Strokovna konferenca
POGLEDI NA PRIHODNOST KNJIŽNIC
mednarodna strokovna konferenca v okviru razstave tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu
četrtek, 13. novembra 2014, od 9.30 do 15.00
konferenčna dvorana Skupine Mladinska knjiga, Modra hiša, Slovenska 29, Ljubljana
Na srečanju, ki ga organiziramo v okviru razstave tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu, bomo pogledali v
prihodnost knjižnic. Tudi s pomočjo pogleda od zunaj, ne nujno tudi daleč, s Finskega, bomo poskušali zarisati
smeri razvoja knjižnic v prihodnje. Ali v času hitrega razvoja komunikacij in digitalne kulture izgubljajo svojo
osnovno vlogo, ki so jo tako uspešno izpolnjevale zadnjih sto in več let? Se bodo znale prilagoditi in najti svoje
mesto v svetu digitalne besede? Bodo živele od nostalgije ostarelih bralcev, ki raje berejo besedila na papirju?
Veseli smo, da ste se nam pridružili na strokovni konferenci, na kateri se bomo dotaknili odgovorov na ta in
mnoga druga vprašanja.
Program
09.30 –10.00 Registracija udeležencev
10.00–10.30 Pekka Metso, finski veleposlanik v Sloveniji ter Iva Premerl, direktorica Mladinska knjige
Trgovine, uvodni nagovor
10.30–11.15 Tuula Haavisto, direktorica Mestne knjižnice Helsinki
11.15–11.45 Viljem Leban, direktor Mestne knjižnice Kranj
11.45–12.15 Odmor
12.15–12.45 Igor Zemljič, vodja knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino
12.45–13.15 Gregor Škrlj, vodja knjižnice OŠ Prule
13.15–13.30 Odmor
13.30–14.00 Ivan Kanič, vodja Centralne ekonomske knjižnice
14.00–14.30 Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice
14.30–15.00 Predstavnik Mladinske knjige – zaključek s predstavitvijo podjetja in povabilo k druženju ter
obisku razstave Frankfurt po Frankfurtu
Povzetki predavanj
TUULA HAAVISTO
Perspektive javnih knjižnic na Finskem
Fokus predavanja bo usmerjen v bodoče strategije finskih javnih knjižnic. Svojo strategijo posodabljata namreč
tako Svet finskih javnih knjižnic kot helsinška Mestna knjižnica. Dejavnost v prihodnje gradimo okoli naslednjih
gradnikov: profesionalnosti, mreženja, prostorov, uporabe interneta in povezovanja skupnosti. Vse to so
elementi, ki presegajo običajne okvirje razmišljanja knjižnic. Posebno pozornost bomo posvetili novim
pristopom javnih knjižnic: kako podpirajo inovativnost in podjetniške iniciative. Ogledali si bomo tudi načrte
nove helsinške Centralne knjižnice, ki za nove ideje o finskih javnih knjižnicah predstavljajo »abstrakcijo,
utelešeno v betonu«.
VILJEM LEBAN
Spomini na prihodnost splošnih knjižnic
Splošne knjižnice so doživele svojo zlato dobo v 20. stoletju. Tiskani mediji so se z razvojem tehnologije tiska
pomnožili in potegnili v svoj osvajalski pohod tudi knjižnice. Za vedno več gradiva, ki so ga hranile in ponujale
bralcem, so knjižnice zahtevale vedno več prostora. S svojimi uporabniki so razvile mnogotere načine, kako jim
posredovati tiskovine. Posvetile so se informacijam v predmetni obliki. Morda je to razlog, da včasih informacij,
ki so v digitalni obliki in tečejo po omrežjih, ne obvladajo še najbolje.
Lahko knjižnice najdejo svoje nove priložnosti v digitalni dobi? Čemu bodo namenile svoj prostor? Koga
nagovorile? Morda je čas, da se hkrati tudi vprašamo: Kaj je pomembnejše, več sto strani vezanih papirnih
listov ali vsebina, ki je na njih natisnjena? Od našega odgovora je namreč odvisno, čemu bomo dali prednost v
knjižnicah v prihodnje.
IGOR ZEMLJIČ
Pogledi na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi
Specialne knjižnice so bile svoje dni avantgarda bibliotekarstva, danes pa so zaradi spremenjenih zahtev
uporabnikov in nerazumevanja financerjev pred novo pomembno prelomnico. Avtor bo v razmišljanju o
prihodnosti specialnih knjižnic predstavil spreminjanje vloge in položaja teh knjižnic v času digitalne revolucije
in skušal opozoriti na dobro pripravljenost knjižničarstva na spremembe, hkrati pa opozorit na dve možni poti v
prihodnost. »Majhnost« specialnih knjižnic namreč omogoča večjo fleksibilnost in lažje prilagajanje
spremembam, hkrati pa dolga tradicija iskanja in posredovanja zagotavlja, da bodo »specialke« tudi te
spremembe preživele, četudi v precej spremenjeni (fizični) podobi.
