstvo-fasaderstvo •Izdelava toplotnoizolacijskih fasad Najhitreje do zanesljivega in dobrega mojstra! Č KOT E V I T S U P O P ENJE S R O G O! E J N I H U K VAM PODARIM 21 www.fasade-kurnik.si Ekologija in racionalnost Modne smernice: svetle barve in sijaj fotografija nataša juhnov doma www.vestnik.si | e: [email protected] STORITVE doma | Vestnik | 26. marca 2015 Varovanje premoženja prepustite profesionalcem! Oglas_Varnost_Maribor_Murski_Vestnik.indd 1 10.3.2015 13:40:08 Vse cene so z DDV in veljajo za fizične osebe, ponudba velja do preklica. Fotografije so simbolične. Pridržujemo si pravico do sprememb. 20 KROVSTVO, STAVBNO KLEPARSTVO, PREZRAČEVANJE, STRELOVODI, SUHOMONTAŽNA GRADNJA, VGRAJEVANJE STREŠNIH OKEN VELUX 22 doma | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] doma www.vestnik.si | e: [email protected] Ogrevalni sistemi Pomlad, čas za konkretne spremembe Zaradi relativno nizke cene električne energije in milih zim je tudi v Pomurju veliko povpraševanje po toplotnih črpalkah Že pozimi se lahko uporabniki dobro seznanijo z novimi ogrevalnimi napravami tako pri inštalaterjih kot tudi iz strokovne literature in revij ter seveda na spletu. Spomladi pa je že konkreten čas za prve korake pri zamenjavi kurilne naprave, če hočejo to tudi narediti. Takšno je tudi splošno mnenje mojstrov inštalaterjev. Med te spada tudi samostojni podjetnik Mitja Jakoša iz podjetja Jakoša napredne inštalacije s sedežem v Brezovcih. Podjetje, v katerem so zaposleni štirje, se ukvarja z montažo toplotnih in vodovodnih sistemov. Njihovo območje dela je predvsem Prekmurje, Prlekija in Štajerska, z letom 2013 pa so stopili tudi na tuje trge, in sicer v Avstrijo. Jakoša pravi, da je ravno v tem letnem času najbolje obiskati svojega mojstra inštalaterja, ki vam bo iz prve roke svetoval in pripravil seznam potrebnih ukrepov in seveda konkretno ponudbo. Pomlad pa je tudi čas prvih sejmov, na katerih lahko dobijo uporabniki podrobnejše informacije. Prav tako naj bi bile tudi letos na voljo subvencije Eko sklada, ki jih je treba čim prej izkoristiti, saj so lani pošle že poleti. tel na lesna polena ali pelete. Kot ugotavlja Jakoša, danes inštalaterji v starejših objektih mnogokrat znižujejo priključne moči, ker so bile v večini primerov vgrajene prevelike in premočne naprave. Sodobne ogrevalne naprave Kot razloži Jakoša, med sodobne ogrevalne naprave danes štejemo tiste, ki pri izbranem gorivu dosegajo visoke izkoristke in predvsem izredno nizke emisije. Pogoj za to je predvsem sofisticirana regulacija in senzorika, ki jo imajo te naprave in materiali, ki so vgrajeni v njih. To so predvsem sodobni kondenzacijski kotli na olje in plin ter tehnološko napredni sistemi na lesno biomaso (peleti, sekanci, polena) ter toplotne črpalke. Pri tem pa je treba biti pozoren. Če se katera ogrevalna naprava znajde znotraj posameznih skupin in uporablja neki prej omenjeni energent, še ne pomeni, da je to sodobna ogrevalna naprava. Vsekakor pa morajo sodobne naprave omogočati tudi udobje S čim se ogrevamo v Pomurju Mitja Jakoša meni, da je takoj po kurilni sezoni najprimernejši čas za reden pregled ogrevalnih naprav in tudi odločanje o novostih. fotografija ciril kosednar in enostavnost pri upravljanju, to pa prej omenjene naprave omogočajo. Kot najprimernejše za novogradnje Jakoša priporoča v tem trenutku toplotne črpalke (voda-voda, voda-zemlja, zrak-voda) in tehnološko napredne naprave na lesne pelete. Za starejše objekte v primeru menjave kurilne naprave pa so najprimernejše sodobne naprave na lesne pelete in na polena, na ta zadnja predvsem na podeželju. Če je treba ogrevati večje površine, je smotrno vgraditi tudi sodoben sistem na lesne sekance. Zaradi zakonodaje se danes gradijo dobro izolirane hiše, ki potrebujejo za ogrevanje zelo malo energije. V bistvu potrebujejo več energije za pripravo tople sanitarne vode kot za ogrevanje. Tako se gibljejo priključne moči od dveh do približno 15 kilovatov, odvisno od velikosti objekta in predvidene izolacije. Druga bistvena razlika med novogradnjami in starejšimi objekti je to, da novogradnje pretežno uporabljajo nizkotemperaturne sisteme razdeljevanja energije (talno in stensko ogrevanje), ki imajo pozimi temperaturo pretoka med 25 in 35 stopinjami Celzija. Za te režime so primerni toplotne črpalke in sodobni tehnološko napredni kotli na lesne pelete v kombinaciji s sistemskim hranilnikom toplote. Starejši objekti pa imajo v večini primerov vgrajen visokotemperaturni sistem z radiatorji, na katerega je bil do zdaj priključen kotel na olje oziroma star kotel na drva. Da zmanjšamo stroške ogrevanja in porabo energije, je primerno investirati v sodoben ko- Trenutno je v Pomurju in tudi drugje po Sloveniji zaradi relativno nizke cene električne energije in milih zim veliko povpraševanje po toplotnih črpalkah. Na vprašanje, kako se odločiti, saj je na trgu veliko tovrstnih naprav, Jakoša odgovarja, da je pri teh načeloma podobno kot pri vsaki drugi stvari. Kakovostne toplotne črpalke so običajno dražje, tiste slabše kakovosti pa načeloma cenejše, vendar dajejo uporabniku manj udobja in večji račun za energijo. Skoraj vsaka družina na podeželju je lastnica gozda. Zaradi tega je precejšnje tudi povpraševanje po sodobnih kotlih na lesno biomaso, predvsem po sodobnih kotlih na polena. Ti imajo ločeno izgorevanje oziroma uporabljajo lambda sondo in so v Sloveniji uveljavljeni že dobro desetletje. Omogočajo bistveno večje udobje, kot so ga kotli na drva do zdaj. Uporabnik lahko kotel naloži samo enkrat na dan. To omogočajo veliki nakladalni prostori in obvezna kombinacija s hranilnikom toplote primerne velikosti. Druga prednost je tudi to, da se ta kotel čisti enkrat tedensko in ne pri vsakem dolaganju polen. Vse to omogoča uporabniku veliko več udobja ob stroškovno enem najugodnejših načinov ogrevanja doma. Vsekakor je treba dobro premisliti, saj odločitve sprejemamo za daljše obdobje in gre za naložbo, ki jo je treba temeljito pretehtati. V zadnjih leErinox d.o.o., tih je namreč veliko turbulencTitova na cesta po- 6, SI-9252 Radenci, Slovenija. +386 (0)2 522 30 10, Fax: +386 (0)2 522 30 15 dročju energije in sprememb Tel.: cen. E-mail: [email protected], [email protected], C. K. [email protected], [email protected] Tračne žage Ekskluzivno zastopstvo in prodaja listov za tračne žagalne stroje ameriškega proizvajalca LENOX za slovenski trg, trg BIH in trg Srbije. Listi za tračne žagalne stroje proizvajalca LENOX so zvarjeni v lastnem elektronskem varilnem centru. DO 25 LET GARANCIJE Ročno orodje Ročne žage Lesarska dleta Razno pomožno orodje Ročni lesni obliči Samodržalne klešče (VISE-GRIP) Primeži (RECORD) Mizarske stege (RECORD) Klešče za betonsko železo (RECORD) ss Pribor za vodovodarje (RECORD) ss Škarje za pločevino ss PRO torbe za orodje ss PRO tapetniški noži ss ss ss ss ss ss ss s Svedri za pločevino Svedri za kovino HSS COBALT s Stopničasti svedri Bi-Metalne izrezovalne žage s (krone) Vijačni nastavki Listi za vbodne žage s Listi za povratne žage Bi-Metal SVETOVANJE ARHITEKTA IN TEHNIČNEGA OSEBJA Ustvarite zdrave in ugodne bivalne pogoje Za ugodne bivalne pogoje štejemo temperature med 19 in 22 °C ob vlagi med 40 in 60 %. Za zagotavljanje takih pogojev so potrebne idealno izolirane zidne površine. Fasadni toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL izpolnjuje zahteve po zadostni in učinkoviti toplotni izolaciji in zagotavlja odlične bivalne pogoje. Povečajte vrednost vašega objekta Objekt, ki je kakovostno toplotno izoliran, ima večjo tržno vrednost. Zagotovite kakovost in trajnost objekta z garancijo do 25 let Fasadni sistemi s 45-letno tradicijo. JUB zagotavlja do 25-letno garancijo ter dolgoročno in premišljeno naložbo v toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL. Nakup fasade je pametna investicija, ki se obrestuje z nižjimi stroški ogrevanja in hlajenja ter večjo vrednostjo nepremičnine. Naložba v vgradnjo toplotnoizolacijskega sistema JUBIZOL vam omogoča učinkovito in dolgotrajno zaščito vašega objekta. Privoščite domu trajno zaščito Preverite naše produkte in prednosti JUBIZOL fasadnih sistemov v naših katalogih in na www.jub.si. JUBIZOL izdelano v Sloveniji JUBIZOL, energijsko učinkovit toplotnoizolacijski sistem vrhunske kakovosti, je v celoti izdelan v Sloveniji. JUBIZOL-ov svetovalec: 080 15 56 in [email protected] Za več informacij poglejte na www.jub.si | Brezplačni telefon: 080 15 56 | E-pošta: [email protected] | JUB Design Studio, Dol pri Ljubljani 28, 1262 Dol pri Ljubljani, www.jub.si JUBIZOL_korpo + PR_268 x 195 mm_SLO_2015.indd 1 24.3.2015 13:59:46 STANOVANJSKI KREDITI slovenski trg, trg BIH in trg [email protected], [email protected] [email protected], [email protected], [email protected], [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] Listi za tračne ž[email protected], stroje [email protected]. www.erinox.si [email protected]. [email protected]. [email protected]. [email protected]. [email protected]. www.erinox.si www.erinox.si www.erinox.si www.erinox.si Delovni čas: proizvajalcawww.erinox.si LENOX so zvarjeni Delovni- čas: Delovni Delovni Delovni Delovni čas: čas: čas: čas: ponedeljek petek: 7.00 - 16.00 v lastnem elektronskem ponedeljek petek: 7.00 16.00 ponedeljek ponedeljek ponedeljek ponedeljek petek: petek: petek: petek: 7.00 7.00 7.00 7.00 16.00 16.00 16.00 16.00 sobota: 7.00 - 13.00 varilnem centru. sobota: 7.00 - 13.00 sobota: sobota: sobota: sobota: 7.00 7.00 7.00 7.00 - -13.00 -13.00 -13.00 13.00 Preverite na www.spiral.at Preverite na www.spiral.at Orodje zasvedri električne stroje Stopničasti Napredna nemška s Stopničasti svedri Svedri za Ročno Tračne LISTI ZAlesorodje merilna tehnologija Tračne žage žage s Svedri les Ekskluzivno zastopstvo Bi-Metalne izrezovalne žage in s Ročneza žage Ekskluzivno zastopstvo in TRAČNE prodaja listov s Lesarskaprodaja dleta s Bi-Metalne izrezovalne žage listov za za tračne tračne (krone) žagalne stroje ameriškega s Razno pomožno orodje žagalne stroje ameriškega (krone) žage Izrezovalne s karbidnimiza ŽAGE proizvajalca proizvajalca LENOX za s Ročni lesni obliči LENOX DIAMANTNI SVEDRI Orodje Orodje Orodje Orodje zaza za električne za električne električne električne stroje stroje stroje stroje DIAMANTNI DIAMANTNI DIAMANTNI SVEDRI SVEDRI SVEDRI SVEDRI s sStopničasti sDIAMANTNI Stopničasti sStopničasti Stopničasti svedri svedri svedri svedriSVEDRIDIAMANTNI Velika izbira orodij in strojev s (krone) Dleta in konice za beton (krone) (krone) (krone) Orodje za električne stroje s sSvedri sSvedri sSvedri zaza za les za les les les (SDS) s Svedri Svedri za beton s Bi-Metalne Vrtalne krone za betonžage s sBi-Metalne sBi-Metalne sBi-Metalne izrezovalne izrezovalne izrezovalne izrezovalne žage žage žage s Svedri za navadno vpetje s Izrezovalne žage s karbidnimi sIzrezovalne sIzrezovalne Izrezovalne žage žage žage žage s skarbidnimi skarbidnimi skarbidnimi karbidnimi trg, trg BIH zobmi (krone)slovenski slovenski trg, trg BIH in in trg trg s sIzrezovalne s Samodržalne klešče (VISE-GRIP) s Svedri za pločevino Srbije. zobmi (krone) zobmi zobmi zobmi (krone) (krone) (krone) (krone) Srbije. s Visoko zmogljive izvrtalne s Primeži (RECORD) s zobmi Svedri za kovino HSS COBALT Listi za žagalne Listi za tračne tračne žagalne stroje stroje s sVisoko s Visoko izvrtalne sVisoko sVisoko zmogljive zmogljive zmogljive zmogljive izvrtalne izvrtalne izvrtalne izvrtalne s Mizarske stege (RECORD) s Visoko Stopničasti svedri krone za leszmogljive proizvajalca LENOX so zvarjeni proizvajalca LENOX so zvarjeni Zastopstvo, prodaja in pooblaščeni servis szaKlešče železo s krone Bi-Metalne zazales krone krone krone zaza za les za les les lesizrezovalne žage s Listi krone vbodne žage elektronskem vv betonsko lastnem lastnem elektronskem (RECORD) (krone) varilnem centru. s Listi za vbodne žage s sListi sListi sListi Listi zaza za vbodne za vbodne vbodne vbodne žage žage žage žage varilnem centru. s Listi za povratne žage Bis Pribor za vodovodarje (RECORD) sPreverite Vijačni nastavki na Preverite na www.spiral.at www.spiral.at s Listi za povratne žage Bis sListi sListi sListi zaza za povratne za povratne povratne povratne žage žage žage žage BiBiBiBiMetal s Škarje za pločevino s Listi Listi za vbodne žage Akumulatorska orodja Klasična orodja Metal s Mazalno olje za vrtanje Ročno orodje s PRO torbe za orodje Ročno orodje/ Program vrt in okolicarezanje ssolje Ročne s PRO tapetniški noži s Mazalno zažage vrtanje / Ročne žage LENOX LUBE V podjetju Erinox ss PRO PRO tapetniški tapetniški noži noži rezanje LENOX LUBE Orodje za električne stroje nudimo tudi najem Zastopstvo, Vabljeni na dan odprtih vrat inprodaja predstavitev ter demonstracijo orodja MAKITA 21. in 22. 5. 