Taborni{ko obarvana zimska
orientacijska liga
Glasujte za rutico raziskovalcev
in raziskovalk
Namenite del dohodnine ZTS
oziroma Skavtski fundaciji
2
december
Novice
[kljoc, {kljoc ... na seminarju
Fotografija
Kaj je zaslonka, kako deluje fotoaparat in
kak{ne objektive poznamo? Pa seveda, kaj je dobra
fotografija, kaj je to kompozicija, kako posneti
bolj{e fotografije in kako uporabiti fotografske
ra~unalni{ke programe, da iz njih dobimo `elen rezultat?
Ogromno fotografskega znanja, strnjenega v en
vikend seminar v Gozdni {oli v Bohinju. Na seminarju, primernemu tako za za~etnike, kot tudi za
izku{enej{e fotografe, smo udele`ence popeljali od
osnov fotografije do spoznavanja in preizku{anja
zahtevne studijske fotografije s preizku{anjem razFoto: Pugy
li~ne postavitve studijskih lu~i. Gostujo~i predavatelj na seminarju, fotograf ~asopisa Delo, Voranc
Kak{na bo rutica za
Vogel, pa je udele`encem predstavil delo fotoreporterja, prednosti in slabosti tega poklica ter pokazal prakti~ne pristarostno vejo RR
Foto: SiNi
mere svojih fotoreporta`.
[e enkrat objavljamo fotoVse osvojeno znanje so udegrafiji
rutic, ki sta pri{li v o`ji izle`enci seminarja preizkusili
bor
kot
novi rutici starostne
tudi sami in ustvarili marsikateveje
raziskovalcev
in raziskoro zanimivo in tehni~no zahtevvalk. Prvi predlog je vijoli~asta
nej{o fotografijo. Predvsem pa so
udele`enci spoznali, da se ne
rutica z rumenim robom, medsmejo zadovoljiti zgolj s povtem ko je drugi predlog oran`na
pre~nimi fotografijami. ^ar fotorutica z rumenim robom. Ve~ o
grafije je namre~ tudi v tem, da v
tem lahko preberete v novemposnetek vlo`imo ~im ve~ znanja
brski {tevilki Tabora na strani
in domi{ljije ter tako ustvarimo
27.
bolj{e, bolj kreativne in bolj zaniA. C.
mive fotografije.
Glasovnico najdete na zadnji strani
Bla` Verbi~
Tabora.
3
Uvodnik
Izjava tedna
"V vojski potrebujemo varno in profesionalno opremo,
sicer ne bi bili profesionalci, temve~ taborniki."
Karel Erjavec, minister za obrambo na tiskovni konferenci o nakupih
nove opreme za Slovensko vojsko.
Pa smo spet bili v sredi{~u pozornosti, hoteli ali ne. Nedavno izre~ena izjava
na{ega ministra za obrambo je zagotovo vzbudila {tevilne komentarje in pomisleke
med taborni{ko javnostjo, prepri~an pa sem, da ve~ina drugih gleda nanjo kot na nekaj samoumevnega. Gre za povsem obi~ajen kli{e, ki sem se ga tudi sam naposlu{al
v ~asu slu`enja voja{kega roka. Iz tedna v teden. Lahko bi se razpisal o reku, da pes,
ki laja, ne grize, a nima smisla.
Kakor tudi ne bi imelo smisla, da kot organizacija reagiramo z izjavo za javnost,
vsaj ne v tistem tonu, kot bi nekateri pri~akovali in `eleli. Zakaj pa bi?! Zato, ker
s(m)o se nekateri taborniki verjetno ~utili u`aljene. Sploh, ~e se spomnim na{ega
prisr~nega sprejema ministra na junijskem Skavtfestu v Velenju! Navsezadnje pa
tudi ne bi bilo modro kritizirati institucije, ki je ena izmed partnerjev taborni{ke organizacije, ki nam ve~krat prisko~i na pomo~.
Vsak pri sebi si je ob tej izjavi ustvaril lastno mnenje, tudi sam sem si ga. A glede
na to, da smo kot organizacija `e pred leti slavili 50 let, smo izku{eni in modri, zato si
nismo dovolili koraka v napa~no smer. Tudi sicer moramo razmi{ljati in reagirati
modro in tak{ne in podobne pripetljaje izkoristiti sebi v prid, ne pa napadalno
obto`evati ali tarnati in vzbujati vtis, kak{na krivica se nam godi s tak{nimi kli{eji.
Izjavo ministra lahko interpretiramo tudi hudomu{no – da minister tako ceni na{e
sposobnosti, da je dovolj, da nabavimo opremo, pa lahko zamenjamo Slovensko vojsko. Pa ~eprav je res, da na ideolo{ki ravni ne `elimo imeti ni~esar z oro`jem za ubijanje.
Verjamem, da je te`ko biti politik. Paziti mora{ na vsako izre~eno besedo, kajti
zelo hitro lahko koga u`ali{. Nisem pa prepri~an, da ne bom jutri spet sli{al istega
kli{eja.
Ale{ Cipot, urednik
Kazalo
10 Taborniki smo zakon
12 Faca
23 Vrisovanje
24 Razpisi
26 Zimska O-liga
28 Kazalo letnika 2007
31 Klepet
33 Od rodov
Bo`i~ek na leto{njem Jamboreeju v
Angliji. Foto: Miha Ma~ek
4
december
Petra
Grmek
IGRA 5
Ale{a
Meti
Decembrski mraz je grizel do kosti, zato so se
Pisane ka~e odlo~ile, da bodo dana{nje vodovo
sre~anje pre`ivele v topli taborni{ki sobici, ob
~aju in igrah. "Zakaj pa je prek mize pogrnjena
rjuha?" je vpra{ala Tina, ko je hotela odlo`iti
skodelico. "Danes se bomo igrali igre spomina in
~utov, ki jim pravimo tudi Kimove igre. Rjuha je
del na{e prve igre," je pojasnil Luka.
Vsak je vzel v roke kos papirja in svin~nik, Luka pa je razlo`il
igro: "Na mizi le`i dvajset predmetov, prekritih z rjuho, ki jo
bom odgrnil za eno minuto. V tem ~asu si oglejte predmete in
si jih poskusite ~im ve~ zapomniti. Nato bom mizo zopet pregrnil, vi pa boste na listek napisali vse predmete, ki si jih boste
zapomnili." Takoj, ko je odgrnil rjuho, so taborniki pri~eli ogledovati: zobna krta~ka, o~ala, lon~ek, {karje, kompas, nogavica, svin~nik, kovanec, pli{ast medvedek, rutao ... In minuta
je res hitro minila. Luka je zopet pregrnil mizo, Pisane ka~e pa
so tuhtale, kaj vse so videle. Tokrat je bil najbolj uspe{en Matija, ki si je zapomnil prav vse.
"Zdaj pa bomo preizkusili {e va{a u{esa," je dejal Luka in
prinesel radio. "Na zgo{~enko sem posnel deset razli~nih zvokov, vi pa boste morali uganiti, kaj jih povzro~a." Kmalu se je
zasli{alo {umenje, nato mu je sledilo brnenje, pa ~ivkanje, topot, mukanje, pokanje in drugi zvoki. "Uh, ta je bila pa
te`ka!" je dejala Ur{a. "Jaz sem spoznal samo mukanje in zvonenje cerkve," je dodal Matev`. "Pa {umenje vetra in ~ivkanje
ptic," je dodal Ale{. Tokrat so bili zmagovalci vsi, saj so s skupnimi mo~mi prepoznali vse zvoke.
Za naslednjo igro je
Luka pripravil ve~
lon~kov, katerim je
preluknjal pokrov. V vsakega je dal
nekaj, kar
i m a
zelo zna~ilen vonj. V enem je bil pralni pra{ek, v drugem kis, v
tretjem cimet, v ~etrtem kava in tako naprej. Taborniki so nato
po vonju dolo~ili, kaj je v vsakem lon~ku. "Kako di{i," je
vzkliknla Mojca, ko je vohala lon~ek s pralnim pra{kom. "Uf,
to je pa prav gotovo gor~ica," je zavihala nos Katja.
"Na koncu pa vas ~aka {e prav posebna in zelo pomembna igra," je rekel Luka in jim pri~el z rutkami zavezovati o~i. Za
njih je pripravil drobne ko{~ke hrane, ki so jo nato posku{ali
prepoznati po okusu. "Mmmm, to je sir, kajne?" je dejal Ale{
po prvem ko{~ku. "Aha, to je pa kocka sladkorja," je rekla
Tina. "To je jogurt ali pa kisla smetana," je rekel Matija pri
tretjem ko{~ku. Pri zadnjem ko{~ku pa so vsi ostali brez besed,
saj jim je Luka za konec pripravil prav posebej dobro ~okoladno pecivo.
"Luka, ali bomo naslednji~ spet preverili na{e ~ute?" je
povpra{al Rok. "Predvsem tega zadnjega, kajne?" je {e s polnimi usti dodal Ale{.
Poskusi tudi ti!
Ogleduj si predmete eno minuto,
nato zapri Tabor in jih napiši
na list papirja.
6
december
Zveri iz na{ih gozdov
Jasna Lojk, Martin Kav{~ek
in Alja` Gaber{ek - Aljo
Vesna
Zveri so velika skupina `ivali, zanje je
zna~ilna hitrost, ostra ~utila ter veliki in
nazaj zakrivljeni zobje. Njihovo telo je
pokrito z dlakami. @ivijo v prostranih in
razgibanih gozdovih.
Ris spada v dru`ino ma~k. Najdemo jih po vsem
svetu, razen na Antarktiki in v Avstraliji. So odli~ni
lovci. Plen dolgo zasledujejo in nato napadejo iz
zasede.
Ris ima rde~kasto siv ko`uh, posut s pegami, in na vrhu
uhljev ~opke dlake. Samci so precej ve~ji in te`ji od samic.
Tehtajo do 34 kg. So te`ji od tebe?
Zaradi lova in {irjenja ~love{kih naselbin je bil pri nas
pred dvesto leti iztrebljen. Na sre~o smo ga s tremi pari leta
1973 ponovno naselili v ko~evsko-ribni{ke gozdove.
Od devetih vrst medvedov pri nas `ivi le rjavi medved. Jedilnik rjavih medvedov sestavljajo ve~inoma
rastline, sadje in gozdni plodovi, jedo pa tudi manj{e
sesalce, `u`elke in ribe. Radi se posladkajo z medom.
Hrano i{~ejo zve~er in pono~i,
podnevi pa po~ivajo v
gostem grmi~ju. @ivijo
sami, zato jim
re~emo tudi samotarske `ivali.
Medvedi so
na{e
najve~je zveri,
saj so te`ki
ve~ kot 150
kilogramov! Parijo
se spomladi,
samica pa skoti
mladi~e pozimi v
brlogu. Mladi~a spremlja vse leto in {e naslednjo zimo, zato
v~asih vzgaja tudi dva mladi~a hkrati.
Medved, volk in ris ~loveku niso nevarne `ivali in
se ga, ~e je le mo`no, na
dale~ izognejo.
IGRA 7
Navadni ali sivi volk je bli`nji sorodnik udoma~enega psa. Te`ek je do 70 kg in je na{ najve~ji plenilec. Je
zelo hiter: v eni no~i lova bi lahko pri{el od Ljubljane
do Kranja in nazaj! Divjad preganja in jo tako iz~rpa.
To je dobro, saj s tem v naravi odstranjuje bolne ali
po{kodovane `ivali.
Vol~ja dru`ina se imenuje krdelo. Odnosi med volkovi v krdelu so to~no dolo~eni. Mladi~e imata lahko
le vodilna volkulja in volk.
Skozi zgodovino so zaradi strahu pred napadi
na ~loveka ali doma~e `ivali zveri ubijali. Danes
s tehnologijo po~asi prihaja tudi zavedanje, da
so te zveri (kot vsa ostala `iva bitja) pomemben
del na{ega planeta. Skupaj z nami tvorijo povezan krog `ivljenja. Zato je pomembno, da jih zavarujemo in ohranimo. Same se namre~ ne morejo ve~ braniti, niti se umakniti – ljudje smo povsod.Bi rad sre~al kak{no od teh `ivali?
Svojemu vodu in vodniku lahko predlaga{ izlet v `ivalski vrt, pa tudi obisk kak{nega gozdarja ali lovca.
Si vedel, da:
·
·
·
·
·
·
·
je v Sloveniji pribli`no 300 medvedov, 50 risov in 35 volkov?
da latinsko ursa pomeni medved in da je Veliki voz del ozvezdja Velikega medveda, v
angle{~ini Ursa major?
medvedje pozimi ne spijo povsem zares? Njihovi `elod~ki {e kar (sicer zelo po~asi) meljejo hrano, vsake toliko pa se tudi zbudijo in gredo na "lov". Temu strokovnjaki sedaj
re~ejo zimsko mirovanje.
so se doma~i psi razvili iz volkov, ki jih je ~lovek za~el udoma~evati `e v mlaj{i kameni
dobi, to je pred pribli`no 7000 leti?
da so medvedje tudi panda, grizli, ~rni medved in severni medved?
da jazbec spada v dru`ino kun, lisica pa v dru`ino psov?
da so zveri pri nas tudi {akal, jazbec, podlasice, vidre in divje ma~ke?
Viri: Sket, Gogala, Ku{tor, 2003. @ivalstvo Slovenije. TZS
december
Razvedrilo
Ugotovi, ~esa se Ajda,
Niko in Lena najbolj
veselijo med prazniki!
Petra
Rebus
NE BODI CEPEC, CEPI SE!
Si `e kdaj imel klopa? ^eprav so ~isto majhni, so najbolj nevarne `ivali v gozdu. Nekateri namre~
prena{ajo bolezen, ki lahko po{koduje mo`gane. Zdravniki ji pravijo klopni meningoencefalitis.
November in december sta idealna meseca za cepljenje proti tej bolezni. Pozanimaj se v lokalnem
zavodu za zdravstveno varstvo (v Ljubljani: www.zzv-lj.si; tel.: 01/586 39 00).
RE[ITEV "LABIRINTA": Ajda ñ okraski; Niko ñ sneg; Lena - medenjaki
REBUS, RE[ITEV: SNE@NI METE@
8
DOGODIV[^INA 9
SOS
Sestri odgovarjata sotrpinom
Pozdravljeni sotrpini! December je poseben mesec - poln prazni~nih lu~i, okra{enih
prostorov in veselih ljudi. Izkoristite ga. Veselite se `ivljenja in delite sre~o z
drugimi! Sre~no 2008 vam `eliva Kuhla&Kahla!!!
V: Hojla!
Ej, vajina rubrika je res zakon.
Pi{em vama, ker pa~ moram nekomu
malo pojamrati in upam, da mi bosta lahko pomagali. Kar se ti~e moje
postave in videza sem res lahko
sre~na, ker nikoli nisem imela nobenih te`av z odve~nimi kilogrami, nikoli nobenih diet in {tetja kalorij.
Sem suha, ker sem to podedovala
od svojih super prednic. Sicer vse
lepo in prav, ampak pred nekaj dnevi sem sli{ala, da se po {oli govori,
da sem zbolela, da imam anoreksijo.
Da sploh ni~ ne jem in da obsedeno
huj{am. To pa seveda ni res! Verjetno je neka so{olka raz{irila te govorice, najbr` iz ~istega ljubosumja, ker
ona nima take postave kot jaz. Kaj
naj naredim, da v {oli ne bodo ve~
buljili vame in opravljali za mojim
hrbtom?
Tja{a
Jaka Bevk - {eki
O: Draga Tja{a!
Najprej vse pohvale za pogum, da nama pi{e{ s tovrstno te`avo. Zavedati se
mora{, da anoreksija in bulimija {e vedno predstavljata nekak{no tabu temo v na{i
dru`bi. ^e si ti zdrava ter se normalno prehranjuje{ in giblje{, ima{ pa bolj ko{~eno
postavo, v redu - pravzaprav res super zate. Razumljivo pa to lahko spro`i zavistne
poglede tvojih sovrstnic, ki se
v teh pubertetnih ~asih
rahlo spopadajo s kilogrami. Vse, kar ti lahko
svetujeva, je, da si ne
pusti{, da bi govorice
vplivale nate. Sku{aj jih
pozabiti in `ivi ~im bolj
normalno naprej. Bodi
odkrita do okolice, ne
skrivaj svojih navad,
obenem pa ne pusti, da te
prizadene. Postavi se zase in v
primeru konfrontacije jasno
povej, da gre za izmi{ljotine,
da si pa~ tako grajena, a zdrava. Sre~no!
V: Draga Kuhla in Kahla!
O: Dobro jutro!
Groza, groza, groza ... @e tako al tako imam
polno problemov ~ez dan, potem pa pono~i vse
postane {e huj{e. Moje sanje so zadnje ~ase res
grozne. Sanjajo se mi stvari, za katere sploh ne
verjamem, da lahko nastanejo v moji glavi. Zjutraj se zbudim {e bolj utrujen in `iv~en in potem
cel dan razmi{ljam o teh sanjah. Kaj to pomeni,
zakaj se mi to sanja. Zve~er me je strah, ker ne
vem, kaj me ~aka to no~. Sli{i se malo neumno,
da se bojim svojih lastnih sanj, ampak se jih, res!
Naj navedem nekaj primerov: vesoljci, po{asti,
zveri, zobje, `rela, duhovi ...
