1. No category

3.3.2015
ŠOLSKE KNJIŽNICE
Tečaj za začetnike v stroki
mag. Stanislav Bahor
Marec 2015
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Srednjeveške mestne in druge šole so bile
namenjene samo najbolj elementarnemu
• izobraževanju in niso imele svojih šolskih
knjižnic.
• V protestantskih deželnih stanovskih šolah v
16. stoletju so si učitelji pomagali z literaturo iz
svojih osebnih oziroma iz javnih stanovskih
knjižnic.
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• V Ljubljani je bila leta 1569 kot stanovska
javna knjižnica ustanovljena knjižnica deželnih
stanov in cerkve na Kranjskem;
• njen ustanovitelj Primož Trubar jo je kot prvo
javno knjižnico na Slovenskem namenil
učiteljem protestantske stanovske šole,
pridigarjem in drugim slovenskim in nemškim
protestantskim deželanom.
1
3.3.2015
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Osnovni fond iz Trubarjeve osebne knjižnice so
dopolnili predvsem darovi protestantskih
pridigarjev, šolnikov, plemičev in meščanov,
med njimi so bili Jurij Dalmatin, Feliks Trubar,
Adam Bohorič, Sebastijan Krelj, Matija Vlačič
itd.
• Ta knjižnica je postala najbogatejša knjižnica
sočasne verske in humanistične posvetne
literature na Kranjskem, več kot 1.500 zvezkov.
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Po nastopu protireformacije naj bi leta 1601
knjižnico deželni stanovi izročili v varstvo
ljubljanskim jezuitom, odpor stanov;
• leta 1616 je vlada odločila, da se knjižnico
izroči ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu, ki jo
je dal prenesti v knjižnico ljubljanskih škofov v
Gornjem gradu.
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• leta 1798, je po jožefinskih reformah delno,
kolikor je je pač ostalo, prešla v osnovni fond
javne študijske knjižnice v Ljubljani, torej
predhodnice naše Narodne in univerzitetne
knjižnice.
2
3.3.2015
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• V 17. in 18. stoletju so bile ustanovljene
gimnazije, ki so jih v Ljubljani, Celovcu,
• Trstu, Gorici in Mariboru vodili jezuiti, v
Novem mestu pa frančiškani;
• njihovim učiteljem so služili posebni fondi
njihovih samostanskih knjižnic, tako je ostalo
tudi po ukinitvi jezuitskega reda 1773 oziroma
po uvedbi obveznega javnega šolstva leta
1774.
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Leta 1849 je bilo s posebno ministrsko
organizacijsko uredbo uvedeno delovanje
učiteljske oz. profesorske in šolarske oz.
dijaške knjižnice;
• na vseh srednjih šolah, na gimnazijah in
realkah so bile obvezne šolske knjižnice za
profesorje in za učence;
• (gimnazije v Celju, Celovcu, Gorici, Idriji,
Kočevju, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu).
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Leta 1865 je izšel priročnik E. Fostermanna, ki
na osnovi omenjene uredbe v šolske knjižnice
uvaja bibliotekarsko strokovno poslovanje.
• Tej uredbi je sledilo še nekaj podobnih aktov v
letih od 1869 do 1875, ki pomenijo hkrati tudi
prve temelje za organiziranje vseh vrst šolskih
knjižnic.
3
3.3.2015
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Leta 1869, so bile v vsakem šolskem okraju
ustanovljene učiteljske strokovne
• knjižnice in šolske knjižnice na učiteljiščih,
postopoma pa tudi šolske knjižnice po
osnovnih šolah.
• Pri tem so večji in bolj kakovosten napredek
doživele predvsem gimnazijske in učiteljiščne
ter učiteljske okrajne knjižnice.
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Po tem začetnem, vladnem ukvarjanju s
šolskimi knjižnicami, se predpisi v zvezi s
šolskim knjižnicami znova pojavijo leta 1929, v
takratnih zakonih o ljudskih (osnovnih),
srednjih in učiteljskih šolah, postanejo pa tudi
del bibliotekarske stroke.
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Leta 1972 so bili izdelani standardi za
delovanje šolskih knjižnic, pripravila sta jih
republiška matična služba in strokovno
knjižničarsko društvo;
• Zavod SRS za šolstvo je del teh standardov že
leta 1972 vključil v novi učni načrt za osnovno
šolo.