2015. in Lesarska dleta Razno Razno pomožno pomožno orodje orodje Ročni Ročni lesni lesni obliči obliči Samodržalne Samodržalne klešče klešče (VISE-GRIP) (VISE-GRIP) Primeži Primeži (RECORD) (RECORD) Mizarske Mizarske stege stege (RECORD) (RECORD) Klešče za betonsko železo Klešče za betonsko železo (RECORD) (RECORD) ss Pribor Pribor za za vodovodarje vodovodarje (RECORD) (RECORD) ss Škarje Škarje za za pločevino pločevino s PRO torbe za orodje s ss ss ss ss ss ss Vrtalne krone za beton Dleta Dleta in in konice konice za za beton beton Svedri Svedri za za navadno navadno vpetje vpetje Svedri Svedri za za pločevino pločevino Svedri Svedri za za kovino kovino HSS HSS COBALT COBALT Stopničasti svedri Stopničasti svedri Bi-Metalne Bi-Metalne izrezovalne izrezovalne žage žage (krone) (krone) ss Vijačni Vijačni nastavki nastavki ss Listi Listi za za vbodne vbodne žage žage s Listi za povratne žage Bi-Metal s ss ss ss ss ss ss Napredna Napredna nemška nemška merilna merilna tehnologija tehnologija Prijaznost pomeni razumeti, kaj potrebujete. S stanovanjskim kreditom Abanke si uresničite sanje o novem ali prenovljenem domu. Metal Metal Metal s Metal Listi za povratne žage Bi-Metal s sMazalno sMazalno sMazalno Mazalno olje olje olje olje zaza za vrtanje za vrtanje vrtanje vrtanje / // / rezanje rezanje rezanje rezanje LENOX LENOX LENOX LENOX LUBE LUBE LUBE LUBE Orodje za električne stroje nudimo tudi najem Ročno orodje Orodje za električne stroje DIAMANTNI DIAMANTNI SVEDRI SVEDRI ss Stopničasti Stopničasti svedri svedri s Ročne žage s Svedri za beton Ročno orodje Ročno Ročno Ročno Orodje Ročno orodje orodje orodje za orodje električne Orodje Orodje Orodje Orodje zazaza električne za električne električne električne stroje stroje stroje stroje ss (SDS) Svedri les raznovrstnih Svedri za za stroje les s Lesarska dleta s Vrtalne krone za beton ss Bi-Metalne s Ročne žage s sRočne sRočne sRočne Svedri Ročne žage žage žage zažage beton (SDS)izrezovalne sSvedri sSvedri Svedri zazaza beton za beton beton beton (SDS) (SDS) (SDS) (SDS) Bi-Metalne izrezovalne žage žage s sSvedri strojev znamke s Razno pomožno orodje s Dleta in konice za(krone) beton s Lesarska dleta s sLesarska sLesarska sLesarska Vrtalne Lesarska dleta krone dleta dleta dleta za beton s s Vrtalne s Vrtalne s Vrtalne Vrtalne krone krone krone krone za za za beton za beton beton beton (krone) ss Izrezovalne žage s Ročni lesni obliči s Svedri za pomožno navadno vpetje s Razno pomožno orodje s sRazno sRazno sRazno Dleta Razno pomožno inpomožno pomožno konice orodje za orodje orodje orodje beton sDleta sDleta Dleta ininin konice in konice konice konice zazaza beton za beton beton beton Izrezovalne žage ss karbidnimi karbidnimis sDleta zobmi s Samodržalne klešče s Svedri zalesni pločevino zobmi (krone) s Ročni lesni obliči(VISE-GRIP) s sRočni sRočni sRočni Svedri Ročni lesni lesni za lesni obliči navadno obliči obliči obliči(krone) vpetje s sSvedri sSvedri sSvedri Svedri zazaza navadno za navadno navadno navadno vpetje vpetje vpetje vpetje nemška ss Visoko zmogljive izvrtalne s Primeži (RECORD)klešče (VISE-GRIP) s Svedri za kovino HSS COBALT Visoko zmogljive izvrtalneNapredna s Samodržalne s sSamodržalne sSamodržalne sSamodržalne Svedri Samodržalne za pločevino klešče klešče klešče klešče (VISE-GRIP) (VISE-GRIP) (VISE-GRIP) (VISE-GRIP) s sSvedri sSvedri sSvedri Svedri zazaza pločevino za pločevino pločevino pločevino krone za nemška krone HSS za les lesCOBALT s Mizarske stege (RECORD) s Stopničasti svedri s Primeži (RECORD) s sPrimeži sPrimeži sPrimeži Svedri Primeži (RECORD) za (RECORD) (RECORD) (RECORD) kovino s sSvedri sNapredna Svedri sSvedri Svedri zaza za kovino za kovino kovino kovino HSS HSS HSS HSS COBALT COBALT COBALT COBALT merilna tehnologija ss Listi za vbodne Listi za(RECORD) vbodne žage s Klešče za betonsko s Bi-Metalne izrezovalne žage žage s Mizarske stegeželezo (RECORD) s sMizarske sMizarske sMizarske Stopničasti Mizarske stege stege stege stege svedri (RECORD) (RECORD) (RECORD) s sStopničasti smerilna Stopničasti sStopničasti Stopničasti svedri svedri svedri svedri tehnologija ss Listi za povratne žage BiAkumulatorska orodja Program vrt in okolica Klasična orodja Listi zaželezo povratne žage Bi(RECORD) (krone) s Klešče za betonsko železo s sKlešče sKlešče sKlešče Bi-Metalne Klešče zazaza betonsko za betonsko betonsko betonsko izrezovalne železo železo železo žage s s Bi-Metalne s Bi-Metalne s Bi-Metalne Bi-Metalne izrezovalne izrezovalne izrezovalne izrezovalne žage žage žage žage Metal Metal s Pribor za vodovodarje (RECORD) s Vijačni nastavkis Mazalno (RECORD) (RECORD) (RECORD) (RECORD) (krone) (RECORD) (krone) (krone) (krone) (krone) s Mazalno olje olje za za vrtanje vrtanje // s Škarje za pločevino s Listi za vbodne žage s Pribor za vodovodarje (RECORD) s sPribor sPribor sPribor Vijačni Pribor zazaza vodovodarje nastavki za vodovodarje vodovodarje vodovodarje (RECORD) (RECORD) (RECORD) (RECORD) s sVijačni sVijačni sVijačni Vijačni nastavki nastavki nastavki nastavki rezanje rezanje LENOX LENOX LUBE LUBE s PRO torbe za s Listi povratne žagežage Bi-Metal s Škarje za orodje pločevino s sŠkarje sŠkarje sza Škarje Listi Škarje zazaza pločevino vbodne za pločevino pločevino pločevino s sListi sListi sListi Listi zazaza vbodne za vbodne vbodne vbodne žage žage žage žage Orodje za električne stroje s PRO tapetniški s PRO torbe noži za orodjeRočno s sPRO sPRO sPRO Listi PRO torbe torbe za torbe torbe povratne zaza za orodje za orodje orodje orodje Bi-Metal s sListi sListi sListi Listi zazaza povratne za povratne povratne povratne žage žage žage žage Bi-Metal Bi-Metal Bi-Metal Bi-Metal Ročno orodje orodje Orodje zažage električne stroje s Ročne ss Svedri za beton Ročne žage žage Svedri za beton (SDS) (SDS) s PRO tapetniški noži ss Lesarska s s PRO s PRO s PRO PRO tapetniški tapetniški tapetniški tapetniški noži noži noži noži dleta s Vrtalne krone za beton pooblaščeni servis Napredna nemška merilna tehnologija Napredna Napredna Napredna Napredna nemška nemška nemška nemška merilna merilna merilna merilna tehnologija tehnologija tehnologija tehnologija V podjetju Erinox nudimo tudi najem raznovrstnih strojev znamke Toplotna zaščita ali izolacija, ki v stavbah zagotavlja bolj ekonomično porabo energije, je ena najpomembnejših zahtev trga, na katero smo proizvajalci gradbenih materialov odgovorili z razvojem najpopolnejših in najkakovostnejših sistemskih rešitev. V letošnjem letu smo v JUB-u v celoti prenovili ponudbo toplotnoizolacijskih sistemov JUBIZOL, s katerimi uporabnikom zagotavljamo dolgoročne prihranke na področju varčevanja z energijo. Glede na to, da imajo fasade zaščitno, izolacijsko in estetsko funkcijo, smo v podjetju JUB razvili sistemske rešitve, ki bodo zadovoljile vse navedene kriterije, usklajene z arhitekturnimi, podnebnimi in energetskimi zahtevami. Poleg zunanjega videza fasade, ki ga določajo barve, struktura, oblika in materiali, sta pomembni tudi njena funkcionalnost in trajnost. V toplotnoizolacijskih sistemih JUBIZOL smo uskladili obe percepciji in na ta način zagotovili zaupanje tisočih končnih uporabnikov. Prihrankov pa ne merimo samo pozimi, temveč skozi vse leto, saj moramo poleti objekte tudi ohlajati. Z vgradnjo toplotnoizolacijskega sistema JUBIZOL in zadostno debelino izolacijskega materiala boste porabo energije za ogrevanje tako lahko znižali kar do 40 odstotkov. na www.spiral.at žage LISTI ZA TračnePreverite Ročno orodjeizbira LISTI ZA LISTI LISTI LISTI LISTIZA ZA ZA ZA Velika Velika izbira Velika Velika Velika Velikaizbira izbira izbira izbira TRAČNE in strojev TRAČNE TRAČNE TRAČNE TRAČNE TRAČNEorodij orodij in strojev orodij orodij orodij orodij in in in instrojev strojev strojev strojev ŽAGE DIAMANTNI SVEDRI ŽAGE ŽAGE ŽAGE ŽAGE ŽAGE ss ss ss ss ss ss ss ss Toplotnoizolacijski sistem Prihranite pri energiji do 40 % DO 40 % PRIHRANKA ENERGIJE Tel.:[email protected], +386 (0)2 522 [email protected], 30 10, Fax: +386Tel.: (0)2 Tel.: Tel.: Tel.: +386 522 +386 +386 +386 30 (0)2 (0)2 (0)2 15 (0)2 522 522 522 522 30 30 30 10, 30 10, 10, 10, Fax: Fax: Fax: Fax: +386 +386 +386 +386 (0)2 (0)2 (0)2 (0)2 522 522 522 522 30 30 30 15 30 15 15 15 E-mail: orodij in strojev [email protected] E-mail: [email protected], [email protected], E-mail: E-mail: E-mail: E-mail: [email protected], [email protected], [email protected], [email protected], [email protected], [email protected], [email protected], [email protected], [email protected], Preverite na www.spiral.at Preverite na www.spiral.at Preverite Preverite Preverite Preverite na na na na www.spiral.at www.spiral.at www.spiral.at www.spiral.at JUBIZOL toplotnoizolacijski sistemi so plod slovenskega znanja Since 1875 Thank you for trusting LISTI ZA Tračne žage Velika izbira Ekskluzivno zastopstvo in TRAČNE prodaja listov za tračne Erinox d.o.o., orodij in strojev žagalne strojeSlovenija. ameriškega Erinox Erinox Erinox Erinox Erinox d.o.o., d.o.o., d.o.o., d.o.o., Titova cestad.o.o., 6, SI-9252 Radenci, ŽAGE LENOX za Titova cesta 6,proizvajalca SI-9252 Radenci, Slovenija. Titova Titova Titova Titova cesta cesta cesta 6,6,6, SI-9252 6, SI-9252 SI-9252 SI-9252 Radenci, Radenci, Radenci, Radenci, Slovenija. Slovenija. Slovenija. Slovenija. Tel.: +386 (0)2 522 30 10, Fax: +386 (0)2 522 30cesta 15 Velika izbira Ročno orodje Tračne žage Tračne Tračne Tračne Tračne žage žage žage žage Ekskluzivno zastopstvo in s Ročne žage s Ročne žage Ekskluzivno in Ekskluzivno Ekskluzivno Ekskluzivno Ekskluzivno zastopstvo zastopstvo zastopstvo zastopstvo inininin prodaja listov za zastopstvo tračne s PRO tapetniški noži s PRO tapetniški noži prodaja za tračne prodaja prodaja prodaja prodaja listov listov listov listov zazaza tračne za tračne tračne tračne strojelistov ameriškega Orodje za električne stroje žagalne Orodje za električne stroje DIAMANTNI SVEDRI s Stopničasti svedri žagalne LENOX stroje ameriškega žagalne žagalne žagalne žagalne stroje stroje stroje stroje ameriškega ameriškega ameriškega ameriškega proizvajalca za s Stopničasti svedri s Svedri za les proizvajalca za proizvajalca proizvajalca proizvajalca proizvajalca LENOX LENOX LENOX LENOX zaza zaza slovenski trg, trg LENOX BIH in trg s Bi-Metalne izrezovalne žage s Svedri za les slovenski trg, trg BIH in trg slovenski slovenski slovenski slovenski trg, trg, trg, trg, trg trg trg trg BIH BIH BIH BIH ininin trg in trg trg trg Srbije. (krone) s Bi-Metalne izrezovalne žage s Izrezovalne žage s karbidnimi Srbije. Srbije. Srbije. Srbije. Listi Srbije. za tračne žagalne stroje (krone) zobmi (krone) Listi za tračne stroje Listi Listi Listi Listi zaza za tračne za tračne tračne tračne žagalne žagalne žagalne žagalne stroje stroje stroje stroje proizvajalca LENOXžagalne so zvarjeni s Visoko zmogljive izvrtalne s Izrezovalne žage s karbidnimi proizvajalca LENOX so zvarjeni proizvajalca proizvajalca proizvajalca proizvajalca LENOX LENOX LENOX LENOX soso so zvarjeni so zvarjeni zvarjeni zvarjeni v lastnem elektronskem krone za les zobmi (krone) s Listi za vbodne žage v lastnem elektronskem vvlastnem vlastnem vlastnem lastnem elektronskem elektronskem elektronskem elektronskem varilnem centru. s Visoko zmogljive izvrtalne Erinox s Listi za povratne žage BiErinox d.o.o., d.o.o., varilnem centru. varilnem varilnem varilnem varilnem centru. centru. centru. centru.Slovenija. Titova SI-9252 Radenci, Metal Titova cesta cesta 6, 6,krone SI-9252za Radenci, les Slovenija. Tel.: s Mazalno olje za vrtanje / Tel.: +386 +386 (0)2 (0)2 522 522 30 30 10, 10, Fax: Fax: +386 +386 (0)2 (0)2 522 522 30 30 15 15 s Listi za [email protected], vbodne žage E-mail: [email protected], rezanje LENOX LUBE E-mail: [email protected], [email protected], Ročno orodje [email protected], [email protected] s Listi za povratne žage [email protected], [email protected] Ročno orodje Ročno Ročno Ročno Ročno orodje orodje orodje orodje s Ročne žage [email protected]. Orodje za električne stroje [email protected]. www.erinox.si Metal www.erinox.si ss Svedri za beton (SDS) Delovni čas: s Ročne žagenoži s sRočne sRočne sRočne Ročne žage žage žage žage Delovni čas: s PRO tapetniški ss Vrtalne krone za beton s-- petek: Mazalno olje za vrtanje / ponedeljek 7.00 -- 16.00 ponedeljek petek: 7.00 16.00 ss Dleta in konice za beton s PRO tapetniški stroje noži s sPRO sPRO sPRO PRO tapetniški tapetniški tapetniški tapetniški noži noži noži noži Orodje za električne sobota: 13.00 sobota: 7.00 7.00 --rezanje 13.00 LENOX LUBE ss Svedri za navadno vpetje 23 years [email protected]. www.erinox.si Delovni čas: ponedeljek - petek: 7.00 - 16.00 sobota: 7.00 - 13.00 Erinox d.o.o., Titova cesta 6, SI-9252 Radenci, Slovenija. Tel.: +386 (0)2 522 30 10, Fax: +386 (0)2 522 30 15 E-mail: [email protected], [email protected], [email protected], [email protected] [email protected]. www.erinox.si Delovni čas: ponedeljek - petek: 7.00 - 16.00 sobota: 7.00 - 13.00 LISTI ZA TRAČNE ŽAGE Vsaka hiša si zasluži JUBIZOL fasadni sistem 26. marca 2015 | Vestnik | www.abanka.si l Abafon 080 1 360 SKLENI IN PRIHRANI. PRIPOROČAJ IN PRIdobI. SKLENI IN PRIHRANI. PRIPOROČAJ IN PRIdobI. SKLENI IN PRIHRANI. * PRIPOROČAJ IN PRIdobI. do * do * do 160 EUR 160 EUR 160 EUR Širite krog zadovoljnih zavarovancev! Širite krog zadovoljnih zavarovancev! Širite krog zadovoljnih zavarovancev! • Ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za dve leti pridobite popust do 80 EUR za AS zavarovanja (avto, dom). Poleg tega boste upravičeni do brezplačnega zavarovanja prehodne oskrbe zaradi nezgode vse do 31. 3. 2018. • Če na podlagi vašega priporočila AS zavarovanja sklenejo tudi drugi, pridobite še vrednostno kartico za nakup pri izbranem trgovcu v znesku do 80 EUR. • Ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za dve leti pridobite popust do 80 EUR za AS zavarovanja (avto, dom). Poleg tega boste upravičeni do brezplačnega zavarovanja prehodne oskrbe zaradi nezgode vse do 31. 3. 2018. • Če na podlagi vašega priporočila AS zavarovanja sklenejo tudi drugi, pridobite še vrednostno kartico za nakup pri izbranem trgovcu v znesku do 80 EUR. • Ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za dve leti pridobite popust do 80 EUR za AS zavarovanja (avto, dom). * Pogoji koriščenja ugodnostidosobrezplačnega objavljeni nazavarovanja www.as.si. prehodne oskrbe zaradiwww.as.si Poleg tega boste upravičeni nezgode vse do 31. 3. 2018. • Če na podlagi vašega priporočila AS zavarovanja sklenejo tudi drugi, pridobite še vrednostno kartico za nakup pri izbranem trgovcu v znesku do 80 EUR. * Pogoji koriščenja ugodnosti so objavljeni na www.as.si. www.as.si * Pogoji koriščenja ugodnosti so objavljeni na www.as.si. www.as.si 24 doma | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] doma www.vestnik.si | e: [email protected] 26. marca 2015 | Vestnik | 25 Miran Kurnik, fasaderstvo in soboslikarstvo iz Radoslavec SENČILA – ROLOJI, PLISE SENČILA, LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE Nimate toliko denarja, da bi gradili s poceni materiali KOMARNIKI SENČILA ZA VRTNE KONSTRUKCIJE IN PERGOLE SEDEŽNE BLAZINE ZA VRTNE GARNITURE ZAVESE, GUBANI ROLOJI, PANELNE ZAVESE OKRASNI VZGLAVNIKI Že osemnajst let s svojim podjetjem – Vsako leto kakšen zaposleni več – Zdaj jih je skupno sedem – Pravi, da se pri izolacijah in fasadah ne splača »šparati« Na začetku so se za posleni zelo menjavali, na vsake tri mesece ali pa na pol leta je kdo odšel in prišel kakšen novi delavec. Zdaj pa imam ekipo, ki je stalna. Samo vsako leto še pri de kakšen novi zraven. Pravi pa tudi, da je največ vredna tista najbolj stara reklama od ust do ust: »Kot delavcu ti največ prinesejo delovne izkušnje, sam imam nekajletne tudi iz tujine. Učil sem se sicer v Ljutomeru, bil sem zadnji vajenec Milana Goloba, potem sem tudi delal pri njem še po končanem šolanju. A sem videl, da si želim 'nekaj več', več poskusiti, malo tudi drugače, pa sem šel malo delat v Avstrijo, potem pa še v Nemčijo. Ko pa sem se vrnil v Slovenijo, sem se odločil, da grem na svoje in sem pri 25 letih postal obrtnik.