No~na mora
Malo humorja za za~etek. Nerodna zadeva, da ni ve~ nobeno jutro dobro - vsa so grozna. Torej se vpra{ajmo, kje ti~i vzrok za vse to? Mogo~e v
prekomernem gledanju filmov, televizije, ra~unalni{kih igric, ali pa si preprosto pod prevelikim vtisom knjig s tak{no vsebino. Ne veva. Vsekakor bo{
moral kaj ukreniti - recimo, se s kom pogovoriti, prebrati kak{no knjigo o
sanjah. Ali pa preprosto pozabiti na to, se sprostiti in bo {lo mogo~e mimo,
kot eno tistih obdobij v `ivljenju, ko te tla~ijo more. Kaj pa ve{? Nedvomno
se nekaj dogaja v tvoji podzavesti, nekaj te preganja ali mu~i. Samo z raziskovanjem sebe oziroma prijateljskim pogovorom z nekom, ki mu zaupa{ in
te resni~no pozna, bi si lahko pomagal. Globoko v sebi verjetno `e pozna{
vzrok, a se boji{ z njim soo~iti. Poizkusi, izgubiti nima{ ni~esar - le vseh teh
grozljivih no~i!
Vsi potrebni nasvetov pi{ite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na [email protected].
10
december
Taborniki smo zakon
SiNi
TABORNI[KO IZRAZOSLOVJE
Da smo taborniki malce druga~ni od drugih ljudi, dokazuje tudi dejstvo, da imamo ~isto svoje izrazoslovje oziroma besede, za katere mi vemo, kaj pomenijo, drugi pa si ob njih skoraj zlomijo jezik. Tako
poznamo kar vrsto besed oziroma izrazov, ki so v uporabi `e desetletja ali ve~, vsako leto pa nastaja
tudi kopica novih izrazov, ki pa se ponavadi ve`ejo na posamezna rodova taborjenja. Lep primer je
izraz "Frbajs", ki ga zasledite na taborjenjih v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu. V kolikor ta
beseda pri vas vzbuja radovednost, boste za pomen te besede morali obiskati tabor [ale{ke zveze
tabornikov. V slede~em pisanju vam bom sku{al na kratko razlo`iti nekaj najbolj poznanih taborni{kih izrazov.
M^, GG, PP, ZTS, BiPi, LMB, ROT, NOT, ZNOT ... s
kraticami (pre)polno taborni{ko besedi{~e!
Kratice
Neverjetno, kako smo taborniki obsedeni s kraticami. Toliko, kot jih imamo mi, jih verjetno nima nih~e. Treba je opozoriti, da je njihova (pre)pogosta raba lahko za netabornike prav
odbijajo~a. Izrazi, ki so za nas povsem vsakdanji, so za njih
popolna "{pahedraj{~ina". Zato vsaj pri uporabi v medijih priporo~amo uporabo kratic in celotnega naziva.
Twist
Seveda vsem dobro poznana beseda, ki pa ima v angle{kem jeziku povsem drug pomen. Pri tabornikih beseda
twist pomeni taborni{ki kruh, ki pa ga verjetno zna spe~i prav
vsak. O receptu ne bom zgubljal besed. Testo lepo ovijemo
okoli palice in ga pe~emo nad `erjavico ter tako v zelo hitrem
~asu dobimo taborni{ki kruh.
Tabu
Tabu je polinezijska beseda, ki pomeni nedotakljivost. Beseda se je trdno zasidrala v na{em izrazoslovju in jo je {e vedno
mogo~e zaslediti na poletnih taborih {irom po Sloveniji. Pomen je zelo podoben originalnemu. Tabu oziroma prepoved
ponavadi velja za prostore, kamor tabore~i nimajo dostopa
(na primer {otori tabornega vodstva, gospodarski {otor, kuhinja).
Foto: Bla` Verbi~
DOGODIV[^INA 11
Latrina
Beseda latinskega izvora pomeni
preprosto, odprto strani{~e. Skoraj ni
tabora na katerem ne bi imeli poleg
po jagodah di{e~ih oziroma smrde~ih
kemijskih WC-jev tudi latrine. Zelo zanimiva pa znajo biti imena latrin, na
primer: luknja, kaka-lulu, hollywood
itd.
Foto: SiNi
Hike
Jamboree
Gremo na hajk! Le kdo ne bi poznal
te besede? Hajk je prevod angle{ke besede hike. Hajk pomeni izlet manj{e
skupine tabornikov (ponavadi ne ve~
kot enega voda), ki preno~i na prostem.
Priprave na hajk so zelo natan~ne in
skrbne, taborniki pa se na njem nau~ijo
kopico uporabnih stvari (orientacije,
pionirstva, kuhanja).
Besedo jamboree najdemo v le redkih slovarjih. V tistih, kjer jo najdemo, pa se
beseda razlaga kot mednarodni zlet skavtov. Izvor besede ni natan~no pojasnjen,
nekako se je oprijela teorija, da jamboree pomeni indijanski izraz za dru`enje plemen, kar pa ni nujno pravi pomen. Najbolj pomemben za nas je sedanji pomen
besede. @e leta 1920 se je lord Baden Powell odlo~il za to besedo in ji dal to~no
dolo~en pomen. "To je najve~ji zbor mladosti, do katerega je kadarkoli pri{lo," je
dejal ustanovitelj svetovnega skavtskega gibanja. In tudi letos, ko je v angliji potekal
svetovni skavtski jamboree, je bilo tako (42000 mladih z vsega sveta).
Mirko Dar je ~isto navaden fant. Ni vedno priden, v~asih
ne uboga mame in lahko bi rekli, da je povpre~en. V~asih
ne razume, zakaj mora hoditi v {olo in ne ve kaj bo po~el v
`ivljenju. Po~asi za~ne odkrivati, da bi rad `iveti druga~e.
Prevzame ga nemir ...
Nadaljevanje zgodbe boste izvedeli v leto{nji poslanici
Lu~i miru iz Betlehema, ki vam bo prinesla svoje sporo~ilo
preko Mirka Dar-a.
- nedelja, 16.12. ob 16. uri ma{a v ljubljanski stolnici
- nedelja, 16. 12. ob 17. uri osrednja prireditev pred magistratom
VABLJENI vsi taborniki, da se osrednje prireditve udele`ite v ~im ve~jem
{tevilu in pomagate Mirkotu Dar-u raz{iriti plamen miru naprej!
12
december
Faca
Ur{a Kobal - Snoopy
Lovro Splichal
Lovro Splichal je 13-letni tabornik, ki prihaja iz Rodu dobre volje iz [i{ke. ^eprav je tabornik {ele eno leto, je osvojil `e veliko taborni{kega znanja. Lovro je res velika faca, ker
tisti, ki ga ne pozna, misli, da je angel~ek, vendar je vedno pripravljen na
hec in jo kdaj komu po{teno zagode, da se vsi smejijo. Tudi ~e se zdi,
da je bolj tihe in mirne narave, zelo rad govori.
1. Prijatelji me druga~e kli~ejo {e ... Splih.
2. Znan sem po tem ... da sem z du{o in†telesom predan
nogometu.
3. Moja skrivnost je ... da rad jem sladkarije.
4. Moja najve~ja `elja je ... da bi uspel v nogometu.
5. ^e bi bil `ival, bi bil ... lev.
6. ^e bi bil bogat ... bi si omislil Ferrarija.
7. Kraj, ki si ga najbolj `elim obiskati, je ... Miami.
8. ^e bi se kar naenkrat zna{el sredi pu{~ave, bi ... hodil proti
jugu.
9. Moje najlep{e po~itnice so bile ... ko sem bil na taboru v
Kostelu.
10. Ko bom velik, bom ... u~itelj angle{~ine.
11. Moja najljub{a skupina je
... Big Foot Mama.
12. Najve~ja lumparija,
ki sem jo storil pri tabornikih, je bila ... ko
sem risal po mizi.
13. Najlep{a stvar, ki
se mi je zgodila pri tabornikih, je bila ... taborni{ki krst.
14. Biti tabornik pomeni ... da se ima{
vedno fino.
15. Na tabor sem {el
... ker mi je sestra
vedno govorila, da
so
taborjenja
zakon.
13
DOGODIV[^INA 13
GG delavnica Igra
Daj gol!
Sini [eki
IZVAJANJE: znotraj ali zunaj.
OPREMA: 2 ali 3 nogometne `oge oziroma
druge `oge podobne velikosti, pi{~alka za
sodnika.
^AS TRAJANJA: je neomejen, a vendarle naj
ne traja predolgo, saj lahko igra kljub
dinami~nosti in hitrosti postane nezanimiva.
Ta izjemno zanimiva, preprosta in dinami~na igra poteka takole. Udele`ence postavimo v krog, gledajo~ v notranjost kroga. Noge morajo imeti narazen in se z njimi dotikati sosedovih nog. Sodnik vr`e v igro prvo `ogo, naloga udele`encev pa je, da samo z uporabo rok spravijo `ogo med noge katerega
koli udele`enca v krogu in tako zabijejo gol. Udele`enci lahko branijo gol samo z rokami. Premikanje nog ni dovoljeno. Tistemu,
ki se mu zabije gol, se odvzame eno `ivljenje ali pa se ga izlo~i (odvisno od predhodnega dogovora). Po izlo~itvi tistega, ki je
prejel gol, ostali udele`enci sklenejo krog in igra se nadaljuje, dokler ne dobimo zmagovalca. ^e sodnik presodi, da postajajo
udele`enci predobri in da se igra ne razvija, v igro vr`e {e eno ali celo dve dodatni `ogi, da igra pridobi na hitrosti. Sodnik mora
vzdr`evati disciplino in hkrati paziti, da v igri ni prevelikega {tevila `og.
Imeti vod GG Novoletni ~as = vodov ~as
Barbara Ba~nik - Ba~a
December je ~as, ko od{tevamo dneve do novega leta, ki je lahko zelo lepo obdobje tudi v taborni{kih vrstah - saj so takrat po~itnice. Pa vendar se lahko vod v decembru sestane in naredi kaj
zabavnega, kaj lepega, predvsem pa tudi uporabnega in ustvarjalnega.
Sami naredite adventni ven~ek, ki bo krasil doma~o
mizo ali prijetno pozdravil prihajajo~e goste na vhodnih
vratih. Lotite se lahko tudi novoletnih vo{~ilnic, zavijanja
daril, okraskov za novoletno smrekico. Konkretni predlogi sledijo:
NOVOLETNE VO[^ILNICE
Potrebujete tr{i papir ali karton (bel ali razli~nih barv),
kuverte, ble{~ice, valovito lepenko, kola` papir, folije, trakove,
suh naravni material ... ter seveda {karje in lepilo. Potem pa
veselo na delo, dajte domi{ljiji prosto pot.
Uporabljamo lahko tudi serviete oziroma prti~ke z novoletnimi motivi, kjer izre`emo `eleni del in ga nalepimo na vizitko.
Dele, ki jih `elimo posebno poudariti, lahko prema`emo s 3D
lakom ali dodatno okrasimo z razpolo`ljivim materialom.
ADVENTNI VEN^EK
Tako kot pri vo{~ilnicah je tudi pri izdelavi ven~ka pomembna le dobra ideja. Tradicionalno klasi~en adventni ven~ek je iz
naravnih materialov. Osnova, na katero pletemo vejice, je
sklenjen krog iz vrbovega ali leskovega {ibja. Vejice so lahko
smrekove, br{ljanove, jelkine, cipresine ali iz kak{nega drugega drevja oziroma zimzelenih, obstojnih grmovnic. Lahko pa
uporabimo tudi mah. Na ven~ek postavimo {tiri sve~ke, vsaka
predstavlja en teden pred bo`i~em. Ven~ek pa lahko popestrimo
z umetnimi dodatki, kot so bunkice, pentlje, zvezdice, majhna
umetna jabolka, angel~ki. Seveda ne pretiravamo, da ven~ek
ne bo ki~ast. Izdelek lahko pobarvamo v zlato ali srebrno barvo
in ga popestrimo z naravnimi okraski, recimo s suhim sadjem
(rezine suhih pomaran~), cimetovimi pal~kami, stor`i, plodovi grmovnic, kostanjevimi je`ki, `elodi, `iri in {e in {e.
Omejitev glede oblik ni ve~. Ven~ki so lahko kvadratni, trikotni, lahko so v polkrogu ali enostavno inovativni - samo va{i.
Ustvarjajte skupaj z vodom za {e lep{e prazni~ne dni. ^e pa se
vam zgornji predlogi zdijo preve~ tradicionalni, lahko va{ vod
ustvari skupno elektronsko vo{~ilnico, ki jo potem vsak po{ilje
svojim prijateljem iz taborni{kih in netaborni{kih vrst.
14
december
^lovek ~loveku
Brina Kra{ovec
PODARI PRIJAZEN NASMEH
D
ecember je ~as, ko v na{i dru`bi privrejo na plan vrednote,
ki so med letom nemalokrat zanemarjene in pozabljene.
December je mesec skritih pri~akovanj, poln zimskih skrivnosti in razmi{ljanj o preteklem letu. Poglabljanje vase in lastno
`ivljenje, spominjanje prijetnih in tistih malo manj prijetnih dogodkov
nas vodi k tistemu neotipljivemu, kar vsakdo nosi v sebi. December
je tudi ~as nor~avih in zvedavih pogledov mladih in tistih malo manj
mladih, ki v te`kem pri~akovanju ~akajo na obisk treh dobrih mo`.
Simbolna vrednost treh dobrih mo` (Miklav`, Bo`i~ek in Dedek
mraz) je neprecenljiva in v dobrobit vrednotnemu sistemu na individualni in dru`beni ravni. Na `alost pa se je globlji pomen praznovanja bo`i~a kot dru`inskega praznika in novega leta izrodil in v potro{ni{ki dru`bi, kakr{na danes obvladuje svet, popolnoma prevrednotil ter mesec december spremenil v mesec mani~nih tekanj po
velikih nakupovalnih centrih.
Tudi v ZTS poteka v decembru kopica aktivnosti, ki so povezane z bo`i~nimi in novoletnimi praznovanji. Izdelovanje vo{~ilnic,
Lu~ miru iz Betlehema, dobrodelni koncerti, bo`i~ni sejmi in {e bi
lahko na{tevali. ^love{ka domi{ljija v tem ~asu za`ivi v vsej svoji
polnosti. K temu pripomorejo tudi prazni~no okra{ena mesta, ulice
in domovi ter iskrice, ki za`arijo v ~love{kih o~eh.
Na `alost pa nimajo vsi ljudje take sre~e, da bi jim za`arele o~i.
V ~asu kapitalizma se prepad med bogatimi in revnimi vsakodnevno
pove~uje. Izobilje in blaginja tistih, ki to lahko u`ivajo, pa v tem ~asu
postaneta razvidna in {e toliko bolj opominjajo~a za tiste, ki lahko
o vsem bli{~u in darilih samo sanjajo.
Ni pravi~no, da samo stojimo in gledamo, kaj se okrog nas
dogaja in kam brzi ta svet. V~asih je dovolj `e, da poka`emo so~utje
do ljudi, ki so pomo~i potrebni. Ne morete si misliti, koliko pomeni
topel stisk roke, prijazen nasmeh in lepa beseda. Ljudje, ki so
osamljeni, v ~asu dru`inskega praznovanja in dru`enja {e bolj
ob~utijo samoto.
Ljudje smo razli~ni, vsak po svoje dojemamo in do`ivljamo svet.
Bodimo v tem zadnjem mesecu leta odprti in prijazni. Sprejmimo
medse ljudi, ki so druga~ni, tiste, ki jih je bolezen priklenila na posteljo, tiste, ki se niso po lastni krivdi zna{li na robu rev{~ine, in
tiste, pri katerih iskra v o~eh bolj bledo `ari. Polep{ajmo jim dan z
drobnimi kamen~ki pozornosti, vsak po svojih zmo`nostih.
^love{ka bli`ina dela ~ude`e, z vodom lahko obi{~ete dom sterej{ih
ob~anov, kjer u`ivajo zadnja leta svojega `ivljenja ljudje, ki so ostali
sami, brez svojcev in dru`ine. @e drobna pozornost, ~estitka s prijaznim vo{~ilom, povzro~i val zadovoljnih pogledov in ponovno zaneti
iskro v o~eh. Tudi otroci iz revnej{ih dru`in bodo z veseljem sprejeli
vse tiste drobne sladkosti prazni~nih dni, ~e jim bomo le stopili naproti. Ob~utja tistega, ki podari del~ek sebe in svoje humanosti, so
nepopisna ob vseh hvale`nih pogledih, toplih stiskih rok, zadovoljnih obrazih in iskrivih o~eh ter bogato darilo vsem, ki dajemo.
@elim vam prijazen december ter ~imve~ prijaznih nasmehov,
prijetnih in mirnih dni.
Otrokove pravice niso "k'r neki",
otrokove pravice so zakon
D
andanes lahko vsak dan sli{imo izraze kot so: ~lovekove
pravice, otrokove pravice. Pravice same po sebi in govor
jenje o njih pa nima pravega smisla, ~e jih ne znamo uveljaviti v vsakdanjem `ivljenju.
Taborni{ka oziroma skavtska organizacija je primerno
mesto, kjer lahko mlad ~lovek spozna svoje pravice, dol`nosti in
odgovornosti. Na vpra{anje, kako pravi~na je taborni{ka oziroma
skavtska organizacija, nam lahko odgovorijo pisana in nepisana
pravila ter vrednote, ki znotraj organizacije veljajo. Bolj kot to pa je
pomembno, koliko njihovi ~lani spo{tujejo pravice. Klju~no vlogo
imajo vodje (na~elniki, stare{ine, vodniki), ki so zgled mlaj{im ~lanom in jih uvajajo v aktivnosti organizacije. Odgovornost ljudi, ki so
jim zaupane zahtevne in odgovorne naloge in imajo mo~, da s svojimi odlo~itvami pomembno vplivajo na druge ljudi, je velika. In prav
bi bilo, da se je zavedajo preden nalogo sprejmejo oziroma ravnajo
z vso potrebno skrbnostjo, da svojo vlogo vzgojitelja (kar hkrati
tudi so) dobro opravijo.
