1. No category

ZOT na Zadnji plati
SNOUB-ovec ogrnjen (samo) v zastavo
Andrej Lozar:
"V organizaciji je preve~ starih emocij."
Tabor na obisku
Najve~je pala~inke pod Starim hrastom
Rekordnih 62 ekip na Glasu Jelovice
Izognite se sne`nim plazovom
Avantura Bineta in Daneta NOT-u
2
februar
Uvodnik
Kazalo
Taborni{ke novice 3
Karikatura 4
@e druga {tevilka Tabora vsem ~lanom!
5 IGRA
Faca 10
Kviz 11
Avantura 12
SOS 14
Ko bom velik, bom ... 15
16 Obvestila, razpisi
17 Intervju
20 Tabor na obisku
Kosobrinovi pripravki 22
Kemija v taborni{tvu 22
Astronomija 23
Potepanja 24
26 Kaj dobim jaz?
27 Psihologija
28 Imeti vod GG
Kolumni 29
Tema meseca 30
Plazovi 33
V spomin 34
35 Iz taborni{ke pesmarice
35 Stric volk
36 Kri`anka
36 Kolofon
37 Zadnja plat
38 Bine in Dane
Naj bo {e tko huda
zima, v prijateljskem
objemu, klima je
prav prima!
Foto: SiNi.
Pred Vami je `e druga leto{nja {tevilka na{e revije. S to drugo smo obiskali {e ve~ji
krog na{ih ~lanov, ki se na ta na~in prvi~ sre~ujejo s Taborom. @al je {e vedno nekaj
tak{nih, ki jih zaradi neupo{tevanja pravil v organizaciji, Tabor {e ne dose`e. Vsi skupaj
dr`imo pesti, da bo {tevilka, ki izide drugi petek v marcu pri{la tudi do njih. Zato {e enkrat pozivamo vse rodove tajnike, da uredijo evidence svojih ~lanov in da hkrati poravnajo odvode ~lanarine za njih, ker le v tem primeru je zagotovljeno, da vas obi{~e Tabor
vsak mesec.
To drugo {tevilko niso dobili stari naro~niki, ki niso poravnali naro~nine do 4. februarja, ko je bil rok za to dejanje. Naslovnik smo naredili v ~etrtek tako, da smo
vklju~ili vanj tudi nekaj zamudnikov. Tabor pa bomo poslali {e vsem tistim, ki bodo
naro~nino poslali v prihodnjih dneh.
Kar nekaj klicov in pisem smo prejeli iz dru`in, ki `elijo namesto dveh, treh... izvodov prejemati le enega. To smo upo{tevali. Tako, da bi morali od danes prejeti v te sredine le po enega, oziroma toliko kot ste jih `eleli. ^e temu ni tako, nam sporo~ite.
Hvala vsem tistim, ki ste odve~ni Tabor podarili sosedu in prijateljem. Tudi na ta
na~in se {iri na{a ideja skavtizma. To storite tudi sedaj ali pa nam preprosto sporo~ite,
da ga ne potrebujete in od prihodnje {tevilke jih bo pri{lo le toliko, kolikor jih potrebujete.
In na koncu {e opozorilo! Preverite pravilnost zapisanega naslova. ^e ni pravi to
sporo~i svojemu vodniku, vodnici, ta rodovemu tajniku, ki naj ~im prej popravi evidenco ~lanov. Le tako bo imel po{tar lahko delo pri iskanju tvojega nabiralnika v katerega
vsak mesec vr`e tvoj izvod Tabora.
Frane Merela
Podpisan letni na~rt sodelovanja s
slovensko vojsko
Konec januarja sta Mitja Lamut, stare{ina Zveze tabornikov Slovenije in kapitan Renato Petri~, poveljnik sil Slovenske vojske, podpisala na manj{i slovesnosti
v Voja{nici Ivana Cankarja na Vrhniki letni na~rt sodelovanja za leto{nje leto. V
njem je predvideno kar 25 aktivnosti Zveze tabornikov Slovenije na katerih bo sodelovala tudi Slovenska vojska. [e posebno pa bodo zanimiva sodelovanja na
orientacijskih tekmovanjih kot sta NOT in ROT.
Ob tej priliki so predstavili tudi urnik dnevov odprtih vrat voja{nic SV.
F. M.
3
Odmev - To bi bilo odli~no!
Foto: Petra Peunik
V ~asu vitezov,
kraljev, zmajev
in ~arodejev!
S svojim obiskom nas je po~astil
sam kralj Feliks, s svojimi vitezi in
spleti~nami. Prav posebna ~ajanka je
bila tokrat. Kralj Feliks in njegovi vitezi
so nas nau~ili vite{kih spretnosti, kraljeve spleti~ne pa umetnosti risanja na
blago. Manjkal ni niti kraljevi ples in
prava vite{ka pojedina.
Vsi novo nastali vitezi in spleti~ne
bodo kmalu vpoklicani, da slu`ijo svojemu kralju ☺.Tako se je ~ajanka zaklju~ila in vsi taborniki, ki so se je udele`ili (bilo nas je ve~ kot 80 vseh starosti), so bili navdu{eni in so nasmejanih
lic od{li domov.
SiNi
Zamejski
jamboree
Ve~ informacij:
[email protected].
Termini: od 27. julija do 6. avgusta 2006 za vejo izvidnikov
in vodnic, od 29. julija do 6. avgusta za
vejo roverjev in popotnic, in od 31. julija do 6. avgusta za vejo vol~i~ev in volkuljic.
V prej{nji {tevilki Tabora smo lahko v do`ivljajih z ZNOT-a prebirali kolumno,
katere avtor je namignil (pozdravljen, Avtor ☺) na konkuren~ni dvoboj med dvema no~nima orientacijskima tekmovanjema, enim zimskim in enim mar~evskim.
"Le kaj {e ostane velikim?" po tako dobri organizaciji, nagradah, konkuren~ni
ceni in veliki udele`bi, se je glasil poziv, zapisan na beli rokavici. Tekmovalci po
obeh tekmovanjih povedo, da je bila dobra tekma – odli~na proga in organizacija.
Ne moreta biti dve tekmovanji najbolj{i? Ali je sploh va`no, katero izmed obeh tekmovanj je bolj{e? Ali ni ravno to cilj organizatorjev, da ponudijo svojim sotabornikom mo`nost udele`be na odli~nem tekmovanju (-ih), mo`nost umskega in telesnega izziva, zabave, sprostitve in navdiha? Ali ni, kon~no, cilj celotne slovenske
taborni{ke skupnosti imeti ~im ve~ dobrih (ne – odli~nih!) tekmovanj?
NOT pripravljamo Mo~virski tulipani `e preko 28 let. Iz leta v leto se trudimo
po svojih najbolj{ih mo~eh ustre~i ~im ve~jemu {tevilu `elja in ugoditi potrebam
tako nas, kot vas.
Sedaj smo na odru: v lu~i pri~akovanj in pogledov. Majhno odstopanje pomeni
takoj{njo kritiko in negodovanje – in po svoje nas veseli, da je tako. Kajti edino s
pomo~jo vas, dragi bralci in taborniki, bi lahko smer na{e barke, ~e bi slu~ajno zavili s poti, zopet popravili. Skupaj z vami vam lahko zopet ponudimo najbolj{e (razen vremena☺).
Zakaj je NOT `e nekaj let zapovrstjo eno izmed najbolj obiskanih taborni{kih
tekmovanj v Sloveniji? Zakaj se vedno znova sre~ujemo v {olah in sredi gozda – eni
v spalkah, drugi z nahrbtniki? Bo ZNOT kmalu prerasel v kaj ve~? NAJ! Kaj pa bi bilo
lep{ega, kot imeti dve totalno nori no~ni orientacijski tekmovanji?
A vendar – vsak ima svoje prednosti in dra`e: eno je zimsko, drugo zgodnje
spomladansko (majhen dvig v temperaturi verjetno privabi tudi tiste z malo starej{imi kostmi? ☺, na enega gre{, da "glisira{" po snegu in lu`ah, na drugega, da
vijuga{ med ma~icami, zgodnjimi `afrani in blatom; na enega na "makaronflaj{", na
drugega na juho. Pri zaspanih kontrolorjih pa verjetno na obeh dobite nasme{ke,
napolitanke in ~aj.
Ampak na NOT-u vedno veste, kaj boste dobili: imamo stas in sta`. Nagrade so
vedno mamljive. Pr{ut (skoraj) vedno odli~en, pokali pa kar se da domiselni in
kreativni.
Veseli nas, da z nami primerjajo tekmovanja, ki pridobivajo na kakovosti.
O~itno vseeno {e nismo za staro {aro. Na vpra{anje, kako noro in dobro pa bo letos, kak{ni bodo testi in proga, kako lepe tekmovalke in tekmovalci, pa si odgovorite sami – s 25. na 26. marec v okolici Ljubljane!
V naravi, po travi, pono~i in v go{~avi – NOT 2006.
Napovednik
Februar 2006
22. februar
18. marec
25. iñ 26. marec
31. marec in 1. april
Alja` Gaber{ek
Dan ustanovitelja (Founders's day) in za ideje
vtipkaj v iskalnik klju~ne besede = Thinking day
(WAGGGS)
DanKo (kopr.rutka.net)
NOT (not.rutka.net)
Skup{~ina ZTS (volilna)
4
februar
Odmev na januarski Uvodnik
Spo{tovani urednik ALE[!
Prezir je beseda, ki prav gotovo ne sodi v
uvodnik.
Namerno se ne bom opredelila o nobeni
veri. Moje vnuke u~im in u~imo, da druga~e
misle~i in druga~e usmerjeni ali obarvani
sodijo tudi v na{ krog. Spo{tovanje in strpnost (to naj bi bilo tudi pri tabornikih) je
najve~ja vrlina v dana{nji dru`bi.
Zdaj pa k vpra{anju. Zakaj prezir, ~e ste
se pridru`ili SKAVTOM, ki za LU^ MIRU `e
zelo dolgo pobirajo prispevek za KARITAS?
Nestrpnost ima v bli`ini anarhizem.
Prisr~en pozdrav
Dom`ale, 26. 1. 06
Upokojena babica Mija
Zelo me veseli, babica Mija, da ste se oglasili in sporo~ili svoje mnenje na januarski Uvodnik. Namerno zapi{em provokativne
uvodnike, kadar je le kak{na kost za glodanje in posku{am vzpodbuditi izmenjavo mnenj in {ir{o obravnavo dolo~ene problematike na Taborovih straneh. Slednjega namre~ primanjkuje.
Da ne bi kak{en bralec slu~ajno dobil napa~nega vtisa, `elim
poudariti, da v svoji kolumni (uvodniku) nisem govoril o veri. Govoril sem o prodajanju simbolike miru. Mir (niti simbolika miru)
ni nekaj, kar bi bilo naprodaj. Ker sta spo{tovanje in strpnost
vrednoti, ki ju imam ume{~eni prav pri vrhu, res ne bi bilo
spo{tljivo, da vse vpletene subjekte trepljam po rami, in delim
komplimente, ~e tako ne mislim. S tem, da jim izre~em konstruktivno kritiko, poka`em, da jih spo{tujem. In {e o (ne)strpnosti do
druga~e misle~ih (kot ste zapisali); ne "preziram" tabornikov in
katoli{kih skavtov, ampak dejanje – prodajanje miru.
Lep pozdrav in prijetno branje Tabora.
Ale{ Cipot, urednik
IGRA 5
6
februar
Kaj po~no
`ivali pozimi?
V zimskem ~asu je zasne`en gozd prepleten z
razli~nimi drobnimi stopinjami. To so stopinje tistih `ivali, ki pozimi ostanejo v gozdovih in na
travnikih ter posku{ajo tudi v globokem snegu
najti kaj za pod zob. Pogosto kopljejo po tleh, da
bi na{le jesenske plodove ter obirajo lubje. @ivali,
ki vztrajajo tudi v hudem mrazu, so na primer
srne, jeleni, zajci in tudi veliko ptic stalnic. Nekatere `ivali se selijo v toplej{e kraje, na jug. Najbolje
med njimi poznamo ptice selivke, kot so recimo
lastovke, kukavice. @ivali, ki `ivijo v visokogorju, se
zaradi snega pogosto umaknejo iz gora ni`je, v
gozdove. Nekatere `ivali so prav taborni{ko iznajdljive in se preselijo kar na toplo v na{e domove. Veliko `ivali pa se umakne pod zemljo,
v svoje brloge in rove ter tam zimo preprosto
prespi. Jeseni, ko je hrane na pretek te `ivali
jedo precej ve~ kot ponavadi ter si tako naredijo
ma{~obne zaloge za dolge mesece po~itka. Nato
postanejo zimski zaspanci lenobni in nato zaspijo.
Med zimskim spanjem je njihovo dihanje po~asno,
sr~ni utrip prav tako, telesna temperatura pa se
mo~no zni`a. Nekatere `ivali se pozimi zbujajo in
si poi{~ejo hrano ter obnovijo zaloge ma{~evja.
Tak{ni so recimo medvedje, polhi, veverice. Druge
pa jeseni zaspijo in otrpnejo ter se zbudijo {ele
spomladi, ko je zopet bolj toplo. Tak{ni pa so je`i,
ka~e, `abe in mo~eradi.
IGRA 7
Pti~je krmilnice
??????
Kadar nastopi huda zima ljudje `ivalim tudi pomagamo. Za divjad, medvede in ostale zveri skrbijo lovci, ki jih hranijo v krmilnicah.
Za nekatere pa lahko poskrbimo prav vsi, tudi ti. To je pisana
dru{~ina sini~k, ta{~ic, kalinov, detlov, vrabcev, kosov, dleskov in ostalih ptic stalnic, ki z veseljem pobirajo semena iz nastavljenih krmilnic.
Vsi poznamo obi~ajne pti~je krmilnice, tukaj pa lahko dobi{ nekaj idej, kako narediti preproste in zanimive poslastice za ptice, ki jih
obesi{ nekam, kjer bo{ lahko brez te`av opazoval pisano dru{~ino.
Za izdelavo bo{ potreboval kuhinjsko mast, ovsene kosmi~e, ostanke kuhane zelenjave, semena za ptice, nariban sir, razna jedrca
(mandlji, le{niki, ara{idi, orehi), lahko tudi drobtine ~rnega kruha in
kuhan ri`. Potreboval bo{ tudi veliko iglo, stor`, jogurtov lon~ek, kokosov oreh ali cvetli~ni lon~ek in posodo za me{anje.