4
3.3.2015
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Zakon o osnovni šoli iz leta 1980 in Smernice
za delo osnovnih šol opredeljujeta šolsko
knjižnico, vendar pa v Predmetniku in učnem
načrtu osnovne šole iz leta 1983 šolske
knjižnice ne najdemo.
• Knjižničarski zakon iz leta 1982 je šolske
knjižnice kot posebno vrsto knjižnic vključil v
knjižnični informacijski sistem Slovenije.
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja se
je z funkcijo, vsebino, organizacijo in
delovanjem šolske knjižnice pri nas ukvarjala
predvsem bibliotekarska stroka in mnogo
manj izobraževalna dejavnost.
• Dejavnost šolskih knjižnic je bila potisnjena v
obrobno in nezavezujočo sfero
izobraževalnega sistema, predpisani so bili le
učbeniki in naslovi obveznega branja.
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Razvoj informacijske tehnologije in količina
razpoložljivega znanja pa sta strmo naraščala,
pojavljali so se novi mediji in novi viri
informacij.
• Šolska knjižnica je postajala multimedijski
informacijski center, ki sta ga v pogojih
sodobnega življenja potrebovala tako učitelj
kot tudi učenec.
5
3.3.2015
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Učitelj ni mogel biti več edini vir informacij in
znanja, vedno bolj je potreboval pomoč
šolskega knjižničarja in šolske knjižnice.
• Ustrezno pomoč mu je lahko nudila samo
ustrezno opremljena šolska knjižnica in
ustrezno usposobljen šolski knjižničar.
NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC
• Zaradi neurejenega stanja na tem področju je
Strokovni svet za knjižničarstvo zadolžil sekcijo
za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih
društev Slovenije, da skupaj s predstavniki
NUK in Zavoda za šolstvo sestavi delovno
skupino, ki bo pripravila standarde za šolske
knjižnice.
STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989
• V oktobru 1988 je Strokovni svet za
knjižničarstvo obravnaval Standarde in
normative za šolske knjižnice, sprejel pa jih je
decembra 1989.
• Standardi opredeljujejo cilje, naloge,
knjižnično gradivo, strokovno ureditev,
knjižnične delavce ter prostor in opremo
šolske knjižnice.
6
3.3.2015
STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989
• Šolska knjižnica je sestavni del celotnega
vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni oz.
srednji šoli.
• Namenjena je vzgojno-izobraževalnemu
procesu, potrebam učencev in delavcev šole.
• S svojim gradivom in programom dela se
enakovredno vključuje v učno-vzgojni proces
zagotovljenega programa.
STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989
• Povezuje se v knjižnično-informacijski sistem z
enotno strokovno obdelavo knjižničnega gradiva, z
enotnim vodenjem katalogov, razvijanjem
medknjižnične izposoje in pretokom informacij.
• Njen program dela je sestavni del letnega delovnega
načrta šole. Njene naloge so poleg oskrbovanja
učencev in učiteljev s potrebnim gradivom tudi
vzgajanje učencev v uporabnike knjižničnega gradiva,
informacijskih virov in knjižničnih pomagal.
STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989
• Gradivo šolske knjižnice mora vsebinsko zastopati vsa
predmetna področja vzgojno-izobraževalnega dela na
šoli. Standardi določajo tudi število enot gradiva ter
prirast.
• Knjižnično gradivo v knjižnici osnovne šole je
praviloma ločeno od knjižničnega gradiva za učitelje
in postavljeno v prost pristop.
• Leposlovje je postavljeno po starostnih stopnjah,
strokovna in poučna literatura po sistemu UDK, AV
gradivo je razvrščeno po vrstah gradiva
7
3.3.2015
STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989
• V knjižnici srednje šole je skupaj postavljeno
strokovno gradivo za učence in učitelje v prosti
pristop in razvrščeno po sistemu UDK.
• Poleg inventarne knjige so določeni tudi katalogi, ki
jih mora voditi šolska knjižnica in sicer AIK, stvarni in
dodatni katalogi za izboljšanje referenčnega dela, npr.
naslovni, tematski ipd.