Naloga vodnikov in stare{in je zahtevna tudi zato, ker se pri
svojem delu sre~ujejo z otroki in mladimi, ve~inoma mladoletnimi
posamezniki. Otroci niso premladi, da pravega pomena pravic ne
bi razumeli. Pravic se namre~ lahko u~imo prav iz vsakdanjih situacij, ki potrebujejo zgolj razlago primerno starosti in zrelosti otroka.
Neupravi~en je tudi morebiten strah vzgojiteljev, da utegne izobra`evanje o otrokovih pravicah {kodovati skupini, ~e{, da se otro-
ci pravic `e tako ali tako preve~ zavedajo. @al tak{no mnenje {e
vedno prevladuje med mnogimi vzgojitelji otrok in mladih. Tako imenovano "izkori{~anje otrokovih pravic" je posledica njihovega nepoznavanja. V vseh prispevkih, objavljenih v tej reviji, poudarjamo,
da so pravice nelo~ljivo povezane z dol`nostjo in odgovornostjo slehernega posameznika. In prav tisti, ki nastopajo kot vzgojitelji
otrok in mladih imajo najlep{o prilo`nost, da jih o tem pravem pomenu podu~ijo. Hkrati pa naj jih dosledno spo{tujejo tudi sami. Le s
svojim zgledom bodo verodostojni u~itelji in njihova naloga je, da se
na tem podro~ju izobrazijo, v kolikor tega znanja nimajo.
Kajti, ko bo skupina mladih skupaj z vzgojiteljem "dihala", ne bo
ve~ nevarnosti, da bi kdorkoli izkori{~al ~lovekove pravice ter pripadajo~e dol`nosti in odgovornost. Urejeni odnosi in ve~ja sposobnost mirnega re{evanja konfliktov so s tem zagotovljeni.
Krivice so se `al dogajale `e v preteklosti. Dogajajo se {e vedno
in se bodo verjetno tudi v prihodnje. Ni v na{i mo~i, da jih v celoti
prepre~imo, kljub temu pa ne smemo izgubiti zaupanja vanje in pristati na kr{itve. Nih~e si kr{itev ne `eli, zato prispevajmo svoj kamen~ek v mozaik bolj pravi~nega sveta tako, da spo{tujemo pravice soljudi in se zavedamo svojih dol`nosti.
Jasna Turk, univ. dipl. soc. ped.
Varuh ~lovekovih pravic RS, Dunajska 56,
1109 Ljubljana
SLU@ENJE 15
Novice iz rodov in sveta na
Rutka.net
Ali ste vedeli, da obstaja ...? Rodovi webmojstri, zagotovite, da bo med novicami tudi va{a stran.
http://www.rutka.net/aktualno/novice-iz-rodov-insveta
Bubi
Rok za januarsko {tevilko
Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu
[email protected] ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje ~lankov za januarsko {tevilko je 23.
december. Januarska {tevilka izide 11. januarja.
Uredni{tvo
Napovednik december
14. december @ur MZT (www.mzt.org)
15. december Sprejem LMB na Dunaju
([email protected])
16. december 5. tekma Zimske O-lige
([email protected])
5. januar
Glas svobodne Jelovice 2008
(glasjelovice.rutka.net)
19. januar
Prvenstvo ^NJS - ^lovek ne jezi se
(cnjs.rutka.net)
19. januar
Izobra`evalni seminar za vodnike MZT
(www.mzt.org)
25.-26. januar ZOT (zot.rutka.net)
Ve~ informacij na www.rutka.net.
Kandersteg international
scout centre (KISC) vabi
Mednarodna
Nina Ku{ar
V mednarodnem skavtskem centru Kandersteg v [vici se v letu 2008 obeta
veliko zanimivega dogajanja, mnoge aktivnosti pa so odprte {ir{i skavtski
javnosti. [vicarji poudarjajo predvsem naslednje dogodke:
"Supporters weekend"
Zbrali se bodo pretekli, sedanji in bodo~i podporniki in ambasadorji, ki bodo delili svoje izku{nje in tako okrepili mre`o
podpornikov. Na voljo bo veliko razli~nih delavnic, skupine pa
bodo pripravile promocijske na~rte in predstavitve, ki bodo pomagali o centru raz{iriti "dober glas v deveto vas".
"World scout winter games"
V osr~ju Alp se obeta {porten, a mrzel vikend. Skavtske ekipe iz razli~nih dr`av se bodo pomerile v zimskih {portnih tekmovanjih, na primer smu~anju, bordanju, curlingu in drugih.
"Reunion"
V 85 letih je KISC gostil na tiso~e gostov. Ob praznovanju 85.
obletnice pripravljajo ponovno snidenje gostov. Sre~anje bo namenjeno izklju~no tistim, ki so `e kdaj prej obiskali center, ob
povratku pa bodo lahko videli, kaj se je od njihovega zadnjega
obiska spremenilo. Pripravljen bo poseben program, vklju~no z
"Mednarodnim ve~erom".
To pa {e zdale~ ni vse! Kandersteg odpira svoja vrata
vse leto z najrazli~nej{imi aktivnostmi. Ve~ informacij na
www.kisc.ch.
To pa {e zdale~ ni vse! Kandersteg odpira svoja vrata
vse leto z najrazli~nej{imi aktivnostmi. Ve~ informacij na
www.kisc.ch.
10. Makedonski nacionalni jamboree (20.-28. julij 2008)
Tokrat gre zares! Makedonski skavti so se odlo~ili, da bo
jubilejni 10. nacionalni jamboree zares mednaroden, s skavti iz
vse Evrope, ~e ne kar celega sveta. V nacionalnem parku
Mavrovo se bo zbrala pisana zasedba udele`encev, starih od
11 do 18 let, starej{i pa so vabljeni, da po svojih mo~eh pomagajo kot mednarodno osebje. Udele`enci bodo razdeljeni po vodih (9 udele`encev + vodnik).
Organizatorji obljubljajo zanimiv in razgiban program.
Razdeljen bo na razli~ne sklope, kot so skavtstvo, {port, kultura, etnologija, pohodi, ekskurzije. Tujim skavtom bodo organizatorji pomagali pripraviti tudi morebitno raziskovanje njihove
dr`ave pred ali po samem jamboreeju.
Prijave tujih udele`encev in mednarodnega osebja potekajo
preko nacionalnih skavtskih organizacij. Ve~ informacij
na www.scout.org.mk.
16
december
Aktualno
Fotoorientacija ...
Foto: Ale{ Cipot
... po Murski Soboti
Mesta skrivajo zanimive koti~ke. Mesta so kraji,
ki nikoli niso isti. Mesta naredijo ljudje, ki tam
`ivijo. In Murska Sobota je mesto. Sobo~anci so
zanimivi (in prijazni) ljudje. Spoznajte vse to
malo bolje. Mesto in tabornike.
Tako je vabil razpis fotoorientacije po Murski Soboti. Vabilu so se odzvali taborniki iz Murske Sobote in Ljutomera ter tudi njihovi star{i. Dvanajst {tiri~lanskih ekip
se je spopadlo s progo, ki je skrivala zanimive naloge.
Naloge, ki so poleg opisov in fotografij pomagale pribFoto: Miha Ma~ek - Muc
... po Ljubljani
Son~no sobotno dopoldne je v sredi{~e Ljubljane 17.
novembra zvabilo ve~ kot dvesto tabornikov vseh starosti. Na povabilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana, ki je
v sodelovanju z Rodom Heroj Vitez in Rodom Sivega volka
pripravila fotoorientacijo po ljubljanskih ulicah, se je
kar 40 ekip pomerilo v poznavanju Ljubljane in njenih
znamenitosti. S Pre{ernovega trga, kjer sta mimoido~e
zabavali `abici - maskoti ljubljanskih tabornikov - je tekmovalce pot vodila v Trnovo in Prule, na Trg republike,
li`no 70 udele`encem spoznavati mesto in murskosobo{ke tabornike. Na koncu je masikateri sobo~anec
priznal, da je mesto spoznal bolje, kot ga je v vsakdanjem `ivljenju.
Sprehod po Murski Soboti, ki je vodil od centra mesta in kulturnih ustanov v mestu do parkovnega gozdi~ka, nekdanjega `ivalskega vrta, Fazanerije, nazaj v
mesto, so popestrile naloge, ki so potovanje naredile {e
zanimivej{e. Izdelovanje in po{iljanje kartic prijatelju
ali doma~im je bila ena takih. Prav tako iskanje sledov
poplave izpred skoraj stotih let. Pa branje rimskega nagrobnika. Dobre vile pri sobo{kem gradu na sre~o niso
velikokrat pomagale, ker za to ni bilo potrebe. So pa
imele tudi dobre vile pripravljeno kak{no zabavno nalogo, ~e bi kdo potreboval dodatne to~ke, da bi lahko nadaljeval spoznavanje mesta.
Kuharski mojster La~en je s svojimi pomo~niki skuhal malico za vse udele`ence, zelenjavno enolon~nico
ali krepko gola`evo juho. Za prste oblizniti.
^isto na koncu pa {e nagrade in zaklju~na misel: naslednje leto spet. S {e bolj zanimivimi nalogami, {e bolj
pestro progo in {e ve~ zadovoljnimi udele`enci.
Nasvidenje v Murski Soboti!
Amerikanec
pred sodno pala~o, na `elezni{ko postajo, k Zmajskemu
mostu in seveda na Grajski hrib.
Da pot ne bi bila preve~ enostavna, so poskrbele
mno`ice demonstrantov na Kongresnem trgu, traserji, ki
so nekatere to~ke slikali iz zelo nenavadnih zornih kotov, in kontrolorji, ki so na kontrolnih to~kah preverjali
taborni{ko znanje in spretnosti tekmovalcev. Ekipe so
tako morale pokazati, kaj vedo o prvi pomo~i, minskem
polju in postavljanju {otora s prezeblimi prsti, pa {e koliko so splo{no razgledane, kak{en umetni{ki navdih jih
prevzame, ko gledajo kontrolorja, ki jih treso~ se ~aka
na kontrolni to~ki, in kako dobro taborniki ciljajo z `ogico.
Na veliko presene~enje vseh, ki so pripravljali progo,
skoraj nobena ekipa ni imela te`av pri iskanju kontrol in
prezebli kontrolorji so se hitro pri~eli vra~ati na start.
Kljub vsem na~rtovanim in nena~rtovanim izzivom, ki so
jih morali premagati tekmovalci, so vse ekipe orientacijo
zaklju~ile `ive in zdrave ter se vrnile na Pre{ernov trg,
kjer so jih ~akali navdu{eni organizatorji, topel ~aj in
majhno darilce. Ljubljanske `abe pa smo nad odzivom
svojih tabornikov tako navdu{ene, da `e premlevamo
ideje za Fotoorientacijo 2008.
Jesa
AKTUALNO 17
Ale{ Cipot
Boris Mrak
Intervju
Prednovoletni klepet ob kakavu
z Ale{em Skali~em –
in ~okoladi Pogovor
Amerikancem, na~elnikom za
odnose ZTS z javnostmi
Kdo v taborni{kih vrstah ne pozna Ale{a Skali~a – Amerikanca? Vsaj v severovzhodni Sloveniji ni
nikogar, ki ga {e ni sre~al in z njim sodeloval. Nazadnje prej{nji konec tedna, ko se je v Murski Soboti
odvijala Fotoorientacija. Tabornik je od leta 1983, danes pa ~lan Izvr{nega odbora (IO) ZTS. Midva
sva se, vsaj tako mislim, prvi~ sre~ala davnega leta 1992, na prvi {oli za in{truktorje v Bohinju. In
potem vsake toliko ~asa, s presledki, v~asih je minilo tudi kako leto. Odvisno od najinega dela v
taborni{ki organizaciji.
In tako je naneslo, da sva se v za~etku veselega decembra sre~ala v Ljubljani in poklepetala tako o
njegovem profesionalnem delu kot tudi o taborni{ki organizaciji, v katero je v zadnjih letih kar mo~no
vpet. Pokriva namre~ najbolj kriti~no podro~je dela v Zvezi tabornikov Slovenije, odnosi z javnostmi
(v~asih smo temu rekli propaganda), ki do sedaj {e nikoli ni bilo posebno uspe{no in se z njim pa~ ne
moremo prav pohvaliti. Ampak kaj, ko je za to poleg dobre volje potrebno tudi veliko finan~nih
sredstev, ~e bi taborniki zares hoteli narediti preboj v slovenske medije in ustvariti dobro predstavo o
nas in na{em delu. Klepetala sva o marsi~em, a kaj, ko je prostora v Taboru premalo za vse tiste
misli, ki sva jih izrekla.
18
december
Kak{en je ugled taborni{ke organizacije v dru`bi, v kateri
`ivimo danes?
Po moje ima organizacija {e vedno dobro ime v dru`bi. Taborniki
smo, ~e nas prepoznajo, prepoznani
kot pozitivni liki, kot pozitivna organizacija. Problem pa je, da je vedno
manj takih, ki tabornike prepoznajo.
V kak{nem smislu?
Manj ko bodo ljudje poznali tabornike, manj bodo svoje otroke
vklju~evali v taborni{ko organizacijo.
Kje je vzrok, da ljudje ne poznajo taborni{ke organizacije?
Vzrok je v bistvu v tem, da smo
reagirali povsem klasi~no. Ko so se
pojavile dolo~ene te`ave v organizaciji, smo se zaprli vase. Takrat, ko
se zapre{ vase, premalo komunicira{ z zunanjim svetom. To se je v
bistvu zgodilo z organizacijo. Bolj ko
smo samozaverovani, bolj smo samozadostni. Ukvarjamo se sami s
sabo, ne ukvarjamo pa se s problemi
dru`be toliko, kot bi se morali, da bi
bili v dru`bi prepoznavni kot organizacija, ki se ukvarja tudi s {ir{imi
te`avami in problemi v dru`bi. Danes
smo dejansko organizacija, ki se ukvarja sama s sabo in s svojimi ~lani.
Nismo pa organizacija, ki bi kot najve~ja mladinska organizacija lahko
pomenila neko mo~, silo v dru`bi.
Ali to pomeni, da imamo zaradi tega precej te`av?
Da, zaradi tega imamo precej te`av.
Kako bi to lahko re{ili?
To je v bistvu kompleksen problem in re{itev ni enostavna. To, da
nekateri pri~akujejo, da bomo samo
s promocijo uspeli narediti na tem
podro~ju preboj, je popolna iluzija.
Preboj lahko naredimo samo z aktivnostmi, s tem, da smo aktivnej{i
kot danes tako v lokalnem kot
{ir{em okolju. To pomeni, da mora-
jo rodovi, ko razmi{ljajo o svojem
planu aktivnosti za naslednje leto,
razmi{ljati tudi o tem, kaj lahko naredijo v lokalnem okolju, v katerem
delujejo. To pomeni, da obmo~ja
razmi{ljajo tudi o te`avah, ki so regionalnega zna~aja in posku{ajo
zdru`iti rodove v re{evanju takih
te`av. Primer so zadnje poplave, kjer
so se taborniki ustrezno odzvali in
bili eden klju~nih elementov pri organizaciji civilne dru`be – taborniki
smo prevzeli organizacijo neprofesionalnih struktur, ki so tam pomagale. To pomeni, da so nam priznali,
da znamo pomagati in da znamo
tudi organizirati delo – pomo~ v takih izrednih razmerah. To je samo
eden od takih primerov. Najde se pa
{e ve~ primerov. Tako lahko najla`je
sporo~imo dru`bi, kak{na organizacija smo.
Ali meni{, da se lahko ugled,
ki naj bi ga organizacije imela, ena~i s podporo, ki jo ima
organizacija v tem trenutku v
Sloveniji? Mislim na konkretno podporo, ne le na deklarativni ravni.
Ne! Danes imamo te`ave s financiranjem organizacije. To je ena
taka konkretna podpora, ki bi jo organizacija lahko imela. V~asih smo
premalo glasni pri opozarjanju, da
imamo kot organizacija tudi
dolo~ene potrebe. Po drugi strani pa
smo kot organizacija na sceni zelo
te`ko prepoznavni, ~e se niti sami
ne cenimo. To je pa drugi vidik tega.
10.000 ~lanov v organizaciji ni tako
majhna {tevilka. Ampak bodimo
realni in si priznajmo, koliko tabornikov, na{ih ~lanov, je ponosnih na
to, da so taborniki in to tudi povedo.
Koliko je torej na{a organizacija danes "in" in kaj taborni{ka organizacija danes pomeni mladim? Ali mladi zamol~ijo, da se ukvarjajo s ta-
borni{tvom, ali jim je to v ponos?
Mislim, da bolj zamol~ijo.
Vpra{anje je: Zakaj? Ali je res problem, da taborniki nismo "in"? Mislim, da to ni vzrok! Mislim, da taborniki sami sebe "bolj dol gledamo" (se ne cenimo). Vsak razgovor v
na{ih vrstah se prej ali slej kon~a s
tem, da ugotavljamo, kdo je kriv, da
nekaj ni narejeno.
Ali to pomeni, da imamo v organizaciji preve~ kriti~nega
naboja, da smo preveliki negativci, samo kritiki? No~emo
na zadeve gledati bolj optimisti~no, bolj pozitivno?
To~no to! Poglejmo akcijo
"Skavtfest" v Velenju, ki je bila v ve~
pogledih uspe{na akcija. Pri{lo je
veliko nekdanjih, starej{ih tabornikov, akcije se je udele`ilo preko 1500
tabornikov iz cele Slovenije, veliko
je bilo aktivnosti. Toda ~e danes pogledamo na to akcijo in ~e bi povpra{ali tako ~lane kot vodstva, tako
zveze kot rodove, sem prepri~an, bi
jih ve~ kot polovica imela nekaj proti
tej akciji.
Zakaj?
V organizaciji je v preteklosti
o~itno prevladala kultura negativizma, kultura, ki je iskala samo napake in aktivnosti ocenjevala predvsem z negativne plati. To ni novo.