1. PTI^JI ZVONEC
-
v posodi zme{a{ vse kuhinjske ostanke, prihrani{ pa nekaj
semen
mast raztopi{ na slabem ognju, jo prilije{ k ostankom in
zme{a{
poga~o nadeva{ v jogurtov lon~ek, vtakne{ vanjo vejico in
po~aka{, da se shladi
ohlajeno potegne{ iz jogurtovega lon~ka in jo povalja{ v
semenih
na vejico prive`i vrvico in jo obesi na drevo
2. BOROV STOR@
-
naredi{ enako maso kot
za poga~o
maso nato nadevaj v
vrzeli med razprtimi
luskami borovega stor`a
3. KOKOSOV OREH ali CVETLI^NI LON^EK
-
-
-
polovico kokosovega oreha
ali glinen cvetli~ni lon~ek
napolni{ z maso za poga~o
ko se masa strdi obrne{
oreh ali lon~ek na glavo in
prive`e{ vrvico
na drevo obesi{ z odprtino
navzdol
4. KIKIRIKIJEVO NABODALO
-
-
z veliko iglo naredi luknje v
kikirikije in ostala jedrca
jedrca nato nanizaj na
vrvico, kot da bi delal
ogrlico
vrvico obesi na drevo
8
februar
ZVEZDOGLEDI
otoku Iosu. ^eprav je stopil na
najglobje dno oceana, je imel
glavo {e vedno na povr{ju, tako je
bil velik. In kaj dela med zvezdami?
Tja ga je poslala boginja Artemida, da
bi lahko ve~no gledala njegovo lepoto. Zvestega psa – zvezdo Sirij – pa je
postavila k Orionovim nogam.
Pravi taborniki se znajo po Orionu
tudi orientirati. Ozvezdje namre~ skozi
no~no nebo potuje od jugovzhoda proti
jugozahodu in nam lepo ka`e proti smeri
“jug”.
V jasnih zimskih
no~eh lahko na nebu
opazujete ozvezdje
Oriona. S pomo~jo
domi{ljije lahko prepoznate ~loveka z lokom, lepega lovca iz
gr{kih mitov.
Pravijo, da je bil
Orion mo~an in spreten lovec, ki je s
psom Sirijem lovil
divje `ivali na gr{kem
KAJ VE MEDVEDEK?
Jaz vem da...
... se sloni na ve~ kilometrov sporazumevajo s cepetanjem.
... nekatere ribe, ki `ivijo na Aljaski lahko zdr`ijo pol ure pri temperatur 30°C.
... rde~a lisica uro~i `rtev z vrtenjem v krogu, pri tem pa ima rep v gobcu.
... samci ptic imenovanih svileni uti~arji okrasijo utico s staklenimi in drugimi
okraski, nato pa jo {e prepleskajo z me{anico soka iz jagod in sline. Barvo
nanesejo s pali~ico, ki jo dr`ijo v kljunu.
... nekateri netopirji med zimskim spanjem vdihnejo le enkrat na dve uri.
... polarna ~igra preleti najve~jo razdaljo med `ivalmi, saj potuje s severnega
te~aja na ju`nega in nazaj, kar je pot dolga ve~ kot 40000 kilometrov
... `irafe niso neme, temve~ se sporazumevajo z infrazvokom, ki je za
plenilce in za ljudi nesli{en.
... muha najprej poskusi hrano z nogami, {ele nato z obustnimi deli.
... ~ebele ko se vrnejo v panj, ple{ejo ples v obliki osmice in tako drugim
povedo kje bodo na{le medi~ino.
... elektri~na jegulja lahko iz repa spusti sunek elektrike z napetostjo 550V,
kar je skoraj trikrat toliko kot v na{ih vti~nicah.
... netopirju bije srce med letom 1000 utripov na minuto, med zimskim
spanjem pa samo 25 utripov na minuto.
IGRA 9
Igre za ZIMOVANJE – ste poskusili `e vse?
Izginil brez sledi!
V vodu izberemo “Nevidnega”, ki ima tri minute ~asa, da skrije rde~o rutico v gozdu. Ko se vrne,
ste~ejo rutico iskat “Stezosledci”. Zmaga tisti, ki rutko prvi prinese do vodnika. Dlje i{~ejo rutice, bolj{i
je bil “Nevidni”. Seveda pa se rutke ne sme zakopati v sneg.
In kako ste ~im bolj nevidni? Pazite na sledi v snegu, naredite krog in se vrnite z druge strani, hodite
po tr{em snegu, ki se manj ugreza, del poti lahko hodite nazaj, naredite kri`i{~e stopinj in {e in {e!
Lov na zaklad zimske kraljice
Zemljevid, ki vodi do zaklada, je kraljica raztrgala na {est kosov in jih skrila v razli~ne balone. Te in {e
mnoge prazne je potem poskrila po
ko~i – pod odeje, v predale in celo v
~evlje. Ko najdete vse, lahko sestavite
zemljevid. Le {e kapo na glavo in v lov
na zaklad!
Po tvoji poti
Najbolj{e pri tej igri je, da vodnik
prinese nekaj sladkarij!
A zanje se je treba potruditi. V
parih se lo~eno odpravimo na kraj{o
pot (10 minut) in skrijemo sladki zaklad. Do tega mesta nato napi{emo
~im bolj{i opis poti ali celo
nari{emo zemljevid. Ko se vrnemo h ko~i, si pari izmenjajo listke
z navodili.
^e ste nalogo dobro opravili, bodo prijatelji zaklad brez
te`av odkrili.
10
februar
Faca
SiNi
Med kopico nadobudnih GG-jev je res te`ko izlo~iti nekoga, ki bi izstopal
na nek poseben na~in. Dovolj poseben, da bi lahko bil faca v naslednji {tevilki revije Tabor. Na Glasu Jelovice sem pa naletel na prav posebnega fanti~a, ki me je spomnil na nekoga, ki sem ga poznal, ko sem bil jaz v njegovih letih ☺. Svit (res zanimivo ime kajne) je 10 leten fanti~, kot vsak GG
poln energije in nasmejan do u{es. Vsi njegovi prijatelji iz voda so na
vpra{anje: "Kaj meni{ o Svitu?", takoj kot iz topa izstrelili odgovor: "Svit je
kmet", in planili v smeh. Svit pa se je ob tej besedi samo nasmejal. Svit je
oseba, ki dr`i dru`bo pokonci, skrbi, da se vedno nekaj dogaja, da je smeha polna hi{a in Svit je oseba, ki ne zameri, ko sli{i prvo zbadljivko na svoj
ra~un. Brez njega bi bil neverjeten dolg~as. Resni~no prava faca!
Moje ime je ... SVIT
SVIT.
Pi{em se ... BURGER
BURGER.
Prijatelji me kli~ejo ... JO@E
JO@E.
Star sem ... 10 let
let.
Prihajam iz rodu ...
Rodu kra{kih viharnikov Postojna
Postojna.
Moji hobiji so ...
lesarstvo, nogomet, taborniki ...
Moje `elje za prihodnost so ...
`elim si postati mizar ali
pa strojevodja.
Ljudje o meni pravijo, da
sem ... kmet ☺.
Moj `ivljenski moto je ...
nimam pojma
pojma.
Bralcem bi rad sporo~il ...
jota je zakon
zakon.
DOGODIV[^INA 11
12
februar
Avantura
Glas (svobodne) Jelovice
[pela Trampu{
Ponovno je prvo soboto v letu, 7. januarja,
potekalo orientacijsko tekmovanje Glas Jelovice. Kot vsako leto smo ga, letos `e petintrideseti~, organizirali taborniki Rodu svobodnega
kamnitnika iz [kofje Loke.
Navkljub vsemu snegu, ki ga je letos botra zima nasula
res v izobilju, se je prijavilo rekordnih 62 ekip. Med njimi
smo v svoji dru`bi letos lahko pozdravili tudi dve ekipi katoli{kih skavtov in eno me{ano ekipo. Po zgledu lanskoletnega
ROT-a pa smo letos prvi~ vzporedno s taborni{kim tekmovanjem na isti progi organizirali tudi tekmovanje v orientacijskem teku. Prijavljenih je bilo 7 orientacistov, tekmovanja pa
se jih je udele`ilo 6.
Od prvega tekmovanja pred 35. leti pa do danes se je
marsikaj spremenilo. Tekmovanje je nastalo {e v ~asu Jugoslavije v sklopu aktivnosti »Po poteh partizanske Jelovice«.
Takrat se je tekmovanje imenovalo »Glas svobodne Jelovice«, proga pa je bila obi~ajno postavljena tako, da je bil cilj v
Dra`go{ah. Zadnja leta pa se tekmovanje seli po bli`nji in
daljni okolici [kofje Loke, tako da je teren vsako leto druga~en.
Letos je bil ''glavni {tab'' v osnovni {oli v Rete~ah. Prostor pred {olo so popestrili tudi ~lani rodu RST iz Dom`al s
svojimi zabavnimi plakati, s katerimi nas `e vabijo na ROT
2006.
Ekipe iz bolj oddaljenih krajev so v Rete~e pri{le `e v petek zve~er, ostali pa so se za~eli zbirati v soboto okoli sedme
ure zjutraj. Kot vedno je sledil zbor ekip, topotesti in nato
nizki {tart. Tekma s ~asom se je za~ela. Proga je bila, druNervoza pred topotesti je zmeraj prisotna. Le koliko se
lahko nau~i{ v zadnjih minutah?
[olsko dvori{~e je bilo kar nekam pretesno za
vse zagnane tekmovalce, ki so se udele`ili
ZNOT-a 2005. Zdrav tekmovalni duh je o~itno
{e kako prisoten v taborni{kih vrstah!
SiNi
Samo Vodopivec
Iskanje ranjenca je bilo kar enostavno. Samo dimu si sledil☺!
In {e ve~ ranjencev je bilo letos, ne samo eden☺!
ga~e kot prej{nja leta, speljana zelo ravninsko, da pa ne bi
bilo vse preve~ preprosto, smo {e pravo~asno naro~ili sneg
za popestritev orientacije.
Ob prihodu premra`enih tabornikov iz proge jih je ~akala topla dobra jota in odli~ne pala~inke z razli~nimi namazi,
poskrbljeno je bilo tudi za vegetarijance. Zaradi dobre usklajenosti »staffa« in uporabe SportIdenta so se v telovadnici na velikem platnu `e vrteli prvi rezultati.
Izmed rodov je bil naj{tevil~nej{i RAJ Cerkno, ki je imel
skupaj {est ekip. Tako dobra pripravljenost ekip kot tudi {tevil~nost je rodu zagotovila skupno prvo mesto. Rezultate
najbolj{ih treh ekip iz vsake kategorije si lahko pogledate v
posebnem okvir~ku. [e ve~ rezultatov, fotogalerije in druge
zanimivosti, pa si lahko pogledate tudi na prenovljeni spletni
strani http://glasjelovice.rutka.net.
Odzivi ekip na cilju in prispevki na rutkinem forumu
ka`ejo, da je bilo leto{nje tekmovanje res zakon.
Posebno obvestilo!
Bubi iz RAJ Cerkno je na tekmovanju ostal brez svojih
gojzarjev:
»Gre za rjave, popolnoma usnjene, goretex gojzarje
znamke La Sportiva. Znak znamke je reliefno vtisnjen na zunanji strani vsakega gojzarja, ob vezalkah je plo{~ica, ki pravi,
da je znotraj ~evlja goretex. Ena zaponka dr`alo za vezalke je
nekoliko zvita.
Gojzarje je verjetno nekdo obul pred startom v zme{njavi ~evljev na prvem hodniku, med vhodoma v obe strani{~i.
Domnevam, da je imetnik mojih gojzarev tudi lastnik gojzarjev Alpina, ki so nedotaknjeni ostali pred vhodom v telovadnico in sem jih obul, da sem lahko {el domov.
Po{tenega, zmedenega tabornika lepo prosim, da se mi
po spoznanju svoje zmote oglasi« pi{e Bubi.
Ve~ na Rutkinem forumu
DOGODIV[^INA 13
Anketa
Kako ti je bilo v{e~ tekmovanje
Glas Jelovice 2006?
Anea Mlinar, RMV Portoro`, 13 let
Meni je bilo "full" lepo. Dobre pala~nike, lahka proga,
sneg ... To je bilo zame prvo tekmovanje in smo na{li prav
vse KT-je!
@iga Mo~nik, RAJ Cerkno, 12 let
Najbolj od vsega mi je bilo v{e~ ko smo gazili po celem snegu, da se je ugrezalo do kolen. Na{li smo prav
vse KT-je. Imel sem popolnoma premo~ene ~evlje.
Ur{ka Bertoncelj, RS@ml Kranj, 11 let
Bilo je "dober", samo malce preve~ je bil kompliciran
zemljevid. @al ni {la poleg nas na progo na{a vodnica, saj je
bilo to na{e prvo tekmovanje. Hrana je bila odli~na in prav
tako tudi dru`ba.
Anja Mrak, RR Ljubljana, 14 let
Super je bilo, izpustili smo 2 KT, ker sta bila predale~.
Dolgo, dolgo smo iskali KT 7 in se vrteli v krogu. Pala~nike so
bile super, a jih je bilo premalo. Rada bi pozdravila mamo in
o~ija!
Lovro Meki{, RJS Izola, 13 let
Bilo je res mega. Niso mi bili v{e~ le zemljevidi, saj niso bili
dovolj dobri. Je pa to bilo moje prvo tekmovanje in smo z ekipo na{li 1 KT ☺!
Odmev
[tefan Erman, ZSKSS
S strahom v srcu in cmokom v grlu sem 7. januarja stopil na
prizori{~e tradicionalnega orientacijskega tekmovanja Glas Jelovice. Po~util sem se, kot da stopam v osje gnezdo. In zakaj? Ker
sem skavt! Bal sem se, da se ne bi zgodilo res kaj imenu ekipe podobnega (Skavte pod avte), tako da sem se tisti dan izogibal prometnih cest.
Pa dajmo {alo na stran, naj povem raje moja ob~utja ob
kon~anem tekmovanju. @e kaj kmalu sem zapazil veliko razliko
med tekmovanji pri organizaciji ZSKSS in ZTS. Za~elo se je `e pri
uvodni "ceremoniji", ki se mi sploh ni vtisnila v spomin, verjetno
zato, ker me tam ni bilo. Da nadaljujem pri topo testih, kjer nisem
zasledil nobene pomo~i prisotnih oseb v u~ilnici, tako da sem moral celih 5 minut "{kilit" k svojemu sosedu, saj bi bila v nasprotnem primeru prisotnost pisala na moji mizi nesmiselna. Sam start,
mi tu vsekakor ni v{e~, saj sem na svoji levi in desni pogre{al ostale ekipe. Tako smo na moje razo~aranje morali tekmovanje za~eti
sami, brez ostalih ekip. O sami orientaciji sploh ne vem ~e bi izgubljal kaj besed, saj je bila pravo nasprotje tega, ~esar sem vajen
pri skavtih. Vi sploh niste normalni, to~ke ste namenoma skrili,
mar ni njihov namen da jih najde{? In naslednji~ bi prosil, da se
pot shodi, tako da ni treba gaziti in vsekakor ni potreba, da bi se
delalo 5 razli~nih poti, sam bom zadovoljen z eno potjo, ki naj
vodi do vseh kontrolnih to~k. In ko sem s svojo ekipo kon~no prispel na cilje, kje je bila glasna mno`ica navija~ev?
