Filozofija
za otroke
gr. φιλοσοφία: filosofía
φίλος - prijatelj
σοφία - modrost
=
ljubezen do modrosti
OPREDELITEV PREDMETA
P
(Učni načrt, str. 5)
redmet filozofija za otroke je po vsem svetu razširjen in didaktično dodelan
program. Izhodišče dela so zgodbe iz življenja otrok. Preko njih učitelj vodi dialog, učenci pa sodelujoče raziskujejo v zgodbe vpletene probleme. Predmet
je naravnan tako, da spodbuja samostojno in kritično mišljenje ter razvija višje
kognitivne in komunikacijske sposobnosti. Potek ure tako ni vnaprej določen, temveč
je ura rezultat skupinskega raziskovanja učencev, ki se razvije ob branju zgodb.
Predmet se obravnava v 7., 8. in 9. razredu in obsega eno uro tedensko. Čeprav se
nadgrajuje, ne zahteva udeležbe pri pouku leto poprej in se vsako leto obravnava kot
samostojna celota.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA
- Filozofsko raziskovanje etičnih,
socialnih, spoznavnih in ontoloških
problemov,
- razvijanje avtonomnega, kritičnega,
refleksivnega mišljenja,
- razvijanje domišljije in kreativnosti,
- razvijanje kulture dialoga (izražanje in
zagovor lastnih stališč, mnenj, poslušanje,
upoštevanje stališč drugih …),
- razvijanje miselnih spretnosti
(oblikovanje mnenj, analiziranje,
sintetiziranje, primerjanje, klasificiranje,
postavljanje vprašanj, iskanje hipotez,
izpeljevanje, odkrivanje predpostavk in
posledic, reševanje problemov).
(Učni načrt, str. 6)
“Filozofija se začne s čudenjem.”
Platon
METODE DELA
O
snovna metoda je vodena diskusija, ki se sproži ob zgodbah
iz čitank, vsebina ure pa se prilagodi interesu učencev. Po potrebi
lahko vključimo tudi druge metode: proFilozofski problemi, prevedeni v otroški
jektno delo, igro in simulacijo, raziskovaljezik, vzpodbujajo radovednost;
no učenje, pisanje krajših sestavkov.
enakopravno sodelovanje v raziskovalni
skupini otrok krepi pozitivno samopodobo
na osnovi lastnega prispevka k pouku in
omogoča, da učenci na pozitiven način
“Meje mojega jezika so meje
doživljajo sebe in druge. Cilji predmeta
mojega sveta.”
prispevajo k razvijanju strpnosti,
humanosti in zavedanja človekovih
Wittgenstein
pravic.
Za radovedne, tiste, ki razmišljajo s svojo glavo, razglabljajo o
sebi in drugih, okolju, ki jih obdaja, odnosih med ljudmi,
postavljajo vprašanja (tudi na glavo in v obratnem vrstnem redu),
utemeljujejo in iščejo možne rešitve …
7. razred
Kritično mišljenje
(35 ur)
Izhodišče je čitanka z naslovom Harijeva odkritja.
Predlagane vsebine:
1. RAZISKOVANJE IN MIŠLJENJE
raziskovanje, odkritje, izum;mišljenje kot raziskovanje; resnica; splošne trdilne in
nikalne sodbe
2. PREDPOSTAVKE IN POSLEDICE MIŠLJENJA
negativna čustva, različnost, praznoverje, predsodki, stereotipi,
osebnostna identiteta; misli, izvor misli, proces mišljenja, dialog, realnost misli,
domišljija, sanje, mišljenje in domišljija; pojem, množica; splošno trdilne in nikalne
sodbe, delno trdilne in nikalne sodbe; globoko in togo mišljenje, moralno in logično,
posamezno in splošno, podobnost in razlika; izobraževanje, dobro, funkcija šole,
samostojno razmišljanje
3.UM, ČLOVEK IN KULTURA
človek, žival, smrt, um, možgani, misli drugih, osebnost; miselni slogi; sklepanje na
podlagi odnosov med sodbami; kultura
4.KDO SEM?
konformizem, pritisk, gotovost, dvom, sram, spoznanje in občutenje;
gosti, prijatelji, ljudje in njihovi hobiji: umetnost, lov, uživanje;
odrasli in otroci; raziskovanje, mišljenje, razumskost, čustva
“Naš čas daje misliti, najbolj pa v njem daje misliti to,
da še vedno ne mislimo.”