Tudi slovenska dru`be je dokaj negativna in podobna tej na{i situaciji.
Ampak na{a organizacija je iz
dru`be potegnila malo preve~ tega
negativizma. Vedno, ko neko stvar
naredimo, se pojavi ve~ kritike kot
pohvale. Zadeve, ki jih po~nemo, ne
po~nemo slabo. Po~nemo jih dobro
in ne zaslu`imo si toliko negativne
kritike. Sedaj imamo v organizaciji
situacijo, kjer je prisotne ve~ kritike
kot pohvale za na{e delo.
Ali so te kritike notranje narave?
AKTUALNO 19
Da, tudi. [koda, da je v organizaciji prevladala politika negativizma.
Kako to premakniti, da se bo zopet
vzpostavila pozitivna klima? To pa
ne bo {lo tako enostavno, kar preko
no~i. To je proces, ki bo trajal ve~
kot mandat enega IO-ja. Potrebnega bo veliko pogovarjanja, veliko prepri~evanja, da se za~nemo
obna{ati bolj pozitivno. Ko bomo
sami sebi priznali, da smo dobri, potem nam bodo tudi drugi priznali, da
smo dobri. Manjka nam pozitiven
pristop in razmi{ljanje. V civilni sferi
ljudje, {e posebno starej{i, ne marajo negativizma in slabega vzdu{ja.
na{e
Kaj bi morali narediti, da bi
pri{lo do preboja dobre klime v
organizaciji?
Kaj po~ne{ danes?
Klju~no je to, da se za~nemo pogovarjati – veliko bolj, kot se pogovarjamo danes. In pogovarjati se
moramo malo bolj "dobroverno".
Enostavno se mi zdi, da informacije
znotraj
organizacije
premalo
kro`ijo, kljub temu da vsak ~lan
prejme revijo Tabor. Tam ni informacij, ki so pomembne za razvoj organizacije. Rabimo ve~ informiranja, ve~ komunikacije. V~asih prehitro zapademo v situacijo, da prehitro reagiramo na vsako besedo. Velikokrat bi bilo bolje, da bi nekatere
izjave izzvenele v prazno. Energije
sre~anj, takih in druga~nih, ne znamo izkoristiti za to, da bi naredili
nekaj pozitivnega. Ne sme se nam
dogajati, da ljudje na na{ih sre~anjih do`ivljajo razo~aranja. Ljudje so
potem negativno nastrojeni in to se
nam v bodo~e ne sme ve~ dogajati.
Pri tabornikih sem trenutno aktiven tako v rodu kot v IO-ju ZTS. Pokrivam podro~je odnosov z javnostmi. Posku{am vpeljati {e nekatere
zadeve, za katere pa ne vem, ~e mi
najbolje uspevajo. Po drugi strani
posku{am pomagati rodu, da vzcveti. ^e je eno bolj delo, je drugo zadovoljstvo.
Kako ocenjuje{ stanje v organizaciji danes?
Stanje danes ni ro`nato. Sicer {e
ni katastrofalno, ampak ~e bomo
nadaljevali s prakso, ki se je uveljavila v zadnjih letih, me bo za~elo skrbeti.
Kateri so danes {ibki ~leni
organizacije?
Najbolj kriti~en, naj{ibkej{i ~len
organizacije je srednji mened`ment.
To so obmo~ja in komisije, tisti, ki
ne delajo ve~ v rodovih ali so {e aktivni v rodovih, ki ne vidijo koraka
naprej, ne `elijo pa prevzeti vodenja
organizacije. Med vodstvom organizacije ZTS (IO, nadzorni odbor,
~astno razsodi{~e – zgornji mened`ment) in tistimi, ki vodijo in delujejo v rodovih, je vakuum. Tu rabimo ljudi. To je po mojem kriti~ni
moment. Od tega, ali bomo uspeli
zapolniti to praznino, je odvisno, ali
bo organizacija pre`ivela ali ne.
Taborni{ko ali druga~e?
Eno in drugo.
In zasebno?
Ukvarjam se z vpra{anji regionalnega razvoja. Sem projektni mened`er v Razvojnem centru v Murski
Soboti.
Kak{en je tvoj na~rt za prihodnje leto? Kaj bi morala narediti organizacija, da bi se premaknila v pozitivno
smer in se notranje
okrepila?
V prihodnjem letu
bom najprej naredil temeljit premislek o tem,
kje bom v organizaciji
deloval po izteku sedanjega mandata. To
bo v za~etku naslednjega leta, marca
2009. Res se moram
vpra{ati, v kateri
smeri bom {e deloval, kje je moje
mesto.
Kaj bi morala narediti organizacija? Za~eti bomo morali strate{ko
planirati. Imamo vizijo organizacije
in velik dose`ek bo, ~e bomo uspeli
pripraviti strate{ki na~rt in ~e bomo
uspeli najti nosilce za posamezne
aktivnosti. To bo ogromno! Tudi ~e
bo kak{na akcija oziroma aktivnost
manj, bomo s tem naredili ve~. Druga zadeva, ki bi jo morali narediti v
organizaciji, je, da se za~nemo resni~no pogovarjali med seboj in da
za~nemo graditi pozitivno mi{ljenje.
Zgraditi moramo interne odnose z
javnostmi. Organizacijo moramo
poenotiti v pozitivnem naboju, ker
bo potem delo la`je.
In kaj bi ob novem letu za`elel
na{im ~lanom?
^lanom bi za`elel, da u`ivajo v
taborni{tvu, da se pri tabornikih dobro po~utijo, in ~e jim je taborni{tvo
v{e~, naj vztrajajo, pa ~eprav v~asih
pridejo de`evni dnevi, ko ne moremo
v naravo. Ampak za vsakim de`jem
pride sonce in potem lahko gremo
zopet nekam ven in nam je lepo.
20
december
Tabor na obisku
Na zboru `e tradicionalnega tekmovanja v Ihanu se
nas je zbralo kar 470 tekmovalcev in organizatorjev.
Tako velikega {tevila ekip, kot jih je {tel leto{nji ZNOT 85 ekip iz cele Slovenije, {e nismo imeli. Tekmovalci so
tekmovali v treh kategorijah: GG, PP ter zdru`eni kategoriji RR in gr~. Proga oziroma orientacijski pohod je bil
postavljen v okolici Ihana s {tartom in ciljem pri osnovni
{oli, kjer je bilo glavno dogajanje tekmovanja.
@e 10. ZNOT
Za nami je uspe{no izpeljano 10. Zimsko no~no
orientacijsko tekmovanje, ki je letos potekal v
no~i med 1. in 2. decembrom v okolici Dom`al,
natan~neje v Ihanu. Primerno vreme je zdr`alo
vse do jutra, nasmejani obrazi in energije polni
tekmovalci pa so z nasme{ki odhajali na orientacijski pohod in nazaj pri{li prav tako nasmejani le z dodatkom vode in blata na obuvalih ter
utrujenimi nogami.
Traser Miha Karlov{ek: "Dol`ina leto{njih prog se je
gibala med 5 in 10 kilometri. Mo~virnata polja in zelo
razgiban teren so bila morda vzrok za po~asnost tekmovalcev. ^asovnica je bila glede na dol`ino proge in zahtevnost dovolj dolga, a jo je vseeno veliko {tevilo ekip
prekora~ilo. Posamezne etape na samih kontrolnih
to~kah so bile primerne starostnim kategorijam. Starej{e kategorije so uporabile tudi karto za orientacijski
tek Krumperk, saj je del njihove proge potekal izven osnovne karte. Preizkus novih panog se je v splo{nem izkazal kot dober; mislim predvsem na bombe za GG-je." Direkt za PP, RR in gr~e pa bo potreboval {e nekaj dodelav,
meni traser.
AKTUALNO 21
Vzdu{je med tekmovalci je bilo zelo pozitivno, kar je bilo mo~
opaziti na slehernem obrazu. V telovadnici, kjer so tekmovalci
preno~ili, si je veliko ekip - nekje tudi kar cel rod - ustvarilo manj{e skupine s kitaristi na ~elu. Zabava in
pogovori dolgo v no~ so seveda obvezni del ZNOTa.
Maja Omahna
SiNi
V nedeljo smo se
vsi utrujeni in
neprespani
zbudili v de`even dan,
a nas to ni
motilo, saj so nas razveselili prav tako
`e tradicionalni krofi, ki so usta
namazali s
sladkorjem in zadovoljstvom. Tekmo- vanje je bilo
zaklju~eno ob podelitvi pokalov in priznanj najbolj{im,
ki so prejeli {e nagrade na{ih sponzorjev, katerim se
zahvaljujemo za pomo~.
Ve~ informacij o poteku tekmovanja, rezultatih in
slike: http://znot.rutka.net.
Tudi vodja tekmovanja Rok Stari~ je bil z leto{njim
ZNOT-om zadovoljen. Pohvalil je vse tekmovalce in nas
vse povabil, da se tudi drugo leto udele`imo ZNOT-a
2008, njegova lokacija pa naj zaenkrat ostane {e skrivnost.
Rezultati tekmovanja
GG:
1. Pire krompir (RAR)
2. Od{tekane bogomolke (RJZ)
3. Divje jagode (RKJ Se`ana)
PP:
1. C9H13NO3 (zdru`ene sile RAR, RAJ in RMT)
2. Hobotnice (RJS)
3. RMV+RSM (RMV Portoro`)
RR in gr~e:
1. Severnica (OK Polaris)
2. CCCCentr (RSV)
3. Repica (OK Polaris)
22
december
Kosobrinovi pripravki
Kosobrin
Omleta s sirom
Jogurt z grozdjem
Potrebujemo: 1/2 kg o~i{~enega topinamburja, 2 jajci, 4 `lice moke, 20 dag sira, olje.
Jajca, moko in nariban sir zme{amo. V to me{anico
ribamo topinambur in sproti me{amo. Z `lico nana{amo
maso v ponev z vro~im oljem. Omleto ope~emo na obeh
straneh. Omlete pe~emo v ponvi in jih {e tople postre`emo.
Potrebujemo: 10 dag grozdja (grozdje lahko {e pozimi kupimo v trgovinah) ali1 dl grozdnega soka, 1 ~ajno
`li~ko limoninega soka, 1 navadni jogurt, 1 jedilno `lico
sladkorja.
Grozdje dobro operemo in potrgamo grolice, jih prepolovimo in odstranimo pe{ke. Grozdje ali sok zme{amo
z jogurtom. V dobljeno me{anico prime{amo {e limonin
sok in sladkor.
Marmelada
Potrebujemo: 2 kg sade`ev ~rnega trna, nabrane po
prvi slani, 1/2 litra vode, 1 kg sladkorja.
Sade`e dobro operemo in jih razko{~i~imo, prelijemo z vodo, dodamo sladkor in jih kuhamo nad ognjem.
Ves ~as dobro me{amo, da se nam ne pri`ge. Skuhano
marmelado ohladimo in jo lahko takoj uporabimo ali pa
{e vro~o nadevamo v kozarce in jih spravimo v temen prostor.
[ipkov ~aj
2 polni ~ajni `li~ki zdrobljenega {ipka, lahko
posu{enega ali sve`e nabranega, damo v 1/4 litra mrzle
vode, zavremo in kuhamo 10 minut. Nato odcedimo. ^aj
lahko pijemo oslajen s sladkorjem ali medom, pa tudi
neoslajenega.
kemija v taborni{tvu
Ideja za obdarovanje
Lea Repi~
Jaka Bevk - [eki
Eteri~no olje
Za izdelavo eteri~nega olja potrebujete:
1 ~a{o (pribli`no 0,29 l) olivnega olja, primerno je
tudi olje jojobe,
· 1 merico (pribli`no 30 g) zeli{~ oziroma di{avnic.
Na ~a{o olja je priporo~ljivo dodati dve kapsuli vitamina E, da bo olje koristno za ko`o in da se podalj{a
doba uporabnosti.
Eteri~no olje lahko naredite na ve~ na~inov.
Me{anico olja in zeli{~ po lastni `elji segrevate na tri
na~ine:
· na {tedilniku, 4 do 8 ur,
· v pe~ici na 150°C, najmanj 2 uri,
· v loncu za vlaganje, ki ga postavite neposredno na
sonce za najmanj dva tedna.
Po segrevanju olje precedite in iz`emite s pomo~jo
bomba`ne krpe. Olje shranite v ~isti in suhi stekleni
posodi v hladnem ter temnem prostoru. Tako doma
narejeno olje je uporabno pribli`no {est mesecev.
·
OPOZORILO: Eteri~na olja niso primerna za
zau`itje! ^e opazite nenavadno barvo ali vonj
olja, ga nemudoma zavr`ite!
RAZISKOVANJE 23
@VN
Letni bivaki, 1. del
Matev`
Brata{evec
Bizi
Dvokapni bivak
Pri dvokapnem ali stre{nem bivaku najprej naredimo
ogrodje za streho. Za to potrebujemo par nosilnih (debelej{ih)
vej, ki so postavljene navpi~no. Okoli teh debelej{ih nosilnih vej
vpletemo sve`e (zaradi elasti~nosti) in tanj{e veje (nastane mre`a). Pazljivi moramo biti na trdnost mre`e, saj
mora zdr`ati veliko koli~ino
materiala in obilne padavine
(material se lahko namo~i in
postane zelo te`ek).
Tak bivak navadno izdelujemo iz vej iglavcev in listavcev,
lahko pa uporabimo tudi druge naravne materiale (trava, seno,
lubje, bambus, lapuh). Najbolj{i material so veje iglavcev (ni
prisotnosti
`u`elk). Veje moramo na prej narejeno mre`o vpletati
od spodaj navzgor,
tako da vsaka
plast vej prekriva
prej{njo. Pozorni
moramo biti na
vpletanje vej: veje morajo biti na bivaku obrnjene tako, kot so
rasle na drevesu, sicer voda pronica skozi streho. Streha mora
biti dovolj debela (5-25cm) in ko{ata, da zdr`i obilnej{e padavine.
Vrisovanje
Matic Cankar
Enak postopek je tudi pri drugih
zgoraj na{tetih materialih.
Poznamo tudi bivak, ki ga naredimo iz bambusa. Uporaben je v
krajih, kjer je prisoten bambus
(gori{ka in obalna regija).
Bivak iz bambusa naredimo
tako, da bambus razpolovimo
in o~istimo pregrade znotraj
debla. Bambus na ogrodje
zlagamo tako, da ga enkrat
obrnemo z notranjostjo
navzven,
drugi~ navznoter.
Dvokapni bivak
najla`je delamo ob
nepremi~ni stvari
(drevo) kjer nosilno
vejo (zelo mo~na)
zve`emo med dve
drevesi. Na nosilno
vejo fiksiramo obe mre`i in nato sledimo zgoraj opisanemu postopku.
Raziskovanje
Naloga z luno (vir: ROT 2007)
Traser je postavil KT 18. septembra ob 9. uri zve~er. Na ta dan je bil na nebu ravno
prvi krajec. Ker traser ni imel kompasa, si je pomagal tako, da je z geotrikotnikom,
vrvico in ve{~inami, ki se jih je nau~il iz priro~nika Orientacija, izmeril azimut od
Lune do trigonometra (22,27). Kot je zna{al 1262,2 t, od trigonometra pa je bil oddaljen 1531 m. Luna je bila tisti dan najvi{je 8 minut prej, kot je to obi~ajno!!!
Polna luna je (pribli`no) ob 18.uri na V, ob polno~i na J in ob 6. uri na Z. Prvi krajec vse
smeri (V, J, Z) dose`e 6 ur prej (12h-18h-0h), zadnji pa 6 ur pozneje (0h - 6h - 12h) kot polna
luna. Poletnemu ~asu je pri{teta {e dodatna ura (torej si sledijo 19h - 1h - 7h). V nalogi je
upo{tevan poletni ~as, pi{e tudi, da je bila Luna na jugu 8 minut prej, kakor je to obi~ajno,
torej ob 18.52. Izra~unamo, pod kak{nim azimutom je traser videl Luno 2 uri in 8 minut
pozneje. Vsako uro se zemlja obrne za 15°, kar ustreza premiku Lune na nebu. V tem ~asu
se je potem Luna premaknila za 32°. Temu pri{tejemo 180°, saj smo Luno za~eli opazovati, ko je bila na jugu. Azimut Lune je torej 212°, temu pa pri{tejemo {e kot med Luno in
trigonometrom, ki ga pretvorimo iz tiso~ev in zna{a 71°. Dobili smo azimut, pod katerim
vidi traser trigonometer, ki zna{a 283°. Izra~unamo nasprotni azimut, smer nari{emo iz
trigonometra in na njej odmerimo navedeno razdaljo.
24
december
Astronomija
Primo` Kolman
Skica predstavlja ju`ni rob polne Lune, ki bo 24. decembra
zjutraj navidezno prekrila planet Mars. Phobos in Deimos sta
Marsovi lunici, ki pa ju bo te`ko opaziti. Skica: PK
Lunina dotikalna okultacija Marsa
V zgodnjih jutranjih urah 24. decembra bomo iz Slovenije lahko pri~a Lunini dotikalni okultaciji Marsa. Ravno v ~asu najbolj{ih pogojev za opazovanje Marsa, ko je
velik in svetel, bo ju`ni rob polne Lune navidezno drsel
preko v tem ~asu relativno velike ploskvice Marsa. Dogodek se spla~a opazovati skozi teleskop ali vsaj daljnogled. Ko bo pri{lo do dotikalne okultacije - okoli 5. ure
zjutraj - se bosta Mars in Luna nahajala na jugozahodu.