No, pa da zaklju~im svoje mnenje o Glasu Jelovice 2006. Taborni{ko orientacijsko tekmovanje je v osnovi mo~no podobno
skavtskemu. Razliko je mo`no zapaziti predvsem v ve~ji dovr{enosti in vi{jem nivoju izvedbe tekmovanja. @urko si pa itak naredi
vsak posameznik svojo.
Na tem mestu bi izrekel {e zahvalo preostalim ~lanom ekipe
"Skavte pod avte", ki so me bodrili v mojih najte`jih trenutkih `ivljenja. Posebna zahvala gre vsekakor tistim, ki so me na tekmovanje sploh spravili in mi vlili poguma in zaupanja v tabornike.
Sam osebno upam na ~im ve~ skupnih akcij, saj nas le-te povezujejo in ustvarjajo nov odnos. Vsekakor pa je na tem mestu
potrebno paziti, da ne prihaja do prevelikega zdru`evanja organizacij, saj menim da se vsi zavedamo, da moramo vsekakor ostati
dve lo~eni organizaciji.
Skratka, upam da se zavedate, da se interesi na{ih organizacij
nemalo kje zdru`ujejo, stikajo in bi bilo nujno potrebno, da bi
ve~krat stopili skupaj in dru`no za~rtali poti, ki bi bile smernice tistim, ki izgubljeni tavajo v temi. Tu ni dovolj Lu~ miru iz Betlehema, ki bi izgubljenemu naredila dan. ^e ni poti, ti tudi lu~ ne pomaga da bi na{el pravo smer.
14
februar
SOS
Sestri odgovarjata sotrpinom
V: DRAGI KUHLA IN
KAHLA!
Sva dve zelo simpati~ni dekleti, ki imata problem~ek, ki ga tudi s skupnimi
mo~mi ne moreva odpraviti. Oseba†ni`je
postave, pa vendar na visokem polo`aju,
nikoli ne poslu{a, kaj {ele upo{teva najinih
sijajnih predlogov in idej. Neko~ je celo
eno izmed naju prisilil, da je tekla za njegovim avtom in kri~ala, da je najbolj{i.
Kaj naj narediva, da naju bo poslu{al
in uvidel, da sva dve nepogre{ljivi osebi v
njegovem zabavnem `ivljenju? Upava, da
to pismo ne bo romalo v ko{!
Pozdravljeni vsi sotrpini! Namesto uvodnega
nagovora – pregovor: @ivljenje je pa~ tako:
kar nekoga osre~i, drugega onesre~i.
(Gautier)
K. in P.
O: Hojla punci!
Zadeva je taka: prvi del pisma nama je popolnoma
jasen, doti~na oseba se
ima za nadrejenega in svoje komplekse filtrira preko
vaju ñ dveh simpati~nih mladih deklet. Kar
je seveda neodpustljivo, pa vendar ñ nih~e
te ne more prisiliti, da te~e{ za avtom in
vzklika{ dolo~eno besedilo!!! Ne in pika,
zato je tu del krivde tudi na vama, ne pustita se voditi in izkori{~ati. Potem pa je tu
{e drugi del pisma, v katerem sta prepri~ani v svojo zabavno in nepogre{ljivo
vlogo v njegovem `ivljenju??? Nekako se
ne moreva otresti ob~utka, da vama je to
njegovo obna{anje celo v{e~, kar je v vajinih letih sicer razumljivo. Sta v obdobju iskanja sebe in svoje vloge, ampak vseeno
razmislita, kam to vodi ñ lahko da je zabavno, na koncu pa znata vse skupaj
ob`alovati, zato se raje dru`ita s kom drugim. Tako se zna nad svojim obna{anjem
zamisliti tudi on. Sre~no!
V: DRAGI KUHLA IN
KAHLA!
Moj problem je, da se zadnje ~ase
po~utim `alostno in depresivno. Neprestano se skrivam pred vsem in postajam vse
bolj zaprta sama vase. Ob~utek imam, da
me nih~e ne razume! Ne morem se osredoto~iti na nobeno stvar ñ ne {olo, ne TV,
ne prijatelje. Tola`im se, da imam pa~
tak{no obdobje in da bo minilo, samo
kdaj? Tega res ne prenesem ve~. Ne morem se pogovoriti z nikomer. Mami me nikoli zares ne poslu{a in je ne zanimajo
moji problemi. S so{olci pa se tudi ne morem pogovarjati o tem, saj bodo mislili, da
se mi je dokon~no zme{alo. Prosim, pomagajta mi, kaj naj storim, da bom spet
vesela in nasmejana, kakor v dobrih starih
~asih.
Depresivna
O: Lepo pozdravljena! Pravzaprav ti te`ko pomagava, ker pravi strokovnjakinji pa~ nisva. Je pa nekaj ñ problemu bo{ morala priti ~im prej do dna. To
pomeni, da mora{ prisluhniti sebi in poiskati vzrok svojo za `alost in depresijo. In
samo ti ve{, kje iskati. Pomisli, kaj se je nedavno spremenilo, zgodilo ali te pretreslo?
Verjetno je tisto, pred ~emer si zakriva{
o~i, ~esar se boji{, ampak tako je ñ najte`ja pot je tista pravilna ñ pogumno jo izberi. Upava da ve{, da so ti vrata {olske
psihologinje vedno odprta. Predvsem pa
bodi optimisti~na, pozitivna in smeh bo
pri{el sam od sebe. Poro~aj, kako napreduje{!
Vsi s takimi ali druga~nimi te`avami pi{ite na: Revija TABOR - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na [email protected].
DOGODIV[^INA 15
Ko bom velik bom ... TABORNI[KI
(predstavitev taborni{kih "poklicev")
KUHAR!
Taborni{ki kuhar? Je to sploh lahko taborni{ki poklic? Seveda je
lahko! Zakaj pa ne? Rad kuha{ in si rad pri tabornikih? Zakaj ne
bi zdru`il interese in si naredil taborjenja ali zimovanja {e bolj
zanimivega in privla~nega. Dela{ to, kar najraje dela{ in {e
dru`ba je odli~na. ☺
K
ako postati kuhar? To res ne bi
smel biti prete`ak zalogaj. Potrebno je pokazati samo nekaj
navdu{enja in `eljo po delu v kuhinji.
Za~ne{ lahko tako, da se loti{ ve{~ine kuhar. Vse skupaj malce nadgradi{ s tem, da
v prostem ~asu pomaga{ star{em v kuhinji
ali pa na taboru svoje proste minute
pre`ivi{ v kuhinji. ^e pa si {e posebno zagret, lahko svojo `eljo predstavi{ vodstvu
va{ega rodu in bo{ postal kuharski
pomo~nik na taborjenju ali morda za
za~etek le na kak{nem zimovanju. Pametno bi se bilo udele`iti tudi kak{nega tekmovanja v kuhanju pravega taborni{kega
gola`a (pri nas sta dva tovrstna tekmovanja), ali pa na vodovem bivakiranju prevzame{ mesto vodovega kuharja. Prilo`nosti za dokazovanje je tako res veliko in ~ez
~as lahko postane{ tisti pravi taborni{ki
kuhar. Seveda pa biti kuhar ni kar tako.
Taborni{ki kuhar je oseba, ki je
vedno prva na mojem seznamu
oseb, s katerim moram skleniti
zavezni{tvo in dobro prijateljstvo.
Tako na vsakem taboru, ki ga
obi{~em ali se ga udele`im, kar se
da hitro obi{~em kuharja in se mu
sku{am malce prikupiti. Dobra
hrana in kak{en "repete" sta tega
res vredna. Da ne govorimo o tem,
da so kuharji imenitni prena{alci
vesti in zanimivosti, ki so se zgodile
na taboru. Tako v parih minutah
izve{ prakti~no vse!
PLUSI in MINUSI ☺ !
+ (plus)
DOBRE kuharje imajo vsi radi!
Kuhar ni nikoli la~en!
Kuharji so sami svoji gospodarji!
Kuhar prvi izve vse ~en~e!
Saj poznate ta stari slovenski rek:
"Ljubezen gre skozi `elodec!" ☺
SiNi
- (minus)
SLABE kuharje nima nih~e rad!
Kuhar se prav hitro zasvoji
s hrano!
Prostega ~asa ni ravno veliko!
Vonj po kuhinji te spremlja
vsepovsod. Vonj se oprime ko`e,
las, obla~il,...
Delo je naporno, stresno, poteka v
te`kih pogojih, in v~asih zelo
nehvale`no!
^e ti kdo ni v{e~ mu pa~ ne da{
"repeteja"! ☺
POSTANI TABORNI[KI
KUHAR TUDI TI!
Ve~ informacij o ve{~ini kuhar dobite pri svojem
vodniku, ~e `eli{ postati kuharski pomo~nik na taborjenju se o tem pogovori z na~elnikom rodu,
~e bi rad izpopolnil svoje znanje se udele`i taborni{kega tekmovanja v kuhanju gola`a (pazi
na razpis Gola` leta, tekmovanja ki poteka vsako leto v Grosupljem, in razpis Gola`jade v
[kofji Loki). Prebiraj stare kuharske bukve in
pomagaj star{em pri delu v
kuhinji. Vaja dela
pravega mojstra.
16
februar
Razpis za NOT 2006
Rod mo~virski tulipani vas pri~akuje na 29. no~nem
orientacijskem tekmovanju-NOT 2006, ki bo potekal v no~i s
25. na 26. marec 2006, v oddaljenosti 50 km iz Ljubljane. Zbor
ekip bo 25. marca 2006 ob 17h, prijave pa bodo potekale do
16.30 ure.
Pred {tartom boste v dobri dru`bi re{evali topo teste in
preizku{ali svoje sposobnosti v vrisovanju KT-jev, kjer pa ne
rabite nekaj ve~ znanja kot "a gre teren dol al gor", poznavanje termina ju`no/ju`neje, pa kak{nega topografskega znaka
kot je prepust in dobro prebiranje navodil – ali je KT v gozdu
ali ne. Med progo boste signalizirali v Morsejevi abecedi,
re{evali test prve pomo~i in prehodili {e Miletovo minsko
polje, najbolj zagrizeni pa boste {e vso hitrostno etapo pretekli.
Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:
• POPOTNICE – od 16 do 20 let (let. roj. 86 – 90),
• POPOTNIKI – od 16 do 20 let (let. roj. 86 – 90),
• GR^ICE – od 21 let (let. roj. 85 in starej{e),
• GR^E – od 21 let (let. roj. 85 in starej{i),
• KORENINE – povre~na starost ~lanov ekipe je 30
ali ve~, ekipe so lahko me{ane.
Prosimo, da se starostnih omejitev dr`ite! Starost udele`encev bomo preverjali, zato potrebujete s seboj
nujno osebni dokument s sliko (osebno, vozni{ko ali potni
list).
Prijavnico najdete na spletni strani http://not.rutka.net.
Prijave po{ljite do petka, 17.3.2006 na naslov: Tanja
Poto~nik, Tr`a{ka 51 1.vhod, 1000 Ljubljana (031 337 497) ali
na e-naslov: [email protected].
Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave
{e fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se
bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi
zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali
po telefonu, prosim da po{ljete po e-mailu skenirano polo`nico oz. potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico
vpi{ite pod sklic: 00 222303-{ifra rodu (~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).
[tartnina zna{a 11.000 SIT. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo
tabornikov Rod mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, 1000 Ljubljana. [tevilka transakcijskega ra~una: 02083-0018701966 (do
17.3.2006). [tartnine na startu ne sprejemamo!
Tudi letos bomo na NOT-u uporabljali Sportident, sistem elektronskega perforiranja. ^ipe si lahko izposodite
ob prijavi. Kavcija zna{a 5.000 SIT, ki jo dobite nazaj, razen v
primeru izgubljenega in po{kodovanega ~ipa. Uporabljate
lahko tudi lasten ~ip, vendar vas prosimo, da to navedete v
prijavnici.
Ve~ informacij najdete na http://not.rutka.net, lahko
pa se obrnete tudi na vodjo tekmovanja Leo Kavali~,
[email protected], 040 270 330.
[tevilo ekip iz enega rodu ni omejeno.
Mo~virci vabijo!
[KLTB 2006 – [kalska Liga, Ka Te Briga 2006
^eta [kale Divji volk iz [kal pri Velenju (rod Jezerski
zmaj – Velenje) letos `e {esti~ zapored organizira {aljivo taborni{ko tekmovanje, [KLTB.
Leto{nja tema tekmovanja so "OLIMPIJSKE IGRE", tekmovanje pa se bo odvijalo v soboto 08.04.2006 na znani lokaciji pred O[ [kale!
Torej tekmovalci, sedaj ko veste temo tekmovanja,si lahko za~nete iskati primerno opremo, da boste s svojim nastopom navdu{ili kontrolorje in tako dobili {e dodatne to~ke.
[e nekaj pomembnih informacij o tekmovanju:
Tradicionalnega preno~evanja iz petka na soboto letos
ne bo! Po lanskih izgredih nekaterih posameznikov, se je letos organizatorski odbor odlo~il, da bo preno~evanje omogo~eno samo ekipam, ki v soboto nikakor ne morejo priti na
kraj tekmovanja. Ekipe, ki bi `elele preno~iti, naj to povedo
ob prijavi! Bo pa v soboto po koncu tekmovanja slovesen zaklju~ek s skritim gostom in podelitvijo nagrad.
Na tekmovanje vabimo tudi ~lane ZSKSS in ZBOKSS!
Tudi letos bo v okviru humanitarne akcije, ki jo izvaja slovenska vojska, imelo tekmovanje humanitarno noto.
Vsi, katere smo prepri~ali, se lahko prijavite `e danes in
sicer na:
• Tel.: 041/519-744 (Rok Miklav`ina)
• http://skalska.rutka.net
Ne odla{ajte in ne bodite zadnji!
Ve~ informacij o leto{njem tekmovanju sledi v naslednji
izdaji Tabora in na http://skalska.rutka.net, kjer lahko dobite
informacije o vseh [kalskih ligah do sedaj.
Torej, ~e se radi zabavate, kaj novega nau~ite, imate radi
adrenalin, ali pa bi radi spoznali kak{nega novega prijatelja
in `ivite v duhu taborni{tva, ste vabljeni tudi VI!
Lep pozdrav, "ka te briga!"
INTERVJU 17
Intervju
Maru{a Ba{a
Arhiv Andreja Lozarja
Andrej Lozar-Silos
V
sak ~lovek je zase svet, ~uden, svetal in lep, kot
zvezda na nebu ...
