LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE
LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE ZA LETO 2014 Celje, marec 2015 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Letno poročilo za leto 2014, pripravljeno po mednarodnih standardih računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Vsebina NAGOVOR UPRAVE BANKE CELJE D.D. ..................................................................................................... 5 POROČILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE D.D. ............................................................................. 7 I POSLOVNO POROČILO ............................................................................................................................. 13 1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA BANKE ............................................................................................... 13 2 PREDSTAVITEV ........................................................................................................................................................ 14 3 AKTIVNOSTI PRIDOBIVANJA KAPITALA, POSTOPEK DRŽAVNE POMOČI IN PRENOS SLABIH TERJATEV NA DUTB ..................................................................................................................................................................... 16 4 POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2014 IN DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA ....................................... 17 5 INFORMACIJE O UKREPIH IN POSTOPKIH NA PODROČJU ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV ............................. 18 6 PLAN POSLOVANJA BANKE ZA POSLOVNO LETO 2015 ....................................................................................... 18 7 GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE V LETU 2014 .............................................................................................. 19 7.1 Gospodarsko okolje v letu 2014.................................................................................................................................... 19 7.2 Bančno okolje v letu 2014 ............................................................................................................................................. 20 8 POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2014 .............................................................................................................. 21 8.1 Finančni rezultat ........................................................................................................................................................... 21 8.2 Finančni položaj............................................................................................................................................................ 22 8.3 Analiza poslovanja po ključnih področjih....................................................................................................................... 24 8.4 Prevzemanje in upravljanje bančnih tveganj ................................................................................................................. 30 8.5 Notranja organizacija in upravljanje s kadri ................................................................................................................... 36 8.6 Informacijska podpora .................................................................................................................................................. 39 8.7 Trajnostni razvoj in družbena odgovornost ................................................................................................................... 40 8.8 Trženjsko komuniciranje ............................................................................................................................................... 40 8.9 Delovanje službe notranje revizije ................................................................................................................................ 41 9 ORGANI UPRAVLJANJA BANKE .............................................................................................................................. 43 10 ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE ....................................................................................................................... 44 11 IZJAVA O UPRAVLJANJU ....................................................................................................................................... 45 12 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA ..................................................................................................... 53 13 POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA ........................................................................................................ 54 II RAČUNOVODSKO POROČILO ................................................................................................................. 61 1 2 3 4 5 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA..................................................................................................................................... 61 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ............................................................................................... 62 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA ............................................................................................................................ 63 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ....................................................................................................... 64 IZKAZ DENARNIH TOKOV ....................................................................................................................................... 66 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ............................................................................................................. 68 1 OSNOVNI PODATKI ...................................................................................................................................................... 68 2 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV ....................................................................................... 68 2.1 Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov ............................................................................................................... 68 2.2 Primerjalne informacije ................................................................................................................................................. 71 2.3 Odvisna družba ............................................................................................................................................................ 71 2.4 Konsolidacija ................................................................................................................................................................ 71 2.5 Prevedba tuje valute ..................................................................................................................................................... 72 2.6 Prihodki in odhodki za obresti ....................................................................................................................................... 72 2.7 Prihodki in odhodki za opravnine .................................................................................................................................. 72 2.8 Prihodki iz dividend ....................................................................................................................................................... 73 2.9 Finančni instrumenti ..................................................................................................................................................... 73 2.10 Oslabitev finančnih sredstev ....................................................................................................................................... 76 2.11 Pobot .......................................................................................................................................................................... 78 2.12 Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev .......................................................................................................... 78 2.13 Denar in denarni ustrezniki ......................................................................................................................................... 