Dotikalna okultacija `al ne bo vidna na podro~ju celotne
Slovenije, pa~ pa le v ozkem pasu severovzhodne Slovenije, vzhodno od Maribora. V krajih, ki le`ijo na samem
robu severovzhodne Slovenije, bo vidna celo popolna
okultacija, medtem ko se bo v krajih osrednje in zahodne Slovenije za opazovalce Mars le navidezno pribli`al
Luni.
Komet Holmes
24. oktobra letos je nenadno pri{lo do eksplozije jedra kometa Holmes. Gre za znan povratni komet, ki so
ga odkrili `e v 19. stoletju, z obhodno dobo pribli`no sedem let in je viden le v ve~jih teleskopih. Zaradi eksplozije jedra pa je komet postal v nekaj urah viden s prostimi o~mi. Komet je zve~er na severovzhodu v ozvezdju
Perzeja {e vedno lepo viden, vendar se spla~a uporabiti
daljnogled ali teleskop z najve~ 20-kratno pove~avo. Komet se je zaradi eksplozije `e tako napihnil, da je postal
ve~ji od Sonca. V daljnogledu je viden kot ogromna difuzijska meglica. Komet se od nas oddaljuje in se `e nahaja izza Marsove orbite.
Na sliki je med zvezdami Perzeja s prostimi o~mi viden komet
Holmes - ena najve~jih atrakcij novembrskega neba.
ZOT 2008
Razpisi
KJE/KDAJ:
Tekmovanje bo potekalo 25. in 26. januarja 2008 (petek
in sobota). Tekmovalce pri~akujemo med 16. in 18. uro. Ekipe, ki
bodo prispele kasneje, bodo prejele zadnja {tartna mesta. Zbor
ekip bo ob 19. uri, tekmovanje pa se bo predvidoma zaklju~ilo v soboto okoli 16. ure.
PANOGE: V petek bomo re{evali teoreti~ne naloge: vrisovanje, ToTi test, v soboto pa bo na vrsti orientacijski pohod z nalogami: signalizacija (morse in semafor), metanje kepe v cilj, hoja po
vrisani poti z dolo~itvijo koordinate, skica terena, prihod pod kotom
in IQ test.
KATEGORIJE: GG: 1997 - 1993, PP : 1992 - 1988, GR^E: 1987 ali
prej.
OPREMA: Ekipe potrebujejo opremo za vrisovanje in risanje
skic, spalne vre~e, armaflexe, ~iste copate in opremo za enodnevni
pohod.
[TARTNINA: [tartnina vklju~uje: preno~evanje, sendvi~e,
kosilo, na{itke, bogate nagrade, karte in stro{ke organizacije.
[tartnina letos zna{a: - 30 evrov za ekipo, ki jo poravna do
vklju~no 31. 12. 2007; - 50 evrov za ekipo, ki jo poravna med 1. 1. in
21. 1. 2008; - 60 evrov za ekipo, ki jo poravna po 21. 1. ali na {tartu.
In {e dodatek. Ekipa z ve~ kot 5 ~lani dopla~a 6 oziroma 10
evrov (odvisno od datuma prijave) na ~lana. Na{ transakcijski
ra~un je 04515-0000798818.
PRIJAVE: Prijave po{ljite najkasneje do 19. 1. 2008 na naslov: Dru{tvo tabornikov Rod XI. SNOUB, Verstov{kova 4,
2000 Maribor. Prijava naj vsebuje ime in naslov rodu, {tevilo ekip
v posamezni kategoriji in fotokopijo pla~ane polo`nice.
INFO:
Nina
Medved
(040
626
264 ali
[email protected]), lahko pa obi{~ete: http://
zot.rutka.net.
Prvenstvo v "^lovek ne jezi se"
Dru{tvo tabornikov Rod aragonitnih je`kov Cerkno prireja prvenstvo v igri "^lovek ne jezi se". Gre za tekmovanje, kjer ni pomemben samo rezultat, temve~ je zelo pomembno tudi dru`enje med sodelujo~imi.
OSNOVNE INFORMACIJE
Kdaj: 19. 1. 2008, pri~etek tekmovanja ob 9. uri, za bolj oddaljene tekmovalce bomo organizirali preno~itev v telovadnici, vendar je
treba to navesti ob prijavi.
Kje: O[ Cerkno.
Kategorije:
1. Posamezno: M^, murni (od 6 do 11 let v letu tekmovanja), GG
(od 12 do 15 let v letu tekmovanja), PP (od 16 do 20 let v letu tekmovanja), gr~e (od 21 let naprej v letu tekmovanja).
2. Po vodih: {tejejo najbolj{i trije rezultati predstavnikov voda.
3. Po rodovih: {tejejo najbolj{i {tirje rezultati iz vsake kategorije.
Prijave: Na tekmovanje se prijavite s skupno prijavnico, kar
pomeni, da se ~lani enega rodu prijavijo na enotni prijavnici. Zaradi
la`je evidence prijav vas prosimo, da to upo{tevate. Prijavnico najdete na spletnem naslovu: cnjs.rutka.net. Prijave po{ljete na email: [email protected] do ponedeljka, 14. januarja 2008, do vklju~no
19. ure, oziroma do zapolnitve prostih mest v kategoriji posameznikov. V vsako kategorijo med posamezniki bomo sprejeli 32 tekmovalcev. Prijavnici je treba prilo`iti skenirano potrdilo o pla~ilu startnine. Brez dokazila o pla~ani startnini na tekmovanju ne boste
mogli nastopiti.
Prijavnina: Prijavnina zna{a 5 evrov na tekmovalca in jo
naka`ete na naslov: Dru{tvo tabornikov Rod aragonitni je`ki
Cerkno, Bevkova 26, 5282 Cerkno. [t. TRR: 0475-0000546063.
Dodatne informacije: Vse ostale informacije o samem tekmovanju najdete na spletni strani tekmovanja: cnjs.rutka.net, ali
pa povpra{ate prek e-po{te: [email protected].
AKTUALNO 25
Prvi vikend v novembru smo v domu C[OD Gorenje na Gorenju
nad Zre~ami organizirali izobra`evalni modul Vodnjak idej, z
namenom snovanja in oblikovanja novih idej za delo z GG-ji.
Izobra`evalni modul je predstavljal zaklju~ni del nacionalnega
poletnega vodni{kega te~aja za delo z GG-ji in je bil seveda
odprt tudi za vse ostale vodnike GG-jev, ki `e delajo v rodu kot
aktivni vodniki in `e imajo vodni{ke izku{nje z GG-ji.
Vodnjak idej
Brina Kra{ovec, strokovna
sodelavka za podro~je
vzgoje in izobra`evanja
Pugy
N
a Vodnjaku idej se je
zbralo devet vodnikov iz
{estih razli~nih rodov, kar
pomeni, da je bila skupina raznolika
in delo v njej pestro. V domu nas je
prijazno sprejel in na {iroko odprl
vrata Emil Mumel, ki je v tem domu
tudi pedago{ki vodja.
V petek smo po uvodnem spoznavanju za~eli z resnim delom. Najprej smo se opredelili do lika na samega vodnika GG, spoznavali in
osve`ili znanje z vodni{kega te~aja o
{tirih kompeten~nih podro~jih vodnika GG (vodenje, sodelovanje, program in osebna rast).
Potem smo posegli na podro~je
programa za mlade, kjer smo opredelili tri programske kategorije: interesne, izbirne in stalne. Razjasnili
smo dileme, kam uvr{~amo posamezne aktivnosti, analizirali smo
posamezna podro~ja programskih
aktivnosti ter iskali nove ideje in
predloge za aktivnosti iz vseh treh
programskih kategorij. Udele`enci
so bili zelo kreativni in so izlu{~ili
veliko novih in precej uporabnih idej
za prihodnja vodova sre~anja. Pri
vsem tem smo bili ves ~as pozorni na
pomen skavtske metode, kako aktivnosti pripraviti in organizirati
tako, da bodo potekale v skladu s
skavtsko metodo in interesi ~lanov.
V soboto smo delo nadaljevali in iskali nove in nove ideje za delo z GG-ji. Pri
tem smo si pomagali s knjigo Skavt, avtorja Baden Powella, ki je med udele`enci zbudila veliko navdu{enja in bila
odli~en navdih pri snovanju novih idej in
predlogov za programske aktivnosti, primerne za GG-je.
Po napornem in hkrati uspe{nem delovnem dnevu smo se po
ve~erji preizkusili {e v {portnem plezanju na umetni steni v telovadnici
doma. Kljub iz~rpanosti so bile roke
in noge {e dovolj mo~ne za plezalni
podvig in vsem tistim, ki so se podali
v steno, je uspelo. Padla je tudi ideja
o taborni{kem plezalnem tekmovanju. Zametki akcije so se izoblikovali `e na Gorenju, v prihodnje pa ostajajo vrata za organizacijo tovrstnega
tekmovanja odprta vsem, ki so se
pripravljeni tega lotiti.
No~ je bila, kot se za zadnji ve~er
dru`enja spodobi, kratka in zabavna, vendar smo kljub temu v nedeljo
nadaljevali z delom. Za~eli smo z vrsto iger, primernih za GG-je, kar so
udele`enci pozdravili in odli~no
sprejeli, saj so vendarle pri{li po
nove ideje za delo z GG-ji.
Spoznali so tudi priro~nik "Nare-
dimo taborni{ki projekt" in v skladu
s predstavitvijo pripravili konkretne
predloge za taborni{ke projekte.
Nekaj besed smo rekli tudi na temo
izobra`evanja vodnikov ter izpostavili pomen sodelovanja med vodnikom in na~elnikom dru`ine GG.
Dopoldan je minil prehitro in
tako je napo~il ~as slovesa. Udele`enci so bili zadovoljni, pripravljeni na nove izzive in podvige v vodu.
Na koncu lahko sklenem, da je
za nami uspe{en delovni vikend in
da so udele`enci marsikaj koristnega spoznali, kar bodo lahko v rodu
predali naprej in v vodu koristno
uporabili. Vsekakor pa je bil glavni
namen sre~anja – nabor programskih idej za delo v vodu GG in vzpodbujanje sodelovanja z na~elnikom
dru`ine GG – dose`en, kar me veseli
in predstavlja vzpodbudo za delo v
prihodnje.
26
december
Tema mese
ca
meseca
Zimska O-liga 2007/2008
Klemen Kenda - Bubi
S kratko trening tekmo, ki jo je organiziral dom`alski Rod skalnih
taborov, se je 11. novembra pri~ela leto{nja Zimska liga v orientacijskem teku. Teden kasneje je na Ra{ici en od motorjev mo~virskega NOT-a, Bla` Grapar, dan pole{al nekoliko bolj zagrizenim
orientacistom, nazadnje pa so se ljubitelji orientacije merili v
Logatcu.
Orientacija je {port, ki poleg
fizi~ne pripravljenosti vklju~uje
tudi miselno komponento, razvija samostojnost, odlo~nost,
vztrajnost in {e veliko dobrih
~love{kih vrlin, za razvoj katerih
si prizadevamo taborniki. Narava, v kateri se ta dejavnost odvija, pa je tako ali tako skupna
to~ka obojih. ^e upo{tevamo {e
dejstvo, da je pri ve~ini orientacistov tekmovalnost bolj posledica medsebojnih hudomu{nosti, kot pa ozke {portne miselnosti, potem si lahko predstavljamo, zakaj so Orientacijsko
zvezo Slovenije pred nekaj manj
kot 20 leti ustanovili (in jo od
takrat vodili) predvsem taborniki.
Zimska liga ponuja 17 orientacijskih podvigov v mrzlih dnevih, ki nas ~akajo do pomladi.
Vklju~uje tri znane taborni{ke
orientacije (ZNOT, Glas Jelovice in NOT) in mno`ico majhnih,
prijetnih tekem, ki so primerne
za spoznavanje s to {portno panogo. Strogih pravil ni, na progo
lahko greste tudi v vodu ali v parih, pred za~etkom pa lahko
kak{nega izku{enega ~lana pobarate po navodilih in nasvetih.
Skratka, ne ~akajte predolgo. Pridru`ite se vse ve~ tabornikom, ki po nekaj zabave, sprostitve in zdravja zahajajo s kompasom v gozd.
Jure Zmrzlikar iz Ra{i{kega rodu
(sicer OK Komenda) na smu~arski
orientaciji na Pokljuki. Jure je najperspektivnej{i slovenski tekmovalec zadnjih let in
kot mladinec `e zlahka konkurira ~lanom.
Foto: Samo Vodopivec
Trenutni rezultati lige:
1.
2.
3.
1.
2.
3.
1.
2.
3.
Andra` Hribar, OK Bre`ice, 2687 to~k
Jure Zmrzlikar, OK Komenda (RaR Ljubljana), 2466 to~k
Ivan Nagy, OK Ursus, 2283 to~k
Matej Kristan, OK Komenda, 214 to~k
Katarina Smolej, OK Azimut (RaR Ljubljana), 157 to~k
Mark Ore{nik, OK Tivoli, 140 to~k
Eva Ore{nik, OK Tivoli, 158 to~k
Bla` Petrovi~, OK Polaris (RST Dom`ale), 152 to~k
Mateja Pi{ljar, OK Azimut, 106 to~k
A
B
C
Koledar~ek
Datum:
nedelja, 11. 11.
sobota, 17. 11.
nedelja, 25. 11.
sobota, 1. 12.
nedelja, 16. 12.
nedelja, 23. 12.
sobota, 29. 12.
sobota, 5. 1.
nedelja, 13. 1.
nedelja, 20. 1.
sobota, 9. 2.
~etrtek, 14. 2.
sobota, 16. 2.
sobota, 23. 2.
sobota, 1. 3.
sobota, 29. 3.
Kraj:
[umberk
Ra{ica
Logatec
ZNOT - Ihan - ekipno
[umberk
Cerkno - no~na
Pokljuka - smu~arska
Glas Jelovice
Smlednik
Dragomer
Golovec
Kose{ki bor{t - no~na
To{ko ^elo
Okolica [k. Loke - no~na
Trzin - zaklju~ek
NOT - ekipno
Organizator:
RST Dom`ale
Bla` Grapar
Ur{a Toma`in
RST Dom`ale
Du{an Petrovi~
Janij Oblak
Andreja An`ur
RSK [k. Loka
Jure Zmrzlikar
Miha [karabot
Ana P.-Bor{tnik
- se {e i{~e Ivan Nagy
Daniel Lebar
Kre{o Kereste{
RMT Ljubljana
AKTUALNO 27
Zimska liga trening tekem
v orientacijskem teku
Du{an Petrovi~ - Pepl
Sandi Kmeti~, OK Polaris, sicer velik
specialist precizne orientacije, se v~asih
poda tudi na kak{no no~no orientacijsko
tekmo. Foto: Samo Vodopivec
Ravno v dneh izida Tabora je spletna stran Orientacijske zveze Slovenije dobila novo podobo in vsebino. O
razli~nih panogah, potreb{~inah, koledarju in vsem
ostalem, kar vas zanima o orientaciji, si lahko
preberete na naslovu http://www.orientacijskazveza.si.
Z leto{njo zimo smo v okviru Orientacijske zveze
Slovenije ponovno obudili serijo trening tekmovanj v
orientacijskem teku v ~asu izven sezone. Pred leti je
tak{na "zimska liga" `e delovala in mnogim pomenila mo`no obliko rekreacije v naravi tudi v zimskem
~asu. Prav mo`nost redne rekreacije je, poleg mo`nosti zanimivej{ega
treninga in primerjanja za tekmovalce, ki se pripravljajo na poletno sezono, eden glavnih smislov in namenov "zimske lige".
Orientacisti smo po naravi ljudje, ki radi raziskujemo, i{~emo neznano in se v teh ve{~inah med seboj primerjamo. Saj navsezadnje je orientacijski tek in vsaka tekmovalna orientacija, tudi taborni{ka ali planinska, predvsem iskanje neznane lokacije posamezne kontrolne to~ke v naravi, na neznanem terenu. @elimo si ~im bolj raznolikih terenov, druga~nih
prog, celo nepredvidljivih pogojev. Taborni{ka orientacijska tekmovanja
se selijo s terena na teren, da ohranjajo na privla~nosti, med seboj pa se
razlikujejo glede na panoge, kategorije, letni ~as in ~as trajanja, tudi zahtevnost. Vsem pa je skupna orientacija na neznanem terenu in dodatne
naloge za preizkus taborni{kega ali splo{nega znanja. V orientacijskem
teku je podobno. @e osnovna raznolikost {tirih razli~nih panog {portne
orientacije to jasno ka`e. Poleg najbolj znanega orientacijskega
teka, kjer tekmovalci kontrolne to~ke na terenu i{~ejo pe{, obstajajo
na~eloma enakovredno obravnavane tudi orientacija z gorskimi kolesi, orientacija s teka{kimi smu~mi in precizna orientacija. Slednja se od prvih treh nekoliko bolj razlikuje, saj se tu ne {teje hitrost, ampak
pravilnost dolo~itve kontrolnih to~k, imamo pa od leto{njega leta prav v tej
panogi Slovenci kar svetovnega prvaka, Kre{a Kereste{a. Znotraj vsake
panoge pa poznamo {e razli~ne discipline tekmovanj, kot so {print, srednje, dolge in ultra dolge proge, {tafetna tekmovanja, tekmovanja z za vse
tekmovalce enotnim omejenim ~asom, no~na tekmovanja. Raznolikost
seveda omogo~ajo tudi razli~ni tereni, kjer pa omejitev predstavlja posebna podrobna karta za orientacijski tek.