Andrej je tabornik, ki ga poznamo vsi. Vendar se ne
ukvarja le s taborni{tvom. Poleg {tudija strojni{tva svoj ~as
posve~a delu na mednarodnem podro~ju. Z mednarodnimi
projekti se je prvi~ sre~al leta 2003, ko je 8 mesecev kot prostovolec delal v Luksemburgu, od takrat naprej pa je sodeloval pri
pripravi {tirih mednarodnih izmenjav.
Tabornik si `e leta. Tvoja pot?
Za~el sem v Zmajevem rodu (~eta
Samorastniki), kmalu sem postal
na~elnik ~ete iz katere smo nato ustanovili samostojen Rod Samorastniki.
Ker v rodu skoraj nismo imeli starej{ih
tabornikov, sem zgodaj prevzel odgovornosti in funkcije. Z 18 leti sem za~el
sodelovati z MZT in kasneje postal ~lan
izvr{nega odbora MZT, bil sem na~elnik za podporo. Nekako vzporedno
sem v ekipi za vzgojo kadrov v MZT pobli`e spoznal izobra`evanje v ZTS. Izobra`evanja se lotevam sedaj tudi na
bolj profesionalnem nivoju. Trenutno
opravljam funkciji stare{ine rodu in
na~elnika za finan~no-materialne zadeve v MZT, sodelujem tudi pri projektih na ZTS, v KVIO (komisiji za vzgojo in
izobra`evanje odraslih), KMD (komisiji za mednarodno dejavnost), KOPR
(komisiji za program) ... ^eprav nikjer
nisem uradno ~lan, sodelujem skoraj
povsod ☺.
Od kod tvoje taborni{ko ime–Silos?
V rodu vsak dobi drugo ime. Ko
sem bil majhen sem malo ve~ jedel,
nekdo je predlagal to ime in vsi so se
strinjali. Zanimivo je, da me povsod
poznajo kot Silosa, v rodu pa se ime
sploh ni prijelo.
In kak{ni so tvoji na~rti za prihodnost?
Ostati v organizaciji. Ambicij po dodatnih vodsvenih funkcij nimam, sem
pa vedno pripravljen sodelovati v
kak{ni dobri ekipi. Iz rodu se po~asi
umikam in vodenje prepu{~am
mlaj{im, v MZT pa zaenkrat {e ostajam.
Kje te taborniki lahko sre~amo?
Marsikje. ☺ Na NaBoju, pri mednarodnih programih, na vodni{kih
te~ajih ...
V Luksemburgu si delal na tamkaj{nji “zvezi”. Kaj si pravzaprav
po~el?
O tem se je `e veliko pisalo :). V okviru projekta Evropske prostovoljne
slu`be (EVS) sem pomagal izobra`evalni ekipi ter pri programskih
aktivnostih, sodeloval sem pri organizaciji tabora Luksembur`anov v Sloveniji in opravljal delo vodnika v lokalnem
rodu.
Od takrat naprej se veliko ukvarja{
tudi z mladinskimi projekti. Ve~ o
tem?
Najve~ delam trenutno s programom Mladina. Zadnje ~ase izvajam
promocijo teh programov znotraj ZTS.
18
februar
Na voljo je veliko sredstev, ki pa se jih v
ZTS ne izkori{~a dovolj. Pripravljam
tudi dodatne materiale, z namenom da
bodo rodovi bolj seznanjeni z mo`nostmi sodelovanja z drugimi organizacijami v Evropskem prostoru. Kot svetovalec lahko pomagam kateremu koli rodu
pri pripravi prijave na program, pripravljen pa sem pripraviti tudi informativne delavnice zanje o programu
samem ter pomagam pri iskanju partnerjev.
Kaj sploh je program Mladina?
Udele`enci projekta Where Were the Walls pred Berlinskim zidom.
V osnovi je Mladina program za
mlade med 15 in 25 letom, namen projektov pa je predvsem povezovanje
mladih z razli~nih kulturnih okolij. S taborni{kega stali{~a so najbolj atraktivne izmenjave mladih, (v lanskem letu
smo imeli 4) ter EVS, evropska prostovoljna slu`ba. Na `alost se na EVS projekte {e vedno prijavlja malo ljudi. Razlogov za to je ve~, najverjetnej{i so
neinformiranost in pomanjkanje gostujo~ih organizacij za EVS. Pri izmenjavah pa je tako, da je potrebno pri
iskanju partnerja v~asih prestopiti okvire skavtizma. [irina
na{ih programov nam omogo~a
sodelovanje z zelo razli~nimi organizaciji mladih in nespametno
bi bilo tega ne izkoristiti.
niji. Vsi so preve~ napeti in ob
kakr{nem koli dra`ljaju ska~ejo do
stropa, brez da bi kdor koli sploh sli{al
ali pa razmislil, kaj je nekdo povedal in
kaj misli s tem ...
Na splo{no je najve~ji problem v
komunikaciji in dialogu. Nekateri ne
znajo in no~ejo sli{ati, drugi ne znajo
povedati. Preve~ starih emocij in nasprotovanja v osnovi. Malce so stvari
zgodovinskega izvora, ko v vrhu organizacije ni nih~e znal poslu{ati, kasneje se je poslu{alo
samo na videz. Trenutno stanje pa je tako, da
se poslu{a vendar se
sli{anega ne zna
uporabiti.
Kaj te trenutno moti v ZTS?
V ZTS se odra`a stanje celotne dru`be v
Slove-
Baza je izgubila
zaupanje v vrh in
ima zato te`ave z
sodelovanjem v
procesih
odlo~anja. Vrh organizacije pa vidi
samo stvari napisane z odebeljenimi ~rkami, ne zna pa brati med vrsticami.
Spro`ili smo kar nekaj procesov, ki
so se ustavili, ali pa bili do konca metodolo{ko nepravilno in nestrokovno izpeljani, in sploh se ne ~udim, da ljudje
nimajo pri procesih, ki pa so za napredovanje organizacije nujni, ve~ `elje
sodelovati.
^e zdru`im misli v metaforo trenutno v ZTS skupaj zvezani plavamo v
dero~i reki, kjer vsak sili na svojo ~er.
Namesto, da bi se skupaj usmerili proti enemu od bregov in potem po trdnih
tleh na{li nov dom, upamo, da bo tolmun na dnu slapa dovolj globok in nas
bo tam ~akal raj, nekateri pa celo, da
Na sprejemu pri ministrici za dru`ino in
socialne zadeve v Luxemburgu, z
delegacijo ZTS in LGS.
INTERVJU 19
Tvoja zadnja misel preden kon~ava
ta intervju?
Med promocijo EVS in programa Mladina na gimnaziji Kranj.
jim bo uspelo pretrgati vez in bodo lahko stali na svoji skali.
Kateri je bil tvoj najve~ji mednarodni projekt? Nam lahko pove{
kaj ve~ o njem?
Moj? S tem verjetno misli{ projekt
pri katerega pripravi in izvedbi sem sodeloval. To je bil projekt, ki je potekal
zadnje poletje, W.W.W. (Where Were
the Walls), katerega namen je bil povezati mlade v dr`avah "stare" in "nove"
Evrope.
Priprava projekta je od osnovne
ideje, ki se je aprila 2004 porodila v
Fiesi, na seminarju za vspostavljanje
kontaktov ~ezmejnega sodelovanja v
organizaciji NA Mladina, do realizacije
potekala 2 leti. Pri projektu je sodelovalo 13 organizacij iz 9 evropskih dr`av,
med njimi tudi ZTS. Samega projekta
se je udele`ilo 54 posameznikov.
Namen projekta je bil ru{iti zidove
med dvema Evropama in to simboliko
smo v tem ~asu ve~krat uporabljali.
Prepotovali smo staro vzhodno mejo
Evrope od Finske do Italije (preko Estonije, Latvije, Poljske, Nem~ije,
^e{ke, Mad`arske in Slovenije) in po
poti povezali mlade v starih in novih
~lanicah unije. V vsaki dr`avi smo v obmejnih mestih, kot pri nas Nova Gorica, pripravili program za mlade na ulici
z razli~nimi zabavnimi vsebinami na
temo EU. Hkrati je bilo 21-dnevno potovanje velika medkulturna izku{nja za
vse udele`ence projekta, pa tudi ogle-
dali smo si precej{nji del Evrope.
Projekt je bil tudi rekorden do sedaj,
po vi{ini odobrenih sredstev iz programa
Mladina, prijavili pa smo ga v Italiji, ker je
tam ostajalo najve~ sredstev iz programov ~ezmejnega sodelovanja.
Naj bo ta v povezavi z aktualno politiko. Mislim, da je treba v organizaciji
za~eti obdelovati ”skupno njivo”. Za
organizacijo bi bilo najbolje, da se ne
oziramo le vsak nase in za~nemo nastopati skupaj. Nesmiselno je povsod
iskati le probleme, pristopiti moramo
k skupnemu re{evanju na{ih skupnih
te`av. Vsak naj na svojem podro~ju naredi ~im ve~ kar lahko in prav tako pusti druge delati na njihovem podro~ju.
Bodo~e vodstvo pa naj se nau~i {e
sli{ati, ne le po{lu{ati, kar se dogaja v
zadnjem ~asu, kar je vseeno `e napredek. Samo skupaj lahko naredimo kaj
dobrega.
20
februar
Tabor na obisku
Z
animivo je, da {entjernejski rod nima rednih vodovih sestankov. Vodniki so srednje{olci, ki velikokrat med tednom nimajo ~asa, saj jim ga veliko
vzamejo {olske obveznosti in `alostno bi bilo, da bi vodovi
sestanki predstavljali za vodnike nujno zlo ali obremenitev.
Te te`ave so RSH-jevci iznajdljivo re{ili z sestanki vsako tretjo soboto v mesecu, na katera povabijo {e star{e ter imajo z
njimi skupne akcije. Podobno se sre~ujejo tudi gr~e, ki poleg
sebe pripeljejo svoje dru`ine, z bodo~imi ali sedanjimi taborniki.
Ve~ino RSH-jevcev predstavljajo M^-ji in gr~e.
Rod samotni hr
Rod samotni hrast iz [entjerneja se lahko
zgodovino. Leta 1957 ustanovljeni rod ima
Ustanovitelji naj bi taborili pri osamljene
poimenovali novi taborni{ki rod.
Vsako leto organizirajo letno taborjenje v
doma~em koncu Slovenije. Za~eli so v Dolenjskih Toplicah, nadaljevali na Gorjancih, sedaj pa `e nekaj let preizku{ajo razli~ne lokacije ob reki Kolpi, ki se jim je resni~no priljubila.
Za~etki so bili te`ki, sedaj pa
se na taborjenja odpravljajo z vse
manj skrbmi in presene~enji. Letos
se ponovno vra~ajo na staro mesto
ob Kolpi.
Zadnjih nekaj let
taborijo na
razli~nih
prostorih vzdol`
Kolpe.
Rod pogosto sodeluje z novome{kim rodom, predvsem v
obliki skupnih razprav ali posvetov in izmenjavo mnenj. Organizirali so tudi sre~anje PPjev obeh rodov, saj nekateri
vodniki iz RSH delujejo kot vodniki v Novem mestu, kar je
odli~na izmenjava. Novome{~ani dobijo pomo~ v obliki vodni{kega kadra, [entjernej~ani pa vedno za`eleno prakso ter
nove izku{nje.
V sklopu Jernejevega postavijo
Pribli`no 40 M^-jev predstavlja 30 % {entjernejskih tabornikov.
Po upadu pred leti se GG-ji ponovno
vra~ajo v rod.
RSH-jevci so poznani po tradic
Tabor RSH.
Praznik Jernejevo je dobra prilo`nost za
promocijo taborni{tva.
RAZISKOVANJE 21
rast [entjernej
o pohvali z bogato, skoraj petdeset letno
a zanimivo zgodbo o izbiri imena.
m starem hrastu, po katerem so kasneje
Jo{t Bukovec
Foto: arhiv RSH
M^
GG
PP
Gr~e
Skupaj
40
25
20
40
Cca. 125
Pogovor z Mojco Sinti~, stare{ino rodu
Kako to, da imate tako nenavadno,
a izvirno obliko vodovih sestankov?
Lokostrelstvo na taboru.
Prava po`ivitev {entjernejskega vsakdana je ob~inski
praznik Jernejevo, konec avgusta. RSH-jevci v tem ~asu postavijo dva propagandna tabora, ki sta odli~na za promocijo
taborni{tva, predstavijo pa se tudi s stojnico, na kateri imajo
izobe{eno zastavo ZTS, mimoido~im pa iz prve roke delijo
taborni{ke izku{nje.
Na glavni dan praznika se predstavijo tudi z tradicionalno
peko pala~ink velikank, ki dosegajo premer skoraj polovice
metra. Pove~ini jih pe~ejo gr~e in PP-ji, sedaj so jih spekli `e
petkrat.
o ve~ propagandnih taborov.
To je predvsem zaradi dveh dejavnikov. Prvi je ta, da si vodniki te`ko vzamejo ~as med tednom, drugi pa ta, da
star{i te`ko pripeljejo otroke na vsakotedenske sestanke. Okolica [entjerneja je sestavljena iz mnogih vasi, kar
se izka`e za {e kako velik problem pri
prihajanju na sestanke. Odlo~itev se je
izkazala za zelo dobro, saj gre za popolnoma druga~no obliko dela, ki veliko
pripomore k splo{nem vtisu.
Po starosti strukturi ste nekoliko
starej{i rod. Koliko svobode
pu{~ate PP-jem?
PP-jem pustimo veliko svobode, saj
imajo mo`nost, da delajo po svoje in si
marsikaj organizirajo sami. Vsako leto
jim damo tri dni, da sami postavijo letni tabor, mi pa smo jim na razpolago za
nasvete. Zdi se mi, da se preko tega
sami nau~ijo najve~.
Torej ne prihaja do konfliktov med
generacijami?
cionalnih pala~inkah velikankah.
Pasji del rodu. ☺
Ne, odli~no se ujamemo. Seveda
obstajajo dolo~ena pravila, ki pa jih
oboji sporazumno spo{tujemo.
Rod samotni hrast je po petdesetih letih dela v polnem zagonu. Ugledno {tevilo ~lanov, zanimive akcije in izvirne re{itve ka`ejo na odli~no delo rodove uprave. Po manj{em upadu ~lanov
(predvsem M^-jev) ob za`ivetju skavtov v [entjerneju se stanje `e izbolj{uje, saj v rod prihajajo novi in novi
taborniki, ki bodo neko~ uspe{no nadaljevali delo sedanjega vodstva.
22
februar
Kosobrinovi pripravki
Sirup iz borovih vr{i~kov
Potrebujemo: 20 dag borovih sve`ih vr{i~kov (tako nabrane vr{i~ke lahko uporabljamo celo leto), 1 kg sladkorja, 1
liter vode.
