Šolske knjižnice
3.3.2015 ŠOLSKE KNJIŽNICE Tečaj za začetnike v stroki mag. Stanislav Bahor Marec 2015 NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Srednjeveške mestne in druge šole so bile namenjene samo najbolj elementarnemu • izobraževanju in niso imele svojih šolskih knjižnic. • V protestantskih deželnih stanovskih šolah v 16. stoletju so si učitelji pomagali z literaturo iz svojih osebnih oziroma iz javnih stanovskih knjižnic. NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • V Ljubljani je bila leta 1569 kot stanovska javna knjižnica ustanovljena knjižnica deželnih stanov in cerkve na Kranjskem; • njen ustanovitelj Primož Trubar jo je kot prvo javno knjižnico na Slovenskem namenil učiteljem protestantske stanovske šole, pridigarjem in drugim slovenskim in nemškim protestantskim deželanom. 1 3.3.2015 NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Osnovni fond iz Trubarjeve osebne knjižnice so dopolnili predvsem darovi protestantskih pridigarjev, šolnikov, plemičev in meščanov, med njimi so bili Jurij Dalmatin, Feliks Trubar, Adam Bohorič, Sebastijan Krelj, Matija Vlačič itd. • Ta knjižnica je postala najbogatejša knjižnica sočasne verske in humanistične posvetne literature na Kranjskem, več kot 1.500 zvezkov. NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Po nastopu protireformacije naj bi leta 1601 knjižnico deželni stanovi izročili v varstvo ljubljanskim jezuitom, odpor stanov; • leta 1616 je vlada odločila, da se knjižnico izroči ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu, ki jo je dal prenesti v knjižnico ljubljanskih škofov v Gornjem gradu. NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • leta 1798, je po jožefinskih reformah delno, kolikor je je pač ostalo, prešla v osnovni fond javne študijske knjižnice v Ljubljani, torej predhodnice naše Narodne in univerzitetne knjižnice. 2 3.3.2015 NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • V 17. in 18. stoletju so bile ustanovljene gimnazije, ki so jih v Ljubljani, Celovcu, • Trstu, Gorici in Mariboru vodili jezuiti, v Novem mestu pa frančiškani; • njihovim učiteljem so služili posebni fondi njihovih samostanskih knjižnic, tako je ostalo tudi po ukinitvi jezuitskega reda 1773 oziroma po uvedbi obveznega javnega šolstva leta 1774. NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Leta 1849 je bilo s posebno ministrsko organizacijsko uredbo uvedeno delovanje učiteljske oz. profesorske in šolarske oz. dijaške knjižnice; • na vseh srednjih šolah, na gimnazijah in realkah so bile obvezne šolske knjižnice za profesorje in za učence; • (gimnazije v Celju, Celovcu, Gorici, Idriji, Kočevju, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu). NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Leta 1865 je izšel priročnik E. Fostermanna, ki na osnovi omenjene uredbe v šolske knjižnice uvaja bibliotekarsko strokovno poslovanje. • Tej uredbi je sledilo še nekaj podobnih aktov v letih od 1869 do 1875, ki pomenijo hkrati tudi prve temelje za organiziranje vseh vrst šolskih knjižnic. 3 3.3.2015 NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Leta 1869, so bile v vsakem šolskem okraju ustanovljene učiteljske strokovne • knjižnice in šolske knjižnice na učiteljiščih, postopoma pa tudi šolske knjižnice po osnovnih šolah. • Pri tem so večji in bolj kakovosten napredek doživele predvsem gimnazijske in učiteljiščne ter učiteljske okrajne knjižnice. NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Po tem začetnem, vladnem ukvarjanju s šolskimi knjižnicami, se predpisi v zvezi s šolskim knjižnicami znova pojavijo leta 1929, v takratnih zakonih o ljudskih (osnovnih), srednjih in učiteljskih šolah, postanejo pa tudi del bibliotekarske