• V knjižnici naj bo na dvajset oddelkov šole zaposlen
en knjižničar z zahtevano višjo ali visoko izobrazbo in
strokovnim izpitom, če pa je oddelkov več pa dva
knjižničarja
STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989
• Prostor šolske knjižnice naj bo v središčnem delu šole
in mora ustrezati zahtevam individualnega in
skupinskega dela, za nemoteno delo pa knjižnica
potrebuje prostor za delo v skupinah oz. za čitalnico,
za vsaj 5% učencev istočasno, na delovni prostor je
predvideno 2m2.
STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989
• Poleg tega mora imeti knjižnica prostor za kataloge in
stojala za knjige in sicer 5,5 m2 za 1.000 knjig,
računano 100 knjig na učenca.
• Delovni prostor za knjižničarja naj meri 15 m2, poleg
tega pa mora imeti še prostor za tehnično opremo in
strokovno pedagoško knjižnico v osnovni in srednji
šoli v velikosti 30 m2 .
8
3.3.2015
STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989
• Delo v šolski knjižnici je bilo prepoznano kot
dejavnost, s katero pomaga osnovna in srednja
šola uresničevati vzgojno-izobraževalno funkcijo
s tem, da učiteljem in učencem nudi sodobno
gradivo za kakovosten potek vzgojnoizobraževalnega procesa na šoli.
• Učence šolska knjižnica nauči uporabljati
knjižnično gradivo in jih s posebnimi oblikami in
metodami dela usmerja in uvaja v znanstveni
način razmišljanja in dela.
STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989
• Šolska knjižnica s svojo dejavnostjo razvija in
dopolnjuje delo, ki poteka po učnem načrtu in je
s svojim gradivom, didaktičnimi oblikami in
metodami enakovreden del vzgojnoizobraževalnega procesa na šoli.
• Šolski sistem pomena šolske knjižnice sicer
nikoli ni zanikal, vendar pa mu tudi ustrezne
veljave v praksi nikoli ni dal.
Strokovni svet RS VI
• Zahteve, ki so bile postavljene pred šolsko
knjižnico, so bile vedno večje, nova tehnologija
in novi informacijski viri so v vedno večji meri
vdirali tudi v šolo in v šolsko knjižnico in
izobraževanje je postajalo vse bolj zahtevno.
Spreminjala se je tudi vloga šolskega
knjižničarja.
• Pobuda knjižničarjev za razpravo o spremenjeni
vlogi in pomenu šolske knjižnice in knjižničarjev.
9
3.3.2015
Strokovni svet RS VI
• 8.5.1992 je Strokovni svet RS za vzgojo in
izobraževanje sprejel sklep, da se šolske
knjižničarje uvrsti med pedagoške delavce in se
strinjal z elementi koncepcije dela šolskega
knjižničarja.
• Ti elementi so poleg internega strokovnega
bibliotekarskega dela vsebovali tudi bibliopedagoško delo in strokovno sodelovanje z
delavci šole.
Elementi koncepcije dela šolskega knjižničarja
• Namen bibliopedagoškega dela je individualno
motiviranje, svetovanje, usmerjanje, vzgajanje in
preverjanje pri bibliopedagoških urah
pridobljenega znanja v praksi;
• pomoč pri iskanju informacij in gradiva za
seminarsko in raziskovalno delo, za pouk ter
branje doma, za bralno značko, za branje v
podaljšanem bivanju in za prosti čas.
Elementi koncepcije dela šolskega knjižničarja
• Šolski knjižničar se z vodenjem interesnih
dejavnosti (knjižničarski krožek, razstavna
dejavnost, delo z mladimi bralci) vključuje tudi v
pedagoške dejavnosti v okviru predmetnika šole;
• ves čas mora aktivno sodelovati z drugimi
pedagoškimi delavci šole, njegova dejavnost je
nujni in obvezni sestavni del celotnega
vzgojnoizobraževalnega procesa na šoli;
• potreba po stalnem izobraževanju knjižničarjev.