Pri sistemu tekmovanj v sezoni je natan~no dolo~eno, koliko in katera
tekmovanja se morajo izvesti, kako stara je lahko karta in kako dolge
naj bodo proge, potrebne so predhodne prijave, na tekmovanjih so {tartnine, tekmovanja se zavle~ejo preko celega dne. Pri "zimski ligi" pa je vse to
bolj preprosto in zato lahko bolj raznoliko, s tem pa tudi zabavno in zanimivo. Osnovna ideje "zimske lige" je tako serija trening tekmovanj v razli~nih oblikah orientacije v ~asu od novembra do marca, ko uradnih tekmovanj orientacijske zveze ni. Tekme se ve~inoma odvijajo v {ir{i okolici
Ljubljane, najve~krat ob sobotah ali nedeljah dopoldne, nekatere (no~ne)
pa tudi zve~er. Predhodne prijave praviloma niso potrebne, {tartnina je
simboli~na ali pa je sploh ni, discipline razli~ne, po ideji organizatorja,
kategorije pa praviloma tri - A za dobre tekmovalce, B za rekreativce s
srednjim znanjem orientacije in zmerno kondicijo, C pa za najmlaj{e in za
za~etnike. Ob sobotah in nedeljah, ko so ve~ja taborni{ka orientacijska
tekmovanja tekem "zimske lige" ni, saj se takrat tudi orientacisti radi
podamo na spet druga~no orientacijo - po DTK 25, z dodatnimi nalogami
ali pa brez. Zakaj ne bi obratno poskusili tudi taborni{ki orientacisti?
28
december
Kazalo 2007
Aktualno
1/15 Zakaj si zaslu`imo Nobelovo nagrado za mir? (Pugy)
1/16 Stoletnica skavtstva (Amerikanec)
1/28 Sre~anje odprave na Jamboree (MrTn)
2/16 Pre`iveli (Samo Gec)
2/25 Stoletnica gibanja (Amerikanec)
2/32 Dan razmisleka (Pugy)
3/24 Taborni{ki zakoni (Pugy)
3/25 Skavtstvo ali skavtizem (Pugy)
3/32 Anketa – NOT (SiNi)
4/16 Vite{ke zgode in prigode (SiNi)
4/34 Skup{~ina ZTS (Amerikanec)
5-6/9 Evropska skavtska konferenca (Amerikanec)
5-6/24 Pre`iveli (SiNi)
5-6/28 Taborni{ki fe{tival (An`e Virant)
5-6/38 Taborni{ka fotografska razstava (Barbara Ba~nik)
7-8/28 @aboboj (Nadja D. Cirar)
7-8/31 Specialist prve pomo~i (Gregor Robi~)
7-8/32 Bi~ikleta `ur (Egon Ben~i~)
7-8/34 Odprta vrata v naravo (Veronika Sossa)
7-8/35 Spust po Ljubljanici (Jesa)
7-8/36 Evropska skavtska konferenca (Tanja Cirkven~i~)
7-8/37 Te~aj za vodje (Tanja Cirkven~i~ in Beti Ger`elj)
7-8/38 50 let RJS Izola
7-8/40 Na drugi strani lune (Pugy)
9/13 Zora skavtstva (Pugy)
9/32 TOTeM (SiNi)
9/34 Te~aj poznavanja rastlin za prehrano iz zdravje (Mojca
Galun)
9/35 Lokostrelska {ola (Frane Merela)
9/36 Taborjenja rodov
9/43 Ve~er taborni{ke fotografije (Vesna Bitenc)
10/14 Na zdravje! (SiNi)
10/24 Strate{ke usmeritve GG (Pugy)
11/24 Vodni{ki te~aj na kmetiji zre{ki (Miha Matav`)
11/26 JOTA/JOTI (Gapi)
11/27 Rutice za starostno vejo RR (Pugy)
11/29 Vodnjak idej (Brina Kra{ovec in Pugy)
11/31 Neformalno u~enje (Nina Ku{ar)
12/16 Fotoorientacija po Murski Soboti (Amerikanec)
12/16 Fotoorientacija po Ljubljani (Jesa)
12/25 Vodnjak idej (Brina Kra{ovec)
12/31 Klepet (SiNi)
Astronomija (Primo` Kolman)
1/23, 2/23, 3/23, 4/23, 5-6/23, 7-8/29, 9/29, 10/23, 11/23, 12/24
Avantura
2/14 Glas svobodne Jelovice (SiNi, Diana Novak)
5-6/12 [kalska liga (SiNi in Kaja Glin{ek)
11/12 Mo~ne ukane (SiNi)
^lovek ~loveku (Brina Kra{ovec)
1/15, 2/25, 3/15, 4/15, 5-6/14, 7-8/15, 10/12, 11/14, 12/14
Dotik (Brina Kra{ovec in Andreja Gomboc)
1/37, 2/37, 3/37, 4/37, 5-6/37, 7-8/45, 9/45, 10/37, 11/37, 12/37
Faca
1/11 (Nina Medved), 2/11 (Ma{a Er`en), 3/11 (Petra Mo~nik), 4/
11 (Ur{ka Bergant), 5-6/11 (Alma [u{ter{i~), 7-8/11 (Veronika Sossa), 9/25 (SiNi), 11/11 (SiNi), 12/12 (Ur{a Kobal)
GG delavnica (Maja Strnad)
1/9, 2/9, 3/9, 4/9, 7-8/9, 9/9, 11/9 (SiNi), 12/13 (SiNi)
Igra (Meti Buh, Ale{a Mrak in soavtorji)
1/4, 2/4, 3/4, 4/4, 5-6/4, 7-8/4, 9/4, 10/4, 11/4, 12/4
Imeti vod GG (Barbara Ba~nik)
1/14, 2/24, 3/14, 4/15, 7-8/14, 9/14, 10/13, 11/55, 12/13
Intervju
1/17 Jasna Vinder (Nina Medved)
2/17 Majda P{under (Ale{ Cipot)
3/17 Simon Slokan (Amerikanec)
4/17 Ekipa Rutka.net (Pugy)
5-6/17 Andrej [ifrer (Ula U{eni~nik in Barbara Ba~nik)
7-8/17 Boris Volari~ (Nina Medved)
9/15 Emil Mumel (Nina Ku{ar)
9/40 Craig Turpie (Nina Ku{ar)
10/17 Simona Strgulc Kraj{ek (Meti Buh Ga{pari~)
11/17 Robert [ubic (Matic Cankar)
12/17 Ale{ Skali~ (Boris Mrak)
Iz taborni{ke pesmarice (Klemen Kenda)
1/35, 2/35, 3/35, 4/35, 5-6/35, 7-8/44, 9/44, 10/36, 11/36, 12/36
Karikatura (Jaka Bevk – [eki)
1/3, 2/3, 3/3, 4/3, 5-6/3, 7-8/3, 9/3, 10/3, 11/3, 12/3
Kemija v taborni{tvu (Lea Repi~)
1/22, 2/22, 4/22, 5-6/22, 7-8/30, 9/30, 10/22, 11/22, 12/22
Kolofon (Ale{ Cipot)
1/36, 2/36, 3/36, 4/36, 5-6/15, 7-8/42, 9/43, 10/36, 11/36, 12/36
Kolumni (Nina Medved, Boris Mrak)
1/26, 2/27, 3/27, 4/27, 5-6/34, 7-8/43, 9/39, 10/30, 11/30, 12/30
AKTUALNO 29
Kosobrinovi pripravki (Kosobrin)
1/22, 2/22, 3/22, 4/22, 5-6/22, 7-8/30, 9/30, 10/22, 11/2, 12/22
Mednarodna (Nina Ku{ar)
1/27, 2/28, 3/28, 4/28, 5-6/27, 10/35, 11/15, 12/15
Napovednik (Pugy)
1/2, 2/2, 3/22, 4/2, 7-8/2, 12/15 (Ale{ Cipot)
Odmev(i)
1/25, 2/34, 3/22, 4/19, 7-8/31, 11/33
Od rodov
1/24, 2/16, 3/16 in 26, 4/25, 5-6/16, 7-8/16, 10/32, 11/35, 12/33
Oglas
1/40, 2/40, 3/40, 4/14, 31 in 40, 5-6/38 in 40, 7-8/22 in 40, 9/48, 10/
40, 11/28, 33 in 40, 12/11 in 40
Otrokove pravice (Jasna Turk)
Strip (Simon Hudolin)
1/38, 2/38, 3/38, 4/38, 5-6/36, 7-8/38, 9/46, 10/38, 11/38, 12/38
Tabor na obisku
1/20 KD taborni{ki pevski zbor rodu RJZ Velenje (SiNi)
2/20 Rod morav{ke doline Morav~e (Nina Ku{ar)
3/20 Rod podkovani krap Ljubljana (SiNi)
4/20 Rod stra`nih ognjev Kranj (Barbara Ba~nik)
5-6/20 Obmo~na organizacija ZTS Maribor (Nina Medved)
7-8/20 Odbor za pripravo Jamboreeja (Nina Ku{ar)
9/20 [ola za vodje (Tanja Cirkven~i~)
10/20 Pomo~ tabornikov po ujmi (Ale{ Cipot in ekipa)
11/20 Rod Srnjak Logatec (Maja Omahna)
12/20 ZNOT (Maja Omahna)
Taborni prostori in domovi
10/31 (Ale{ Cipot in Frane Merela), 11/32 (Nina Medved), 12/32
(Nina Medved in Martin Trape~ar)
Taborniki smo zakon (SiNi)
1/12 (SiNi in Aljo{a Bizjak), 2/12, 3/12 (SiNi in Aljo{a Bizjak),
4/12 (SiNi in Aljo{a Bizjak), 7-8/12, 9/10, 10/10, 12/10
10/12, 11/14, 12/14
Priloge
4 Mini Tabor – Sto let dru`enja v naravi!
7-8 Skavtfest
9 21. svetovni skavtski jamboree
Razno
1/36 Kri`anka (Franc Kalan)
2/36 Kri`anka (Franc Kalan)
3/36 Kri`anka (Franc Kalan)
4/26 Orientacija (Du{an Petrovi~)
4/36 Kri`anka (Franc Kalan)
5-6/26 Orientacija (Du{an Petrovi~)
7-8/34 Mnenje (Klemen Kenda)
11/19 Vrisovanje (Matic Cankar)
11/27 Recenzija – Karavanke
12/23 Vrisovanje (Matic Cankar)
12/28 Kazalo 2007 (Ale{ Cipot)
Razpisi
1/34, 2/26, 3/15 in 34, 4/29, 5-6/14 in 32, 7-8/41, 9/20, 10/15, 11/16
in 33, 12/24
SOS (Kuhla&Kahla)
1/10, 2/10, 3/10, 4/10, 5-6/10, 7-8/10, 9/12, 10/9, 11/10, 12/9
Stric volk
1/35, 2/35, 3/35, 4/35, 5-6/35, 7-8/44, 9/44, 10/36, 11/36, 12/36
Taborni{ke novice
1/2, 2/2 in 33, 3/2, 16, 25 in 33, 4/2, 24 in 30, 5-6/2 in15, 7-8/2, 9/2,
10/2, 11/2 in 34, 12/2, 15 in 33
Tema meseca
1/29 Lu~ miru (SiNi, Sandi Glin{ek, Maja Strnad)
2/29 ZOT (Nina Medved)
3/29 Sre~anje in{truktorjev (Brina Kra{ovec, Pugy, Tanja Cirkven~i~)
4/32 NOT (Aljo)
5-6/30 In{trukta`a (Tanja Cirkven~i~ in Nina Arnu{)
10/26 ROT (Ale{ Cipot in Klemen ^ade`)
12/26 Zimska O-liga (Klemen Kenda in Du{an Petrovi~)
Uporabni pravni nasveti (Darko Jenko)
2/28, 3/28, 4/28, 5-6/27, 7-8/15, 9/32, 10/35
Uvodnik (Ale{ Cipot)
1/3, 2/3, 3/3 (Bla` Verbi~), 4/3 (SiNi), 5-6/3 (SiNi), 7-8/3, 9/3
(SiNi), 10/3, 11/3, 12/3
Zadnja plat (Bla` Verbi~ in soavtorji)
1/39, 2/39, 3/39, 4/39, 5-6/39, 7-8/39, 9/47, 10/39, 11/39, 12/39
@VN (Matev` Brata{evec)
1/23, 2/23, 4/23, 5-6/23, 11/23, 12/23
30
december
Nina Medved Mjedved
Otroci
Ko si nekaj ~asa vodnik M^-jem ali pa
GG-jem, jih dobro spozna{. Za vsakega med
njimi ve{, kaj ima rad, kako in o ~em se lahko
z njim ali njo pogovarja{, ~esa ne je in koga
mora{ posebej opomniti, da si zamenja `e
predolgo no{ene nogavice. Pozna{ jih, tudi ko
zrastejo za pol metra in si pri~nejo barvati
lase in nositi kratka krila in, ojej, napol
odrastejo.
^ez vikend so bili na{i ljubi taborniki v ko~i
na Pohorju, kjer so imeli jesenovanje. Ker se
jim z enim izmed na{ih PP-jev nisva mogla pridru`iti za ves ~as, sva jih {la obiskat v soboto,
ravno prav za taborni{ki ve~er. [li smo na dolg
sprehod po okolici in klepetali vse povprek, vsi
polni energije in dobre volje. Vse lepo in prav,
dokler nisem ugotovila, da pol mlade`i vidim
prvi~ in da moram spra{evati vodnike po njihovih imenih. In to me je raz`alostilo.
Tukaj pride na vrsto tudi moj drugi problem. Otroke kot tak{ne jemljem preve~ enake
sebi. Vedno znova se moram opomniti, da otroci pa~ niso "mali ljudje". In zato potrebujem
veliko ~asa, da zanje postanem avtoriteta in
da najdem na~in, kako se do njih obna{ati in
kako jih voditi kot vodnik. In potem, bum! Cela
horda novih otrok in jaz se po~asi izgubljam ob
toliko novih osebnostih, toliko novih energijah
in zanimanjih. Na{ rod je majhen rod, zato
poznamo vse otroke po imenu in priimku ter
vemo, kdo so njihovi star{i in podobno. Sploh
tisti, ki imajo (odkar nisem ve~ vodnica, res
ne morem re~i "imamo") veliko stika z njimi,
jih poznajo "v nulo", kakor bi rekli pri nas.
Zato bi rada samo segla do vas in vas vse
opomnila, da ne glede na to, kako velik ali
majhen rod ste, otrokom veliko pomeni, da jih
resni~no poznate. Da jih veste poklicati po
imenu in si morda zanje izmislite {e kak{en
vzdevek, ki s~asoma preraste v pravo taborni{ko ime. Otroci se zelo zgledujejo po starej{ih tabornikih in v tem raz~love~enem svetu
je zelo, zelo pomembno, da otroci ne postanejo
skupinica "Tigrov", "Netopirjev" in tako naprej, ampak da so to mali Urban, pa Matej, pa
Vid, pa da je mali Mitja podoben Deweyu iz televizijske nadaljevanke Malcom in the middle. Tako, zdaj pa pojdite in se spoznajte z njimi! En otrok na dan, pre`ene slabe misli
stran!
Kolumni
Boris Mrak
Donacije v letu 2008
V Uradnem listu Republike Slovenije, {t. 107, z dne 23. 11. 2007, je bil
objavljen Sklep o objavi dokon~nega seznama upravi~encev do donacij
za leto 2007. Seznam vklju~uje celo vrsto razli~nih organizacij - upravi~encev z zelo razli~nih podro~ij:
1. Upravi~enci s podro~ja dela, dru`ine in socialnih zadev
2. Upravi~enci s podro~ja gospodarstva
3. Upravi~enci s podro~ja kmetijstva, gozdarstva in prehrane:
4. Upravi~enci s podro~ja kulture
5. Upravi~enci s podro~ja notranjih zadev
6. Upravi~enci s podro~ja obrambe ter za{~ite, re{evanja in pomo~i
7. Upravi~enci s podro~ja okolja in prostora
8 . Upravi~enci s podro~ja pravosodja
9. Upravi~enci s podro~ja {olstva in {porta
10. Upravi~enci s podro~ja verskih skupnosti
11. Upravi~enci s podro~ja visokega {olstva
12. Upravi~enci s podro~ja zdravja
Vse lepo in prav, toda ob pregledu celotnega seznama in vrste
dru{tev, ki so podobna na{im rodovom, `al, posameznih taborni{kih rodov v tem seznamu ne boste na{li. Zakaj? Tega vam `al ne znam povedati. To boste morali povpra{ati tiste, ki bi morali poskrbeti za pravo~asen vpis vseh na{ih rodov v ta seznam. [koda! Ampak {e sre~a, da
so v seznamu tri na{e krovne organizacije in bomo lahko del leto{nje
dohodnine namenili na{emu delu (upam, da v seznamu nisem spregledal {e kak{ne taborni{ke organizacije):
ORGANIZACIJA
NASLOV SEDE@A
DAV. [T.
1. Zveza tabornikov Slovenije
Parmova 33, 1000 Ljubljana 65720792
2. Zveza tabornikov ob~ine Kranj
Partizanska 13, 4000 Kranj
56830793
3. Skavtska fundacija, Ustanova
Parmova 33, 1000 Ljubljana 59794038
zveze tabornikov Slovenije
Torej, dragi taborniki!
Bli`a se konec leta in z njim seveda tudi novoletna sre~anja, zabave, darila - veliko lepega in prijetnega v krogu prijateljev in dru`ine. Bo
pa kmalu tukaj tudi datum za dohodninsko napoved za leto 2007 in ne
pozabite dela dohodnine nameniti na{emu skupnemu delu in skupnim
projektom za bolj{i jutri na{e taborni{ke organizacije. Morda pa vam
bo uspelo za tako odlo~itev prepri~ati tudi va{e star{e, brate, sestre,
babice, dedke, strice, tete in sploh vse, ki v srcu dobro mislijo in bi nam
`e z malim dejanjem veliko pomagali pri uresni~evanju na{ih skupnih
ciljev.
Vsem tabornikom v prihajajo~em letu `elim obilo veselja in lepih
do`ivetij v krogu taborni{kih prijateljev ter na razli~nih akcijah! Upajmo, da jih bo ~im ve~ in ~im bolj raznovrstnih!