« V osemnajstih letih se je naučil marsikaj, pravi, dodaja pa tudi, da ima srečo s »svojimi dečki«, ker so res pridni in ne le veliko, ampak tudi dobro delajo: »Sam sem delal zelo malo, že v svojem prvem letu samostojne obrti sem zaposlil prve ljudi. Ampak so se na začetku zelo menjavali, na vsake tri mesece ali pa na pol leta je kdo odšel in prišel kakšen novi delavec. Zdaj pa imam ekipo, ki je stalna. Samo vsako leto še pride kakšen novi zraven (smeh). Eden od mojih delavcev je recimo že 17 let z mano, potem eden deset let, preostali pa vsi vsaj pet.« Pravi, da je posebej ponosen na njih, ker jim ni treba – ko recimo pridejo na gradbišče – posebej razlagati, kaj naj kdo dela: »Sami si najdejo delo, danes je to res redkost.« Tudi tujina ga je veliko naučila: »Moram reči, da se naučiš kakovostno delati; ne samo nekaj kar tako, da je pač narejeno.« Kaj morate nujno vedeti, preden se odpravite po kredit? Glavni parametri pri povpraševanju za kredit Znesek kredita Med seboj lahko primerjamo le kredite z enakim zneskom in dobo odplačevanja. Višina kredita naj bo vedno takšna, da mesečni obrok tudi ob nepričakovanih drugih stroških ne bo preveč obremenil družinskega proračuna. Ročnost oz. obdobje odplačevanja Obdobje odplačevanja kredita naj se kar se da ujema z obdobjem, v katerem bomo predmet oz. storitev uporabljali. Avtomobilskega kredita naj ne bi plačevali dlje kot pet let, kredit za počitnice pa naj bi bil, če se le da, odplačan pred naslednjim dopustom. Efektivna obrestna mera za jasno sliko Efektivna obrestna mera (EOM) nam pove, po kakšni ceni si bomo izposodili denar. Je dejanska cena kredita, izračunana v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih. Pri EOM se poleg deklarirane bančne obrestne mere upoštevajo vsi stroški, povezani z odobritvijo kredita. Tisto, čemur v hiši damo največ poudarka, da res dobro naredimo, saj se tam največ izgu blja, pa so tako imeno vani toplotni mostovi. To so balkoni, okna ali kakšni betonski stebri, ki seveda niso izolirani. Tistim, ki se odločajo, kako bodo gradili oziroma kakšen plašč bodo nadeli svoji sveže sezidani ali že prej postavljeni hiši, ne priporoča cenenih materialov: »Ker se – sicer se to vidi šele z leti, v enem letu se to ne pokaže pri izgubi toplote – to res ne splača. Verjemite, da nimate toliko denarja, da bi zidali s poceni materiali. Tisto, čemur v hiši damo največ poudarka, da res dobro naredimo, saj se tam največ izgublja, pa so tako imenovani toplotni mostovi. To so balkoni, okna ali kakšni betonski stebri, ki seveda niso izolirani. In če se to ne naredi kakovostno, imate ogromne zgube, čeprav ste recimo uporabljali dobre materiale, tu pač površnost zidarja lahko povzroči veliko škodo.« Sam še vedno dela na gradbišču, lahko bi bil namreč samo šef, saj ima tudi dela s papirji veliko. A ne, gradbišče ima enostavno rad. »Ne vem (smeh) … ker rad delam to, kar delam. Pa tudi, če sem tam, lahko sproti rešimo kakšne probleme, če se pojavijo. Če pa me ni zraven, pa je lahko naslednji dan že prepozno. Oziroma to, česar sproti ne rešiš, potem poviša stroške. Sproti je dosti lažje in lepše reševati probleme. Pa tudi stranke so bolj zadovoljne, če je šef tam, na objektu. Jaz delam, kolikor le lahko, z mojimi fanti na zidarskem odru. Ne vem, zakaj ne bi (smeh). Toliko pa spet nimam dela s papirji, čeprav sem včasih do večera, potem ko že zapustimo gradbišče, še v pisarni.« Vida Toš Obiščite kreditnega svetovalca Svetujemo, da pred najemom kredita ne primerjate samo informativnih izračunov, ki jih imamo banke objavljene na spletnih straneh. Raje obiščite poslovalnice NLB in se posvetujte s kreditnimi svetovalci. Ti lahko ponudbo prilagodijo vašemu poslovanju in vam tudi svetujejo, kakšna oblika kredita je najprimernejša za vas. dom in dekoracija Šavel c enter Murs ka So b ota Telefonska št.: 0590 55 455 Delovni čas: 9.00-13.00 | 14.00-17.00 Ob sobotah: 9.00-12.00 www.pink.si NLB Krediti EURIBOR, spremenljiva in nespremenljiva obrestna mera Treba je poznati razliko med spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero. Spremenljiva obrestna mera je sestavljena iz EURIBOR-a in nespremenljivega pribitka. Treba je vedeti, da različne banke uporabljamo različen EURIBOR, po navadi 3- ali 6-mesečnega. Pri 3-mesečnem EURIBORu bo skupna obrestna mera najverjetneje nižja, vendar boste izpostavljeni večjemu tveganju spremembe obrestne mere, saj se bo spreminjala vsake 3 mesece, pri 6-mesečnem EURIBOR-u pa vsakih 6 mesecev. Daljša je doba odplačevanja kredita, večje so možnosti spremembe obrestne mere. Če se temu tveganju želite izogniti, se odločite za nespremenljivo obrestno mero, ki zagotavlja nespremenjeno mesečno obveznost celotno dobo odplačevanja kredita (ob predpostavki, da je bil kredit najet v domači valuti). NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana Ko ugotovite, da za uresničitev svojega finančnega cilja potrebujete kredit, si morate najprej odgovoriti na vprašanja: koliko denarja potrebujem, zakaj ga potrebujem in kako dolga bo doba odplačevanja kredita. Dobro pa je poznati tudi pojme, kot so EURIBOR, EOM, anuiteta … IZMERE NA DOMU, SVETOVANJE, MONTAŽA fotografija vida toš Oglasno sporočilo »Delam samo z boljšimi materiali,« mi je povedal kar takoj, ko sem ga povprašala, kaj bi mi recimo svetoval, če bi zdajle prišla k njemu po nasvet kot nekdo, ki je pravkar sezidal hišo in potrebuje dobro, kakovostno fasado in seveda izolacijo ali pa samo soboslikarske storitve. »Delam torej s kakovostnimi stiropori in lepili, ne z uvoženimi iz sosednjih držav. Tega – čeprav jih to počenja veliko – ne delam. Ker je pri fasadah in izolacijah tako, da se pri tem res ne splača varčevati. To vas namreč kasneje največ stane.« Poleg tega, pravi, še ne namerava oditi v pokoj, da bi se spuščal v nekaj takega, kot sta slabo delo in slab, poceni material: »Ne mislim še zapreti podjetja, zato pa moram dobro delati (smeh).« Miran Kurnik iz Radoslavec pri Mali Nedelji je eden od najbolj iskanih izvajalcev toplotnih izolacij in fasad v Prlekiji pa tudi širše. Pravi, da si je ta sloves kar sam »pridelal«, začel je namreč sam, brez pomoči sodelavcev, potem pa jih je počasi, vsako leto kakšnega, zaposloval. NAMIZNI PRTI, TAPETE, PREPROGE OGRAJE IN VRATA PROIZVODNJA, PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST OGRAJ, VRAT IN ELEKTRIČNIH POGONOV NA OBMOČJU CELOTNE SLOVENIJE Pritrdilni elementi so KOVINSKI in ne plastični. Greste na novo ali v prenovo? INDO PO KOTOM INDUSTRIJSKA VRATA DEKORATIVNA VRATA AL LATE KOVANA OGRAJA BALKONI Znižali smo fiksne obrestne mere kreditov. Priložnost za vse, ki želite enako mesečno obveznost celotno dobo odplačevanja kredita in se želite zaščititi pred spreminjanjem obrestne mere. Uresničite načrte o svojem domu. Oglasite se pri kreditnih svetovalcih v naših poslovalnicah. www.nlb.si 01 477 20 00 PERFORIRANA OGRAJA AL LAMELE DEKORATIVNA OGRAJA Ograje Mihalič, d. o. o., Stročja vas 63b, 9240 Ljutomer, tel.: 02 584 87 00, e-mail: [email protected] 26 doma | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] doma www.vestnik.si | e: [email protected] 26. marca 2015 | Vestnik | Podjetje Montaža Graj iz Gornje Bistrice ki omogočajo pripravo materiala za zahtevnejša kleparska dela. Stroj za upogibanje sam nariše in izreže izdelek. Na terenu uporabljamo gradbene odre. Pri delu si pomagajo tudi z dvigalom z delovno košaro, ki seže 25 metrov visoko. To nam omogoča delo tudi na višjih zgradbah.« Običajno dela na zgradbi trajajo do pet dni, če je večja površina, pa tudi do deset dni. Pomembno je, da so kakovostno tehnično opremljeni, z dobro logistiko in koordinacijo na gradbišču. Na delo se je treba dobro pripraviti in biti pozoren tudi na varno zamenjavo kritin, ki vsebujejo azbest. Za to je treba imeti vso predpisano varovalno opremo, oblačila in maske. Te kritine zlagajo na paleto in Funkcionalno premišljene in estetske rešitve Za večjo konkurenčnost na trgu je treba spremljati novosti v gradbeni tehnologiji in poskrbeti tudi za izobraževanje zaposlenih V podjetju Montaža Graj iz Gornje Bistrice, ki ga od leta 2005 vodi Srečko Graj, je zaposlenih sedem ljudi, poleti tudi do deset. Srečko je tudi predsednik pomurske regijske sekcije kleparjev in krovcev pri Obrtni zbornici Slovenije. Vodenje podjetja je prevzel potem, ko se je upokojil njegov oče, ki je leta 1992 začel kleparska dela, ki so jih potem razširili še s krovstvom in drugimi dejavnostmi, povezanimi z gradnjo streh: »Največ del opravimo po Pomurju, gradili pa smo že tudi v Ljubljani, Kranjski Gori in drugih krajih Slovenije. Oče je imel na začetku zaposlena dva delavca, potem pa že tudi od pet do deset. Delo je tehnično in organizacijsko zahtevno, vendar imamo dovolj znanja, izkušenj in tudi primerno opremo, da delamo res kakovostno.« Razmere v gradbeništvu v zadnjih letih niso dobre, saj ljudje nimajo denarja za novogradnje, pogosto gre bolj za obno- vo streh in druga obnovitvena dela. Še posebej v obmejnih krajih pa se pojavlja konkurenca iz Madžarske in Hrvaške, kjer podjetja dela opravijo na črno in običajno tudi nekakovostno. Lastniki stavb pa nimajo niti primerne garancije za opravljeno delo in potem pogosto zaman iščejo izvajalca na Madžarskem, da bi popravil napake. Ko je pred desetletjem prevzel vodenje podjetja, so bile razmere na trgu precej boljše, vendar je kljub težavam večina pomurskih podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ostala, poslovati pa je začelo tudi nekaj novih: »Vendar pa v takih razmerah ne razmišljamo o večjih naložbah ali novih zaposlitvah. Mogoče le o enem ali dveh delavcih. Za taka gradbena dela, kot jih opravljamo mi, je ekipa šest ali sedem ljudi ravno pravšnja, da delo res dobro poteka. Opažamo, da so stranke vse bolj zahtevne in tudi sodobna gradnja terja čedalje Srečko Graj v sodobno opremljeni delavnici, kjer pripravijo material za zahtevnejša kleparska dela. fotografija jože gabor www.mck.si SALON KERAMIKE IN KOPALNIC Z ODDELKOM ZA VODOVODNI MATERIAL 3D-IZRIS KOPALNIC VSE ZA VODOVOD KOPALNIŠKA OPREMA AKCIJA V APRILU -15%! na določene artikle Opravljamo storitve: celovita prenova kopalnic, montaža centralne kurjave, ogrevanje z obnovljivimi viri energije, montaža vodovodnih in plinskih inštalacij, keramičarska dela PE MURSKA SOBOTA, Ulica Štefana Kovača 23, 9000 Murska Sobota T: (02) 521 36 05, (02) 521 36 11 E: [email protected], I: www.mck.si Ves čas je treba spre mljati novosti v grad beni tehnologiji in skr beti za izobraževanje kadrov pri dobaviteljih materialov: »To je pogoj za kompetentno sveto vanje, načrtovanje in izvedbo projektov. Se veda pa je treba dobro poskrbeti tudi za var nost zaposlenih.« zahtevnejše konstrukcijske izvedbe. Ni dovolj, da hišo pokriješ, ampak je pomembna tudi kakovostna toplotna izolacija.« Tako delo zahteva strokovno usposobljenost in obrtno inovativnost, da res zagotovijo funkcionalno premišljene in estetske rešitve. Ves čas je treba spremljati novosti v gradbeni tehnologiji in skrbeti za izobraževanje kadrov pri dobaviteljih materialov: »To je pogoj za kompetentno svetovanje, načrtovanje in izvedbo projektov. Seveda pa je treba dobro poskrbeti tudi za varnost zaposlenih. Opravljamo krovska dela z različnimi vrstami kritin, od pločevinastih do glinenih strešnikov in vlaknocementnih kritin. Pri tem opažamo, da se pri poševnih strehah trend od pločevinastih streh v zadnjem obdobju spet bolj vrača h glinenim strešnikom, ki so tudi tradicionalna kritina v naših krajih.« Pločevinasta streha je na pogled res lepa, vendar za naše podnebne razmere ni ravno najboljša. Tudi krajinski arhitekti pravijo, da naj ljudem svetujemo glinene kritine. Še posebej pri mlajših družinah pa je opaziti zanimanje za gradnjo ravnih streh, ki omogočajo dobro toplotno in hidroizolacijo. V okviru stavbnega kleparstva montirajo žlebove in odtočne cevi, popravljajo kupole, stolpe in zvonike, montirajo strešna okna in drugo. Lotijo pa se tudi suhomontažne gradnje in vgrajujejo primerno prezračevanje. Strankam svetujejo energetsko varčno toplotno izolacijo: »Zgradili smo tudi delavnico, opremljeno s sodobnimi stroji, 27 Starejše hiše v Pomurju dokazujejo, pravi Graj, da so že nekoč pri nas delali zalo dobre kriti ne, opeke in drug gradbeni material. Tudi danes so z domačimi dobavitelji zado voljni. Ni razlike med domačimi in tujimi. Dvigalo jim je omogočilo, da so zamenjali kritino na kapelici v Turnišču. fotografija arhiv podjetja montaža graj Gradbeništvo Tkalec Ravenska ulica 8, 9233 Odranci 041 225 482 www.gradbenistvo-tkalec.com | [email protected] novogradnje • fasaderstvo • adaptacije • suhomontažna dela • urejanje okolice, tlakovanje • strojni izkopi SANACIJA DIMNIKOV IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA Milan Horvat, s. p. | gsm: 041 733 880 www.dimnikihorvat.com Horvat Milan - reklama 300x80 27. marec 2013 13:00:18 TAPETNIŠT VO Gomboc Sodišinci 32 a, 9251 Tišina, t.: 546 18 37, 031 682 548 izdelava novih sedežnih garnitur po meri tapeciranje in obnova starih sedežnih garnitur tapeciranje in obnova kuhinjskih stolov in kotičkov izdelava novih francoskih postelj šivanje prevlek za avtomobile RAZSTAVNI SALON IN SERVISNI CENTER REFLEKS SERVIS Nudimo vam svetovanje, izdelavo in montažo: 100 95 75 tuš kabine tuš kabine po meri kuhinjske obloge drsna vrata 25 5 0 steklena notranja vrata pohodno steklo zvočnoizolirna stekla stekleni nadstreški izolacijsko steklo sončnozaščitna izolacijska stekla stekleni parapeti lepljeno varnostno steklo varnostno stek lo ornamentno stek lo pregradne stene unikatni izdelki jih odstranijo s pomočjo dvigala. Starejše hiše v Pomurju dokazujejo, pravi Graj, da so že nekoč pri nas delali zalo dobre kritine, opeke in drug gradbeni material. Tudi danes so z domačimi dobavitelji zadovoljni. Ni razlike med domačimi in tujimi. Tako denimo Tondach izdeluje nekatere opeke pri nas, druge pa v Avstriji, kakovost pa mora biti na koncu enaka v vseh tovarnah. Pri tem delu se je treba ves čas izobraževati in spremljati inovacije, za kar poskrbijo tako skupaj z dobavitelji kot tudi v okviru pomurske sekcije kleparjev in krovcev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, v kateri je okrog petdeset članov. Ti ugotavljajo, da bi se morali še bolj povezovati in bolj enotno nastopati na trgu: »S tem bi lahko dosegli še boljši učinek na trgu in več prihranili. Nekdo bi se recimo bolj posvetil delu v delavnici, drugi na terenu.