10
3.3.2015
Idejni načrt razvoja šolskih knjižnic
• Strokovni svet RS VI je na seji dne 4.5.1995
sprejel idejni načrt razvoja slovenskih šolskih
knjižnic;
• pomemben dokument, ki opredeljuje vlogo in
pomen šolske knjižnice, njeno integriranost v
celotno življenje in delo šole in njeno
umeščenost v knjižnični informacijski sistem
države.
Idejni načrt razvoja šolskih knjižnic
• Šolska knjižnica je priznana kot sestavni del
celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa na
osnovni in srednji šoli.
• Namenjena je vzgojno-izobraževalnemu
procesu, potrebam učencev in delavcev šole.
• S svojim gradivom in programom dela se
enakovredno vključuje v vzgojnoizobraževalni
proces šole in je sestavni del knjižničnega
informacijskega sistema Slovenije.
Idejni načrt razvoja šolskih knjižnic
• Šolska knjižnica je informacijsko središče šole,
ki se vključuje v temeljno funkcijo pouka, v
vzgojo in izobraževanje učencev;
• Nudi podporo šolskim ciljem, oskrbuje učence in
učitelje z ustreznim gradivom, jih navaja na
uporabo informacijskih virov, sodeluje pri
samostojnem učenju učencev ter navaja učence
na samostojno uporabo knjižničnega gradiva in
informacijskih virov.
11
3.3.2015
Idejni načrt razvoja šolskih knjižnic
• Dokument obravnava tudi pogoje dela šolske
knjižnice in sicer glede kadrov in njihove
izobrazbene strukture, oblike in vsebine
izobraževanja, knjižnično gradivo, računalniško
in komunikacijsko opremljanje in prostorske
pogoje knjižnice.
• V sklepnem delu pa obravnava tudi vzorčne
knjižnice.
ZOFVI 1996
• Leta 1996 je bil sprejet Zakon o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa
tudi delovanje šolske knjižnice.
• 68. člen: Šola ima knjižnico. Knjižnica zbira
knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani,
predstavlja in izposoja ter opravlja informacijskodokumentacijsko delo kot sestavino
vzgojnoizobraževalnega dela v šoli.
• komentar: Določbe tega člena je treba razumeti
obligatorno, vsaka šola mora imeti knjižnico.
ZOFVI 1996
• Dejavnost knjižnice po zakonu obsega zbiranje,
strokovno obdelovanje, hranjenje, predstavljanje in
izposojanje knjižničnega gradiva ter opravljanje
informacijsko dokumentacijske dejavnosti in je
opredeljena kot sestavina vzgojno-izobraževalnega
dela v šoli.
• Spremenjeni kadrovski, prostorski in materialni
pogoji in s tem tudi spremenjen položaj knjižničarja,
ki je eden izmed izvajalcev vzgojno-izobraževalne
dejavnosti.
12
3.3.2015
Potreba po novih standardih
• Standardi so ostali neobvezne strokovne smernice za
šolske knjižnice, uradno veljajo standardi in
normativi, ki jih določa Zakon o financiranju v vzgoji
in izobraževanju ter občine in ministrstvo, pristojno
za šolstvo.
• Skupščina ZBDS leta 2001 sprejela nove stanadarde
za šolske knjižnice, NSKD jih je razveljavil za nazaj in
začel postopek za pripravo novih standardov. Nato je
sprejel odločitev, da postopek ustavi.
Pomembnost šolske knjižnice
• Šolska knjižnica je informacijsko središče šole, ki
zagotavlja informacije in ideje, ki so temelj za uspešno
delovanje v sodobni informacijski družbi.
• Skrbi za informacijsko opismenjevanje, opremljanje s
spretnostmi za vseživljenjsko učenje in usposabljanje
za aktivno in ustvarjalno življenje v informacijski dobi.
• Pomembno in ekskluzivno delo, ki ga šolska knjižnica
opravlja oz. naj bi ga opravila za prav vsakega
udeleženca vzgojnoizobraževalnega procesa.
Pomembnost šolske knjižnice
• Prav šolska knjižnica je tista, ki edina od vseh vrst
knjižnic k sebi povabi in sprejme vsakega šolajočega
se državljana brez izjeme, je tista knjižnica, ki je
najbolj demokratična od vseh, zato bi morala biti tudi
najbolj pravična do vseh, vsem brez izjeme bi morala
nuditi enako kakovost in enak obseg storitev, brez
razlik zaradi kakršnihkoli omejitev v zvezi s sredstvi,
prostori, kadri in drugih omejevalnih faktorjev za
izvajanje celovitega poslanstva šolske knjižnice.