Priprava: borove vr{i~ke prelijemo z vodo in jih damo v
kotli~ku na ogenj. Potem ko voda zavre, kuhajte 10 minut.
Precedite in v dobljeni sok prime{ajte sladkor, ponovno zakuhajte in kuhajte pribli`no 20 minut na zmernem ognju. [e
vro~i sok nalijte v steklene kozarce s {irokim grlom takoj zaprite in spravite v temen in hladen prostor.
Sirup razred~en z vodo se lahko uporablja tudi kot sok.
Nerazred~en se lahko uporablja za izka{ljevanje pri prehlad-
Kosobrin
nih boleznih. U`ivamo 1 ~ajno `li~ko sirupa zjutraj in zve~er.
Vsak ~aj lahko osladimo s tem sirupom namesto sladkorja.
Sirup lahko uporabimo tudi za pripravo kak{nih jedi.
Musli z borovim sirupom
Potrebujemo: 1 jedilno `lico borovega sirupa, 1 banano,
1 dag drobno narezanih le{nikov, 1 `lico rozin, pomaran~ni
sok, 3 dcl mleka, 4 `lice kornfleksa
Priprava: Kornfleks prelijte z mlekom, borovim sirupom
in pomaran~nim sokom. Pome{ajte z narezano banano in rozinami. Pustite stati 10 minut, da se kornfleks napije, na koncu posipajte z drobno narezanimi le{niki.
KEMIJA V TABORNI{TVU
Lea
Odgovore po{ljite na
[email protected].
V tem ~lanku predstavljam, kateri elementi
sestavljajo nas ljudi in kateri elementi nas
obdajajo v zraku in zemlji.
Glavni elementi v ~love{kem telesu in
njihovi masni dele`i, izra`eni v odstotkih:
Koli~ina najpogostej{ih elementov v
zemeljski skorji:
Sestava zraka:
Ve~ kot pol ~love{kega telesa sestavlja voda. Poleg vode v na{em telesu
prevladujejo spojine kot so beljakovine, ma{~obe in ogljikovi hidrati.
Ma{~obe in ogljikovi hidrati so iz ogljika, vodika in kisika, medtem ko beljakovine vsebujejo {e du{ik.
Elemente, nujne za na{e telo, dobivamo s hrano.
Zemeljska skorja je tanka skalnata
plast na povr{ju, v globino se`e kakih
50 km.
Na zemlji se najde vsega 92 elementov, vendar teh osem elementov
sestavlja ~ez 98 % zemeljske skorje.
Drugih 84 elementov zavzema le 1,5 %.
Povrhu pa dva najpogostej{a elementa,
kisik in silicij, sestavljata skoraj
tri~etrt mase zemeljske skorje.
Zmes plinov, ki obdaja zemljo, se
imenuje atmosfera ali ozra~je.
Novo nagradno vpra{anje je:
Zakaj je ogljikov dioksid pomemben za rastline?
Nagrado za odgovore v prej{nji
{tevilki bo prejel Rok Smrdelj.
Nagrada je taborni{ki priro~nik
U`itne rastline.
• Du{ik je zelo nereaktiven
(inerten) plin.
• Kisik je najbolj reaktiven plin v
zraku. Med dihanjem iz zraka v
plju~ih preide v krvni obtok, ki
ga odnese k celicam v na{em
telesu.
• Ogljikov dioksid je prisoten le v
majhnih koli~inah, a je zelo
pomemben za rastline.
RAZISKOVANJE 23
Primo` Kolman
Astronomija
Pomlad astronomske znanosti?
^eprav bo minilo `e dobrih 35 let odkar je zadnja misija Apolla na
Luno ponesla ~love{ko posadko, se raziskave vesolja nikakor niso
ustavile. Vesoljske sonde serije Pioneer in Voyager so poslale prve
slike zunanjih planetov posnete iz neposredne bli`ine, odkrite so bile
manj{e Lune, ki jih z Zemlje prej niso videli.
V
orbitah okoli Zemlje
kro`ijo umetni sateliti.
Eden izmed njih je Hubblov teleskop, ki danes predstavlja najbolj ostro oko ~love{tva za pogled v
globine vesolja, drugi je SOHO, ki neprekinjeno opazuje aktivnost Sonca.
Vesoljska robota Spirit in Oportunity
`e drugo leto uspe{no raziskujeta
povr{ino Marsa, okoli Saturna pa kro`i
Cassini, ki tudi `e dobro leto po{ilja
slike kolobarjev in lun, posnete iz njihove neposredne bli`ine. V okviru projekta Cassini je predviden tudi pristanek na najve~ji saturnov satelit Titan,
ki je le malo manj{i od Zemlje. Vesoljska sonda Stardust se je uspe{no vrnila s svoje misije in s seboj prinesla
vzorce kometa Wild 2. Japonska vesoljska sonda Hayabusa pa je uspe{no pristala na 500-metrskem asteroidu Itokawa, ki je kandidat za tr~enje z Zemljo
v naslednjih nekaj milijonih letih. Hayabusa je z nabranimi vzorci `e na poti
nazaj na Zemljo. Njeno vrnitev pri~aku-
jemo v letu 2007. Rusom cveti vesoljski
turizem, kozmologija, kot teoreti~na
znanost, pa je vse bli`je odgovoru na
vpra{anje o samem za~etku.
V zadnjem ~asu smo pri~a kar nekaj
zanimivih odkritij. Odkritje "termalne
vode" na Jupitrovi luni Evropa trenutno daje najve~ mo`nosti za obstoj nezemeljskega `ivljenja, Pluton nima le
eno, ampak kar tri lune. Izkazalo se je,
da relativnostna teorija predstavlja
zelo pomembno vlogo tudi v vsakdanjem svetu. Zlato na primer brez nje
nikoli ne bi bilo zlato ampak srebrno ...
Raziskave so vse bolj usmerjene v iskanje odgovora o samem za~etku. Tri letni projekt analize sevanja ozadja Vesolja je prinesel pri~akovan odgovor. Vesolje ni moglo nastati iz homogene
snovi, saj sicer ne bi pri{lo do formiranja galaksij, kljub temu pa {e ni jasno
kje se skriva "temna snov", ki naj bi
predstavljala kar 90% celotne snovi Vesolja. Od te snovi je namre~ odvisno,
kak{en bo pravzaprav konec vesolja.
Ob padcu koItokawa – 500m velik asteroid, s katerega Japonska vesoljska
sonda prina{a na Zemljo vzorce.
meta ShomakerLevy 9 leta 1994
na Jupiter se vse
bolj zavedamo,
kako ranljivi pravzaprav smo. Zemlja, ki predstavlja
neko oazo `ivljenja v tem delu vesolja, vsako leto
420 milijonov svetlobnih let oddaljena
galaksija, ki jo vesoljski teleskop Hubble
posname z neverjetno natan~nostjo –
ostrina slike nam odkrije, da ima galaksija
"rep", ki sicer za galaksije ni zna~ilen.
Rep je najverjetneje posledica tr~enja z
drugo galaksijo.
ogro`ajo tudi ve~ kot kilometrski asteroidi. Zavedanje o tem, da se je na
Zemlji `e ve~krat v zgodovini prav zaradi padca takega telesa zgodila globalna
katastrofa, ob kateri je izumrlo tudi 50
in ve~ odstotkov vrst, med drugim tudi
dinozavri, nas navdihuje, da vse bolj
pozorno opazujemo no~no nebo in
i{~emo mo`ne kandidate za tak{no
tr~enje. ^eprav danes {e nimamo u~inkovitega oro`ja proti tej "nadlogi", pa
je v tem trenutku morda pomembno
prav zavedanje, da Zemlja kot planet {e
nikoli prej ni bila tako blizu mo`nosti,
da se "sama" za{~iti. Njena za{~ita
pred padci meteoritov bo v prihodnosti morda prvi~ v njeni zgodovini plod
~love{kih mo`ganov. To pa bomo lahko
dosegli le z znanjem in razvojem.
24
februar
Od rodov
So skavti drugje druga~ni?
(Maldivi 12. 1. - 27. 1. 2006)
Ko sva stopila iz letali{~a (Male –
Maldivi), naju je namesto tropskega
sonca zaslepil "fle{" fotoaparatov. Najin gostitelj je bil Ibrahim Zameer –
Zambe (na~elnik za odnose z javnostjo).
edina belca; en dan na luksuznem turisti~nem otoku (da sva spoznala, ~esa
si ne moreva privo{~iti), no~ni ribolov
z vsemi glavnimi predstavniki SAM
(Scout Association of Maldives), ogledi mestnih znamenitosti,... Na njihovo
pro{njo sva midva predstavila program, ki ga izvaja na{ rod, na{o dr`avo,
{e posebej pa sva jih presenetila s pestro ponudbo na{ih taborni{kih iger.
Tu nam pa niso kos. Zelo so zainteresirani tudi za kak{no izmenjavo, o tem je
bilo izre~enih veliko besed. Lahko se
pohvaliva tudi s tem, da sva spoznala
regionalnega direktorja Azijsko – Paci-
Prihod na letali{~e Male.
[tevilo skavtov na Maldivih se giblje okoli 4000. Njihov sistem dela je nekoliko druga~en od na{ega. Vodniki so
ve~inoma u~itelji, glavni predstavnik
posamezne skupine je ravnatelj {ole.
On mora tudi dati dovoljenje za aktivnosti – izlet, tabor... Vodnik lahko postane{ {ele, ko dopolni{ 18 let in kriteriji so dokaj visoki. Biti vodnik je izredna ~ast, da o wood badgih sploh ne govorimo. Kroji – imajo jih vsi od najmlaj{ih naprej, in nobenemu ni nerodno
iti z njim po ulici. (Tukaj misliva, da so
nam res lahko za vzgled.) Oni so za
naju pripravili obiske v {olah (bila sva
tudi pri pouku), nekaj dnevni izlet na
otok Thulhaadhoo, na katerem sva bila
Gozdni sade`i RKJ Spodnja
Idrija na zimovanju
Bilo nas je dvanajst in bilo je
bo`i~no popoldne. Zbrali smo se Pr'
Petri~u in se pe{ podali na uro trajajo~
vzpon do Pocka. Na cilj smo prispeli zadihani, a polni pri~akovanja. Namestili
smo se v ko~i, sledilo pa je gretje na
veliki pe~i, kar je gotovo ena izmed najbolj{ih stvari v hi{i. Kuharska ekipa je
za ve~erjo spekla ~isto prave pice iz
kru{ne pe~i. Vse pohvale njim, saj smo
zares dodobra napolnili na{e `elodce.
Kot se za prave tabornike spodobi smo
"dru`abni" ve~er pre`iveli ob igricah in
petju.
(sola)Igranje s skavti.
fi{ke regije (Abdullah Rasheed), ki ima
pod svojim okriljem 18 milijonov skavtov. Tu lahko resni~no za~uti{, da si del
te velike svetovne organizacije in da so
vsi tvoji bratje in sestre.
12 pravih RKJ-jevcev. Foto: Andrija Majsen
Ogled otoka Thulhaadhoo.
Ve~ slik lahko najdete na na{i
spletni strani: http://prg.rutka.net
(Maldivi).
Gregor Robi~ in Sonja Koren
Poklju{ki rod Gorje,
foto: Gregor Robi~
Prav gotovo najbolj razveseljujo~a
novica novega dne je bila obilica snega.
Mama narava nam je res podarila zajetno mero te zimske pregrehe. Po zajtrku smo se odlo~ili za sprehod do Kovka
in nato {e do Kamutaj{. Po zajetnem
vzponu so se nam kar zaiskrile o~i ob
pogledu na bele planote in predvsem
motorne sani. Poklicali smo na{ega tabornika Mateja, ki je poskrbel, da smo
sani lahko tudi preizkusili. To je
izku{nja, ki je ne pozabi{ kar tako, in
mislim, da je lahko `al vsakomur, ki se
RAZISKOVANJE 25
ni udele`il zimovanja. Premra`eni od divjih vo`enj smo se
ogreli s ~ajem, ki sta ga pripravila Goran in Matej (najbr` je
imela prste vmes tudi njuna mama). Ura pa se je vse bolj
bli`ala ~asu kosila, tako da smo se vrnili proti na{i ko~i.
Preostanek dneva je minil ob kepanju, sankanju, smehu in
petju. Popoldne so se poslovili na{i najbolj zavzeti {tudenti,
tako da nas je ostalo samo {e sedem.
Zadnje jutro zimovanja smo se {e zadnji~ ogreli na pe~i,
potem pa v sneg... Pot proti Spodnji Idriji je poskrbela, da
smo razgibali vse smejalne mi{ice, saj se je pod plastjo snega skrival led, ki je spro`il {tevilne padce. Na sre~o so se vsi
kon~ali brez posledic, tako da smo se sre~no vrnili domov.
Bil je sneg, bili smo mi, bilo je super, v polnem pomenu
besede!
Nju jir parti 05 raport
10 ..., 9 ..., 8 ..., 7 ..., 6 ..., 5 ..., 4 ..., 3 ..., 2 ..., 1 ... Sre~no novo
leto!!! Juhuuuu!!! Pok zama{ka iz steklenice {ampanjca. Raketiranje neba z razno raznimi barvami iz piromanskih baterij in vonj po smodniku ter izrekanje ~estitk in dobrih `elja
vsepovprek. In kaj je tu kaj posebnega, bi se vpra{al naklju~ni mimoido~i. Saj to je opis tipi~nega trenutka, ko se silvestrovo prevesi v novo leto. Res je. Ampak s to razliko, da je
novo leto za PP-je in gr~e rodu Veseli veter letos pri{lo nekoliko prej.
Tina (PP klub Gozdni sade`i)
Izobra`evalno-motivacijski vikend RMB
Sli{i se zelo huda zadeva ... ampak PP-jem iz Roda mladi
bori Ajdov{~ina je bilo takoj jasno, da gre {e za eno zabavno
akcijo, ki bo ostala v lepem spominu. V zimskem ~asu naj bi
bilo normalno, da motivacija pade, da so vodniki `e skoraj
brez idej za mrzle vodove sestanke in da se malo ulenimo.
Zadosten razlog za vikend na zasne`enem P{enku, kjer imajo
svojo ko~o prijazni idrijski taborniki.
Tako smo za~etek decembra pre`iveli v dru`bi, ki jo imamo najraje, ob tem pa naredili {e veliko koristnih stvari. Izdelali smo cel kup plakatov za na{e nove taborni{ke prostore, izumili kar nekaj novih vozlov, si izmislili in preizkusili
{tevilne nove igrice, odigrali tradicionalen ’twister’, v teoriji
in praksi postavili {olski primer igluja ter naredili program
za sprejem dedka mraza (ki je ekskluzivno napovedal prihod
med svojim dopustom na Havajih!!). Tiste, malo bolj resne
na~elnice, so imele kon~no ~as, da so se v miru pogovorile o
na~rtih za delo v rodu, drugi pa so se vdajali neskon~nim debatam in kuharskim eksperimentom ali pa `e prej omenjenemu konstruiranju igluja. Seveda nas je obiskala tudi delegacija idrijskih tabornikov, da bi prenesla svoje bogate
izku{nje o upravljanju agregata na nevedne ajdovce. [e enkrat hvala ☺. Vsestransko u~enje torej.