« Lažje bi poslovali tudi, če bi bil v Sloveniji bolje urejen plačilni promet. Še posebej pri državnih podjetjih so zelo dolgi plačilni roki. Tudi banke so pri dajanju posojil zadnja leta zelo zadržane: »Mlade družine se zato težko odločijo za gradnjo hiše, običajno prej za obnove in nadzidave. Novogradenj je zelo malo.« Jože Gabor KAMNOSEŠTVO KURONJA Puconci 197 izdelki iz marmorja in granita okenske police stopnice Tesarstvo Maučec, d. o. o. GSM: 041 733 138 PE servis Maribor, Ljubljanska c. 95, 2000 Maribor, nagrobni spomeniki Delovni čas: pon.-čet.: 8 -17 petek: 8 -15 sobota: 9 -12 00 00 00 00 00 00 PE servis Podgrad, Podgrad 4, 2319 Podgrad, Hiše iz masivnega bora Vse za vašo streho, vrtno pohištvo, pergole, garaže, terase, vrtne ute … Delovni čas: pon.-čet.: 700-1600 petek: 700-1500 sobota: 800-1100 PE servis Murska Sobota, Kopališka ul. 2, 9000 Murska Sobota Pravi naslov za vašo streho! www.strehe-maucec.com Delovni čas: pon.-čet.: 700-1600 petek: 700-1500 sobota: 800-1100 pulti dekorativni kamen porfido Tel.: 031 342 655 [email protected] doma | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] ZA PODJETNO POMLAD GRADNJE, ENERGETIKE, KOMUNALE, OBRTI IN TRAJNOSTNIH TEHNOLOGIJ! Pomladni sejem bo od 26. do 29. marca 2015 v Gornji Radgoni gradil čisto in obnovljivo prihodnost. Ponujal bo izdelke in storitve za gradnjo in prenovo doma, za izrabo obnovljivih virov energije ter za urejanje okolice. Predstavljal bo obrtne spretnosti in navduševal z zelenimi inovacijami. Brezplačna praktična strokovna svetovanja za gradnjo in varčevanje energije gradbenega inštituta ZRMK in ENSVET Strokovnjaki bodo obiskovalcem svetovali glede pravilnega temeljenja, utrjevanja konstrukcij, toplotne in hidrozaščite objektov, za učinkovito vgradnjo stavbnega pohištva ali izbiro ogrevanja s toplotnimi črpalkami in biomaso. Izvedeli bodo, kako se spopasti s plesnijo in algami in koliko zares stanejo gospodinjski aparati. Dobrodošli bodo nasveti o preventivnih in sanacijskih ukrepih pri potresih, plazovih, poplavah in neurjih ter o uporabi georadarja pri določitvi podzemnih napeljav in hišnih inštalacij. Na voljo bodo informacije o energetski izkaznici stavb in certifikatih trajnostne gradnje ter o ugotavljanju napak v stavbnem ovoju s termografijo in preizkusom zrakotesnosti. Trajnostni maraton svetovanj na zelenem odru Gradbeni, energetski in ekološki strokovnjaki bodo nizali izkušnje in koristne nasvete za pravilno prezra- čevanje, o energijski bilanci stavb, zasnovah pasivne in nizkoenergijske hiše, o gradnji in prenovi z lesom, oskrbi domov z deževnico, naravnih toplotnih izolacijah, pravilnem kurjenju v malih kurilnih napravah. Predstavili bodo biološke čistilne naprave za hiše, naravno gradnjo in tekstil iz industrijske konoplje, konopljo v kozmetiki ter druge konopljine inovacije. Kulturno-ekološko društvo Smetumet namenja otrokom ustvarjalno delavnico pOSEBNI prijatelji. Klub Gaia bo predstavil aplikacijo »naredivrt.si«. Umanotera organizira Ekopodjetniško jutro z metodo proaktivne kavarne. Pravična trgovina bo predstavila pravično čokolado, kakav, kavo in izdelke iz bombaža, ki so jih zasnovali ptujski dijaki in izdelali člani organizacije Kafuli iz Burkine Faso. Ekovas Mokri Potok na Kočevskem ter Trajnostni park Istra s Primorskega bodo vabili k trajnostnemu prebivanju v ekoloških vaseh. Gradbeno, trajnostno in obrtno izobraževanje Izobraževalne programe bodo predstavile srednje poklicne in strokovne šole ter višje- in visokošolske ustanove. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili v gradnji mostov iz špagetov in testirali njihovo nosilnost. Na ogled bodo šestmetrski jekleni most z nosilnostjo 1250 kilogramov, naprava za avtomatsko štetje in simulacijo prometa v križišču ter vizija sodobne leseno-steklene hiše v letu 2030. Študenti bodo prikazali načrtovanje pasivnih in nizkoenergijskih hiš, analizo pretoka podtalnice, lasersko skeniranje, geodetske instrumente in potresno mizo. Predstavljena bo bionika, ki se sistematično ukvarja s tehnično uporabo konstrukcij in procesov po zgledu narave. Dijaki se bodo pomerili v polaganju keramike in učenci višjih razredov osnovnih šol v ustvarjalnih graditeljskih delavnicah. Strokovni posveti Ministrstvo za okolje in prostor organizira posvet o povezovanju potencialov za prehod v zeleno gospodarstvo, o celoviti trajnostni prenovi stavb ter okroglo mizo o elektromobilnosti. Komunalni posvet KOGRA 2015 bo povezoval za razvoj komunale. Za čistejši zrak bo poskrbela problemska konferenca na temo kakovosti zraka v Pomurju in Sloveniji. Govor bo o reševanju problemov na ekološki način pri pridelavi zelenjave. Predstavila se bodo zelišča v bioekonomiji z inovativnimi sistemi, tehnologijami in socialnimi pristopi. Posvet o karierni rehabilitaciji bo pozival k vključujoči družbi, krožnemu gospodarstvu in zelenim delovnim mestom. Obrtna ulica Obrtna ulica bo ponujala nasvete, izdelke in storitve članov območnih obrtno-podjetniških zbornic ter predstavila poklice zidarja, tesarja, kleparja - krovca, slikopleskarja, dimnikarja, mizarja, avtoserviserja, voznika, strojnika gradbene mehanizacije in elektrotehniške poklice. Sejemska ponudba za gradnjo, obnovo in urejanje okolice Predstavili se bodo številni ponudniki kakovostne gradbene mehanizacije in opreme ter orodij za obrt in gradbeništvo. Pestra bo ponudba kritin in stavbnega pohištva. K izkoriščanju nepovratnih finančnih spodbud občanom v naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v domovih bodo vabili ponudniki toplotnih črpalk, fotovoltaike, geotermalne energije, kotlov na biomaso in izolacij. K skrbi za okolje bodo vabile čistilne naprave za individualne hiše in sistemi sodobnega ravnanja z odpadki. Za prijetno in koristno lepšanje okolice doma bodo poskrbeli ponudniki kosilnic ter drugega orodja in opreme. V Obrtni ulici bodo obrtniki prikazovali svoje spretnosti in izdelke ter ponujali praktične nasvete. Na pomen lesa v gradbeništvu in domu bo opozarjala razstava Čar lesa. Zelene perspektive Da je prihodnost lahko le zelene barve in zgrajena trajnostno, nas bodo prepričale biobarve, pasivna klimatizacija, naravni gradbeni materiali, električni avtomobili in vozila ter varčni elektromotorji. Konoplja, volna in drugi naravni materiali bodo dokazali svojo uporabnost v gradbeništvu, v domu in oblačilih. Na voljo bodo semena in sadike iz slovenske ekološke pridelave, visoke gredice in biovrtni program. Spoznali bomo lahko razi- skave, usmerjene v trajnostni razvoj, prototip fotokatalitskega mikroreaktorja za čiščenje vode in zraka Instituta Jožef Stefan, okoljske prednosti 3D-tiska in inovativna učila. Socialna in ekološka podjetja, društva in zadruge bodo ozaveščali o varovanju okolja, humanih ekonomskih odnosih in odgovorni porabi. NATANČEN KOLEDAR IN URNIK DOGAJANJA: www.pomurski-sejem.si SEJEM GRADBENIŠTVA, ENERGETIKE, KOMUNALE, OBRTI IN TRAJNOSTNIH TEHNOLOGIJ 26. – 29. 3. 2015, Gornja Radgona Vestnikov kupon: Ta kupon ali 10 kg starega papirja, ki ga predložite na sejemski blagajni, vam prinaša vstopnico s 50% popustom - za samo 2,00 €! (Redna cena vstopnice 4,00 €.. Popust se ne sešteva z drugimi popusti, ki veljajo na vstopnice!) www.pomurski-sejem.si Avtomobilsko zavarovanje z akcijo SPROSTI ČAS Za varno in sproščeno uživanje v prostem času ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja prejmete: • brezplačno zavarovanje prtljage, • 25 EUR popusta pri zavarovanju kolesarjev, • 25 EUR popusta pri turističnem zavarovanju. tiskan_oglas_prosti_cas_268x195_krovna.indd 1 Oglasno sporočilo 28 12.3.2015 14:11:13 NA SCENI www.vestnik.si | e: [email protected] v preteklem tednu 1. Varis z novima izdelkoma 2. Praznik pod Poncami: Z Goričkega že ob enih zjutraj 3. Upravne enote: Zakaj je Lendava najslabša 4. Bernarda Vučko, presnojedka: Verjemite, sploh nisi lačen 5. Bujta repa v znamenju 80-letnice delovanja prekmurskih študentov 6. Tromejnik premagal Muro v Fazaneriji Komentar tedna na Uporabnik Romanm o dolžnikih v Sloveniji: »Enega poznam, ki se lepo vsak dan zapelje od bifeja do bifeja in se smeje iz celega sveta. Njegov dolg je nekaj čez 6.000.000,00 EUR !!!! Nič bat, vse bodo pokrili davkoplačevalci. Dolg je na varnem v DUTB.« fotografija nataša juhnov Top 6 na 26. marca 2015 | Vestnik | Halgato band s četrto zgoščenko Od ravnice bejle do goslača Izvajajo tradicionalno in avtorsko glasbo v slovenskem in romskem jeziku ter prekmurskem narečju Glasbena skupina Halgato band je izdala svojo četrto zgoščenko, ki so jo naslovili Goslar. Ob naslovni je na njej še devet skladb, osem jih je v slovenskem jeziku, dve pa v prekmurskem narečju. Skupina nove skladbe, kot je povedal član Saša Ostojić, že pridno vadi in jih bodo spomladi predstavili na koncertih: »Sicer smo s skladbami, ki smo jih dali na novo zgoščenko, že nastopali in so bile dobro sprejete. Od leta 2002, ko je bila skupina ustanovljena na pobudo pisatelja Ferija Lainščka, sta člana poleg mene še moj oče Milan Ostojić in Jože Kovač - Uri. Letos pa se nam je s kontrabasom pridružil še Boris Vučkič.« Zgoščenko so izdali pri založbi Gong Records Miki Šarac v sodelovanju z Zvezo Romov Slovenije. Na njej sta tudi dve priredbi: Ej, sreča moja, ki je v originalu Ao Nono bela avtorja glasbe Kornelije Kovača, druga pa je Pleši, Matilda oziroma originalno Waltzing, Matilda, neuradna himna Avstralije. Skladbo Pleši, Matilda so posneli na pobudo pisatelja Ivana Sivca, ki je napisal knjigo o Avstraliji in tudi besedilo pesmi v slovenščini. Avtorsko glasbo sta napisala Milan in Saša Ostojić. Ob Lainščku in Sivcu so besedila za skladbe napisali še Marko Kočar (Cigansko dekle), Uroš Vošnjak (Romsko dekle s ceste) in Milan Ostojić (Prekmurski cvejt). Lainšček pa je ob Goslarju še avtor besedil Pridi po poljube, Stare postaje, Mimo greš in Ej, sreča moja. Pri snemanju zgoščenke so sodelovali še Ana Vurcer iz skupine Učiteljice (violina), Kristijan Horvat (klarinet) in Vlado Mičev (bobni). Skupaj z Orkestrom slovenske policije Skupina izvaja, pravi Saša Ostojić, tradicionalno in avtorsko glasbo v prekmurskem narečju ter slovenskem in romskem jeziku. Med njihovimi odmevnejšimi koncerti je bil tisti z Orkestrom slovenske policije, ko so skupaj zaigrali skladbe Halgato banda: »To je bilo res posebno doživetje, Saši in Milanu Ostojiću ter Jožetu Kovaču - Uriju se je letos pridružil še Boris Vučkič. fotografija arhiv halgato banda ko slišiš, kako tak orkester odličnih glasbenikov igra tvoje skladbe. Igrali pa smo tudi z drugimi godbami in pihalnimi orkestri. Ob nastopih po Prekmurju mi je ostal še posebej v spominu nastop v Italiji, ko smo sodelovali na Balkan festivalu. V naši glasbi so tako panonski sentiment kakor tudi radoživost romske duše in drugi glasbeni vplivi. Ob koncertih nastopamo tudi na veselicah in porokah, saj igramo tudi plesno glasbo.« Na slovenski glasbeni sceni so opozorili nase že ob izidu prve zgoščenke Komi de ravnica bejla, na kateri so bile skladbe v prekmurskem in romskem jeziku, med katerimi jih je ob naslovni še nekaj postalo hit. Kot četrti član se jim je na začetku na kontrabasu pridružil Oton Makovec: »V naslednjih letih smo sodelovali na festivalu narečnih popevk, kjer smo prejemali nagrade strokovne žirije za glasbo in be- sedilo. Navdušili smo s skladbami, kot so Spomijni, Prekmurski cvejt, Skuza in Violina. Na drugi zgoščenki z naslovom Orkester za poljube je bila tudi skladba Boža veter deklico. Nastopili smo tudi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.« Pred štirimi leti so posneli tretjo zgoščenko Romano drom – Romska pot, na njej pa je osem skladb v romskem jeziku, tri v slovenskem in dve v prekmurskem narečju. Čeprav izvajajo precej različno glasbo, se trudijo, da ostanejo zvesti svojim poslušalcem, ki jih spremljajo že od začetka, veseli pa jih tudi, da jim tudi mlajši radi prisluhnejo: »Včasih v glasbenem iskanju tudi malo zajadramo na nove poti, da našo glasbo malo popestrimo, da ni preveč monotono. Vendar pa ostajam v okviru mej, ki smo si jih že na začetku začrtali z glasbo, ki jo je naša publika vzljubila in jo tudi pričakuje. Od nežne glasbe pa do temperamentne. Običajno je med pesmimi na zgoščenki le nekaj hitov, ki se pogosteje vrtijo na radijskih postajah, vendar na koncertih opažam, da so mnogim všeč tudi tiste skladbe z našega repertoarja, ki niso tako znane.« Na koncertih tako po Sloveniji kakor tudi v tujini so jih poslušalci vedno dobro sprejeli. Pravi, da so nastopi včasih tudi precej naporni, še posebej, če je za njimi dolga vožnja v kakšen oddaljen kraj, vendar pa na utrujenost pozabijo ob zadovoljnih poslušalcih: »Opazili smo, da gredo tudi skladbe z naše zadnje zgoščenke ljudem dobro v uho. Veseli me, da se tudi moja sinova Ivano in Mateo navdušujeta za glasbo. Pri nas doma veliko pojemo in igramo. Pogosto ju slišim, kako si prepevata Pleši, Matilda.« Jože Gabor Dolga pot Rikija Zadravca Harmonikar, avtor in pevec Rihard Zadravec - Riki – doma iz Veržeja, živi pa v Ljubljani – je z boogie rokenrol singlom Mesto sledi najavil svoj novi album Dolga pot, ki bo izšel jeseni. Rihardu so pri singlu in plošči »pomagali« njegovi Kompanjoni (Andraž Mazi, Rok Pogačnik, Nikola Matošić in Sergej Ranđelović). Rihard Zadravec pa misli že daleč naprej, zato je za letošnjo jesen v okviru cikla 30 let s harmoniko že pripravil tri velike koncerte. 11. septembra bo v kulturnem domu v Veržeju koncert Verženska produkcija, kjer bo poleg Zadravca nastopil še harmonikar Erik Gruden, povezovalec bo Boštjan Rous. 18. septembra bo v glasbeni šoli Slavka Osterca v Ljutomeru znova nastopil duet Zadravec-Gruden, 3. oktobra pa bo v kulturnem domu v Ljutomeru v sodelovanju z domačo izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti še koncert Dolga pot. Tu bo nastopilo več glasbenih gostov, med njimi naj omenimo samo Eldo Viler in Pera Lovšina. T. K. fotografija a. z. zava 29 knjigober Kenzaburo Oe Potrgajte poganjke, postrelite otroke Sanje, 2015 »Sredi noči sta dva dečka iz naše skupine zbežala, zato tudi ob zori še nismo krenili.