stroke. NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Leta 1972 so bili izdelani standardi za delovanje šolskih knjižnic, pripravila sta jih republiška matična služba in strokovno knjižničarsko društvo; • Zavod SRS za šolstvo je del teh standardov že leta 1972 vključil v novi učni načrt za osnovno šolo. 4 3.3.2015 NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Zakon o osnovni šoli iz leta 1980 in Smernice za delo osnovnih šol opredeljujeta šolsko knjižnico, vendar pa v Predmetniku in učnem načrtu osnovne šole iz leta 1983 šolske knjižnice ne najdemo. • Knjižničarski zakon iz leta 1982 je šolske knjižnice kot posebno vrsto knjižnic vključil v knjižnični informacijski sistem Slovenije. NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja se je z funkcijo, vsebino, organizacijo in delovanjem šolske knjižnice pri nas ukvarjala predvsem bibliotekarska stroka in mnogo manj izobraževalna dejavnost. • Dejavnost šolskih knjižnic je bila potisnjena v obrobno in nezavezujočo sfero izobraževalnega sistema, predpisani so bili le učbeniki in naslovi obveznega branja. NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Razvoj informacijske tehnologije in količina razpoložljivega znanja pa sta strmo naraščala, pojavljali so se novi mediji in novi viri informacij. • Šolska knjižnica je postajala multimedijski informacijski center, ki sta ga v pogojih sodobnega življenja potrebovala tako učitelj kot tudi učenec. 5 3.3.2015 NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Učitelj ni mogel biti več edini vir informacij in znanja, vedno bolj je potreboval pomoč šolskega knjižničarja in šolske knjižnice. • Ustrezno pomoč mu je lahko nudila samo ustrezno opremljena šolska knjižnica in ustrezno usposobljen šolski knjižničar. NASTANEK ŠOLSKIH KNJIŽNIC • Zaradi neurejenega stanja na tem področju je Strokovni svet za knjižničarstvo zadolžil sekcijo za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, da skupaj s predstavniki NUK in Zavoda za šolstvo sestavi delovno skupino, ki bo pripravila standarde za šolske knjižnice. STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989 • V oktobru 1988 je Strokovni svet za knjižničarstvo obravnaval Standarde in normative za šolske knjižnice, sprejel pa jih je decembra 1989. • Standardi opredeljujejo cilje, naloge, knjižnično gradivo, strokovno ureditev, knjižnične delavce ter prostor in opremo šolske knjižnice. 6 3.3.2015 STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989 • Šolska knjižnica je sestavni del celotnega vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni oz. srednji šoli. • Namenjena je vzgojno-izobraževalnemu procesu, potrebam učencev in delavcev šole. • S svojim gradivom in programom dela se enakovredno vključuje v učno-vzgojni proces zagotovljenega programa. STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989 • Povezuje se v knjižnično-informacijski sistem z enotno strokovno obdelavo knjižničnega gradiva, z enotnim vodenjem katalogov, razvijanjem medknjižnične izposoje in pretokom informacij. • Njen program dela je sestavni del letnega delovnega načrta šole. Njene naloge so poleg oskrbovanja učencev in učiteljev s potrebnim gradivom tudi vzgajanje učencev v uporabnike knjižničnega gradiva, informacijskih virov in knjižničnih pomagal. STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989 • Gradivo šolske knjižnice mora vsebinsko zastopati vsa predmetna področja vzgojno-izobraževalnega dela na šoli. Standardi določajo tudi število enot gradiva ter prirast. • Knjižnično gradivo v knjižnici osnovne šole je praviloma ločeno od knjižničnega gradiva za učitelje in postavljeno v prost pristop. • Leposlovje je postavljeno po starostnih stopnjah, strokovna in poučna literatura po sistemu UDK, AV