Martin Heidegger
8. razred
Etična raziskovanja
(35 ur)
Izhodišče je čitanka z naslovom Liza in etična raziskovanja.
Predlagane vsebine:
1. PRAV IN NAROBE
prav in narobe; pravice; dolžnosti in pravice; postaviti se na mesto drugega človeka,
odraslega, živali, empatija; cilji in sredstva
2. SVOBODA IN PRAVILA
svoboda, nujnost, usoda; pravilo
3.VREDNOTE, DEJSTVA, MNENJE
človek, žival, smrt, um, možgani, misli drugih, osebnost; miselni slogi; sklepanje na
podlagi odnosov med sodbami; kultura
4.POŠTENOST
pošteno in prav; privilegij in dolžnost; zakon in poštenost; zakon in dobro; poslušnost
5. PRIJATELJSTVO
prijateljstvo in pravičnost; živalski prijatelji; ljubezen
6. O DISKUSIJI
diskusija; mišljenje in raziskovanje; etično raziskovanje, moralna konsistentnost
“Mislim, torej sem.”
Rene Descartes
“Neraziskanega življenja ni vredno
živeti.”
Sokrat
“Svoboden je tisti, ki ga usmerja razum, ki ga ne vodi strah, vendar
neposredno hrepeni po dobrem.”
Baruch Spinoza
9. razred
Jaz in drugi
(32 ur)
Izhodišče je čitanka z naslovom Marko in raziskovanje družbe
Predlagane vsebine:
1. DRUŽBA
naravno in družbeno; družbeni odnosi, družba in institucije, sprejemanje odločitev
2. ZAKON
namen zakonov; vrste zakonov; prestopek in zakon; zakon in kazen
3. PRAVIčNOST
pravičnost in svoboda; pravičnost kot poštenost; enakost možnosti in svoboda;
pravičnost in razlike; pravičnost in enakost
“Ampak kaj je filozofija? Mar to ne
pomeni priprave na soočanje s
stvarmi, s katerimi se srečujemo?”
Epiktet
“Človek ne more precenjevati
veličine in moči svojega uma.”
Georg Friedrich Hegel
“Nič ni dobro ali slabo, razen
dveh stvari; modrost, ki je
dobra in
nevednost, ki je slaba.”
Platon
»Nikogar ne morem ničesar
naučiti,
lahko jih le spodbudim k
razmišljanju.«
Sokrat
“/.../ znanje je domišljija,
svoboda in mir,
v katerem brezkrbo zaplavaš.”
Nina Kramar, 9. B
šolsko leto 2015/2015
“V šoli nas naučijo lekcijo in nam
nato dajo test, medtem ko v
resničnem življenju opraviš test in se
nato iz tega naučiš lekcije.”
Nocole Zrim, 9.A
šolsko leto 2015/2015
“Mislim, da sanje izvirajo iz naših
najglobjih hrepenenj, želja,
strahov in spominov. Včasih so
običajne, enake kot misli, ki nas
prešinejo, ko smo budni. Včasih
čisto nore /.../. In včasih sanjamo
prav tisto, kar si budni niti ne
dovolimo pomisliti.”
Gaja Jakopin, 9. A
šolsko leto 2015/2015
“Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi
in hčere klica življenja k življenju
so. Po vas prihajajo, a ne od vas.
Čeprav so z vami, niso vaša
lastnina. Lahko jim
darujete svojo ljubezen, tode ne
morete jim dati svojih misli, kajti
imajo svoje misli. Lahko sprejmete
njihove telesa, ne pa njihovih duš,
kajti njihove duše že prebivajo v
hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v
sanjah ne morete obiskati. Lahko
si prizadevate, da bi bili takšni kot
oni, toda ne trudite se, da bi bili
oni takšni kot vi.”
Khalil Gibran
“Človeka odlikujejo dejanja in
odločitve. Dejanja so pravi pokazatelj,
kakšna je oseba, ki je dejanje izvršila.
Za določeno dejanje je potrebna
odločitev - velikokrat pretehtana in
premišljena. Za modre odločitve pa
je potrebno mišljenje oz. sestavljanje
misli. /../ Mišljenje nam izoblikuje
samopodobo, z njim lahko dosežemo
svoje cilje in se z njim predstavimo
drugim ljudem. /.../”
Vid Milaković, 9.B
šolsko leto 2015/2015