« Takole neposredno se začne roman Potrgajte poganjke, postrelite otroke japonskega nobelovca Kenzabura Oeja. Delo z originalnim naslo- vom Me mushiri ko uchi je njegov prvenec iz leta 1958, v prevodu Iztoka Ilca pa ga je v slovenščini letos izdala založba Sanje. Gre za temačno in presunljivo prvoosebno pripoved o petnajsterici odraščajočih dečkov, ki jih sredi druge svetovne vojne na japonskem otoku pošljejo v odročno gorsko vasico, da bi tam delali in živeli. A fantiči ob svojem prihodu spoznajo, da je vasico opustošila kuga, ki je pustila kupe razpadajočih trupel živali. Kmalu po njihovem prihodu vaščani zbežijo pred kugo v sosednjo vas, dečke pa zabarikadirajo in jih pustijo njihovi usodi. Ko fantje spoznajo korejskega dečka Lija, ki je dezertiral iz vojske, in zapuščeno mlado dekle, sklenejo, da bodo iz svojega morečega položaja naredili največ, kar je mogoče. Tako se za nekaj dni stvari obrnejo na bolje: Li jih uči loviti, neimenovani prvoosebni pripovedovalec pa se zaljubi v dekle. Kaj kmalu pa se nad njih znova zgrne kruta realnost: dekle umre zaradi kuge, ki jo je povzročil pasji ugriz, pripovedovalčev brat zbeži v divji gozd, nato pa se vrnejo še vaščani, ubijejo Lija in se razbesnijo nad stanjem, v kakršnem najdejo svojo vas. A ker se zbojijo, da bi kdo izvedel za to, da so fante prepustili usodi, začnejo nad njimi izvajati novo nasilje … Oejevo delo in še posebej njegov konec nekoliko spominjata na kultni roman Gospodar muh (Lord of the Flies), ki ga je angleški pisatelj, pesnik in dramatik William Golding napisal leta 1954. Zanimivo je, da je Oe kot navdih za svoj prvenec navedel dela Marka Twaina, Selme Lagerlöf in Francoisa Rabelaisa, Goldinga pa ni omenil, čeprav je več kot očitno, da je tudi sam prebral Gospodarja muh. Kenzaburo Oe se je rodil leta 1935 (31. januarja letos je dopolnil osemdeset let) v vasici Ehime na otoku Šikoku. Piše pripovedke, romane in eseje. Diplomiral je iz francoske književnosti s temo o Jeanu Paulu Sartru. Pisati je začel že kot študent, leta 1958 pa je dobil nagrado Akutagawa za knjigo Plen. Spremembo v njegovem ustvarjanju sta povzročila dva dogodka leta 1963: rojstvo bolnega sina in sodelovanje na svetovni protijedrski konferenci v Hirošimi. Ta dogodka sta postala glavna osnova, na kateri Oe gradi večino svojih poznejših del. Nobelovo nagrado za književnost je prejel leta 1994. T. K. 30 preprosto uporabno | Vestnik | 26. marca 2015 besede mode www.vestnik.si | e: [email protected] Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Je smrčanje klic na pomoč Če smrčimo in imamo med spanjem zastoj dihanja, je dvakrat večja verjetnost za pojav srčne kapi Mnogo vas bo na uvodno vprašanje odgovorilo s posmehom in mnogi boste imeli celo prav. Vendar se moramo zavedati, da je tudi smrčanje lahko nevarno. Kdaj in v katerih primerih, vam zaupam v prispevku. Popolno Letos so rožnati barvni odtenki nekoliko toplejši Elegantni premiki rok nas znajo spraviti v dobro voljo. Sploh če so nohti v prijetnih toplih barvnih odtenkih vrtnic. Vse, kar potrebujemo, sta le mirna roka in nekaj časa. In pravi izbor barvnega odtenka laka za nohte. Nežno rožnata Pomlad se začne, ko v izložbah zagledamo nežne pudraste barvne odtenke, ki so kaj hitro zatem tudi pod spomladanskimi plaščki. Da svoje razpoloženje dvignemo, je potrebno dokaj malo. Začnemo lahko z modnimi dodatki, kot so šal, ruta, nakit ali celo gumica. V deževnih dneh tudi dežnik ali plastični škornji. Paziti je treba le, da ne bomo kot »pink panter«. Sladko naj bo v majhnih količinah. Letos so rožnati barvni odtenki nekoliko toplejši in prav lepo se podajo k večini barvnih odtenkov kože. Poleg vsega se na krajše pristriženih nohtih zares podajo tudi k poslovni obleki. So kot majhna pomladna pika na i. Živo rdeča Brezkompromisno rdeča je tista, ki jo zagledamo takoj in ne pozabimo nikoli. Na krajše pristriženih nohtih deluje perfektno samo, če je nanesena brez napak. Prav vse odloča: pravilna dolžina nohtov, oblika nohtov, negovana koža okrog nohtov in tudi cela roka. Drzen izbor vedno zahteva popolnost tako ali drugače. Če se zanjo odločimo, si raje vzemimo čas. Tudi vse, Kaj je smrčanje Odgovora, verjamem, ni treba posebej ponujati. Vemo, smrčanje je nadležna težava, ki s hrupom zmoti mirne sanje in spokojen spanec. Podatki kažejo, da smrči približno 40 odstotkov ljudi, res pa je, da je med moškimi smrčanje 50 odstotkov pogostejše kot med ženskami. Smrčanje je zvok, ki nastane, kadar mehko tkivo v zadnjem delu žrela med spanjem zapre dihalne poti. Običajno se to zgodi, če mišice, ki ohranjajo prehodnost teh poti, postanejo preohlapne. Pljuča se trudijo pridobiti vdihan kisik skozi zožene dihalne poti in tako se med spanjem posledično pojavijo grobi, raskavi in nihajoči zvoki, ki se razlikujejo po višini in glasnosti. Na smrčanje vplivajo alkohol, kajenje, debelost, slab mišični tonus, premehka ali prevelika blazina, nepravilnosti žrela in nosu, povečani mandlji, pa tudi nekatera zdravila, ki povečujejo sproščenost mišic (uspavala, mišični relaksanti …). Prav tako je smrčanje pogostejše, kadar so zožene dihalne poti, kar se zgodi pri astmatikih, alergikih in tudi pri prehladnih obolenjih. Je smrčanje nevarno Smrčanje načeloma ni nevarno, če se ne razvije v spalno apnejo. Spalno apnejo prepoznamo po tem, da se ponoči za nekaj časa preneha dihati (od nekaj sekund pa tudi do dveh minut), nato pa zaslišimo, kako oseba hlasta za zrakom. To je stanje, katerega ne smemo spregledati, saj lahko resno ogroža Za spanje izberite udoben položaj, in če je le mogoče, spite na boku. Obstaja namreč razlog, da spanje na hrbtu ni dobra izbira. V tem položaju se jezik in mehko nebo naslonita na zadnjo steno žrela in zapreta dihalne poti. Če imate zamašen nos zaradi prehlada, poskusite z vlaženjem nosne sluznice s fiziološko raztopino in kratkoročno posezite tudi po dekongestivih v obliki kapljic ali pršil (odmašijo zamašen nos). Prav tako se priporoča grgranje s poprovo meto, ki ublaži oteklo sluznico nosu in grla. Odličen pripomoček v boju s smrčanjem je vratna opornica. Privoščite si penasto, ki je mehka in udobna. Opornica pomaga potiskati brado naprej ter prepreči zapiranje žrela in dihalnih poti. Včasih tudi suh zrak prispeva k nastanku smrčanja, zato si pomagajte z vlažilnikom zraka v spalnici in pred spanjem poskusite tudi z inhalacijami. Pomoč Pomurskih lekarn ši. A na srečo je ta REM-faza precej kratka. Prav tako imajo tisti, ki smrčijo, več težav z vračanjem želodčne kisline. Zdravljenje Če je smrčanje posledica prehlada, alergije, astme ali bronhitisa, je potrebno ustrezno zdravljenje bolezni in tudi smrčanje bo izzvenelo. Smrčanje zaradi nepravilnosti nosu ali žrela pa zahteva operacijo. Pri posegu, ki se imenuje uvulopalatoplasti- samo moj recept Regrat, a ne »u salat« kar oblečemo zraven, je pomembno. Bodisi sestanek ali kava kar tako, ljudje bodo opazili naše geste veliko prej. Kombinacija s črnimi oblačili bo pripomogla tudi k temu, da si bodo zapomnili več, kot bi pričakovali. Poleg pisanih oblačil pa tudi rdeči nohti ne bodo več v prvem planu, zato jih ne diskvalificirajmo prehitro. Regrat – kaj bi o njem izgubljali besede. Ali ga imaš rad ali ga nimaš. In ker stavim, da je ena vaših najljubših solat, vam ga bom tokrat postregla malo drugače. Kot neke vrste rižoto, a ne z rižem, pač pa s proseno kašo. Vi po svojem okusu lahko uporabite seveda tudi riž, piro v zrnju, mogoče kvinojo ali recimo amarant – kar vam torej srce poželi. Potrebujete eno čebulo, ki jo prepražite na olivnem olju, ko že diši, dodajte še česen in ju skupaj na hitro popražite. Nato dodajte dobro umit in na majhne koščke narezan regrat. Malo premešajte, kakšno minuto dušite, nato zalijte z malo vode; približno deciliter ali še manj. Malo pokuhajte. Dosipajte oprano proseno kašo (ali kaj drugega) in zalijte s približno trikratno količino vode (torej če imate sto gramov prosene kaše, prilijte tri decilitre vode). Solite. Kuhajte tako dolgo, da bo prosena kaša že skoraj Največji poudarek nosi to pomlad lak za nohte v barvi ametista. Čeprav ne bode v oči kot rdeč, nosi kar veliko teže. Previdnost velja. V temnih oblačilih in tako lakiranih nohtih bomo dajali bolj zimski videz, zato si raje izberimo nekaj svetlejšega. Če nismo prepričani, poskusimo najprej na nožnih nohtih. Prav lepo nas bodo presenetili zjutraj, ko vstanemo. Sploh rdeči. Tatjana Kalamar Morales ka, kirurško preoblikujejo in skrajšajo mehko nebo tako, da odpravijo ožino v žrelu. Druga možnost so somnoplastike, posegi, ki mehko nebo le zatrdijo. V ta namen se uporablja radiofrekvenčne (koblacija) ali električne instrumente, ki uničijo tkivo v mehkem nebu z vročino, ali pa injekcije kemičnih sredstev, ki povzročajo kemično okvaro tkiva. V okvarjenem tkivu nastanejo brazgotine, ki se skrčijo (v vseh smereh) in povzročijo, da mehko nebo otrdi. Zakaj se smrčanje pojavi Elegantni premiki rok nas znajo spraviti v dobro voljo. Sploh če so nohti v barvnih odtenkih vrtnic. Vse, kar potrebujemo, sta le mirna roka in nekaj časa. Temnovijolična življenje. Prihaja namreč do pomanjkanja kisika v možganih, kar lahko vodi v zmanjšanje kognitivnih (miselnih) funkcij, srčno-žilnih obolenj (tveganja za srčno in možgansko kap ter aritmije). Zgovoren je podatek, da ima tisti, ki smrči in ima med spanjem zastoj dihanja, dvakrat večjo verjetnost za pojav srčne kapi. Prav tako lahko nastopi nenadna smrt, ki je najpogostejša okoli pete ure zjutraj, ko pride do globoke REM-faze spanja. V tej fazi je namreč tonus mišic najslab- Kaj lahko naredimo sami Če je telesna teža čezmerna, jo je vsekakor treba zmanjšati. Prav tako moramo opustiti kajenje. Kajenje draži dihala in vodi do nabiranja sluzi, ki povzroča nabreklost sluznice in s tem zmanjšanje prehodnosti dihal. K razvadam, ki jih moramo opustiti, spada tudi alkohol, ki je velikokrat vzrok smrčanju, saj povzroča mlahavost mišic. Izogibajte se uspavalnim tabletam, ki sprostijo mišice in tako poslabšajo smrčanje. V lekarnah se na policah skriva tudi pomoč proti smrčanju. Izbirate lahko med nosnimi pršili (asonor) ali pršili za žrelo (smrčin, quies) ter ponudbo pastil (quies) in nosnih trakov (nozovent). Pršila in pastile navlažijo sluznico in jo obdajo z enakomernim filmom, ki olajša prehod zraka ter preprečuje zvok in vibracije. Nosni trakovi so uporabni predvsem pri tistih, ki smrčijo zaradi prehoda zraka skozi nos. Trakovi namreč razširijo nosne dihalne poti. Tako verjamem, da bodo noči veliko manj hrupne. Bodo zato tudi dnevi mirnejši in bolj spokojni? Za to bo potrebno več truda – vseh nas. Polonca Fiala Novak, mag. farm. z našega štedilnika Svinjska ribica v čemaževem ovoju Ena najboljših pomladnih divjih jedi – Odličen tudi toplotno obdelan mehka, nato pa lahko (če vam je okus všeč) malo pred koncem dodate še kakšni dve jedilni žlici smetane za kuhanje. Pustite na slabem ognju še kakšni dve minuti, nato odstavite. Pa prijetno in sproščujoče nabiranje regrata želim! Vida Potrebujemo 600 g svinjske ribice (fileja), 250 g zmlete teletine, 4 rezine gnjati, čemažev pesto, 2,5 dl sladke smetane, žlico krušnih drobtin, svinjsko mrežico, sol, poper in olje za pečenje. Za čemažev pesto potrebujemo 50 g čemaža, 1 dl oljčnega olja, 2 žlici naribanega parmezana, 2 žlici grobo sesekljanih praženih bučnih semen, sol in poper. Čemaževe liste operemo in jih dobro odcedimo. V mešalniku gladko zmešamo čemaž in olje. Masi dodamo nariban parmezan, sesekljana bučna semena, po potrebi solimo in popramo ter vse skupaj premešamo. Svinjski file očistimo tako, da odstranimo morebitne kite in kožice, ga solimo, popramo in ovijemo z rezinami gnjati. Čemaževo zmes naredimo tako, da mletemu mesu dodamo dobro opran in drobno narezan čemaž, čemažev pesto, pet žlic sladke smetane, drobtine, sol in poper ter vse dobro premešamo. Svinjsko mrežico dobro operemo pod hladno tekočo vodo, jo ožmemo in razgrnemo v pravokotnik. Čemaževo zmes namažemo na mrežico. Na sredino položimo svinjski file, zvijemo in zvežemo. Mesni zvitek v pekaču na vročem olju z vseh strani zlato rjavo popečemo, nato pa pokritega pečemo v vnaprej segreti pečici pri 180 stopinjah Celzija približno 25 minut. Pečeno svinjsko ribico vzamemo iz pečice in pustimo nekaj časa počivati. Sok od pečenja zalijemo s preostalo sladko smetano in nekoliko zgostimo. Svinjsko ribico narežemo na rezine in ponudimo s pripravljeno omako. Jogurtovi krofki z jagodami Potrebujemo 250 g svežih jagod, 6 žlic sladkorja, naribano lupino biolimone, 2 žlici limoninega soka, 1 zavitek vaniljinega sladkorja, 2 rumenjaka, 250 g trdega jogurta, ščepec soli, 230 g moke, pol vrečke pecilnega praška in 70 g masla za pečenje. Jagode operemo, očistimo in narežemo na četrtine. Polovico jagod zmeljemo s tremi žlicami sladkorja, limoninega soka in vaniljinega sladkorja, preostale jagode pa damo v pripravljeno omako. Rumenjake zmešamo z jogurtom, naribano limonino lupino in ščepcem soli v gladko maso, nato pa primešamo moko s pecilnim praškom. Iz dveh beljakov stepemo trd sneg in narahlo primešamo v jogurtovo maso. V primerni ponvi segrejemo maslo. Pripravljeno testo dajemo po žlicah v ponev, kepice testa nekoliko sploščimo in krofke na obeh straneh lepo zlato rumeno ocvremo. Krofke ponudimo s pripravljenimi jagodami ter jih potresemo s sladkorjem v prahu. Janez Gjergjek razvedrilo www.vestnik.si | e: [email protected] 26. marca 2015 | Vestnik | 31 horoskop deset razlik Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 3. aprila 2015. Rešitev: OVEN 21. 3.–20. 4. TEHTNICA 24. 9.–23. 10. Pazite, da ne boste pri delu preveč zaletavi, saj bi si lahko s tem nakopali nepotrebne težave. Vaša komunikacija s strankami bo prodorna in neposredna. Ves teden se boste po malem veselili neke zabave. Vaša pozitivna energija bo nalezljiva. Čaka vas pomemben pogovor in lahko ste mirni in optimistični, saj ste pripravili svoje argumente. Imeli boste nekaj sreče, posebno na ljubezenskem področju. Čas premišljenih odločitev in ugodnosti vas čaka pri navezovanju novih stikov. BIK 21. 4.–21. 5. ŠKORPIJON 24. 10.–22. 11. Teden, ki je pred vami, bo dober za vsakršno komunikacijo, za kreativne projekte, kjer boste precej optimistični. Ugoden bo za pogovore z vašo boljšo polovico, tudi z otroki lahko celo začnete pogovor o temah, ki so povezane z duhovnimi vrednotami. Če se boste še tako trudili, da bi bilo vse po vašem, ne bo šlo. Lekcija sprejemanja bo v tem času zelo učinkovita. Če pri iskanju »sovražnika« ne boste izgubili preveč časa, energije ali denarja, potem se bodo po torku začele stvari razpletati v pravi smeri. DVOJČKA 22. 5.–21. 6. STRELEC 23. 11.–21. 