Sre~no!
Ljubljana/Dom`ale, 29. november 2007
AKTUALNO 31
Klepetek z Polono Ro`man, vodjo
odbora za pripravo LMB pri ZTS
Lu~ miru iz Betlehema
mimo vseh ovir
Taborni{ka javnost se glede
Lu~i miru iz Betlehema (LMB)
deli na tri dele. So tisti, ki se
po`vi`gajo na zadevo, so tisti,
ki so odlo~no proti sodelovanju, in so tisti, ki sodelujejo.
Kak{no je tvoje mnenje o tej
delitvi?
Mislim, da je ta tako imenovana
delitev prisotna pri ~isto vsaki akciji,
sre~anju in podobnih zadevah, ki se
organizirajo. Ni~ novega. In na to je
pa~ treba ra~unati, ko se kaj organizira. Kam bi pa pri{li, ~e bi bilo vse
za vse. In ~e je ob tem prisotna {e
konstruktivna kritika, lahko celotno
stvar samo obogatimo.
LMB ima `e kar nekajletno tradicijo. Plamen LMB kot simbol
miru je v Evropi zelo poznan.
Bi nesodelovanje ZTS pri tej
akciji pomenilo minus za na{o
zunanjo podobo v javnosti?
Prepoznavnost akcije je iz leta v
leto ve~ja. To lahko re~em, saj se na
Dunaju
pojavlja
vedno
ve~
dr`av Evrope in ostalega sveta. Pravi
mali jamboree. In vsi pridemo po
droben plamen, ki ga lahko najmanj{a sapica v hipu razblini v spomin. S plamenom ne bomo re{ili
sveta, lahko pa v nekom vzbudimo
idejo, da za zagotavljanje miru v svetu ne potrebujemo velikega ognja.
Dovolj je majhna gesta in pogovor.
Te`ko re~em, kaj bi nesodelovanje
ZTS pri akciji pomenilo. Gotovo ne
dosti, ker bi tisti, ki jim je akcija blizu, to poiskali pri organizacijah, ki
bi to ali kaj podobnega omogo~ale.
S tem pa ne pravim, da bi se tja pre-
SiNi
Klepet
pisali. Samo dopolnili in obogatili bi
svoj program.
Sicer pa ZTS ne sodeluje tudi pri
kak{ni ve~ji in bolj odmevni zadevi,
pa tega nih~e ne opazi.
Ampak vsako leto je ista pesem. Lu~ miru je simbol miru,
se ne prodaja, se deli, vedno
nezanimiva gesla, dolgo~asne
poslanice. Bla bla bla ... Ali bo
letos kaj druga~nega, sve`ega, novega pri tej akciji?
Mislim, da nam je `e lani uspelo
to dolgo~asje presekati. In letos nameravamo s tem samo {e nadaljevati. Skupni odbor se letos poigrava s
precej zanimivo idejo, ki bo v kratkem ugledala svojo lu~ sveta. Vsekakor boste pravo~asno obve{~eni.
Ideja je spet zrasla v glavah
~lanov Zdru`enja slovenskih
katoli{kih skavtinj in skavtov
(ZSKSS). Ali taborniki pri tej
akciji res le sodelujemo in "racamo" za njimi? Ali imamo pri
tem kak{no besedo in ali si jo
sploh `elimo?
In kaj, ~e se je ideja slu~ajno porodila ZSKSS? Saj pri celotni stvari
sodelujejo {e Mladinski ceh, Zveza
bratov{~in odraslih katoli{kih skavtinj in skavtov in Slovenska zamejska skavtska organizacija. ^e
je ideja dobra in ~e se skupni odbor
odlo~i podpreti stvar, mislim, da ni s
tem ni~ narobe. Vse sodelujo~e organizacije so tudi letos imele
mo`nost predstaviti svoje poglede
na akcijo in predstaviti svoje ideje, v
kolikor so jih imele. Odlo~imo se za
tisto, za katero mislimo, da bo tisto
leto najbolj "za`gala". In glede rezultate ankete po lanskoletni akciji
(22 rodov je odgovorilo na anketo) je
Foto: SiNi
dobra polovica na akciji sodelovala.
O~itno si kdo le `eli, da imamo kaj
besede pri akciji.
Tudi letos odbor posku{a predstaviti zadevo v ~imbolj pozitivni lu~i. Vsako leto povabimo kak{nega dvomljivca v
na{e vrste in do sedaj so {e vsi
spremenili svoje mnenje o akciji? Bo odbor tudi letos sku{al
prepri~evati in dokazovati ali
bo energijo raje posvetil tistim, ki jim akcija res nekaj
pomeni?
V akciji sodelujejo tisti posamezniki, vodi in rodovi, ki to `elijo in
jim je to blizu. Nikogar ne mislimo
siliti in nikogar do sedaj nismo. Raje
vse lepo povabim na osrednjo prireditev v Ljubljani, kjer se lahko na
lastne o~i prepri~ajo. Dvomljivcem
smo mogo~e samo malo bolj odprli
o~i in raz{irili pogled na celotno
stvar. Trudili pa se bomo za tiste, ki
znajo na{ trud ceniti in ki jim akcija
vsaj nekaj pomeni.
S kak{nimi besedami bi torej
ti povabila ~lane ZTS, da sodelujejo?
[irite mir med doma~e, sosede,
prijatelje, vrstnike in ljudi, ki jih ne
poznate. [irite ga tako, kot sami
najbolje znate. @e veste kako? Super! V kolikor pa nimate ideje, vam
ponujam droben plamen, ki ga lahko podarite!
Lu~k poln december `elim!
32
december
TABORNI PROSTORI IN DOMOVI
Mjedved in
Martin Trape~ar
Gornji Grad - tabor, kjer se ~as
ustavi
Taborniki XI.SNOUB taborimo na na{em tabornem prostoru v Gornjem Gradu
`e vse od leta 1965. Gornji Grad je idili~na vasica v Zadre~ki dolini s pribli`no
1000 prebivalci. Skozenj te~e reka Dreta, od koder tudi ime doline.
Foto: Vol
Taborni prostor se nahaja na jasi, ki je oddaljena le
deset minut hoje od sredi{~a Gornjega Grada, vendar je
dobro skrita o~em mimoido~ih, visoke smreke v okolici
pa tabore~im skrivajo pogled na obrat Smreka, nad katerim le`i. Na glavni (zgornji) plo{~adi je prostora za 27
{otorov tipa savica. Dodatna (spodnja) plo{~ad je primerna za {portno igri{~e, po potrebi pa lahko sprejme
{e do 16 {otorov tipa savica. Skupna kapaciteta tabornega prostora je tako od 80 do 100 ljudi. Na prostoru imamo
15 metrov visok jambor, dvignjeno kamnito ognji{~e in
okrog njega masivne lesene klopi za pribli`no 40 oseb.
Na tabornem prostoru je lesen monta`ni objekt, ki
slu`i kot kuhinja, shramba za `ivila in spalnica za dve
osebi. Vodo pridobivamo iz lastnega zajetja, katerega
kakovost vsako leto preverjamo. Voda za pomivanje posode in tu{iranje se segreva v kotlu na trdo gorivo, s kapaciteto 200 litrov. Za kuhanje, hladilnike in razsvetljavo
uporabljamo plin, saj menimo, da bi elektri~na napeljava razblinila idili~ni mir in ti{ino. V kuhinji je vsa potrebna oprema za pripravo hrane za 80 oseb. Za sanitarije
uporabljamo lesen monta`ni objekt, ustrezno odmaknjen od glavnega objekta.
Iz Ljubljane je oddaljen pribli`no 50 kilometrov, do
njega pa najla`e pridemo preko Kamnika in ~ez prelaz
^rnivec. Iz Maribora je oddaljen pribli`no 100 kilometrov,
do njega pa pridemo tako, da z avtoceste Maribor-Ljubljana zavijemo na izvozu [entrupert in nato nadaljujemo
vo`njo proti Logarski dolini, nakar na kri`i{~u v Nazarjah
zavijemo proti Kamniku.
Na{ taborni prostor je tudi odli~no izhodi{~e za {tevilne izlete. Na poldnevni izlet se lahko odpravimo do samotnih cerkvic Sv. Lenarta ali Sv. Florijana, do kulturnega spomenika Gauge ali do naravnega spomenika slapov
[okatnice. Na celodnevni izlet se lahko odpravimo na
Menino, pod katere vzno`jem se taborni prostor nahaja
ali pa na Lepenatko in Rogatec, katerih ~arobno silhueto v podobi spe~e lepotice lahko ob~udujemo s tabornega prostora. Izleta lahko zdru`imo tudi v dvodnevnega,
~e preno~imo na prelazu ^rnivec. ^e imamo lastni prevoz, pa lahko naredimo tudi izlet do Logarske doline,
vzno`ja Raduhe ali Velike planine.
Druge aktivnosti, ki so na voljo v bli`ini, so tudi rafting in kajaki pri gosti{~u Prodnik, kopanje, odbojka na
mivki, nogomet, ko{arka, {tevilni ogledi (turisti~nih
kmetij, znamenitosti, muzejev, pekarne itd.) ter paintball na Kraljevem hribu.
Foto: Vol
Za vse informacije smo vam na voljo na spletni strani
http://xisnoub.rutka.net ali na elektronskem naslovu
[email protected].
AKTUALNO 33
Suspenz
V zadnjem mesecu in pol so se v Svetovni organizaciji skavtskega gibanja (WOSM) zgodile precej{nje in tudi pomembne
spremembe. Nekatere najve~je dr`ave ~lanice WOSM-a so `e
dlje ~asa opozarjale na netransparentno delovanje svetovne
krovne organizacije, predvsem pa na te`ave pri njenem upravljanju. Sredi oktobra je situacija dosegla vreli{~e, ko so vplivne
dr`ave ~lanice (na ~elu z VB, ZDA in [vedsko) poslale odprto
pismo Svetovnemu skavtskemu komiteju. V istem ~asu je tudi
Svetovna skavtska fundacija odprto opozorila na podobne probleme z netansparentnostjo in slabim vodenjem, hkrati pa tudi
zagrozila z ukinitvijo nekaterih finan~nih virov. Ko so prispevke
v obliki ~lanarin in dotacij ukinile {e nekatere druge organizacije ~lanice, je WOSM domala ~ez no~ ostal brez ve~jega dela
sredstev za svoje delovanje in bili smo na pragu institucionalne
krize. Svetovni skavtski komite, ki mu predseduje Herman Hui,
se je na dogodke nemudoma odzval in 12. novembra 2007 je bila
v Kairu sklicana izredna seja Svetovnega komiteja. Ob zaskrbljenosti generalnega sekretarja Missonija in apelih nekaterih
ostalih dr`av ~lanic je komite posegel po radikalnej{ih ukrepih. Za sodelovanje so se zahvalili dosedanjemu generalnemu
sekretarju WOSM-a , njegove naloga pa bo do izvolitve novega
odpravljal vr{ilec dol`nosti, dosedanji namestnik generalnega
sekretarja, Luc Panissod. Prav tako je Svetovni komite pri~el
pogovore s Svetovno skavtsko fundacijo in ostalimi vpletenimi,
z namenom zagotoviti normalen dotok sredstev za delovanje.
Svetovna organizacija skavtskega gibanja tako deluje normalno in zaenkrat razlogov za sklic predhodne svetovne skavtske konference ni. Ve~ o morebitnih drugih ve~jih spremembah,
o usmeritvah in delovanju na{e svetovne organizacije pa bo gotovo znano najkasneje po svetovni konferenci v Koreji, junija
2008.
Jure Je`
Od rodov
Foto: arhiv RST
Jesenovanje ali zimovanje, to je
sedaj vpra{anje
Jesenske oziroma krompirjeve po~itnice so bile ~as po~itnikovanja 46 M^-jev iz Rodu skalnih taborov iz Dom`al na Gorjancih. Namesto z lepim jesenskim son~kom nas je mati narava obdarila s snegom. Pa se nismo kaj dosti prito`evali. U`ivali
smo v izdelovanju sne`akov, zimskih bivakov, kepanju simpati~nih vodnikov Jureta in Simzija. Vozlali smo do onemoglosti,
merili azimute do toplega ~aja, prepeli taborni{ko pesmarico
po dolgem in po~ez . O ja, pa tudi gurmanskim u`itkom smo se
predajali. ^eprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo se imeli
super.
Tina Strmljan
RGT - 55 let
Letos, ob stoti obletnici svetovnega skavtskega gibanja,
kamor sodi tudi slovensko taborni{tvo, {teje novome{ki Rod
gorjanskih tabornikov petinpetdeset let. V tem obdobju so se
zvrstile novome{ke taborni{ke generacije, spletla so se
trajna prijateljstva. Za vsakogar, ki je odra{~al v taborni{kih
vrstah, ima pogosto rabljeno geslo "Enkrat tabornik, vedno
tabornik!" pravo te`o.
Daljnega leta 1952 se je nekaj gimnazijcev odlo~ilo zdru`iti
v taborni{ko dru{~ino, u~iti majhne nadobudne`e pre`ivetja v
naravi in med njimi tkati prijateljstva. Tako se je rodil Rod gorjanskih tabornikov. Mladih tabornikov je bilo zelo veliko in imeli so zelo veliko aktivnosti. Tako se je v Novem mestu ukoreninilo taborni{tvo, ki aktivno `ivi {e danes, kljub nekaj padcem.
Dana{nji rod {teje pribli`no 170 ~lanov, ki se bolj ali manj aktivno udele`ujejo taborni{kih tekmovanj, seveda pa nam tudi
lastnih akcij ne zmanjkuje.
David Dobravc
Foto: SiNi
Lovili smo prve sne`inke
Sredina novembra sicer {e ni mesec za zimovanje, a GG
jesenovanje Rodu Pusti grad [o{tanj se je tokrat zaradi zgodnjih
sne`nih padavin prelevilo v zimovanje. Lokacija zimovanja je
letos bila Pa{ki kozjak, ki je dobrih tiso~ metrov nad morjem in
se je izkazala za zelo dobro. Lep, a zelo hladen taborni{ki vikend
je minil predvsem v piljenju znanja orientacije in dru`enju. Prav
tako pa smo izkoristili lepo prilo`nost in v GG dru`ino sprejeli
nove GG-je. Bilo je lepo in GG-ji `e komaj ~akajo na naslednjo
GG dogodiv{~ino.
SiNi
34
december
Od rodov
Mo~ne ukane v o~eh RAJ Cerkno
V soboto smo se zbrali na avtobusni postaji in po~akali na
avtobus. Ko je avtobus prispel, smo od{li na avtobus in se odpeljali do Medvod. Takoj, ko smo pri{li v Medvode, smo se morali
najprej prijaviti in tako smo dobili {tartno {tevilko. Nato pa
smo od{li v telovadnico in si poiskali prostor, kjer bomo spali.
Takoj, ko smo na{li prostor, smo raztegnili spalke in se preoblekli. Kmalu po tem je bil zbor in za~ele so se dnevne igre, na
katerih smo nabirali to~ke. Po igrah smo od{li nazaj v telovadnico in tam po~akali na {tart. V tem ~asu smo se zabavali in
odhajali ven. Ko je pri{el ~as za start, smo od{li ven in po~akali,
da so nam dovolili oditi in nam dali karto, na kateri je bila narisana proga. Do prve to~ke so nam sledili fantje (Skute), nato
pa so se izgubili. Proga do naslednjih to~k je bila taka, da smo
morali hoditi po blatu in pod elektri~no napeljavo. Ko smo pri{li
nazaj, nas je ~akal gola`. Ko smo pojedli, smo od{li v telovadnico in zaspali.
Nu{a, RAJ Cerkno
Foto: arhiv RAJ Cerkno
Drugi rodov posvet tabornikov iz
Cerknega
Letos je posvet `e drugi~ potekal v Treben~ah "pr Mi~otu",
ker nam vreme prej ni bilo naklonjeno in nam je odplaknilo prej
mi{ljen prostor. Posveta se je zopet udele`ilo lepo {tevilo ~lanov
rodove uprave in ve~ina vodnikov. Posvet se je pri~el 19. oktobra
pozno popoldan in `e prvi dan je bil izpeljan ve~ji del programa,
tako da nam je ostalo v soboto le {e nekaj malenkosti. Sestavili
smo odli~en rodov program, izbrali nekaj novih glav v rodovi
upravi in se odlo~ili za dve tekmovanji, ki bosta potekali v
na{em kraju, z upanjem, da bosta postali tradicionalni. Posvet
smo zaklju~ili v poznem vetrovnem sobotnem popoldnevu z mislijo na ~im ve~ izpeljanih akcij, ki smo si jih zastavili.
[pela Jeram, RAJ Cerkno
Mo~virci na regati
Foto: Petra Grmek
Lisi~karjada
Murni, medvedki in ~ebelice iz Rodu kra{kih j`rt iz Se`ane
so nestrpno pri~akali son~no sobotno jutro, 27. oktobra, kajti
~akala jih je prav posebna dogodiv{~ina. Za nekatere prva prava taborni{ka Lisi~karjada, ki jim jo je letos pripravil vod
mlaj{ih GG-jev Divje jagode. Po zboru in dvigu zastave se je 37
avanture `eljnih glavic zapodilo po potnih znakih, kjer so jih na
to~kah ~akale zapletene naloge iz poznavanja taborni{kega
kroja, vozlov in prve pomo~i. Na koncu so vsi pridno ulovili pravo
pravcato lisico Zvitorepko. Nasmejani in naigrani smo se {e
posladkali z marendinami in pi{koti ter se pogreli z toplim
~ajem, za katerega so poskrbeli "malo bol veliki".
Polona R.
Za leto{nje jesenovanje smo se Mo~virci odpravili jadrat!