In tako je pri{el ~as za odhod. Strinjali smo se, da je vikend uspel, ~eprav se je pona{al z nekim ~udnim imenom.
Zgleda, da je bil tisti ’feeling’ to, kar smo v teh sme{nih besedah iskali. O debati ali je za take ob~utke kriva dru`ba ali
pa izjemno bioenergetsko polje okrog ko~e idrijskih tabornikov, pa kdaj drugi~. Vsekakor, RMB priporo~a!
Toda vrnimo se na za~etek. Vodstvo RVV se je odlo~ilo,
da bo organiziralo akcijo za PP-je, saj se, na `alost, za njih pri
nas bolj malo dogaja. RVV je bo`i~ in novo leto praznoval nekoliko prej in sicer v no~i s 26. na 27. december, v vasi Bokra~i. Hrane za poln hladilnik in {e ve~, doma pe~eno pecivo,
(brezalkoholna) pija~a, naredili smo si tudi bovlo in (brezalkoholne) koktejle (hvala reviji Tabor za recepte ☺). Na jedilniku je bila pizza ve~er, narezek ~ez no~ in pala~inke za
zajtrk.
Obiskal nas je tudi bo`i~ek, ki je splezal na balkon in nas
presenetil. Ker nobeno praznovanje novega leta ni popolno
brez ognjemeta, smo ob polno~i pokurili nekaj baterij in odprli fla{o srebrne radgonske penine. Darila smo si "razdelili" po sistemu "vzemi novo s kupa, ali pa ukradi sosedovo". In
~e se nismo pri tem "razdeljevanju" zadosti nasmejali, smo
se toliko ve~ pri kvizu. Ko smo se malo pomirili, smo si ogledali film Taxi (francosko verzijo) in spet pokali od smeha.
Nato smo se po~asi odpravili spat. Zjutraj, oz. pa~ ko smo
vstali, pa zajtrk in seveda vsem neljubo, toda obvezno pospravljanje.
Katarina & Janja
Ventilatorrr...
Foto: A. C.
26
februar
Kaj dobim jaz?
Nina Arnu{
Jaka Bevk - [eki
Vodni{ki vikendi
Vsi vemo, da za vodnike obstajajo izobra`evanja: najprej (da sploh lahko postanejo
vodniki) se udele`imo vodni{kega te~aja, potem se lahko odlo~imo in nadaljujemo z GG
vodni{kim te~ajem ali se udele`imo kak{nega specialisti~nega te~aja. ^e `elim postati
na~elnik ~ete, dru`ine, rodu, pocukam za rokav na~elnika in skupaj se odlo~iva, da grem
na te~aj za vodje enot.
ljub
vsem
na{tetim
te~ajem, izobra`evanjem
pa nam vsem ~ez leto kdaj
pade motivacija za delo. Po~utimo se
brezvoljni, brez idej in sploh se nam ne
da hoditi na tiso~ in en sestanek... Zato
so v nekaterih rodovih "izumili" vod-
K
iz potreb vodnikov – vpra{ajte jih, katera znanja jim manjkajo, kaj bi `eleli izbolj{ati, katere so pere~e teme in
problemi. Seveda pa v programu ne
sme manjkati zabava in dru`enje, zaradi katerih bo tak vikend {e posebej zanimiv. [e bolj konkreten predlog: osvo-
ni{ke vikende, ki so namenjeni predvsem pridobivanju veselja do dela, novega znanja, dru`enja in spoznavanju
celotnih vodstev rodov.
Recept za izvedbo vodni{kega vikenda je preprost: na seji rodu, ~ete,
dru`ine se dogovorite za datum (najbolje vikend ali kak{ne po~itnice) in
najamete ko~o (ali ~e imate sre~o,
greste kar v svojo). Program naj izhaja
jite in ponovite osnovna znanja iz mnogoboja, naredite delavnico na temo stikov s star{i (kako se pogovarjamo z njimi, zakaj nam je v~asih nerodno, zakaj
je pomembno, da imamo sploh stike z
njimi), zve~er naj sledi zabava z rde~o
nitjo (npr. pustovanje), zjutraj pa za
zbujanje sledi kraj{a orientacija. Po
izku{njah iz lastnega in iz drugih rodov,
so taki vikendi prava popestritev rodo-
Ve~ na temo motivacije
vodnikov najdete na
gradivo.rutka.net.
vega dogajanja. O njih se {e veliko govori in smeje na ta ra~un, predvsem pa
ekipe rodov pove`e, da potem la`je delajo skupaj.
SLU@ENJE 27
Psihologija
Pozitiven odnos do dela
Irena Jeretina
Tokrat se v psiholo{kem koti~ku ne bomo posve~ali vzgojnim in komunikacijskim problemom pri delu z
mladimi taborniki, pa~ pa drugi "te`avi", ki pogosto pesti vodnike in druge, tako ali druga~e aktivne tabornike, ki so pripravljeni svoj prosti ~as prostovoljno porabiti za dobrobit taborni{tva.
G
otovo se vam je `e kdaj
zgodilo, da ste imeli pri
tabornikih vsega dovolj in
se vam ni dalo ve~. Skoraj vsak vodnik
kdaj pa kdaj pride v situacijo, ko se mu
ne da pripravljati na vodovo sre~anje in
bi male tabornike najraje kar poslal
domov. Organizator akcije se ob gori
nalog in zapletov pomisli, da bi najraje
vse skupaj kar odpovedal... V tak{nih in
podobnih trenutkih se potem pogosto
vpra{amo - zakaj sploh `rtvujemo toliko ~asa in energije za taborni{tvo?!
Aha, ob prebranem vam v glavi gotovo `e besno utripa lu~ka MOTIVACIJA! Seveda. Brez motivacije zjutraj ne bi niti vstali iz postelje,
kaj {ele, da bi se – kar tako – odlo~ili
svoj prosti ~as nameniti vzgoji otrok in
organizaciji raznoraznih aktivnosti, od
katerih sami pravzaprav ne pridobimo
ni~ "oprijemljivega".
Seveda vsak posameznik v sebi najde svoje lastne motive za neko po~etje
ali aktivnost na dolo~enem podro~ju. V
taborni{tvu nas ve~inoma dru`i `elja
po dru`enju in skupinskem delu, ali pa
npr. `elja po pridobivanju novih znanj.
Nekatere `ene tudi `elja po priznanju
ali uveljavljanju statusa, spet drugi pa
imajo v sebi preprosto altruisti~no
te`njo, narediti nekaj dobrega.
V situacijah, ko se spra{ujemo, zakaj sploh {e delujemo v taborni{ki organizaciji, nam poznavanje lastnih
motivov pride zelo prav, zato je dobro, da o njih razmislimo in se jih zavedamo. A kljub temu se kdaj zgodi, da
nam zmanjka motivacije in zapademo v
^e `eli{ dvigniti svojo motivacijo pri delu (v taborni{tvu, v {oli, slu`bi ali kje drugje) ti
morda koristi branje knji`ice FISH! – Filozofija po ribje (Lundin, C., Paul, H. in Christensen, J.).
brezvoljnost. Takrat se je fino oprijeti
kak{nih trikov za hiter in u~inkovit dvig
motivacije. Eden tak{nih "trikov" je zavedanje, da si sami izbiramo odnos
do dela. Naprimer: ~e se odlo~imo, da
se bomo imeli na vodovem sre~anju
fino, da bo zabavno in zanimivo, ~e
bomo na sre~anje pri{li nasmejani, bo
le-to sigurno minilo veliko zabavneje in
bolj uspe{no, kot ~e se `e vnaprej
odlo~imo, da se nam ne da, da so otroci tako ali tako nezainteresirani za
delo, ipd.
Glede na to, da v taborni{tvu skoraj
nikoli ne delamo sami, je zelo pomem-
ben tudi na{ odnos do drugih. ^e s
svojo pozitivno energijo pritegnemo
druge in jih vklju~imo v svojo zabavo,
nam bodo to pozitivno energijo vra~ali.
Enako velja tudi pri delu z vodom: z raznimi presene~enji, z dobro pripravljenim programom in s pozitivnim pristopom otrokom polep{amo dan. Veseli
in zadovoljni otroci, pa tudi nam polep{ajo dan.
In v tak{nih trenutkih vpra{anje,
ZAKAJ delam vse to, ne potrebuje odgovora. ☺
28
februar
Imeti vod GG
Dajmo si prilo`nost
Barbara Ba~nik - Ba~a
V tej {tevilki Tabora boste zasledili poudarek na aktivni participaciji, oziroma vklju~evanju ~lanov v proces odlo~anja z namenom
ve~jega zanimanja za samo udele`bo in izvedbo akcije. Poglejmo,
kako naj bi stvar potekala pri gozdovnikih in gozdovnicah:
VPRA[ANJA ZA
SPREMLJANJE DELA V
VODU:
Ali vodnik komunicira z vsakim ~lanom voda?
Ali je vodnik zgled svojim ~lanom?
Ali vodnik skrbno planira delo in
aktivnosti voda?
Ali vodnik uporablja vse razpolo`ljive vire za delo z vodom?
Ali vodnik koordinira delo v vodu
tako, da ta funkcionira kot skupina?
VOD ODLO^A:
V primeru dobre komunikacije
med vodnikom in njegovimi ~lani, poizvedeti, kaj si mladina `eli, ne bi smelo
biti preve~ te`ko. To klju~no informacijo lahko pridobimo:
- preko neformalnega pogovora,
- ali druga~e – ~lani naj vsak zase
napi{ejo na list papirja, kaj bi
radi po~eli na vodovi akciji,
- ali {e druga~e, v zavetju tople
u~ilnice jim pripravimo kraj{i
"brainstorming" – in zadol`imo
enega, da predloge zapisuje na
tablo. Nato ~lanom uprizorimo
referendum v malem.
Razdelimo jim manj{e nalepke
(lahko si pomagamo tudi s kredo)
in jih pripravimo k oddajanju
glasov.
Na primer: tri nalepke (tri ~rtice s
kredo) oddajo svojemu NAJ predlogu,
dve drugo uvr{~enemu in eno za tretji
predlog po njihovi `elji. Tudi ~e se vam
"volitve" ne posre~ijo, bo iz razpleta
nadaljnjih dogodkov razvidno, kateri
predlog podpira ve~ina ~lanov.
POTREBE VODA:
Potem pride na vrsto demokracija, pa vendar – samo vodnik ve, kaj je
dobro za ~lane, in kaj ne. Poiskati je potrebno pravo mero usmerjanja in
vzpodbujanja v `eleno smer. Seveda ni
potrebno posebej poudarjati, da nas
zanimajo le realni in izvedljivi predlogi.
Vseeno sku{ajmo odgovoriti na njihove potrebe in jih v nadaljevanju tudi
zadovoljiti.
ODGOVORNOST:
Sledi delitev dela, priporo~ljivo
je prostovoljno prevzemanje odgovornosti za posamezen del akcije. Vodnik
naj da prednost ~lanom, da prevzamejo
la`je zadol`itve, za tiste najbolj pomembne ali formalne pa naj poskrbi
sam. Skratka, s tem, ko bodo ~lani
prevzemali odgovornost in se aktivno
vklju~evali tako v proces odlo~anja o
akciji kot v samo izvedbo, si bomo zagotovili njihovo udele`bo in pripravljenost za delo, oni pa bodo do`iveli pozitivno in vzgojno izku{njo.
Foto: SiNi.
Dotik
Sergeja Bogovi~
Stara angle{ka
molitev
Brskala sem po knjigah, starih zapisih, prebirala stare ~lanke, ki so rubriko Dotik bogatili do sedaj ... razmi{ljala
sem, da vam ponudim nekaj ~isto svojega in sve`ega, a na koncu sem se
odlo~ila, ker sem omejena na {tevilo
besed, da izberem slednje. Staro angle{ko molitev, ki naj Vam se`e do najbolj skritih koti~kov srca.
"Vzemi si ~as za prijaznost
– saj je pot k sre~i,
Vzdemi si ~as za sanje
– popeljejo te med zvezde,
Vzemi si ~as zato, da ljubi{ in si
ljubljen
– to je privilegij bogov,
Vzemi si ~as in se ozri naokrog
– dan je prekratek, da bi bil sebi~en.
Vzemi si ~as za smeh
– ki je glasba du{e."
AKTUALNO 29
Kolumni
Amerikanec
Mladi ali odrasli?
Kdo naj 'vodi' organizacijo?
... Ko so minili trije meseci, je imel Jonatan {e {est drugih
u~encev, samih Izob~encev, ki jih je mikala ta ~udna nova misel o
letenju, zaradi veselja nad letenjem.
Pa vendar jim je bilo la`je nau~iti se velikih umetnij kot razumeti, iz kak{nega razloga naj to delajo ...
(Richard Bach, Jonatan Livingston Galeb)
S stare{ino na{ega roda, Brankico, se velikokrat pogovarjava o tem, kako voditi rod, da bo napredoval. Kaj narediti, da
bomo {e bolj{i, predvsem pa, da bi {e ve~ mladim dali izku{njo
taborni{tva. Pri tem velikokrat prideva do na{ih popotnikov in
popotnic. Mladih, izredno sposobnih tabornikov, ki so pravzaprav tisti, ki izvajajo program roda. So tudi vodniki, vodje akcij... Da pa bi prevzeli kak{no odgovornej{o funkcijo v rodu, pa
niso pripravljeni. Ugotavljava, da jim manjka odgovornosti, ki
bi vodila v vztrajnost, ki jo marsikatera rodova funkcija zahteva, predvsem na~elni{ka.
Pri tem nama spomini zajadrajo kakih 15 let in ve~ nazaj.
Ko sva bila {e mlada (hitro se potola`iva, da sva tudi zdaj mlada, vendar sva bila takrat malo mlaj{a). Takrat sva bila oba
na~elnika ~ete – vsak svoje. Velikokrat smo tekmovali, katera
je uspe{nej{a, bolj{a. Takratne ~ete so {tele ve~ vodov in tabornikov, kot dana{nji rod. Pa sva jih uspe{no vodila, ~eprav sva
komaj stopila v srednjo {olo.
Danes pa {e {tudenti niso pripravljeni tega po~eti. In biti
pri tem tako uspe{ni, kot sva bila takrat midva.
Vendar so bili takrat ~asi druga~ni. Ne samo to, da je bilo
takrat ve~ mladih, manj ostalih dejavnosti, druga~ne vrednote.