78 2.14 Računovodsko obračunavanje najemov ..................................................................................................................... 78 2.15 Naložbene nepremičnine ............................................................................................................................................ 79 2.16 Opredmetena osnovna sredstva ................................................................................................................................. 79 2.17 Neopredmetena sredstva ........................................................................................................................................... 80 2.18 Zaloge ........................................................................................................................................................................ 80 2.19 Davki .......................................................................................................................................................................... 80 2.20 Ugodnosti zaposlenih ................................................................................................................................................. 81 2.21 Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji .............................................................................. 81 2.22 Rezervacije za obveznosti in stroške .......................................................................................................................... 82 2.23 Finančne in storitvene garancije ................................................................................................................................. 82 3 2.24 Delniški kapital............................................................................................................................................................ 82 2.25 Poročanje po segmentih ............................................................................................................................................. 83 2.26 Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene ....................................................................................................... 83 3 RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ................................................................................................................ 84 3.1 Čiste obresti .............................................................................................................................................................. 84 3.2 Prihodki iz dividend .................................................................................................................................................... 85 3.3 Čiste opravnine.......................................................................................................................................................... 85 3.4 Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ........................................................................................................................................................................... 85 3.5 Čiste (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju .................................................................. 86 3.6 Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ............. 86 3.7 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji ................................................................. 86 3.8 Čisti dobički / (izgube) iz tečajnih razlik ...................................................................................................................... 87 3.9 Druge čiste poslovne (izgube) ................................................................................................................................... 87 3.10 Administrativni stroški ................................................................................................................................................ 88 3.11 Amortizacija ............................................................................................................................................................... 88 3.12 Rezervacije ................................................................................................................................................................ 89 3.13 Oslabitve ................................................................................................................................................................... 89 4 POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA .................................................................................................. 89 4.1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah .......................................... 89 4.2 Finančna sredstva, namenjena trgovanju .................................................................................................................. 89 4.3 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo .............................................................................................................. 90 4.4 Krediti bankam (brez vpoglednih vlog) ....................................................................................................................... 91 4.5 Krediti strankam, ki niso banke .................................................................................................................................. 92 4.6 Druga finančna sredstva ............................................................................................................................................ 93 4.7 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju ................................................................................................... 93 4.8 Opredmetena osnovna sredstva ................................................................................................................................ 94 4.9 Naložbene nepremičnine ........................................................................................................................................... 95 4.10 Neopredmetena sredstva .......................................................................................................................................... 96 4.11 Dolgoročne naložbe banke v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb .......................................... 96 4.12 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb ............................................................................................................ 96 4.13 Druga sredstva .......................................................................................................................................................... 97 4.14 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ................................................ 98 4.15 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge bank in centralnih bank ............................................... 98 4.16 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge strank, ki niso banke ................................................... 99 4.17 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti bank in centralnih bank ............................................ 100 4.18 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti strank, ki niso banke ................................................ 100 4.19 Dolžniški vrednostni papirji ...................................................................................................................................... 100 4.20 Druge finančne obveznosti ...................................................................................................................................... 101 4.21 Rezervacije .............................................................................................................................................................. 101 4.22 Druge obveznosti ..................................................................................................................................................... 102 4.23 Kapital ..................................................................................................................................................................... 102 4.24 Dividenda na delnico ............................................................................................................................................... 103 4.25 Potencialne in prevzete obveznosti ......................................................................................................................... 103 4.26 Denar in denarni ustrezniki ...................................................................................................................................... 