GREGOR ŠKRLJ
Razmišljanja o prihodnosti šolskih knjižnic v Sloveniji
Šolska knjižnica je za marsikaterega mladega prebivalca Slovenije prvi stik s knjižnično dejavnostjo. S tega vidika
je zelo pomembna. V Sloveniji je leta 2012 delovalo 966 šolskih knjižnic (SURS, 2012). Čeprav je v trenutni
situaciji težko napovedovati, kaj čaka šolske knjižnice, je potrebno izhajati iz preteklosti, zato se je najprej
potrebno ozreti nazaj, ovrednotiti in nato graditi na temeljih za prihodnost. Kaj smo se naučili? Kaj delamo? Kaj
želimo in načrtujemo? Šolska knjižnica s svojo knjižnično zbirko, dejavnostmi, prostorom in časom zagotavlja ter
opravlja naloge za podpiranje in pospeševanje vzgojno-izobraževalnih ciljev šole.
Pred knjižnicami in zaposlenimi so veliki izzivi, ki jih je potrebno zajeti v obstoječe sisteme ter sprejeti z veliko
mere razumevanja tako s strani ustanovitelja/financerja kot zaposlenih. Zanemarljivi niso niti normativi, ki
določajo odstotek zaposlenega v knjižnici. Potrebno je poudariti, da je v večini šolskih knjižnic zaposlena ena
oseba, ki predstavlja in opravlja vse naloge za delovanje šolske knjižnice (izbor, nabava, obdelava, izposoja;
poučevanje…). Pogled na prihodnost je pester (vidik financerja; kadrov in izobrazbenih zahtev; knjižnične
zbirke; uporabnikov; učnega okolja; razvoja …). Pomemben bo celovit pristop ter prepletanje področja vzgoje in
izobraževanja ter knjižničarstva, saj bo le na tak način šolska knjižnica podpora svoji šoli in uporabnikom.
IVAN KANIČ
Visokošolske knjižnice – že globoko v digitalni eri?
Ob tegobah in krizah, s katerimi se knjižnice vsakodnevno srečujejo, pogosto neupravičeno spregledamo, kako
vendarle dosegajo izjemno visoko raven razvoja in znanja, ki sta za sodelovanje z današnjimi uporabniki
neobhodno potrebna. Usmerjenost k uporabniku je nadgradnja, ki je zaradi zadovoljstva s tehnologijo in
neizmerno dostopnostjo informacijskih virov ne smemo zanemariti.
MIRO PUŠNIK
Poslanstvo in vloga visokošolskih knjižnic v spremenjenih razmerah: celovita in učinkovita podpora
raziskovalnemu in pedagoškemu procesu
Dinamične spremembe na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter spremenjene ekonomske
razmere, povzročene s finančno in ekonomsko krizo, generirajo velike družbene spremembe, ki se odražajo
tudi na področju delovanja visokošolskih knjižnic. Priča smo spremembam na področju uporabniških potreb in
pričakovanj, na področju licenčnih modelov in načinov pridobivanja gradiva, na področju nosilcev medijev, na
področju kanalov za razširjanje informacij in podobno. Vse to od visokošolskih knjižnic terja korenite
spremembe v poslovni filozofiji. Še posebej pomembno vlogo pri spremenjeni poslovni filozofiji visokošolskih
knjižnica imata razvoj interneta in spletnih storitev ter razvoj licenčnih modelov odprtega dostopa.
Prispevek bo predstavil različne vidike delovanja visokošolskih knjižnic v spremenjenih okoliščinah kot so
nabava in licenciranje knjižničnega gradiva v elektronskem okolju,
upravljanje specializiranih informacijskih
portalov za dostop do informacijskih virov, upravljanje repozitorijev odprtega dostopa do znanstvenih del in
podatkov in zagotavljanje specializiranih storitev v okviru raziskovalnih infrastruktur.
Zanimivo je dejstvo, da kljub možnosti dostopa do informacijskih virov z oddaljenim dostopom statistike
govore, da se obisk visokošolskih knjižnic povečuje. Uporabniki – pretežno študenti – uporabljajo prostore
knjižnice za študij kot tudi druge aktivnosti. Ta presenetljiv fenomen nas veseli, hkrati pa tudi obvezuje, da
moramo tudi v tem pogledu z izgradnjo novih visokošolskih knjižnic zagotoviti ustrezne pogoje.