gradivo je razvrščeno po vrstah gradiva 7 3.3.2015 STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989 • V knjižnici srednje šole je skupaj postavljeno strokovno gradivo za učence in učitelje v prosti pristop in razvrščeno po sistemu UDK. • Poleg inventarne knjige so določeni tudi katalogi, ki jih mora voditi šolska knjižnica in sicer AIK, stvarni in dodatni katalogi za izboljšanje referenčnega dela, npr. naslovni, tematski ipd. • V knjižnici naj bo na dvajset oddelkov šole zaposlen en knjižničar z zahtevano višjo ali visoko izobrazbo in strokovnim izpitom, če pa je oddelkov več pa dva knjižničarja STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989 • Prostor šolske knjižnice naj bo v središčnem delu šole in mora ustrezati zahtevam individualnega in skupinskega dela, za nemoteno delo pa knjižnica potrebuje prostor za delo v skupinah oz. za čitalnico, za vsaj 5% učencev istočasno, na delovni prostor je predvideno 2m2. STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989 • Poleg tega mora imeti knjižnica prostor za kataloge in stojala za knjige in sicer 5,5 m2 za 1.000 knjig, računano 100 knjig na učenca. • Delovni prostor za knjižničarja naj meri 15 m2, poleg tega pa mora imeti še prostor za tehnično opremo in strokovno pedagoško knjižnico v osnovni in srednji šoli v velikosti 30 m2 . 8 3.3.2015 STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989 • Delo v šolski knjižnici je bilo prepoznano kot dejavnost, s katero pomaga osnovna in srednja šola uresničevati vzgojno-izobraževalno funkcijo s tem, da učiteljem in učencem nudi sodobno gradivo za kakovosten potek vzgojnoizobraževalnega procesa na šoli. • Učence šolska knjižnica nauči uporabljati knjižnično gradivo in jih s posebnimi oblikami in metodami dela usmerja in uvaja v znanstveni način razmišljanja in dela. STANDARDI ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE 1989 • Šolska knjižnica s svojo dejavnostjo razvija in dopolnjuje delo, ki poteka po učnem načrtu in je s svojim gradivom, didaktičnimi oblikami in metodami enakovreden del vzgojnoizobraževalnega procesa na šoli. • Šolski sistem pomena šolske knjižnice sicer nikoli ni zanikal, vendar pa mu tudi ustrezne veljave v praksi nikoli ni dal. Strokovni svet RS VI • Zahteve, ki so bile postavljene pred šolsko knjižnico, so bile vedno večje, nova tehnologija in novi informacijski viri so v vedno večji meri vdirali tudi v šolo in v šolsko knjižnico in izobraževanje je postajalo vse bolj zahtevno. Spreminjala se je tudi vloga šolskega knjižničarja. • Pobuda knjižničarjev za razpravo o spremenjeni vlogi in pomenu šolske knjižnice in knjižničarjev. 9 3.3.2015 Strokovni svet RS VI • 8.5.1992 je Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje sprejel sklep, da se šolske knjižničarje uvrsti med pedagoške delavce in se strinjal z elementi koncepcije dela šolskega knjižničarja. • Ti elementi so poleg internega strokovnega bibliotekarskega dela vsebovali tudi bibliopedagoško delo in strokovno sodelovanje z delavci šole. Elementi koncepcije dela šolskega knjižničarja • Namen bibliopedagoškega dela je individualno motiviranje, svetovanje, usmerjanje, vzgajanje in preverjanje pri bibliopedagoških urah pridobljenega znanja v praksi; • pomoč pri iskanju informacij in gradiva za seminarsko in raziskovalno delo, za pouk ter branje doma, za bralno značko, za branje v podaljšanem bivanju in za prosti čas. Elementi koncepcije dela šolskega knjižničarja • Šolski knjižničar se z vodenjem interesnih dejavnosti (knjižničarski krožek, razstavna dejavnost, delo z mladimi bralci) vključuje tudi v pedagoške dejavnosti v okviru predmetnika šole; • ves čas mora aktivno sodelovati z drugimi pedagoškimi delavci šole, njegova dejavnost je nujni in obvezni sestavni del celotnega vzgojnoizobraževalnega procesa na šoli; • potreba po stalnem izobraževanju knjižničarjev. 