13
3.3.2015
Današnje stanje
•
•
•
•
•
Avtomatizacija;
statistika
http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php
restrikcije
perspektiva
Nekaj številk
Šolske knjižnice v letu 2009
Knjižno gradivo - zbirka
Neknjižno gradivo
Prirast knjig in brošur
Prirast neknjižnega gradiva
Izposoja na dom in v knjižnico
Računalniki z internetom – za učence
Število aktivnih uporabnikov - učenci
Število knjižnic 2009
8.482.244
558.101
738.196
33.158
5.556.564
1155
304.367
895
Nekaj številk
Šolske knjižnice 2006 - 2012
2006 2009 2012
Število učencev oz. dijakov
287.825
277.446
274.970
Število strokovnih delavcev
33.973
35.374
35.274
Število oddelkov v šoli
12.927
12.566
12.500
Število izposojevališč
896
895
966
Število knjižnic s prostim pristopom do gradiva
Število ur na teden, ko je knjižnica odprta za
uporabnike
591
589
676
17.400
17.937
27.556
Neto uporabna površina knjižnice v m2
66.116
77.829
123.872
Število ločenih čitalnic knjižnic
Skupno število čitalniških sedežev
206
207
223
6.668
7.294
12.419
14
3.3.2015
Zakonski in podzakonski akti
• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja (ZOFVI-UPB5). Uradni list RS, št.
16/2007; vse novele tega zakona;
• Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). Uradni list RS, št.
87/2001;
• Zakon o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2). Uradni list
RS, št. 94/2007;
• (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti
kot javne službe. Uradni list RS, št. 73/2003;
Zakonski in podzakonski akti
• Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v
devetletni osnovni šoli. Uradni list RS št. 72/2007;
• Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih
delavcev v izobraževalnih programih gimnazije.
Uradni list RS, št. 74/2002;
• Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje
programa osnovne šole. Uradni list RS, št. 57/07;
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o
normativih in standardih za izvajanje programa
osnovne šole. Uradni list RS, št. 65/2008;
Zakonski in podzakonski akti
• Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje
gimnazijskih programov (neuradno prečiščeno
besedilo)
• http://www.mss.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti
/veljavni_predpisi/neuradna_preciscena_besedila_pr
edpisov_iz_pristojnosti_mss/srednje_solstvo/#c1705
2;
• Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. Uradni list RS,
št. 29/03;
15
3.3.2015
Zakonski in podzakonski akti
• Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega
gradiva
• http://www.nuk.unilj.si/dokumenti/pdf/navodilo_izlocanje_gradiva.p
df
Strokovna priporočila in drugi dokumenti
• Idejni načrt razvoja slovenskih šolskih knjižnic. Šolska
knjižnica 5 (1995) 3, str 4-30;
• Standardi in normativi za šolske knjižnice. Vzgojnoizobraževalno delo v šolski knjižnici – mediateki.
Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 1990;
• Kurikul. Knjižnično informacijsko znanje [Elektronski
vir] : osnovna šola. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo
in šport : Zavod RS za šolstvo, 2009;
Strokovna priporočila in drugi dokumenti
• Kurikul. Knjižnično informacijsko znanje [Elektronski
vir] : gimnazija : splošna, klasična, strokovna
gimnazija. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport :
Zavod RS za šolstvo, 2008;
• IFLA/UNESCO Manifest o šolskih knjižnicah. Šolska
knjižnica 11(2001) št. 3;
• IFLA/UNESCO-ve smernice za šolske knjižnice. Šolska
knjižnica 13 (2003) št. 3.
16
3.3.2015
UNESCO School Library Manifesto
• Šolska knjižnica posreduje informacije in ideje, ki so
bistvene za uspešno delovanje v današnji družbi,
vedno bolj zasnovani na informacijah in znanju.
Šolska knjižnica usposablja učence za doživljenjsko
učenje in razvija njihovo duhovnost, ki jim omogoča
živeti kot odgovornim državljanom.
17