Na{a avantura se je pri~ela 31. novembra, ko smo se iz Ljubljane odpeljali v ^ervar, nedale~ od hrva{kega Pore~a. Vsi
neu~akani smo hitro nalo`ili jadrnico Janino in "dvignili sidro".
Po hitrem te~aju jadranja Ata Ravnika smo vsi navdu{eno
opravljali svoje naloge. Ker so jesenski dnevi `e precej kratki,
smo morali kaj hitro nazaj v marino. Po "napornem" relaksiranju smo si privo{~ili kosilo in po~itek. Da se dan ne bi kon~al
tako hitro, smo si ob 9. uri skuhali {e kakav in vrgli tarok. Podobno smo "pretrpeli" tudi drugi dan (razlika je samo v tem,
kako dolgo smo spali). Da bi se dodobra odpo~ili pred regato,
smo si petek vzeli zase in si pripravili pravi mali piknik. In potem kar naenkrat dan, ki smo ga vsi ~akali! Dan regate Umag
- ^ervar. Verjeli ali ne, `e ob 11. uri smo bili v Umagu, kjer smo
konkurenci jasno pokazali, da z nami ne gre ~e{enj zobati. [e
nekaj minut manevriranja pred {tartom in potem [TART! Prvi
smo pre~kali {tartno ~rto in hiteli proti ^ervarju. @e smo imeli
zmago v `epu, ko je veter popustil. Da taborniki nikoli ne obupamo, smo pokazali vsem in se namesto z vetrom poganjali z dobro voljo in kitaro. Vse skupaj je minilo prehitro in `e je bil ve~er
in ~as za regatno ve~erjo. Po rezultatih sicer nismo zmagali, a
smo vseeno zasedli 2. mesto v kategoriji. Smo bili pa absolutni
moralni zmagovalci. ^ervarju smo priredili zabavo, ki je ne
bodo hitro pozabili (pri tem pa smo popili samo nekaj litrov
vode). Tako se je zaklju~ila na{a avantura, ki pa bo zagotovo
dobila nadaljevanje!
Lovro
AKTUALNO 35
30-letnica Ra{i{kega rodu
Ra{i{ki rod letos decembra praznuje 30-letnico.
Ob tej prilo`nosti vabimo vse na{e prijatelje na praznovanje, ki bo v petek, 21.decembra 2007, ob 19. uri
na Osnovni {oli [martno pod [marno goro. Po proslavi bo nastopila taborni{ka skupina
Kajmak, prav tako pa ne bo manjkalo prijetnega dru`enja v taborni{ki dru`bi.
Katarina Smolej
Vod ^e{ple od Erike na Veliki planini
No ja, Velika planina. Najbr` si vsak misli, da je to pa~ ena dolgo~asna plan{arija,
kjer ima{ idealno prilo`nost pogreti se v kak{nem kravjeku. Kar zanimivo, a ne? Zakaj
pa bi se potem kar cel vod v popolni `enski zasedbi odpravil tja za cele tri dni? No, imele
smo se lu{tno.
V petek smo se s kombijem, do vrha nabitim s prtljago, odpeljale do gondole pod Veliko
planino. Malo kasneje smo `e stale na [imnovcu, opremljene in pripravljene za lov na na{o
ko~o. Da niti ne omenjam, kaj vse smo imele s seboj (najbolj ogromne copate, elektri~ni
me{alnik, muffine in seveda {e nepogre{ljivo nutello, brez katere ne gremo nikamor). V
ko~i smo posku{ale zakuriti pe~ko, na{ prvi rezultat tega pa je bila "~rna kuhinja". @e v
drugem poskusu nam je uspelo.
Zjutraj nismo predolgo spale, saj nas je `e kmalu zbudil son~ek. Takoj po zajtrku smo
{le signalizirat in oddajat razli~na hecna sporo~ila. Po kosilu smo se kljub megli vseeno
odpravile ven in se {le malo minskega polja, pa mimogrede naredile {e kak{no pelerino
ali vise~o mre`o.
Zjutraj smo morale {e po~istiti ko~o, kar pa nam je kar hitro uspelo. Ko se je res `e
vse svetilo od na{ih pridnih rok, smo samo {e zaklenile ko~o in se odpravile ven. Tam smo
si oprtale nahrbtnike in {le popolnoma otovorjene do planine Kisovec, kamor so nas pri{li
iskat s kombijem in nas odpeljali nazaj domov. To je bil res nepozaben in razburljiv vikend, me pa smo odlo~ene, da bo postal na{ tradicionalen.
Erika Kozamernik
DJ dogodiv{~ina
Vod Divjih jagod iz Rodu kra{kih j'rt
Se`ana je med 19. in 21. oktobrom do`ivel
posebno izku{njo. Svoj zabavno-izobra`evalni vikend smo poimenovali DJ dogodiv{~ina - dogodiv{~ina Divjih jagod. Zbrali smo se pred ko~o na Ocinci in `e
kmalu imeli kratek vodov sestanek o na{i
DJ dogodiv{~ini. V naslednjih dneh so se
Divje jagode nau~ile in do`ivele veliko novega. Od vrisovanja, orientacijskega pohoda,
hrenovk na ognju, praznovanja vodovega
rojstnega dneva, u~enja vozlov in vezi, skice
terena, no~ne igre, prve pomo~i itd. Skratka, do`iveli smo super vodov izlet in vsi `e
komaj ~akamo, da ga ponovimo.
Eva Mercina
SKAVTFEST
KO SKAVTFEST SE ZA^NE,
NOV SVET SE ODPRE.
JEZERO ZA@ARI
OD PRI@GANIH LU^I.
KMALU UGASNEJO VSE LU^I
IN ZASPIJO TABORNIKI VSI.
V [OTORIH SPIJO
Prestop na Gospodi~ni
na Gorjancih
V petek in soboto smo imeli prestop taborniki RGT na Gorjancih. Takoj, ko smo
za~eli z akcijo, so nam vsem M^-jem odvzeli rutke. Nato smo morali v temi priti iz
Gaberja na Gospodi~no. Na poti so bile `ive
to~ke, kjer so nam postavljali naloge iz
knjige Bajke in povesti o Gorjancih. Do
vrha smo pri{li vsi. Na vrhu so nas za GG-je
ocenjevali starej{i GG-ji. Sledila je prisega, nato pa ve~erja v Elektro domu. Po
ve~erji smo se igrali razne igre. Ko smo
zjutraj vse pospravili, je sledil orientiring.
Zelo lepo je bilo hoditi po zasne`enih Gorjancih. Po kosilu smo se vsi sre~no odpravili v dolino, kjer so nas pri~akali star{i.
Luka Rems
IN SE ZJUTRAJ SPET ZBUDIJO.
KO SONCE ZASIJE,
HUGO PO MIKROFONU VPIJE:
VSTANITE ZASPANCI VI,
NA MNOGOBOJ SE VAM MUDI!
V DELAVNICAH SMO IZDELOVALI,
PA TUDI TEKMOVALI.
Pika Vr~kovnik, RJZ Velenje
Aktualno iz
IO ZTS
Ustanovljena komisija
za duhovnost
V novembru je bilo prvo sre~anje
o`ivljene Komisije za duhovnost ZTS.
Komisija bo pripavila predlog aktivnosti za rodove na podro~ju duhovnosti in
skrbela za razvoj duhovnosti v ZTS. Vodenje komisije je prevzel novoimenovani
svetovalec na~elnika ZTS za podro~je
duhovnosti, Milko Okorn.
Priprave na skup{~ino
ZTS
Skup{~ina ZTS, ki bo predvidoma
15. marca, zahteva precej priprav. Tako
IO ZTS `e pripravlja poro~ilo in predlog
programa dela za skup{~ino. Na
skup{~ino se pripravljajo tudi drugi organi, kot je nadzorni odbor ZTS.
Skup{~ina bo tudi volilna, zato je IO imenoval volilno komisijo, ki bo peljala volilne postopke, predvsem za na~elnika
za program za mlade v ZTS.
Strate{ko planiranje
IO ZTS se je spopadel z zahtevno nalogo - pripravo strate{kega plana ZTS
za srednjero~no obdobje. Trenutno poteka analiza stanja, ki bo predvidoma zaklju~ena do skup{~ine. Isto~asno pa se v
IO pripravljajo na dolo~itev strate{kih
ciljev ZTS za to obdobje. IO je ocenil, da
je tak plan nujen za konsistentno in v prihodnost usmerjeno delovanje ZTS.
Posvet KVIO in IO ZTS
Drugi vikend v decembru bo potekal
posvet KVIO ZTS, ki se bo ukvarjal z izobra`evanji in njihovimi rezultati v
leto{njem letu ter planiranjem dela za
naprej, za leto 2008. Posebena pozornost
bo posve~ena delu z vodniki GG in na~elniki dru`in GG. IO ZTS pa bo isti vikend
na posvetu pripravljal in usklajeval prigram ZTS za naslednje leto.
Amerikanec
36
december
Iz taborni{ke pesmarice
Klemen Kenda
Miniatura
Jaka Bevk - [eki
Ylenia Zobec
A
Pomanj{aj sonce na velikost oreha
f#
in ga nekam spravi zame,
E
D
E
za ~ase, ko ni dovolj samo uteha
D
A
mehkih besed in mo~ne rame.
A
Naslikaj s helijem miniaturo,
f#
dragoceno in `are~o,
E
D
E
za sanje, ki osvetlijo hudo uro,
D
A
okviri sonce, zlato sre~o.
A
Prinesi mi ga v decembrskih no~eh,
f#
ko v ledu obupuje streha,
E
D
prinesi mi ga v aprilskih dneh,
E
D
A
ko de`uje in nikakor ne poneha.
A
Prinesi mi ga v jutru na blazino,
f#
pri`gi ga v temni brezen.
E
D
E
Odeni v barve uli~no sivino,
D
A
zaneti ogenj za ljubezen.
f#
c#
Polo`i sonce mi v dlan,
D
A
ko mi zalijejo solze o~i
f#
c#
in ne vidim ne kod ne kam,
D
E
ker je osat zarasel vse poti.
f#
c#
Polo`i sonce mi v dlan ...
f#
c#
Daj mi majhno sonce,
D
A
ni~ ve~je od oreha,
f#
c#
da zve`em skupaj konce
D
N.C.
A
v pentljo ljubezni, sre~e in smeha.
Kolofon
Stric volk
Da na{a zelena bratov{~ina ni od
muh, je konec preteklega meseca dal
vedeti tudi minister Karel. Svojo profesionalno mo~eradno vojsko je primerjal
kar z na{o amatersko zeleno vol~jo bratov{~ino. Ne vem, ali naj bom ponosen,
da nas ima minister Karel za svojo rezervno vojsko, ki je po njegovem mnenju
vsaj tako dobra kot njegova sedanja profesionalna, ali naj bom `alosten, saj
Karlu in nam dr`ava rezine re`e vse
tanj{e, ~etudi imamo zaveze. Minister
Karel mednarodne, kot sam pravi, mi pa
do na{ih otrok in mladine. In rekel bi, da
naj vojski kar re`e vse tanj{e, a za svoje
otroke in mladino pa naj vendarle poskrbi, da ne bo sestradana kje omagala.
Najbolj{i je bil pa tisti, ki je na na{em
202. valu komentiral ministra Karla, ko
je dejal, da je njegova primerjava ~isti
nesmisel, saj v na{i vol~ji bratov{~ini
zadevo jemljemo bistveno bolj resno kot
mogo~e nekateri v Sloveniji jemljejo katerokoli vojsko, ne le slovensko. Bravo,
bravo ...
Vse ka`e, da je ministru Karlu in {e
marsikomu kristalno jasno, na koga se
lahko zanesejo. Seveda na na{o vol~jo
zeleno bratov{~ino. Ali ste morda dvomili?
Pa {e to!
^e {e niste uredili svoje zahteve za
namenitev dela dohodnine, lahko to kadarkoli podate, dopolnite, spremenite
ali prekli~ete. Dav~ni organ bo pri odmeri dohodnine za leto 2007 upo{teval veljavne zahteve, s katerimi bo razpolagal
na dan 31. 12. 2007. Pomagajte Zvezi tabornikov Slovenije ali Skavtski fundaciji
graditi bolj{i svet, tako da namenite del
dohodnine za njeno delo. ZTS ima dav~no
{tevilko 65720792, Skavtska fundacija
(ustanova ZTS) pa 59794038.
Stric volk
Uredni{tvo: Ale{ Cipot ([email protected]) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek ([email protected]) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ ([email protected]) - urednik fotografije, Meti Buh Ga{pari~
([email protected]) in Ale{a Mrak ([email protected]) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda ([email protected]) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak ([email protected]).
Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik ([email protected]), Jaka Bevk ([email protected]), Matev` Brata{evec ([email protected]), Matic Cankar ([email protected]), Borut Cerkveni~
([email protected]), Andreja Gomboc ([email protected]), Jure Habjani~ ([email protected]), Simon Hudolin ([email protected]), Katarina Jesenko ([email protected]), Klemen
Kenda ([email protected]), Primo` Kolman ([email protected]), Brina Kra{ovec ([email protected]), Nina Ku{ar ([email protected]), Miha Ma~ek ([email protected]), Nina Medved
([email protected]), Frane Merela ([email protected]), Boris Mrak ([email protected]), Maja Omahna ([email protected]), Du{an Petrovi~ ([email protected]), Tadej Pugelj
([email protected]), Lea Repi~ ([email protected]), Ale{ Skali~ ([email protected]), Jasna Turk ([email protected]). Lektoriranje: Miha Bejek ([email protected]). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik
Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20,
fax 01/4361-477, e-po{ta: [email protected], [email protected]. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 (500 SIT), letna naro~nina je 20,86 (5000 SIT), za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o
po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v
ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevil-ka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi
ISSN 0492-1127
Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.
RAZVEDRILO 37
Dotik
Brina Kra{ovec
Sve`ina no~i
Sne`inke se vrtin~ijo v zimskem vetru,
ki vije okrog razgaljenih dreves in se klati po sazne`enih poljanah.
Belina drobnih kristal~kov odna{a vro~e misli son~nega kralja,
ki zdaj bolj bledo `ari in tako daljen se zdi.
Ve~er se spokojno obra~a k Luni v pozdrav
in ~aka na svetlobo zvezd, ki za`arijo v skrivnostni sve`ini no~i.
Andreja Gomboc
38
december
RAZVEDRILO 39
Namenite del dohodnine Zvezi tabornikov Slovenije oziroma Skavtski fundaciji
^e se {e niste odlo~ili, komu boste namenili del dohodnine, ki bo namenjen za donacije ali pa ste si premislili in bi radi sedaj
pomagali Zvezi tabornikov Slovenije oziroma Skavtski fundaciji, ustanovi ZTS, graditi bolj{i svet, lahko to {e vedno sporo~ite
dav~nemu organu.
Uredba o namenitvi dela dohodnine
^len:
(3) Dav~ni zavezanec lahko da
zahtevo za namenitev kadar koli
prek sistema eDavki na spletni strani
http://edavki.durs.si, pisno ali ustno na
zapisnik pri dav~nem organu. Podatki o
namenitvi dohodnine iz tretjega odstavka tega ~lena se {tejejo za dav~no tajnost in se smejo razkriti tretjim osebam
samo na podlagi pisnega soglasja
dav~nega zavezanca, ki je namenil del
dohodnine za donacije.
(4) V zahtevi iz prej{njega odstavka
morajo biti razvidni: ime, naslov in
dav~na {tevilka dav~nega zavezanca;
ime oziroma naziv in dav~na {tevilka
vsakega upravi~enca, ki se mu namenja
del dohodnine; in del dohodnine, ki se mu
namenja, skladno z drugim odstavkom
tega ~lena.
(5) Zahteva iz tretjega odstavka tega
~lena velja do trenutka, ko dav~ni organ prejme novo zahtevo ali preklic
zahteve.
^e boste dav~nemu uradu pisali, naj
sporo~ilo vsebuje:
Ime Priimek
Naslov
dav~na {tevilka zavezanca
Dav~ni Urad RS
Izpostava ___________
Naslov
Po{tna {tevilka
Spo{tovani!
Prosim vas, da namenite del dohodnine navedeni organizaciji
(eni od obeh):
Zveza tabornikov Slovenije
Naziv
Dav~na {tevilka % dohodnine,
ki se namenja
ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE 65720792
0,5
ali:
Skavtska fundacija, ustanova ZTS
Naziv
Dav~na {tevilka % dohodnine,
ki se namenja
SKAVTSKA FUNDACIJA,
59794038
0,5
USTANOVA ZTS
Lahko navedete tudi obe organizaciji, vendar je treba dele` dohodnine, ki se
namenja, ustrezno razdeliti, tako da bo
skupna vrednost 0,5 %.
Povezava do spletne strani, kjer je
objavljen obrazec z zahtevo:
http://www.durs.gov.si/fileadmin/
durs.gov.si/pageuploads/Davkipredpisi_in_pojasnila/Dohodnina/
Obrazci-FIZICNE_OSEBE/177.pdf
GLASOVNICA
Kak{na naj bo barva rutice za starostno skupino raziskovalcev in raziskovalk?
_________________________________ kot ~lan/ica rodu __________________________________________, ki na podlagi pla~ane
(ime in priimek)
(ime rodu)
~lanarine ZTS prejemam Revijo Tabor, glasujem za naslednji predlog barve rutice za starostno skupino raziskovalcev in raziskovalk
(
odkljukaj izbrani predlog): - Vijoli~na rutica z rumenim robom
- Oran`na rutica z rumenim robom
Glasovnico izre`i in prinesi svojemu vodniku na vodovo sre~anje. Na~elnik rodu jih bo zbral in posredoval v glasovalno skrinjico v pisarni ZTS. Glasovnice zbiramo
do 15. januarja 2008, ko bomo objavili rezultate in pripravili predlog barve ruticce za potrditev na skup{~ini ZTS.