10 3.3.2015 Idejni načrt razvoja šolskih knjižnic • Strokovni svet RS VI je na seji dne 4.5.1995 sprejel idejni načrt razvoja slovenskih šolskih knjižnic; • pomemben dokument, ki opredeljuje vlogo in pomen šolske knjižnice, njeno integriranost v celotno življenje in delo šole in njeno umeščenost v knjižnični informacijski sistem države. Idejni načrt razvoja šolskih knjižnic • Šolska knjižnica je priznana kot sestavni del celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa na osnovni in srednji šoli. • Namenjena je vzgojno-izobraževalnemu procesu, potrebam učencev in delavcev šole. • S svojim gradivom in programom dela se enakovredno vključuje v vzgojnoizobraževalni proces šole in je sestavni del knjižničnega informacijskega sistema Slovenije. Idejni načrt razvoja šolskih knjižnic • Šolska knjižnica je informacijsko središče šole, ki se vključuje v temeljno funkcijo pouka, v vzgojo in izobraževanje učencev; • Nudi podporo šolskim ciljem, oskrbuje učence in učitelje z ustreznim gradivom, jih navaja na uporabo informacijskih virov, sodeluje pri samostojnem učenju učencev ter navaja učence na samostojno uporabo knjižničnega gradiva in informacijskih virov. 11 3.3.2015 Idejni načrt razvoja šolskih knjižnic • Dokument obravnava tudi pogoje dela šolske knjižnice in sicer glede kadrov in njihove izobrazbene strukture, oblike in vsebine izobraževanja, knjižnično gradivo, računalniško in komunikacijsko opremljanje in prostorske pogoje knjižnice. • V sklepnem delu pa obravnava tudi vzorčne knjižnice. ZOFVI 1996 • Leta 1996 je bil sprejet Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa tudi delovanje šolske knjižnice. • 68. člen: Šola ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijskodokumentacijsko delo kot sestavino vzgojnoizobraževalnega dela v šoli. • komentar: Določbe tega člena je treba razumeti obligatorno, vsaka šola mora imeti knjižnico. ZOFVI 1996 • Dejavnost knjižnice po zakonu obsega zbiranje, strokovno obdelovanje, hranjenje, predstavljanje in izposojanje knjižničnega gradiva ter opravljanje informacijsko dokumentacijske dejavnosti in je opredeljena kot sestavina vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. • Spremenjeni kadrovski, prostorski in materialni pogoji in s tem tudi spremenjen položaj knjižničarja, ki je eden izmed izvajalcev vzgojno-izobraževalne dejavnosti. 12 3.3.2015 Potreba po novih standardih • Standardi so ostali neobvezne strokovne smernice za šolske knjižnice, uradno veljajo standardi in normativi, ki jih določa Zakon o financiranju v vzgoji in izobraževanju ter občine in ministrstvo, pristojno za šolstvo. • Skupščina ZBDS leta 2001 sprejela nove stanadarde za šolske knjižnice, NSKD jih je razveljavil za nazaj in začel postopek za pripravo novih standardov. Nato je sprejel odločitev, da postopek ustavi. Pomembnost šolske knjižnice • Šolska knjižnica je informacijsko središče šole, ki zagotavlja informacije in ideje, ki so temelj za uspešno delovanje v sodobni informacijski družbi. • Skrbi za informacijsko opismenjevanje, opremljanje s spretnostmi za vseživljenjsko učenje in usposabljanje za aktivno in ustvarjalno življenje v informacijski dobi. • Pomembno in ekskluzivno delo, ki ga šolska knjižnica opravlja oz. naj bi ga opravila za prav vsakega udeleženca vzgojnoizobraževalnega procesa. Pomembnost šolske knjižnice • Prav šolska knjižnica je tista, ki edina od vseh vrst knjižnic k sebi povabi in sprejme vsakega šolajočega se državljana brez izjeme, je tista knjižnica, ki je najbolj demokratična od vseh, zato bi morala biti tudi najbolj pravična do vseh, vsem brez izjeme bi morala nuditi enako kakovost in enak obseg storitev, brez razlik zaradi kakršnihkoli omejitev v zvezi s sredstvi, prostori, kadri in drugih omejevalnih faktorjev za izvajanje celovitega poslanstva šolske knjižnice. 