Druga~na sva bila midva. Takrat je bil pa~ ~as, ko si se ve~inoma odlo~il za eno, najve~ dve dejavnosti, katerim si posvetil
ve~ino svojega prostega ~asa. Tudi zato, ker je bila ve~ina tvojih prijateljev tam. Danes pa mladi po {oli hitijo od ene dejavnosti k drugi, od enega kro`ka do drugega te~aja. In nikjer niso
zares vklju~eni. Vedno so samo obiskovalci, nekdo, ki pride, pogleda in odide.
Taborniki pa se nismo spremenili. [e vedno od mladih
pri~akujemo (vsaj od vodij), da so vklju~eni. 'Taborni{tvo je
na~in `ivljenja!', je velikokrat vodilo. Toda – ali so mladi pripravljeni prevzeti tako obvezo – da se vklju~ijo in jim taborniki
postanemo zares pomembni? So jo pripravljeni prevzeti tako
kmalu, kot to od njih pri~akujemo – tudi na podlagi lastne
izku{nje?
Mislim, da je ~as, da razmislimo o tem in o na{i paradigmi.
Mogo~e je ~as, da se prilagodimo.
Mogo~e pa tudi ne ...
Boris Mrak
Taborni{ki zakoni in mi
Statut ZTS, ki ga je sprejela skup{~ina ZTS v novembru, lanskega leta (tako reko~ pred iztekom leta), bralcu ob njegovem
pregledovanju in ponovnem branju nehote spro`i vrsto vpra{anj
in pomislekov. Na primer v 12. ~lenu Statuta so zelo jasno napisani taborni{ki zakoni in marsikateri ~lan na{e organizacije
jih zna povedati iz ust. Toda ali je to dovolj? Ali se jih zares
dr`imo ali pa so na{i delegati, ko so potrjevali statut tudi v
na{em imenu v `epu dr`ali prav male fige, figice? ^lovek res
dobi ~udne ob~utke, ko za~ne pregledovati nekatere podatke o
na{i organizaciji. Na primer ~lanstvo in pla~ilo ~lanarine v
zadnjih petnajstih letih, recimo tam od leta 1990, ko so se v organizaciji za~ele spremembe in pribli`evanje WOSM. In kaj lahko ugotovi, boste rekli? Prvi~ to, da nam {tevilo ~lanstva upada.
Ampak najbr` bi se dalo to {e nekako opravi~iti z vrsto razlogov
(vse ve~ja konkurenca med nepridobitnimi organizacijami,
upadanja {tevila rojstev in s tem povezanega {tevila otrok v Sloveniji, ki so na{a najve~ja ciljna skupina, pa {e kaj bi se na{lo
ob taborni{ki inovativnosti).
To, kar je bolj zaskrbljujo~e, pa je to, da rodovi ne pla~ujejo
~lanarino za vse svoje ~lane. Pa bo morda nekdo rekel, ja saj se
ne da tega to~no narediti, ker se nam ~lanstvo stalno spreminja,
nekateri ne pla~ajo ~lanarine, nekateri pozabijo, nekateri nas
obi{~ejo samo enkrat na leto, nekateri se nam pridru`ijo samo
za kak mesec ali dva ... - veliko izgovorov, pa tudi nekaj dejstev.
Vse lepo in prav ampak te`ko bo nekoga prepri~ati, da je takih
izjem kar nekje med 20 in 30 % - vsako leto, da ne bo pomote in
ta procent je v nekaterih letih {e ve~ji (seveda je procent odvisen od tega, od katere {tevilke ga ra~unamo, da ne bo pomote!).
Seveda si {tevilk nisem izmislil sam, ampak so to povsem uradni podatki na{e organizacije. Vsako leto je prisotna dokaj velika razlika med {tevilom na{ih ~lanov v rodovih, o katerih
poro~amo in o tem, za koliko ~lanov dejansko pla~amo ~lanarino. In da bo moje razmi{ljanje jasno, se vrnimo nazaj na taborni{ke zakone. ^e bi jih spo{tovali in se jih dr`ali, potem tako
velikih razlik seveda nebi bilo. Kaj je torej narobe z nami? Ali
`elimo imeti samo lepo zunanjo sliko o nas samih, ali pa `elimo res spo{tovati to, za kar se zavzemamo? Koga s tem pravzaprav zavajamo? Ali je to na~in na{e vzgoje? Ali to po~nemo zavedno ali nezavedno, oziroma menimo, da so take male prevare
dovoljene? Ali morda s tem ne varamo sami sebe? Vpra{anj je
veliko, odgovor pa je vsekakor lahko samo eden: "varamo" sami
sebe (da ne uporabim kakega bolj grobega izraza) in to vsekakor ni v skladu z na{imi, taborni{kimi zakoni, za katere smo se
zavzeli in za katere smo glasovali. Naj bo to vsem ~lanom ZTS,
posebno pa {e vodjem te organizacije, v premislek in pogled v
samega sebe.
Sre~no!
Sarajevo, 27. 1. 2006
30
februar
Tema meseca
Nina Medved
Foto: arhiv R XI.SNOUB
& Damjan Obal
ZOT ... in zvezde so bile rojene
Vsako leto znova, tokrat `e deseti~ zapored, taborniki Rodu XI.SNOUB in Milo{ Zidan{ek iz
Maribora prirejamo Zimsko orientacijsko tekmovanje (ZOT), ki je vsako leto
polno. Izku{enj, zabave in absolutno mraza. Letos se je ZOT odvil v
petek 27. 1. in soboto 28. 1.2006,
na osnovni {oli Du{ana Flisa v
Ho~ah pri Mariboru. Kak{no slabo
vreme, kak{na megla, pravi mraz je `gal in tekmovalce le pod`igal za
naslednji dan, ko so se odpravili na progo. Zaradi zamujanja nekaterih
ekip v petek zve~er so tekmovalci dokaj pozno kon~ali s pisanjem "ToTi
testa" ter vrisovanja, vendar jih je ~akalo posebno presene~enje. Pripravili
smo namre~ prave karaoke, katere so razvnele {e tiste, ki so pol ure pred tem
prisegali, da pa oni nikoli ne pojejo. Seveda, mikrofona sta gorela celo no~,
odmor sta si vzela le zjutraj med startom ekip. S proge so
tekmovalci pri{li naravnost ubiti in so kar takoj navalili na joto,
ki jih je ~akala v jedilnici, nato pa le {e nestrpno pri~akovali
rezultate. Nagrade so prejeli prav vsi sodelujo~i, kar je risalo
nasmehe tudi tistim, ki se niso odrezali najbolje. O~arljive sne`akepokale, pa so odnesli, seveda, le najbolj{i.
N
e glede na {tevilo
ekip, tudi ne ubijajo~ih -12°C, smo {e
enkrat speljali ZOT, kot je treba.
Udele`ilo se ga je 12 pet~lanskih
ekip iz vse Slovenije, med njimi tudi
ekipa tabornikov iz Zagreba, ki so
o~itno navdu{eni nad slovenskimi
taborni{kimi tekmovanji. Tekmovalci so {e vsako leto od{li iz na{ih
krajev polni vtisov in energije, ki
nas, tabornike, `ene naprej. Vendar
vsako leto ni enako drugemu in tudi
leto{nje ni bilo prej{njim. O~itno
smo ustvarili novo tradicijo tekmovanja, karaoke. Tekmovalci kakor
tudi organizatorji so mikrofona
dr`ali celo no~ v rokah in lahko bi
rekli, da so zvezde bile rojene. Hvala vsem, ki ste pri{li: pa naslednje
leto znova!
Koliko nas je? Milijon!
Najlep{a hvala za podporo: Eurosporttrade, Postonjske
pekarne, Mesarija Ko{aki, O[ Du{ana Flisa Ho~e
TEMA MESECA 31
Mnenja
Beseda tekmovalcev:
Jasna, RXI, vodja tekmovanja
Ekipa Fantasti~nih 5
"Letos sem ZOT prvi~ videla skozi
o~i vodje tekmovanja. Ta vloga ti pobere `e pred tekmovanjem veliko ~asa in
`ivcev in ~e nima{ za sabo sposobne in
po`rtvovalne ekipe, kot sem jo imela
jaz, je po moje ful te`ko. Menim, da
nam je uspel eden bolj{ih ZOTov. Razlog je predvsem to, da so vsi organizatorji, bolj ali manj ute~eni na svojih
polo`ajih, in vsi delajo tisto, kar najbolje znajo. Vendar kljub temu sprejemamo v organizacijsko ekipo vedno nove
obraze, da tekmovanje ne bi postala
dolgo~asna rutina, kjer je `e vse predvidljivo, tako za organizatorje, kot za
tekmovalce. [koda le, da je bilo tako
malo ekip. Nekaj jih je odpovedalo v
zadnjem trenutku, verjetno je bil razlog bolezen. Upam samo, da se niso ustra{ili mraza, saj je bil vikend res zimski. Vseeno pa je bilo to tekmovanje z
velikim T in upam, da se na naslednjem
ZOTu vidimo v ve~jem {tevilu. Enajsta
namre~ naslednje leto dela enajsti
ZOT! In tega ne smete zamuditi!"
"Letos sem bila prvi~ na ZOT-u in mi ni `al, da sem {la. V{e~ mi je bil spro{~en
odnos organizatorjev. Zelo zanimiva ideja so se mi zdela tudi karaoke:). Proga ni
bila prezahtevna, ni bilo premrzlo, vse skupaj ... supr ☺ Bilo pa mi je malo ~udno,
da je bilo tako malo {tevilo GG ekip."
Beseda kontrolorja:
"Minil je {e en ZOT, kateri mi bo
ostal v lepem spominu. Mislim, da smo
tekmovanje speljali kot se spodobi. Zabava ni manjkala, saj smo se ob karaokah nasmejali do solz. No~ je bila nato
{e dolga in kljub mrazu se je spanec na
kontrolni to~ki prilegel. Super je, da so
se leto{njega ZOTa udele`ili tudi Hrvati, ki so se zelo dobro izkazali. Seveda
pa ne morem mimo novih poznanstev,
ki sem jih pridobil. [koda le, ker je
pri{lo malo ekip. Super (mega, noro,
kul) je bilo!"
Kontrolor Matej, RXI
"^eprav je bila udele`ba manj{a, kot smo
navajene iz drugih taborni{kih tekmovanj, je
bilo vzdu{je prav Fantasti~no. Najbolj nas je
navdu{ila pozitivnost, energi~nost in odprtost organizatorjev. Uspelo jim je zdru`iti
tekmovalni del in zabavo. Na koncu pa je vsaka ekipa zapustila ZOT s prijetnimi
ob~utki. Ampak ni slaj{ega od zmage. Mi svojo posve~amo orientacistu Mikiju."
Petra, RPK
"Vu~ko me je nazvao i pitao: „Ho~e{ u Sloveniju?“. Rekoh: „Ho~u. A 'di?“. „Pa u
Ho~e“. „Ho~u,“ rekoh. Odmah kad smo do{li smo prionuli rje{avanju testa i uspje{no obavili ono {to se od nas o~ekivalo, unato~ malim tehni~kim problemima.
Jutro je donijelo novi dan, a novi dan je donio novi izazov. Gonjeni prkosom i ve~
pomalo `eljom da vidimo osnovnjak, redali smo KT-ove kao po {pagi i uspje{no stigli na cilj. Dok je ekipa STG1 imala megdan sa ~u{pajzom na stolu, organizatori su
izvijesili rezultate ovogodi{njeg ZOT-a. Pa je** te mi smo drugi. Jihaa. Viceprvaci
Slovenije. Bravo de~ki. Zahvala: organizatorima, ostatku ekipe STG1 (Vu~ko,
Sini{a i Kale), kuharu u {koli jer nam je dao jo{ jednu porciju ~u{pajza, te teti konobarici u Ptuju na dobroj kavi ... I naravno pozdrav svim ostalim sudionicima ZOTa '06 ..."
Gjurofski za ekipo SGT1, Odred izvidja~a Studentski Grad
Risanje skice terena na kontrolni to~ki.
32
februar
Razpis za soorganizatorja zleta 2009 (sprejeto
na 39. seji IO ZTS, Ljubljana, 9. 1. 2006)
1. Na podlagi sprejetega sklepa 6. seje stare{instva dne 18.6.2005 v Slovenski
Bistrici in v skladu z Navodilom za organiziranje ve~jih dr`avnih in mednarodnih akcij v ZTS, ki ga je sprejelo stare{instvo ZTS na 5. seji dne 18.6.1999 v
Ajdov{~ini, Izvr{ni odbor ZTS objavlja razpis za izbiro soorganizatorja zleta
ZTS v letu 2009.
2. Zlet bo predvidoma potekal od 31. julija do 9. avgusta 2009.
3. Soorganizator je dol`an zagotoviti prostor ustrezne velikosti (3 hektare) z
osnovno komunalno ureditvijo (pitna voda in urejeni odtoki odpadnih voda,
WC-ji so lahko kemi~ni) na katerem je mo`no taboriti. Prostor mora biti na
voljo vsaj teden dni pred pri~etkom in tri dni po zaklju~ku zleta. Soorganizator je na zletu zadol`en za vodenje tehni~nih slu`b. Predvidena udele`ba je
800 udele`encev.
3. Prijava na razpis mora vsebovati:
· predstavitev o`je in {ir{e lokacije zleta
· predstavitev organizacijskih potencialov
· predstavitev mo`nosti, ki jih okolje nudi za izvedbo programa
· predstaviti zamisel o organizaciji bivanja
· predstaviti pripravljenost za sodelovanje ob~ine, podjetij in organizacij
· predstaviti in utemeljiti okvirno finan~no konstrukcijo stro{kov infrastukture in namestitve
· na kratko predstaviti kandidate za sodelovanje v organizacijskem odboru
zleta
· sklep rodove uprave oz. ustreznega organa o nameri za soorganizacijo zleta.
4. Kriteriji za izbiro kandidata:
- ustreznost lokacije (primernost za postavitev tabora, bli`ina komunalne
infrastrukture, razli~ne mo`nosti za izvajanje programa)
- kadrovski potenciali (zagotovitev vsaj 30 ~lanov osebja, mo`nosti za
sodelovanje z drugimi organizacijami v okolici)
- podpora v lokalni skupnosti (mo`nost sofinanciranja s strani ob~ine in
podjetij)
V primeru, da se prijavi le en ponudnik in ne izpolnjuje kriterijev, se razpis
ponovi.
5. Na razpis se kot kandidati za soorganizatorje lahko prijavijo taborni{ki
rodovi, ob~inske zveze in obmo~ne organizacije ZTS, ki so pravne osebe.
6. Prijave na razpis je treba dostaviti na sede` ZTS do 31. marca 2006.
7. Prijave na razpis bo obravnaval IO ZTS in izbral najbolj ugodnega ponudnika s
katerim bo podpisan dogovor o soorganizaciji zleta.