12. V tem tednu boste polni čudovite energije, s katero boste osvetljevali vse prostore, v katerih boste prebivali. Marsikdo vam bo to zavidal, toda še več bo tistih, ki vas bodo občudovali in bodo želeli svoj čas preživljati z vami. Ob koncu tedna se posvetite ljubezenskemu življenju. Delo vas bo v prvih dneh tedna neusmiljeno posrkalo vase, čeprav boste hoteli početi nekaj drugega. Potrebujete neko dodatno znanje, da bi bili kos zahtevni nalogi, ki vas čaka. Konec tedna bo zaznamovalo več krajših poti in prijetnih pogovorov. RAK 22. 6.–22. 7. KOZOROG 22. 12.–20. 1. V začetku tedna boste privlačili izjemno zanimive ljudi, ki vam lahko popestrijo vaš vsakdan, vendar le, če se malenkost bolj sprostite. Okoli srede in četrtka vam bo nekdo predlagal nekaj bizarnega, toda vzemite si čas in zadevo preučite malce bolj podrobno. Neka zadeva bo presenečenje tako za vas kot vašo okolico. Fizična aktivnost bo dobrodošla. Zdrava previdnost bo pričakovana pri adrenalinskih dejavnostih. Pridobili boste paleto novih znanj. Srečno roko boste imeli tudi pri vseh komunikativnih dejavnostih. LEV 23. 7.–23. 8. VODNAR 21. 1.–19. 2. Začetek tedna bo poln sreče in čudovitih novic. Bodite pa previdni, da ne bo padec v realen svet pretrd. To tega bo prišlo sredi tedna, zato se nanj pripravite že prej. Vaša domišljija je trenutno na vrhuncu, zato se lahko zdaj lotite česar koli. Nekdo ne bo vedel, o čem poteka pogovor, zato si njegovih pripomb ne jemljite k srcu. Preglejte svoj načrt in v mislih obnovite najpomembnejše cilje, ki vam veliko pomenijo. Bolj ko se boste trudili, da bi potlačili svoja čustva, z večjo silo bodo potem udarila na plan. DEVICA 24. 8.–23. 9. RIBI 20. 2.–20. 3. Obdržite raven svojih spodobnosti. Nekoga boste prepričali, da imate prav, čeprav vam bo na začetku poskušal ugovarjati. Finančno stanje bo dokaj dobro in to vas bo pomirilo. Pokazalo se bo, da ste imeli prav, in ne boste mogli skriti ponosa, ki ga imate. Dogajanja bodo v tem tednu bolj v rokah drugih kot v vaših, a za vas zna to biti dobra priložnost, saj je s tem na njih potem tudi večina bremen. Znani ste tudi po tem, da raje kot lastno domiselnost izboljšujete ideje drugih, v tem ste res dobri. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 2 9 5 4 8 7 1 8 3 1 8 7 9 Ime in priimek, naslov: 3 5 4 2 6 1 ilustraciji mladen mrčela 6 6 1 3 8 9 5 7 6 9 2 5 9 4 6 2 8 2 Rešitve iz 11. številke: narava se prebuja Knjižico Med okuse po … dobi Bernarda Vlaj, Kančevci 35, 9206 Križevci. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 32 ljudje in zgodbe | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Učno podjetje Absolutno najboljši Pasji hotel, d. o. o. Dijaki Ekonomske šole Murska Sobota s svojimi predlogi in idejami blesteli na 9. mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju Ko je Nino Horvat iz Trnja dobil zmagovalno idejo za učno podjetje Pasji hotel, je pravzaprav najprej zmagal v konkurenci več prav tako zanimivih predlogov, kot so nepremičninsko ali turistično podjetje. Gre za dveletno delo na ekonomskih šolah, ko dijaki v drugem letniku najprej dajo predloge za učno podjetje in izberejo dva najboljša, v razredu oblikujejo dve skupini, ki ti ideji v naslednjem letu realizirata. Nino je dobil idejo, ko je zasledil vest, da je v Mariboru nekdo postavljal pasje hišice v parku in prodajal hrano … in tako je začel zbirati informacije, kako bi lahko uredili varovanje psov med počitnicami in pri tem zaslužili. V Celju pa so zmagali predvsem zato, ker so to odlično idejo predstavili na zanimiv in dober način – in se tudi obnašali kot pravi podjetniki, je poudarila njihova mentorica Nataša Šiplič Šiftar. Pripadlo jim je namreč 1. mesto na mednarodni ravni, 1. mesto v ocenjevanju razstavnega prostora in 3. mesto za osebne stike na nacionalni ravni. Nino Horvat o ideji: »Delovali smo po načelu vzajemnosti: vi nam – mi vam.« Nives Dugonjič, Janja Benkovič in Nino Horvat ter mentorica Nataša Šiplič Šiftar z Ekonomske šole Murska Sobota na stojnici učnega podjetja Pasji hotel, d. o. o., s katerim so zmagali na mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju. fotografija bernarda b. peček »Najprej smo izbrali idejo, nato logotipe, barve, ime podjetja, razdelili smo si naloge, imenovali direktorja, računovodstvo, komercialo, izdelali organigram. Najprej sem delal v oglaševanju, poskrbel za obveščanje, facebook stran in drugo, zdaj pa sem v nabavi,« je povedal Nino. Janja Benkovič iz Filovec je bila prva direktorica: »Zaupali so mi, da bom to delo dobro izpeljala. Vsi moji sodelavci so zelo dobri, jaz sem morala vse nad- zirati, jim pomagati ali svetovati. Ja, včasih sem se morala tudi obleči in obnašati kot prava direktorica. Tudi sama si želim, da bi imela v prihodnosti svoje nepremičninsko podjetje.« V tretjem letniku, ko jih je čakal najtežji del posla – učni sejem, je bila direktorica podjetja Nives Dugonjič iz Gančan: »Morali smo se dobro pripraviti, zbrati vse informacije v času od začetka šolskega leta do marca. Imeli smo veliko sestankov, si pomagali, analizi- Konec zimskih gasilskih tekmovanj Tokrat še več ekip Šest tekmovanj, finale v Černelavcih Prostovoljno gasilsko društvo Černelavci je pripravilo pred dnevi skupaj z gasilskim regijskim poveljstvom za Pomurje gasilsko tekmovanje v spajanju sesalnega voda. To je bilo zadnje od šestih tekmovanj v tej zimi, ki so štela za zimsko gasilsko ligo oziroma Pokal pomurske regije, ki so bila v Pomurju drugo sezono. V nasprotju s klasičnim tridelnim napadom gre tukaj le za spajanja sesalnega voda, ki poteka za motorno brizgalno, ekipo pa sestavlja šest gasilcev. Tekmovanja v Černelavcih se je udeležilo 28 gasilskih ekip, in sicer 17 moških ter 11 ženskih. Pri zadnjih je zmagala ekipa PGD Pertoča pred PGD Ropoča in PGD Bodonci A, pri moških pa ekipa PGD Korovci pred PGD Mekotnjak - Stara cesta A in PGD Beznovci. V skupnem seštevku šestih tekmovanj, ki so pred tem potekala še na Pertoči, v Dolini, Črenšovcih, Skakovcih in Križevcih, je naslov prvaka pomurske regije in prehodni pokal gasilskega regijskega poveljstva za Pomurje pri moških dosegla ekipa PGD Korovci pred PGD Strukovci in PGD Žižki, pri ženskah pa ekipa PGD Pertoča pred PGD Bodonci A in PGD Motovilci. Štefan Flisar, ki je pri gasilskem regijskem poveljstvu za Pomurje odgovoren za tekmovanja, je tudi z letošnjim odzivom gasilskih ekip in obiskovalcev zadovoljen. Povprečno je na posameznem tekmovanju nastopilo skoraj 30 ekip, to pa je še več kot v lanski prvi sezoni tega vse bolj popularnega tekmovanja. Pohvala velja tudi vsem šestim organizatorjem, ki so dobro pripravili precej zahtevno tekmovanje v dvoranah. Prav tako so bili odlični tudi dosežki, saj je padlo kar nekaj pomurskih rekordov. Kot pravi Flisar, se vse več ekip približuje in celo presega rezultate, dosežene na podobnih državnih tekmovanjih. Po lanskem uspešnem tekmovanju so se poleg PGD Korovci, ki že nekaj časa sodelujejo v državni ligi, tam poskusili tudi PGD Žižki in PGD Strukovci. Mogoče se bo naslednjo sezono opogumilo še več ekip, to pa je povezano tudi s stroški, zato bi ekipe potrebovale pomoč lokalnih skupnosti in sponzorjev. Seveda bo glavni namen tovrstnega tekmovanja, to pa je ohranjanje telesne pripravljenosti gasilcev tako za tekmovanja kot intervencije, viden poleti. »Tudi letos nas čaka veliko gasilskih tekmovanj in verjamem, da ta pozimi pomagajo, da bodo gasilci dobro pripravljeni vse leto,« pravi Flisar. Prav zaradi tega bodo dvoranska tekmovanja organizirali tudi naslednjo zimo. Število teh naj bi ostalo enako kot letos. C. K. Ekonomijada Ekonomski tehniki iz vse Slovenije so se minuli četrtek (19. marca) zbrali v City Parku v Ljubljani. Iz Ekonomske šole Murska Sobota so se srečanja udeležile tri dijakinje (Anja Šatorovič, Anastasiya Nankevych in Nives Dugonjič), ki jih je spremljala mentorica Nataša Šiplič Šiftar. Na prizorišču so se oblikova- le mešane skupine z drugimi dijaki, kajti cilj je bil s sodelovanjem izpolnjevati postavljene naloge. Najprej so morali sestaviti malice (surovine, cene), nato poiskati poslovno idejo za podjetje in zanj najti prostor v City Parku, nato pa so morali poiskati ustrezne izdelke glede na črtno kodo. rali, razdelili naloge. Vsak je opravljal tista dela, ki jih najbolje obvlada. Ines je naredila podobe psov in dala veliko idej za stojnico, materiale nam je prispevala šola, nekaj smo tudi sami prinesli od doma. Delali smo vsi skupaj. Najtežji so bili zadnji dnevi – odločili smo se za drugačno predstavitev na stojnici in smo morali na hitro spremeniti ozadje.« Nino doda: »Mi nismo imeli vsega natančno načrtovanega. Ko smo delali, so se nam sproti pojavljale boljše ideje glede maskote, psov, pa tudi glede predstavitve. Ozadje pri stojnici nam ni ustrezalo, zato smo ga pač spremenili. In uspeli.« Nino bo po srednji šoli nadaljeval izobraževanje, kje in kako, pa še ne ve, toda že zdaj ve, da noče vse življenje delati samo za 600 ali 700 evrov plače. Tudi Nives še ne ve, kam jo bo zanesla pot, prepričana pa je, da je najbolje imeti svoje podjetje. Vsi pa morajo že zdaj poskrbeti za čim več zvez in poznanstev. In prav Nino je bil pri tem na sejmu zelo učinkovit, saj je po besedah profesorice zelo spretno komuniciral in navezoval stike tudi v tujem jeziku. »Imeli smo izdelane vizitke, letake, zloženke, katalog, in ko sem hodil okrog, sem tudi v tujem jeziku predstavljal naše podjetje. Na srečo sem zelo zgovoren, deloval pa sem po načelu vzajemnosti: vi nam – mi vam. Imam že veliko naslovov iz tujine. Res smo bili zelo dobri …« je ponosen Nino, saj so premagali tudi tuje tekmovalce. Pet oseb iz komisije je bilo za tekmovalce največja neznanka. Nives se spominja, da jo je rešila iznajdljivost, saj je članica komisije na razstavnem prostoru kot stranka spraševala, ali lahko dobi desetdnevno varstvo za psa. Nives ji je določila akcijsko ceno, ki ni bila zapisana v katalogu, in »stranka« je bila zadovoljna. Bernarda B. Peček sporočila www.vestnik.si | e: [email protected] 26. marca 2015 | Vestnik | 33 Odkrivanje dobrot, vod in tradicij Obveščamo slovenske podjetnike, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo in drugimi s turizmom povezanimi dejavnostmi, da je dobila lokalna samouprava naselja Nagyrécse kot vodilni partner skupaj s partnerji Univerza Pannon Nagykanizsa, Lokalna samouprava Magyarszerdahely, Lokalna samouprava Kerkaszentkirály ter Zavod za turizem Dobrovnik, TIC Moravske Toplice, Zavod za turizem in šport Radenci in Prleška razvojna agencija za izvedbo projekta 5 poštnih kočij, območni, inovativni turistični razvojni program, ki se izvaja v okviru programa Čezmejnega sodelovanja Slovenija - Madžarska 2007–2013, 1.057.021 evrov. S projektom smo prispevali k učinkovitejšemu trženju čezmejne turistične destinacije. Naš glavni cilj smo realizirali tako, da smo spodbujali razvoj, s katerim smo položili temelje živega, aktivnega in trajnostnega čezmejnega sodelovanja. Oblikovali smo turistične pakete z enotno grafično podobo in s tem smo spodbudili nove oblike turističnega in gospodarskega čezmejnega sodelovanja. Naselja na obmejnem območju smo vključili v turistični razvoj in tudi s tem prispevali k izboljšanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Za ponudnike turističnih storitev na turističnih kmetijah smo izdelali – s poudarkom na kulturni dediščini – enoten sistem kakovosti, skupne turistične pakete in enotno območno blagovno znamko ter ustrezne komunikacijske dejavnosti, kot so spletna stran, usposabljanje ponudnikov storitev na turističnih kmetijah in predstavitev dobrih praks. Center je sodeloval na turističnih sejmih in organiziral aktivne turistične dni ter s tem pomagal pri trženju turizma na kmetih. REGIONALNE TURISTIČNE PONUDNIKE POIŠČITE NA SPLETNI STRANI www.5postakocsi.euwww.5postakocsi.eu IMATE TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA? Ste morda začutili potrebo, da bi se o čezmernem pitju v družini s kom posvetovali? Skupina za samopomoč SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih na vsakih štirinajst dni. Hiša Sadeži družbe Ulica Štefana Kovača 20 Murska Sobota Vodja skupine 031 538 586 Hiša Sadeži družbe 031 748 412 www.park-goricko.org V soboto, 28. marca, Pohod Trideželnega parka Goričko-Raab-Örség ob dnevu voda Začetek ob 10.00, grad pri Gradu Prispevek: 6,00 EUR Prijave: 051 611 254, [email protected] 10. velikonočne delavnice 10.00–16.00 prodajna razstava 11.00–13.00 brezplačne delavnice za otroke Avtohiša Meško, d. o. o. Družinsko podjetje, ki se ukvarja s prodajo in servisom vozil BMW Premium in Hyundai, vabi v svoj kolektiv: 1. referenta prodaje rabljenih vozil 2. vodjo servisa Od kandidata pričakujemo: K točki 1 - V. stopnja ustrezne smeri - znanje nemškega jezika - poznavanje avtomobilske stroke - poznavanje programskih orodij K točki 2 - V. oz. VI. stopnja strojne oz. elektrotehniške smeri - izkušnje in znanje v avtomobilski stroki - znanje nemškega ali angleškega jezika - poznavanje programskih orodij S programom 5 poštnih kočij ob slovenski meji Zaradi programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Madžarska 2007–2013, ki je podpiral projekt 5 poštnih kočij, so bili v zadnjem času uresničeni številni turistični razvojni projekti. Vodilni partner v projektu, samouprava naselja Nagyrécse, je obnovil dvorec Inkey, v katerem je turistom na voljo Center za razvoj turističnih produktov in inovacij. V naselju Magyarszerdahely so bili na vinogradniškem območju zgrajeni razgledni stolp, počivališče za pohodnike in jezdece, v središču vasi pa je turistom na voljo lesen skedenj. V naselju Kerkaszentkirály bo v okviru projekta 20. avgusta festival kipov iz slame, kamor pričakujejo kreativne turiste. V Dobrovniku v Sloveniji je ob Bukovniškem jezeru zgrajeno počivališče, kjer se lahko obiskovalci po sprehodu v gozdu odpočijejo, pojedo bograč, jezdeci pa napojijo konje. V bližini je tropski vrt, kjer vzgojijo letno dva milijona orhidej, poleg tega pa si lahko gostje ogledajo tudi številne druge eksotične rastline. V znanih Moravskih Toplicah so poleg 5000 m² vodnih površin na voljo obiskovalcem, ki imajo radi aktivne počitnice, tudi tematske pešpoti, 117 km poti za nordijsko hojo in 200 km kolesarskih poti. Med potjo se lahko odpočijete v počivališčih in razvedrite na otroških igralih, ki so zgrajena v okviru projekta 5 poštnih kočij. S pomočjo GPS-sistema za iskanje zakladov bo potovanje na projektnem območju še posebno pestro in zanimivo. V Radencih, ki so znani po mineralni vodi in termalnem kopališču, razvajajo goste s tremi srci. Prvo srce podarijo tistim, ki ohranjajo zdravje, drugo srce tistim, ki radi spoznavajo in odkrivajo kraje ter njihovo naravno in kulturno dediščino, tretje srce pa bije za vse športnike in rekreativce, ki prehodijo pot hunskega kralja – Attilovo pot – ali pot ob Muri, ki navdušuje z enkratno floro in favno. Poleg zgrajenih počivališč je turistom na voljo tudi elektronski informacijski pult. V Ljutomeru lahko kolesarijo tisti, ki so se pripeljali na dveh kolesih po šestih tematskih kolesarskih poteh skozi zanimive kraje. Mesto obkrožajo terasaste Jeruzalemske gorice z glasnimi klopotci, poleg kakovostnih vin pa je v njem še sedem muzejev, znano pa je tudi po dirkalnih konjih. Ogledate si ga lahko iz rdeče poštne kočije z vpreženimi konji, kupljene v okviru projekta. Usedite se v eno izmed petih poštnih kočij in spoznajte lepote pokrajine ob slovensko-madžarski meji. Podrobnejše informacije in številne ideje za izlete so na voljo na spletni strani www.5postakocsi.eu. Ponujamo zaposlitev za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne vloge z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Avtohiša Meško, d. o. o., Tišinska ulica 29f, 9000 Murska Sobota. VABLJENI V NOV TELEKOMOV CENTER V MURSKI SOBOTI Od 2. aprila na novi lokaciji v trgovskem centru Maximus, Ulica Štefana Kovača 43. 