13 3.3.2015 Današnje stanje • • • • • Avtomatizacija; statistika http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php restrikcije perspektiva Nekaj številk Šolske knjižnice v letu 2009 Knjižno gradivo - zbirka Neknjižno gradivo Prirast knjig in brošur Prirast neknjižnega gradiva Izposoja na dom in v knjižnico Računalniki z internetom – za učence Število aktivnih uporabnikov - učenci Število knjižnic 2009 8.482.244 558.101 738.196 33.158 5.556.564 1155 304.367 895 Nekaj številk Šolske knjižnice 2006 - 2012 2006 2009 2012 Število učencev oz. dijakov 287.825 277.446 274.970 Število strokovnih delavcev 33.973 35.374 35.274 Število oddelkov v šoli 12.927 12.566 12.500 Število izposojevališč 896 895 966 Število knjižnic s prostim pristopom do gradiva Število ur na teden, ko je knjižnica odprta za uporabnike 591 589 676 17.400 17.937 27.556 Neto uporabna površina knjižnice v m2 66.116 77.829 123.872 Število ločenih čitalnic knjižnic Skupno število čitalniških sedežev 206 207 223 6.668 7.294 12.419 14 3.3.2015 Zakonski in podzakonski akti • Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-UPB5). Uradni list RS, št. 16/2007; vse novele tega zakona; • Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). Uradni list RS, št. 87/2001; • Zakon o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2). Uradni list RS, št. 94/2007; • (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Uradni list RS, št. 73/2003; Zakonski in podzakonski akti • Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli. Uradni list RS št. 72/2007; • Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije. Uradni list RS, št. 74/2002; • Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. Uradni list RS, št. 57/07; • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. Uradni list RS, št. 65/2008; Zakonski in podzakonski akti • Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov (neuradno prečiščeno besedilo) • http://www.mss.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti /veljavni_predpisi/neuradna_preciscena_besedila_pr edpisov_iz_pristojnosti_mss/srednje_solstvo/#c1705 2; • Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. Uradni list RS, št. 29/03; 15 3.3.2015 Zakonski in podzakonski akti • Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva • http://www.nuk.unilj.si/dokumenti/pdf/navodilo_izlocanje_gradiva.p df Strokovna priporočila in drugi dokumenti • Idejni načrt razvoja slovenskih šolskih knjižnic. Šolska knjižnica 5 (1995) 3, str 4-30; • Standardi in normativi za šolske knjižnice. Vzgojnoizobraževalno delo v šolski knjižnici – mediateki. Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 1990; • Kurikul. Knjižnično informacijsko znanje [Elektronski vir] : osnovna šola. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2009; Strokovna priporočila in drugi dokumenti • Kurikul. Knjižnično informacijsko znanje [Elektronski vir] : gimnazija : splošna, klasična, strokovna gimnazija. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2008; • IFLA/UNESCO Manifest o šolskih knjižnicah. Šolska knjižnica 11(2001) št. 3; • IFLA/UNESCO-ve smernice za šolske knjižnice. Šolska knjižnica 13 (2003) št. 3. 16 3.3.2015 UNESCO School Library Manifesto • Šolska knjižnica posreduje informacije in ideje, ki so bistvene za uspešno delovanje v današnji družbi, vedno bolj zasnovani na informacijah in znanju. Šolska knjižnica usposablja učence za doživljenjsko učenje in razvija njihovo duhovnost, ki jim omogoča živeti kot odgovornim državljanom. 17
© Copyright 2024