Ljubljana, 9. 1. 2006
Toma` Strajnar, na~elnik ZTS
TABORNI[KI FE[TIVAL ali " V mestu in naravi
ska~emo po travi"
V soboto, 22. aprila 2006, bo Mestna zveza tabornikov Ljubljana, ob dnevu Tabornikov in dnevu Zemlje, organizirala tradicionalni, letos jubilejni, `e deseti
Taborni{ki fe{tival. Center dogajanja bo v parku Tivoli med Jakopi~evim sprehajali{~em in Tivolskim ribnikom. [tevilne delavnice bodo potekale med 10. in 14. uro.
Lepo ste vabljeni taborniki iz cele Slovenije, da se nam pridru`ite in sodelujete. Ve~
informacij o akciji dobite v naslednjih {tevilkah Tabora in pri glavnem organizatorju
Taborni{kega fe{tivala Mihi Ma~ku ([email protected]).
Maja Nikoli~, Mestna zveza tabornikov Ljubljana
Bronasti znak ZTS
(Pogoji: lahko ga prejmejo popotniki ali starej{i ~lani, ki so z najmanj
petletnim aktivnim delom v taborni{ki
organizaciji dosegli uspehe pri vodenju in organizaciji posebnih aktivnosti
ter izvajanju programa organizacije v
okviru rodu ali {ir{e.)
IME PRIIMEK
ROD
ALJANA LITROP
RZR
GREGOR KOVA^
RSV
IGOR MAJCEN
RSV
JURE BRANKOVI^
ZR
MANCA KRA[EVEC
RSV
MARKO RU[NIK
RZR
MARTIN BRESKVAR
RSV
MIHA [TABUC
RSV
MITJA KO[IR
RZR
SARA [OUKAL
RSV
TADEJA ALBREHT
RZR
TINA PETEK
RPK
Srebrni znak ZTS
(Pogoji: lahko ga prejmejo ~lani
starej{i od 20 let, ki so z najmanj desetletnim aktivnim delom v taborni{ki
organizaciji, uspe{nim vodenjem enot
in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem ve~jih akcij v rodu,
obmo~ju ali v republi{kem merilu, dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v
obmo~nem ali dr`avnem merilu.)
IME PRIIMEK
ROD
MIHAELA HOJKER
ZR
TINE KOLOINI
RR
BLA@ VERBI^
RPK
Podalj{an rok za prijavo na Rover Way
Izvr{ni odbor obve{~a vse
~lane, {e posebej popotnice in popotnike, da je organizacijski odbor, ki pripravlja leto{nji Rover Way v Italiji, podalj{al rok prijav do\'9f8. februarja
2006. Torej, ~e je kdo v zadnjem ~asu
ob`aloval, da je zamudil rok prijave,
ima sedaj {e eno prilo`nost. Ve~ na
uradni strani akcije www.roverway.it.
I. [.
AKTUALNO 33
Sne`ni plazovi
Jo{t Bukovec
Zadnje ~ase nas pogosto presene~ajo obilne sne`ne padavine v visokogorju,
saj je na nakaterih smu~i{~ih snega `e preko treh metrov. Novo zapadli sneg
je ponavadi najbolj vabljiv za vo`njo izven urejenega smu~i{~a, ko vijugamo
po mehkem pr{i~u in pogosto ne mislimo na nevarnost. Plaz je ena izmed
huj{ih naravnih nesre~, katere `rtev ne `eli biti nih~e.
Sneg
Iskanje
Zanimivo je, da poleg koli~ine snega vpliva tudi mo~ vetra med sne`enjem. ^e je sne`ilo v mo~nem vetru, je
za spro`itev plazu dovolj `e 20 cm snega, medtem ko je pri snegu, ki je padel
v brezveterju sneg nevaren nad 30 cm.
^e smo na plazu ostali sami,
za~nemo z iskanjem zasutih takoj. Naj
nas ne zavede bli`ina ko~e ali ~esa podobnega, saj je va`na vsaka sekunda.
Ponesre~enec, ki je izkopan v 15 minutah ima 92% mo`nosti za pre`ivetje, ~ez
20 minut pade vrednost na 35%, nakar
je padanje {e bolj drasti~no. Kadar
i{~e ve~ ljudi, moramo poskrbeti za
pravilno organizacijo, saj lahko nenadzorovano iskanje prinese ve~ {kode
kot koristi.
Teren
Najve~ja nevarnost plazov se pojavlja na pobo~jih z naklonom okrog 45o.
Na zelo polo`nih obmo~jih je nevarnost neznatna, medtem ko pri zelo strmih nakloninah prihaja do sprotnega
plazenja novega snega.
Najnevarnej{a je monotona naklonina, na kateri ni dreves, skal ali teras.
Najbolj{a za{~ita pred sne`nim plazom
je gost smrekov gozd, najnevarnej{i pa
so travniki, saj na njih sneg nima nikakr{ne opore.
Preventiva
Med gibanjem po potencialno nevarnem terenu moramo poskrbeti za
nekaj ukrepov. Priporo~ena je uporaba
lavinske `olne, elektronske naprave, ki
nam mo~no olaj{a iskanje zasutega.
Dobro je, da si nadenemo rokavice ter
smu~arska o~ala, preko obraza pa si
zave`emo ruto. V primeru, da nas zajame plaz, se ~im hitreje znebimo nahrbtnika in vse opreme. Z gibi, podobnimi plavanju, sku{amo ostati na vrhu
plazu, obenem pa si z dlanmi pred
obrazom naredimo prostor za zra~ni
`ep.
Ob zaustavitvi plazu poizku{amo
pred obrazom narediti ~im ve~ji zra~ni
`ep, ki nas bo varoval pred zadu{itvijo.
Izleti v zasne`ene gore so lahko
~udovita izku{nja, ki pa se lahko kaj hitro prevesi v tragedijo. Bodimo pozorni in previdni. Noben preventiven
ukrep ni nikdar zaman.
Igor Zorc in Joze Sko~ir, delavca RTC Kanin, vsako
leto pro`ita plazove, ki groze, da bi zgrmeli na
smu~i{~e. Poleg njiju (desno) je jamar JK Novo
mesto Miha Ruk{e, zadaj pa je ogromen plaz, ki so
ga s pomo~jo eksploziva spro`ili s Prestreljenika.
Foto: Toma` Bukovec
34
februar
V spomin
Jo`e Vild – ^io
(1924 – 2005)
P
o panonskih ravninah je oto`no zapihal nagajivi
zimski veter, kakor da bi vsem koti~kom Pomurja, predvsem pa Prekmurja, `elel sporo~iti
`alostno novico – umrl je starosta pomurskih in prekmurskih tabornikov, ^io.
Dolga desetletja je ob svojem rednem delu posve~al ~as
tudi tabornikom. Za taborni{tvo je navdu{il veliko mladih.
Tako ali druga~e je bil prisoten pri ustanavljanju taborni{kih
enot na celotnem prekmurskem prostoru; pod njegovim
okriljem je nastal tudi odred v delovni organizaciji. Sledil je
spremembam v organizaciji. Z njim in ob njem je do`ivljala
spremembe tudi slovenska taborni{ka organizacija, v kateri
je bil nazadnje ~lan disciplinske komisije.
Prekmurske tabornike je vodil od akcije do akcije, od
Sutjeske do Poljske, od tabora do tabora, od zimovanja do
sestankov rodove uprave, na morje in v planine – s svojim
zdravim in vzdr`nim na~inom `ivljenja je bil vzor marsikate-
remu mlademu ~lanu. Najmlaj{im je ostal v spominu kot tisti
starej{i tabornik, ki je ob tabornem ognju znal tako lepo pripovedovati o preteklosti in zgodovini taborni{tva. S prijazno
besedo na njih ni prena{al le znanja, temve~ tudi vrednote.
Dolga leta si nismo mogli zami{ljati taborni{ke akcije
brez njega. Tudi takrat ne, ko nam je dopovedoval, da je `e v
letih. Vedeli smo, da je mlad v sebi, v svoji du{i. "Taborni{tvo
je na~in `ivljenja", nam je govoril.
Bil je potrpe`ljiv in vztrajen u~itelj. Posebej takrat, ko
mladostna vihravost ni dala, da ne bi kak{ne u{pi~ili. Bil je z
nami in nam vlival zaupanje. U~il nas je imeti rad naravo in
ljudi. U~il nas je prisluhniti naravi, `iveti z njo in jo pustiti
neokrnjeno.
Kdo bi to poznal bolje kot ^io, ki mu je taborni{tvo bilo in
ostalo v `ivljenju tudi takrat, ko so njegove naloge postopoma prevzemali mladi – njegovi u~enci. Ko je tudi njim taborni{tvo postajalo na~in `ivljenja.
Ob praznovanju petdesetletnice Roda veseli veter je bil
z nami. Veselil se je sre~anja z nekdanjimi taborniki. Skupaj
so obujali spomine na mnoge izpeljane akcije. Vsak je pripovedoval svojo zgodbo. Tudi ^io. Nam pa bodo za vedno ostale
zgodbe, v katerih so imeli glavno vlogo taborniki, ^io pa je bil
re`iser teh zgodb.
Hvala ti, ^io, za vse to. V imenu generacij tabornikov, ki
so te poznale. In generacij, ki te prilo`nosti, `al, ne bodo
imele.
RAZVEDRILO 35
Iz taborni{ke
pesmarice
Stric volk
Klemen Kenda
Jaka Bevk - {eki
Predin je ustvaril kar precej pesmi, ki jih sli{imo ob tabornem
ognju, pesmi z njegovih zadnjih albumov po krivici ostajajo v
ozadju. Pred ~asom smo vam v Taboru predstavili pesem z
naslovom “Pra`en krompir”, tokrat pa vam predstavljamo {e eno
z istega albuma. Kitaristom pri izvajanju priporo~amo kan~ek ve~
strasti in hitrej{o desnico.
h
A
Ko bom velik, bom Janko, Janko za Metke,
e
A
h
frajer brez vsake napake, tisti, ki zna.
h
A
In padla bo{ name, kot toliko drugih,
e
A
h
na luknjico v bradi, na avto, na ~rnega psa.
D
h
In ti bo{ ~akala, na moje ustnice,
e
A
na moje mi{ice, na moje bo`anje.
D
h
In ti bo{ sanjala, kako se ljubiva,
e
A
pod tremi palmami, petkrat na dan ...
e
Ker jaz sem hip in jaz sem hop,
D
strup za punce.
e
Ker jaz sem hip in jaz sem hop,
D
strup za punce.
STRUP ZA PUNCE
Zoran Predin
`al mi je pupa, ne bo ti uspelo,
zgubila bo{ pamet, nedol`nost in notranji mir.
Zdaj nimam ve~ ~asa, zdaj nimam ve~ robcev,
kli~e me tiso~ nestrpnih zaljubljenih src.
In ti bo{ ~akala ...
// solo
Ker jaz sem hip ...
Pridi sem moja vro~a zver,
bodi moj divji buldo`er,
pridi sem moja vro~a zver,
bodi moj divji buldo`er ...
Ker jaz sem hip ...
Huda je bila tale zima in mraz je
mo~no stiskal med gozdnimi prebivalci. Tudi jaz sem moral poiskati toplej{e
zavetje. Tako sem se ob toplih plamenih tabornega ognja zna{el na sre~anju
poglavarjev, predstavnikov plemen, ki
so razpravljali o te`avah s poginulimi
konji. Pravzaprav so se problema lotili
na najbolj moderen (ve~krat so omenili besedo strategija) in demokrati~en
na~in. Vsi predstavniki so skupaj modrovali, kak{na bi bila najbolj{a strategija. Po dveh dneh, ko se je iz pip pokadil bel dim, so predstavili naslednje
predloge:
• zamenjajmo jezdeca;
• imenujmo komisijo, da preu~i
mrtvega konja;
• organizirajmo delegacijo, ki bo
od{la v tujino, da razi{~e, kako
drugi jezdijo mrtve konje;
• mrtvega konja prekvalificirajmo v
"`ivega mrli~a";
• anga`irajmo zunanje eksperte, da
zajahajo mrtvega konja;
• vpre`imo nekaj mrtvih konjev
skupaj, da pove~amo njihovo
hitrost;
• zagotovimo dodatna sredstva in
(ali) dodatno usposabljanje, da
pove~amo u~inek mrtvega konja;
• napravimo {tudijo u~inkovitosti,
da ugotovimo, ~e bi la`ji jezdec
izbolj{al u~inek mrtvega konja;
• izjavimo da mrtev konj – ker ga ni
potrebno hraniti – zni`uje skupne
stro{ke in kot tak prispeva k
poslanstvu organizacije bolj kot
drugi konji;
• spremenimo kriterije pri~akovanih zahtev za vse konje.
Po burni razpravi in prepri~evanju
kdo ima prav in ~igava ideja naj obvelja,
je eden izmed poglavarjev vstal in rekel: "Kadar ugotovi{, da jaha{ mrtvega
konja, je najbolj{a strategija, da ga razjaha{."
Stric volk
[email protected]
36
februar
januar
Kolofon
Uredni{tvo: Ale{ Cipot ([email protected]) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek ([email protected]) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ ([email protected]) - urednik fotografije, Meti Buh ([email protected]) in Ale{a
Mrak ([email protected]) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda ([email protected]) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak. Lektoriranje: [pela Les ([email protected]). Novinarji
in sodelavci: Nina Arnu{ ([email protected]), Barbara Ba~nik ([email protected]), Maru{a Ba{a ([email protected]), Jaka Bevk ([email protected]), Sergeja Bogovi~ ([email protected]), Jo{t Bukovec
([email protected]), Borut Cerkveni~ ([email protected]), Irena Jeretina ([email protected]), Klemen Kenda ([email protected]), Primo` Kolman ([email protected]), Nina Medved
([email protected]), Frane Merela ([email protected]), Boris Mrak ([email protected]), Tadej Pugelj ([email protected]), Matej Ram{ak ([email protected]), Lea Repi~ ([email protected]), Ale{ Skali~
([email protected]). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija
Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: [email protected], [email protected]. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 500 SIT, letna naro~nina je 5000 SIT, za tujino pa letna
naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je
vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za
kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.
ISSN 0492-1127
RAZVEDRILO 37
38
februar
RAZVEDRILO 39
^e ne veste kje iskat, pri nas
dobite:
• taborni{ko uniformo
• oznake ve{~in
• oznake znanj
• na{itke rodov
• taborni{ko literaturo
• lokostrelsko opremo
• vse za taborjenja
• taborni{ke pesmarice
in {e kaj bi se na{lo za
vsakega tabornika
S ~lansko izkaznico
ima{ zagotovljen
~lanski popust!
Zadruga ZTS, Ljubljana Parmova 33
tel.: 01/300 0820
Odprta od ponedeljka do petka od
10.00 do 15.00 v sredo do 17.00