13.00–15.00 delavnice tradicionalnega izdelovanja remenk v batiktehniki (4,00 EUR/udeleženca) 20 % POPUSTA NA DODATNO OPREMO do 11. 4. 2015* 14.00 razglasitev rezultatov natečaja »Vüzenski dar« Javni zavod Krajinski park Goričko Grad 191, 9264 Grad [email protected] T: 02 551 88 61, F: 02 551 88 63 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si Predani svetovalci vam bodo z veseljem predstavili celovito ponudbo mobilnih in fiksnih storitev ter svetovali pri nakupu novega mobitela. Veselimo se vašega obiska. Zgodbe, ki zbližujejo. www.telekom.si *Popust velja do 11. 4. 2015 na redne cene dodatne opreme. Popust se obračuna na blagajni. Popusti se med seboj ne seštevajo. Količina opreme je omejena. Nakup po akcijski ceni je v omenjenem obdobju možen v Telekomovem centru Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 43. Slike so simbolične. Cene so v EUR z DDV. Telekom Slovenije si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Veljavnost ponudbe in ostale ugodnosti preverite na prodajnem mestu. Za več informacij obiščite www.telekom.si, Telekomov center ali pokličite 041 700 700 oz. 080 8000. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana 34 | Vestnik | 26. marca 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila [email protected] tel.: 02 538 17 20 motorna vozila OPEL ASTRO 1.6 16V, letnik 1999, prevoženih 93.000 km, prodam. Tel.: 041 803 453. v1058 živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. v0945 TELICO, brejo, dobre pasme, prodam. Tel.: 031 795 180. v1042 TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Tel.: 571 10 26. v1048 posesti ENOSOBNO STANOVANJE (40 m2), preurejeno v dvosobno, v središču Murske Sobote prodam. Tel.: 031 568 616. v0985 ZAHVALA V SPOMIN V 75. letu nas je zapustil naš dragi 28. marca bo minilo šest let žalosti in bolečine od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Ivan Felkar iz Ženavelj 55 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal. Sledi ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Ludvik Kovač iz Stanjevec Z bolečino in žalostjo v srcu se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali in stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala osebni zdravnici Mariji Perič, dr. med., osebju pljučnega oddelka, posebej Simoni Slaček, dr. med., ki mu je ob hudi bolezni pomagala. Hvala tudi prevozništvu Santra iz Maribora. Lepa hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju, pevcem žalostink in pogrebnemu podjetju Hozjan. Pomlad se na zemljo vrne, v cvetje zemlja se zagrne, zate pa pomladi ni. Žalujoča: žena Marija in sin Bojan s Suzano V SPOMIN Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. 21. marca sta minili dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek ZAHVALA V 97. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Štefan Gergorec Marija Casar iz Andrejec 58 Iskrena hvala za podarjen cvet in prižgano svečo na njegovem grobu. Njegovi najdražji Mene ni požela kosa, bil sem kot v jutri rosa, ki jo pije sončni žar. Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen. (Gradnik) roj. Lopert, iz Tešanovec 107 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot in nam stali ob strani v težkih trenutkih, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in denarne prispevke v razne namene. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji Zdaj ne trpiš več, dragi. Zdaj počivaš. Kajne, zdaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA V 89. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Jože Filipan ZAHVALA iz Miklošičeve ulice 5 v Murski Soboti Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 46. letu nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali sveče in denarne prispevke, in vsem za izraženo sožalje. Hvala g. duhovniku za opravljen obred in hvala govorniku Jožetu Turklu. Posebej pa hvala sosedom Bernard, Matjašec in Rajbar za dolgoletno pomoč in globoko razumevanje. Boris Berke Posebna zahvala je namenjena EHO Podpornici za posojen pripomoček, ki mu je olajšal zadnji dve leti življenja, in hvala trgovini Orfam za številne ortopedske pripomočke. Hvala tudi Pogrebništvu Komunale. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter za vse darove, podporo, pomoč in izražena sožalja. Vsi njegovi Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi HIŠO NA HOTIZI, dvodružinsko, prodam. Tel.: 0049 69 344 680. v1040 iz Lucove, rojen na Vaneči V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE prodam zazidljivo parcelo na lepi sončni legi. Tel.: 041 713 713. v1062 kmetijska mehanizacija KUPIM TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in razne priključke. Tel.: 041 678 130. v0917 BOLJŠA STRAN SPLETA EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v0936 SMUČANJE NA MARIBORSKEM POHORJU Polpenzion (odrasli) samo 15 EUR/DAN Polpenzion (otroci) samo 10 EUR/DAN KROŽNO BRANO Raukombi 220, okopalnik za koruzo Olt, koruzni sejalnik Vakomhazija in traktorski drobilnik Klepec prodam. Tel.: 041 208 394. v1033 INFORMACIJE: Andrejev dom – PAJK, Sliv. Pohorje 24a, 2208 Pohorje, tel.: (02) 603 21 41, 041 366 888 KROŽNO BRANO RAU, 2,8 m širine, ugodno prodam. Tel.: 031 315 977. v1041 KUPIM TRAKTORJE Deutz, Zetor, IMT, Ursus, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič, motokultivator, freze in druge priključke. Tel.: 041 680 684. v1046 SEJALNICO ZA ŽITO znamke Kverneland, širine 3 m, aluminijasta platišča za golf 4 in navadna platišča z gumami prodam. Tel.: 041 292 778. v1047 PRIKOLICO za živino (konje) prodajo ali zamenjajo za manjšo avtomobilsko prikolico za živino (ali jo kupijo). Prodajo tudi kobilo. Tel.: 051 658 507. v1056 kmetijski pridelki SILAŽNE BALE in kakovostno rdeče vino prodam. Tel.: 586 14 47. v1053 KROMPIR za sajenje sorte marabel prodam. Tel.: 031 709 080. v1061 razno PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v0789 HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 Porabje Počastili spomin na padlega partizana Druženje v kulturno-informacijskem centru Zveze Slovencev na Madžarskem Vsako leto se vsi tisti Prekmurci, ki cenijo pridobitve NOB na Slovenskem, spomnijo smrti komandirja Prekmurske čete Alojza Škrjanca - Mirka, ki je padel 21. marca 1945 v Sakalovcih v Porabju. Bil je drugi komandir Prekmurske čete. To funkcijo je prevzel od Filipa Korošca - Bora, ki je bil težko ranjen devetega marca po boju pri Maršikovi gostilni v Bodoncih. Po tem spopadu se je četa razdelila na dva dela. Del čete je skrbel za ranjenega Bora, drugi del pa se je čez Goričko premikal proti Porabju. Četa, ki je štela 13 partizanov, se je izogibala spopadom z veliko močnejšim sovražnikom. Bližala se je namreč Rdeča armada, Nemci so se umikali, madžarski vojaki pa so posta- jali nervozni in vojaško aktivni. Četa je prenočevala v Sp. Doliču, Martinju, Čepincih, Verici in Rihtarovcih. Te je zapustila zgodaj zvečer 20. marca in se ponoči ustavila pri Borovnjakovih (tako se je reklo hiši po domače) v Sakalovcih. Zvečer so bili lepo sprejeti, naslednje jutro pa izdani. Okrog devete ure zjutraj so partizani opazili, da so obkoljeni. Preboj partizanov je uspel, toda pred hišo je padel Mirko. Pokopali so ga na monoštrskem pokopališču, na prostoru za brezdomce. Po osvoboditvi je bil urejen grob s spomenikom, ki ga obiščemo vsako leto. Na njem piše: »Tukaj počiva Alojz Škrjanc - Mirko, slovenski partizan, ki je padel za svobodo slovenskega in madžarskega naroda.« Za spomenik skrbijo porabski Slovenci, posebno Sukičevi in Hirnökovi, s katerimi smo vzpostavili prijateljske odnose. Lansko leto so pripravili kulturni program dijaki gimnazije v Monoštru, letos pa učenci OŠ Kuzma pod mentorstvom ravnateljice Jasminke Krpič in pevski zbor Slovenke iz Sakalovec pod vodstvom Tomaža Kuharja. Slavnostni govornik je bil tov. Jože Vidič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Lendava. Po svečanosti je bilo tovariško druženje v kulturno-informacijskem centru Zveze Slovencev na Madžarskem oziroma v hotelu Lipa. Združenje borcev za vrednote NOB Murska Sobota VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si napovednik www.vestnik.si | e: [email protected] glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA Petek, 27. marca 12.30 Od petka do petka: pregled dogodkov v pokrajini ob Muri pripravlja Lidija Cer Magdič Glasba MURSKA SOBOTA 18.00 Glasba našega srca z zmagovalci Pajdaši V soboto, 28. marca, ob 20. uri bo v gledališču Park energičen blues-rock koncert Hamo & Tribute 2 Love. 20.10 Guči po domače in Grega Šmid LENDAVA V četrtek, 26. marca, ob 18. uri bo v Knjižnici Gornja Radgona literarno srečanje z Jano Pristovšek z naslovom 8 moških, zakaj pa ne. Nedelja, 29. marca PRVA LJUBICA – Galop ZASTONJ – Akordi 10.30 Nedeljska kuhinja: gostja Mihaele Kalamar bo Barbara Kolenc, predsednica Pomurske turistične zveze Sobota, 28. marca 18.00 Na narodni farmi: Harmonk'n'Roll s prvencem Od Rock'n'roll-a do Harmonkk'n'roll-a Ponedeljek, 30. marca 07.45 Porabsko zvočno pismo: Marjana Sukič 14.30 Za zdravje: o okužbi z bacilom tuberkuloze primarij Nadja Triller, dr. med., spec. pulmologije, iz Zdravstvenega doma Murska Sobota 18.00 MV-dur: Skupina I. C. E. z albumom To je raj! VSE MOGOČE – I.C.E. ORIGINAL – Carpe Diem NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. BREAK THE RULES – Charli Xcx 2. LOVE ME LIKE YOU DO – Ellie Goulding 3. WHAT I DID FOR LOVE – David Guetta & Emeli Sande 4. SUGAR – Maroon 5 5. TROUBLE – Iggy Azalea & Jennifer Hudson Torek, 31. marca 13.15 Iz drugega doma 19.15 Eti ta je muzika in Dejan Raj Sreda, 1. aprila 11.15 Trn v peti! 20.10 Mursko-morski val: Kviz po domači pokrajini s sodnikom Bojanom Žuničem iz Murske Sobote Četrtek, 2. aprila 12.30 Reportaža tedna: Velikonočni ogenj 14.30 Domača plošča: Riki Zadravec z novo skladbo Mesto sledi PREDLOGA Gledališče V četrtek, 26. marca, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Beltinci mojstrovina ruskega režiserja Andreja Zvjaginceva z naslovom Leviatan (2014). GRAD V nedeljo, 29. marca, ob 14. uri bo v okviru območnega Linhartovega srečanja odraslih gledaliških skupin v Kulturni dvorani Grad predstava Halo, halo … v izvedbi gledališko-humoristične skupine Nemaki Pevskega društva Selo. Ob 15.30 pa bo predstava Agencija za lidi/Agencija za ljudi v izvedbi Nindrik – indrik Zveze Slovencev na Madžarskem in v režiji Milivoja Mikija Roša. BOGOJINA V petek, 27. marca, ob 17. uri bo v telovadnici OŠ Bogojina v okviru tedna prireditev Ko pravljice oživijo premiera muzikala Rdeča kapica v izvedbi devetošolcev šole. V torek, 31. marca, ob 8.50 in 10.35 bo v Domu kulture Ljutomer predstava za otroški abonma Zlata ptica. ROGAŠOVCI V nedeljo, 29. marca, ob 18. uri bo v Kulturni dvorani Rogašovci predstava Pogreb, v kateri igrajo Milivoj Miki Roš, Macho in Mejke. PROSENJAKOVCI V petek, 27. marca, ob 19. uri bo v vaškem domu gledališki večer s predstavo gledališča Jatekszin iz Vasvarja. Folklora LJUTOMER V četrtek, 26. marca, ob 10. uri bo v Domu kulture Ljutomer območno srečanje otroških in mladinskih folklornih skupin Folklora, naše veselje. V petek, 27. marca, ob 10.30 pa bo območno srečanje vrtčevskih folklornih skupin Dere sen jas mali bija. V sredo, 1. aprila, ob 17. uri bo v veliki telovadnici OŠ Beltinci območno srečanje otroških folklornih skupin. Praktično darilce Murskega vala dobi: Gabika Pertoci iz Lipovec 51a. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika. Literatura SPODNJI KAMENŠČAK Kupon št. 13 Glasujem za skladbo V petek, 27. marca, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekije predstavitev knjige Moje življenje, katere avtor je Ivek Vrhar. 7 Veličastnih: Svet zavoda Glasbene šole Murska Sobota, Cvetkova ulica 2c, 9000 Murska Sobota, razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/-ICE NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: Znanstveni posvet RAKIČAN V četrtek in petek, 26. in 27. marca, bo v Raziskovalno-izobraževalnem središču Dvorec Rakičan deseti mednarodni znanstveni posvet/konferenca Ekologija za boljši jutri s sodelovanjem domačih in tujih strokovnjakov. Dogodek MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe V četrtek, 26. marca, ob 9.30 bo delavnica Velikonočno pecivo (Vera Debelak), ob 16. uri Kozmični orakelj – 13. roža življenja (Irena Baša, Sonja Mikuž), ob 16.30 okraševanje pirhov z bombažno nitjo za otroke od 4. leta starosti dalje (Brigita Medžimorec), ob 19. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski). V petek ob 14. uri bo trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK), ob 17. uri pa debatna delavnica Moje mnenje o … (Dominik Golob, Sonja Mikuž) in potopisno predavanje Bavarski gozd (Simon Petrovič). V soboto ob 9. uri bo na Trgu kulture humanitarni dogodek Dan za spremembe (bazar s stojnicami). V ponedeljek ob 17.30 bo joga smeha (Klavdija Zver), v torek ob 14. uri pa bobnarska delavnica (Zlatko Horvat). LENDAVA V soboto, 28. marca, ob 17. uri bo v gledališki in koncertni dvorani prireditev učencev in učiteljev Dvojezične osnovne šole II Lendava z naslovom Mi zmoremo – ujemi svoje sanje z Obutim mačkom. PUCONCI V četrtek, 26. marca, ob 18. uri bo v Zeleni dvorani dobrodelna prireditev Vsaka mama je prava mama ... Po prireditvi bo dobrodelni bazar na OŠ Puconci, zbrani denar pa bodo prek šolskega sklada namenili za pomoč socialno ogroženim otrokom vrtca in šole ter za nakup didaktičnih sredstev. Organizatorji so otroci vrtca ter učenci in kolektiv OŠ Puconci. V soboto, 28. marca, ob 19. uri bo v vaškogasilskem domu peti folklorni večer z nastopi folklornih skupin Podkolonca Cankova, Makole, Apače in Sakalovci, Bratonskih pevcev, učencev OŠ Cankova in Tamburaške skupine Odpisani. HRASTJE - MOTA V nedeljo, 29. marca, ob 14. uri bo v gasilskem domu prireditev ob materinskem dnevu. Kandidat/-ka za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice mora izpolnjevati pogoje v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009, 64/2009, 65/2009, 20/2011, 40/2012-ZUJF in 57/2012-ZPCP-2D). MURSKA SOBOTA Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. SPODNJI KAMENŠČAK Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let. Kandidati/-ke morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi; nazivu; opravljenem strokovnem izpitu; opravljenem ravnateljskem izpitu, če kandidat/-ka ravnateljskega izpita nima in bo imenovan/-a, si ga bo moral/-a pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata; delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju; originalno dokazilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost; originalno dokazilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku zoper spolno nedotakljivost oziroma zoper njega/njo ni vložena pravnomočna obtožnica. Dokazilo o nekaznovanosti in dokazilo, da kandidat ni v kazenskem postopku ob oddaji vloge, naj ne bo starejše od 30 dni). Pisne prijave s kratkim življenjepisom, programom vodenja zavoda in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Glasbene šole Murska Sobota, Cvetkova ulica 2c, 9000 Murska Sobota, z oznako »PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA«. Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 31. marca 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. BELTINCI CANKOVA Glasba našega srca: Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. v Murski Soboti je vadba 1. stopnje vsak četrtek ob 17.30 (učilnica 37). Joga za starejše je v Domu starejših Rakičan vsako sredo ob 13.45 in v Domu starejših Murska Sobota vsako sredo ob 15.15. V telovadnici radenskega Dosorja bo joga za starejše vsako sredo ob 18. uri. V Osnovni šoli Gornja Radgona (likovna učilnica) bo vadba 1. stopnje v ponedeljek ob 17. uri in v sredo ob 19. uri. Turistične prireditve LENDAVA Film BELTINCI BULLETPROOF PICASSO – Train HOLD MY HAND – Jess Glynne V četrtek, 26. marca, ob 17. uri bo v prostorih Društva upokojencev Gornja Radgona literarni večer Ljubo doma. V petek, 27. marca, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani koncert, na katerem bodo nastopili Marko Švenda - Žiga in Klapa Kampanel. LJUTOMER PREDLOGA V ponedeljek, 30. marca, ob 16.30 bo v Splošni knjižnici Ljutomer pravljična ura. GORNJA RADGONA PREDLOGA 2. PLEŠI Z MANO – Društvo mrtvih pesnikov 3. VISOKO NAD OBLAKI – Neisha 4. ŠALTINKA – Rudi Bučar 5. LJUBEZEN BEŽI – Regina LJUTOMER V petek, 27. marca, ob 19. uri bo v gledališču Park 48. pomladni koncert Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača, ki ga vodi zborovodja Tomi Bušinoski. Gostje bodo MPZ Mavrica OŠ Tišina. 20.10 Zimzelenčki z Natašo Hakl 1. NEHI TEŽIT – Katarina Mala 35 napovednik dogodkov 1. KRATKO A SLADKO – Pajdaši 2. KO BOM ODŠEL – Nemir 3. ONA DIŠI PO POMLADI – Spev 4. GLASBA JE MOJ ČAROBNI SVETAnsambel Franca Miheliča 5. ME IMAŠ ŠE SPLOH KAJ RADA – Modrijani LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 26. marca 2015 | Vestnik | V soboto, 28. marca, med 10. in 12. uro bo v Pomurskem muzeju Murska Sobota velikonočna delavnica. V soboto, 28. marca, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekije medgeneracijsko druženje – tarok v teoriji in praksi. ČRENŠOVCI V soboto, 28. marca, ob 18. uri bo v dvorani Župnijskega doma Svete družine razstava ročnih del. Na ogled bo še v nedeljo od 9.30 do 17. ure. BUDINCI V soboto, 28. marca, ob 18. uri bo v vaškogasilskem domu slovesnost ob materinskem dnevu z naslovom Od gostüvanja do materinstva. DOKLEŽOVJE V četrtek, 26. marca, ob 17. uri bo v prostorih nekdanje blagovnice Mercator (Glavna ulica 31) odprtje devete mednarodne razstave Pirhi, vino in velikonočni izdelki. Pripravlja jo Zveza kulturnih društev Lendava v sodelovanju s kulturnimi in vinogradniškimi društvi. Razstava s pokušino vin bo v petek in soboto med 11. in 19. uro ter v nedeljo med 9. in 18. uro. Vsak dan ob 16. uri bo kulturni program z nastopi društev, v petek ob 11. uri pa še lutkovna predstava Zajček se je izgubil v izvedbi Vrtca Lendava DE II. VERŽEJ V petek, 27. marca, ob 11. uri bo v Centru DUO Veržej odprtje sedme Razstave pirhov in velikonočnega ognja slovenskih pokrajin. Ob tradicionalnih, sodobnih in otroških pirhih bodo predstavili tudi razstavo umetnosti krašenja velikonočnih sveč in zbornik o velikonočnem ognju, ki so ga pripravili strokovni sodelavci slovenskih muzejev pod vodstvom etnologinje Jelke Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota. Razstavo, ki bo na ogled do 2. maja, bodo popestrili še likovni objekti Gregorja Samasturja. GORNJA RADGONA V petek, 27. marca, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot. MELE V petek in soboto, 27. in 28. marca, po 7. uri bo v Vrtnem centru Kurbus razstava malih živali. GRAD V soboto, 28. marca, ob 10. uri se bo začel pri gradu pohod Trideželnega parka Goričko-Raab-Örseg v dolžini dvanajst kilometrov po območju Občine Grad z ogledom naravnih in kulturnih znamenitosti. Po vrnitvi na grad bosta druženje ter ogled velikonočnih delavnic in razstave. Pohod se vpiše v izkaznico Pohodnika/pohodnice po Goričkem. Med 10. in 16. uro bodo na grajskem dvorišču in v prostorih gradu velikonočne delavnice in razstava, obenem pa bo na stojnicah pisana ponudba velikonočnih in spomladanskih izdelkov ter velikonočne kulinarike. Med 11. in 13. uro bodo delavnice za otroke, med 13. in 15. uro pa delavnica izdelovanja remenk v batik tehniki. Ob 14. uri bo razglasitev rezultatov natečaja Vüzenski dar. LJUTOMER V soboto, 28. marca, med 8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot. MARTJANCI Vsak ponedeljek ob 18. uri je v vaškem domu ustvarjalna rokodelska delavnica za odrasle, ki jo pripravlja Turistično društvo Martin Martjanci. V soboto, 28. marca, med 10. in 20. uro bo na ogled razstava velikonočnih izdelkov s pomladansko motiviko Pozdrav pomladi. SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI V soboto in nedeljo, 28. in 29. marca, bo v večnamenskem prostoru pri cerkvi razstava kulinaričnih dobrot in ročnih del v organizaciji Društva podeželskih žena Sv. Jurij ob Ščavnici. LIPOVCI V soboto in nedeljo, 28. in 29. marca, bo v vaškem domu razstava vezenin v organizaciji KUD Lipovci. V soboto bo na ogled med 17. in 20. uro, v nedeljo pa med 9. in 17. uro. BORAČEVA V nedeljo, 29. marca, med 11. in 17. uro bodo v lovskem domu razstava in blagoslov velikonočnih dobrot ter kulturni program. PROSENJAKOVCI V nedeljo, 29. marca, med 10. in 18. uro bo v starem gasilskem domu razstava velikonočnih aranžmajev, remenic in vezenin z velikonočno tematiko. V sredo, 1. aprila, ob 18.30 bo v vaškem domu odprtje velikonočne razstave, ki so jo pripravili otroci iz vrtca Sonček Dokležovje in učenci OŠ Bakovci s podružnico v Dokležovju ter člani DPM Dokležovje. Svoje gobeline pa bo predstavila Brigita Kovač. Na ogled bodo do 7. aprila. NEGOVA, GORNJA RADGONA VADBA JOGE V POMURJU Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: [email protected]. Do 20. junija poteka vsak teden vadba joge v Pomurju v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na ekonomski šoli Grad Negova bo odprt od srede, 1. aprila, do 31. oktobra od četrtka do nedelje med 10. in 17. uro. Od 1. aprila do 31. oktobra bo odprt tudi Muzej Špital v Gornji Radgoni, in sicer od torka do sobote med 10. in 14. uro, z izjemo petka, ko bo odprt med 14. in 18. uro. 36 (ne)nazadnje | Vestnik | 26. marca 2015 Četrtek: pretežno oblačno 7 | 16 Petek: oblačno, dež, veter (S) 7 | 11 vreme Sobota: zmerno oblačno, veter (S) 4 | 13 www.vestnik.si | e: [email protected] Nedelja: pretežno oblačno 0 | 16 Ponedeljek: pretežno oblačno 5 | 15 fotografija tedna Andrej Velkavrh Za prihodnost gasilskega življa ob reki Muri se zagotovo ni bati. Dvesto petdeset kratkohlačnikov je namreč svoje znanje preverilo na regijskem kvizu v Puconcih in dokazalo, da obvlada ta posel. Treba je bilo pravilno ravnati z gasilsko opremo in tudi pokazati teoretično znanje. Uf, je bilo napeto! Tris najboljših: pionirji – Boreci, mladinci – Bodonci 1 in pripravniki – Bodonci. Šef pomurske gasilske mladine Bojan Lončar: »Ponosen sem, ker dobro delamo z najmlajšimi v naših vrstah. Kviz je dobro sporočilo.« Vsi dosežki tekmovanja iz Zelene dvorane in več fotografij na spletnem naslovu Pomurje.si. A. B. fotografija nataša juhnov V četrtek bo sprva oblačno, padavine bodo v Prekmurju verjetno zjutraj kar hitro ponehale. Čez dan bo večinoma suho. Ponekod bo prehodno zapihal jugozahodnik. V petek bo oblačno, predvsem dopoldne bo občasno deževalo. Popoldne bo dež ponehal in oblaki se bodo začeli trgati. Pihal bo severni do severovzhodni veter. Hladneje bo. V soboto bo večinoma sončno, pihal bo severni veter. V nedeljo bo zmerno, občasno pretežno oblačno. Napoved za ponedeljek pa je še precej nezanesljiva. Čez srednjo Evropo se bo pomikala vremenska fronta. Ali bo tudi k nam prinesla dež ali ne, pa je še težko napovedati. *** Ali sončni mrk vpliva na vreme? Morda se boste ob tem vprašanju zasmejali in zamahnili z roko, češ kje je Sonce v vesolju, le kako bi lahko vplivalo, če je tisto uro ali malo dalj časa manj sončne svetlobe v razmeroma ozkem pasu na Zemlji. No, pustimo ob strani razne šamane ali predstavnike kakšnih ezoteričnih ali verskih skupnosti, ki iz sončnega mrka napovedujejo marsikaj, tudi vremenske ujme. V resnici pa sončni mrk v krajih, kjer se sonce skoraj skrije, malo vendarle vpliva na vreme. Vsakič, ko nekaj zmanjša dotok sončne energije na zemljo, se ozračje ohlaja ali se neha segrevati. Pustimo seveda noč, ki je najdaljša prekinitev v dotoku sončne energije in zajame največje območje naenkrat. Tudi oblačnost vpliva na ta način. Podnevi se ne segreje toliko kot ob sončnem vremenu, da ne naštevamo naprej. Ja, ob sončnem mrku se za razmeroma kratek čas zmanjša tudi količina sončne energije, ki pride do tal. In še to le v nekem razmeroma ozkem pasu sence, ki jo Luna meče na Zemljo, ko je med Soncem in Zemljo. In vendar je to dovolj, da v tem času lahko opazimo manjše vremenske spremembe. Če je sončni mrk poleti, ko nastaja kopasta oblačnost, se ta začne sušiti. Zrak se ne segreva več in zato se tudi preneha dvigati, termika se prekine, s tem pa tudi nastajanje in rast kopastih oblakov. Tudi ptiči, ki izkoriščajo termična dviganja za jadranje, se spustijo, ker jim pač oslabljena ali prekinjena termika ne omogoča več jadranja. Vidra – nov razstavni prostor na sedežu KPG Spoznavanje vodnih ekosistemov Odprtje s predavanji o varstvu vod – Gorički potoki še v razmeroma dobrem stanju, manj pa brežine Ob svetovnem dnevu vod (22. marec) so na sedežu Javnega zavoda Krajinski park Goričko odprli nov razstavni prostor, imenovan Vidra. Ta je namenjen spoznavanju vodnih ekosistemov in njihove biodiverzitete. Kot pravijo predstavniki parka, so se skupaj z Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine Lutra odločili, da modele, ki so bili izdelani v okviru projekta Life AquaViva, postavijo na ogled na sedežu zavoda, torej na gradu pri Gradu. S tem so pridobili že tretji naravoslovni razstavni prostor, ki skupaj s predlani odprtima prostoro- ma, imenovanima Upkač in Kukavica, oblikuje širšo zbirko o naravi in okolju na Goričkem. Tudi ta bo kot del stalne razstave namenjen vsem obiskovalcem gradu, posebej pa šolski mladini. V parku si tako prizadevajo dati vsebino čim več prostorom največjega vestnikov koledar Č – 26. marec MAKSIMA P – 27. marec RUPERT S – 28. marec JANEZ N – 29. marec CIRIL P – 30. marec BOGO T – 31. marec BENJAMIN S – 1. april HUGO V petek, 27. marca, sonce vzide ob 5. uri in 44 minut, zaide ob 18. uri 17 minut. Tako bo dan dolg 12 ur in 33 minut. V petek, 27. marca, ob 8. uri in 43 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Med prvimi obiskovalci novega razstavnega prostora v gradu na Goričkem so bili učenci OŠ Grad. fotografija ciril kosednar slovenskega gradu. Zadnja takšna pridobitev je torej ta prostor, ki pa še ni dokončno urejen, saj so potrebna še nekatera obrtniška dela, da bo dobil pravo podobo, zato poskušajo najti dodatna sredstva. Marjana Hönigsfeld Adamič z inštituta Lutra ob tem dodaja, da so veseli, da je park sprejel te modele. Služili bodo javnosti o ozaveščanju in človeškem ravnanju z vodami. Modeli oziroma interaktivne makete prikazujejo razlike med reguliranimi in nereguliranimi vodotoki. Prav tako kažejo na posledice, ki se zgodijo, če iz vodnih ekosistemov odvzamemo neko naravno vrsto. Prikazati torej želijo, da voda ni le snov, ki se pretaka po strugi, ampak vse skupaj tvori življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst. Ob odprtju prostorov so organizatorji pripravili tudi predavanja. Dr. Mihael J. Toman z Biotehniške fakultete Ljubljana je govoril o varstvu vod, Marjana Hönigsfeld Adamič pa o vidri in živi vodi. Ta je za naš časopis ob dnevu vod povedala, da z vodotoki na Goričkem ni veliko drugače kot sicer z vodami v Sloveniji, to pomeni, da ne preveč dobro. Ti so sicer, kar zadeva fizikalno-kemijske lastnosti vode v sorazmerno dobrem stanju, ekomorfološko pa ne. Veliko upravljavcev napačno ravna z njimi. Ljudje so še vedno mnenja, da je treba ob potokih vse posekati in pokositi. To pa ne bo pomagalo pri poplavah, prej obratno, saj erozija nastopi prej. Še večja škoda pa so goloseki za obvodni živalski in rastlinski svet. Leto 2015 je tisto leto, ko bi morali po okvirnih smernicah doseči dobro stanje vod v celotni Evropski uniji. C. K. Naročite svoj [email protected] | 02 538 17 20 Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … VRHUNSKE CATERING STORITVE Zagotavljamo vam nepozabno kulinarično doživetje na vaši izbrani lokaciji 051/677 780 • [email protected] • 051/228 750 • [email protected] casopisi oglas_catering.indd 1 17.3.2015 13:06:42
© Copyright 2024