104 4.27 Razkritja odnosov s povezanimi osebami ................................................................................................................ 104 4.28 Podatki o delu poslovno-organizacijskih enot v tujini ............................................................................................... 108 4.29 Dogodki po preteku poslovnega leta ........................................................................................................................ 108 5 UPRAVLJANJE Z BANČNIMI TVEGANJI ............................................................................................................... 109 5.1 Kreditno tveganje ..................................................................................................................................................... 109 5.2 Tržna tveganja ......................................................................................................................................................... 124 5.3 Likvidnostno tveganje .............................................................................................................................................. 129 5.4 Kapital in kapitalska ustreznost................................................................................................................................ 131 5.5 Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti ................................................................................................. 132 6 SEGMENTNA ANALIZA .......................................................................................................................................... 135 III RAZKRITJA BANKE CELJE D.D. ............................................................................................................ 143 1 SPLOŠNA POJASNILA .......................................................................................................................................... 143 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ (435. ČLEN UREDBE CRR) ............................................................... 143 3 PODROČJE UPORABE (436. ČLEN UREDBE CRR).................................................................................................. 158 4 KAPITAL (437. ČLEN UREDBE CRR) ......................................................................................................................... 158 5 KAPITALSKE ZAHTEVE (438. ČLEN UREDBE CRR)................................................................................................. 162 6 IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU NASPROTNE STRANKE (439. ČLEN UREDBE CRR) ................. 164 7 POPRAVKI ZARADI KREDITNEGA TVEGANJA (442. ČLEN UREDBE CRR) ............................................................ 166 8 NEOBREMENJENA SREDSTVA (443. ČLEN UREDBE CRR) ................................................................................... 174 9 UPORABA ECAI (444. ČLEN UREDBE CRR) ............................................................................................................. 175 10 IZPOSTAVLJENOST TRŽNEMU TVEGANJU (445. ČLEN UREDBE CRR) .............................................................. 176 11 OPERATIVNO TVEGANJE (446. ČLEN UREDBE CRR) ........................................................................................... 176 4 12 IZPOSTAVLJENOST IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, KI NISO VKLJUČENI V TRGOVALNO KNJIGO (447. ČLEN UREDBE CRR) ...................................................................................................................................... 177 13 IZPOSTAVLJENOST OBRESTNEMU TVEGANJU PRI POSTAVKAH, KI NISO VKLJUČENE V TRGOVALNO KNJIGO (448. ČLEN UREDBE CRR) ........................................................................................................................ 177 14 SISTEM PREJEMKOV (450. ČLEN UREDBE CRR) .................................................................................................. 177 15 UPORABA TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNIH TVEGANJ (453. ČLEN UREDBE CRR) ............................... 181 Seznam kratic ALCO – Assets and Liabilities Committee – Odbor za upravljanje z bilanco banke Banka – Banka Celje d.d., Celje CIR – Cost Income Ratio – delež stroškov v neto prihodkih CISA – Certified Information System Auditor – revizor informacijskih sistemov COREP – Common Reporting – skupno poročanje CRD IV – Capital Requirements Directive IV – Direktiva o kapitalskih zahtevah IV CRR – Capital Requirements Regulation – Uredba o kapitalskih zahtevah DDV – davek na dodano vrednost DUTB – Družba za upravljanje terjatev bank EBA – The European Banking Authority – Evropski bančni organ EBA-DPM – The European Banking Authority Data Point Model EBITDA – Earnings before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization – poslovni izid pred obrestmi in davki ECAI – External Credit Assessment Institutions – zunanja bonitetna agencija ECB – Evropska centralna banka EK – Evropska komisija EU – Evropska unija EWS – Early warning sistem – sistem zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja FINREP – Financial Reporting – finančno poročanja FURS – Finančna uprava Republike Slovenije ICAAP – The Internal Capital Adequacy Assessment Process – proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala IRB – Internal Rating Based Approach – pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov IT – Information Technology – informacijska tehnologija LCR – Liquidity Coverage Ratio – količnik likvidnostnega kritja MRA – Master Restructuring Agreement – pogodba o finančnem prestrukturiranju MRS – Mednarodni računovodski standardi MSRP – mednarodni standardi računovodskega poročanja MT – Monitoring Trustee – nadzorni zaupnik NPL – non-performing loans – nedonosni krediti NSFR – Net Stable Funding Ratio – količnik neto stabilnega financiranja NSVS – nacionalna stanovanjska varčevalna shema Odvisna družba – Posest d.o.o., Celje OMRS – Odbor za mednarodne računovodske standarde OPMSRP – Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja PKT – Sistem spremljanja povečanega kreditnega tveganja RS – Republika Slovenija SEPA – Single Euro Payments Area – enotno območje plačil v evrih SISBON – slovenski informacijski sistem bonitet fizičnih oseb Skupina – Skupina Banke Celje SME – Small and medium-sized enterprises – mala in srednje velika podjetja TRR – transakcijski račun ZBan-1 – Zakon o bančništvu ZDavP-2 – Zakon o davčnem postopku ZGD-1 – Zakon o gospodarskih družbah 5 ZTFI – Zakon o trgu finančnih instrumentov ZUKSB – Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank 6 NAGOVOR UPRAVE BANKE CELJE d.d. Za nami je eno najintenzivnejših let v 150-letni zgodovini Banke Celje. Izzivi so bili veliki. Poleg zagotavljanja nemotenega bančnega poslovanja in vzdrževanja visokih likvidnostnih rezerv smo se morali namreč soočiti s potrebo po zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja, kar nam zagotavlja dolgoročno stabilno kapitalsko ustreznost. To smo v letu 2014 dosegli, hkrati pa smo se uspešno repozicionirali in usmerili na svoj primarni – regijski trg. Aktivnosti za povečanje kapitala so se pričele že na skupščini banke leta 2013, po objavi rezultatov stresnih testov konec leta 2013 pa smo dokapitalizacijske aktivnosti okrepili. Opravili smo razgovore s tedanjimi večjimi lastniki banke, prav tako pa tudi s predstavniki slovenskih bank v tuji lasti. Potencialnega vlagatelja smo iskali tudi zunaj Slovenije. Pri iskanju strateškega partnerja smo sodelovali s tujo svetovalno družbo, ki je testirala bančni trg. Žal so bile razmere v prvem četrtletju 2014 tako zahtevne, da nihče od potencialnih vlagateljev ni izrazil zadovoljivega interesa za dokapitalizacijo Banke Celje. Po odredbi regulatorja smo aprila 2014 izvedli dokapitalizacijsko skupščino. Sočasno je nastal program za pridobitev državne pomoči, saj je bilo banki naloženo, da mora v primeru neuspele dokapitalizacijske skupščine regulatorju predložiti podroben načrt ukrepov za svojo reorganizacijo ter pobudo za izvedbo ukrepov državne pomoči. Ker obstoječi delničarji, imetniki podrejenih kapitalskih instrumentov banke in drugi zainteresirani vlagatelji, niso uspeli povečati kapitalskega vložka v Banko Celje, smo konec aprila zaprosili za državno pomoč prek prenosa določenega premoženja na državno Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju DUTB) in povečanja osnovnega kapitala. Med obravnavo načrta, ki smo ga predložili, je Vlada Republike Slovenije izrazila potrebo po dodatni zavezi, in sicer, naj država v primeru pridobitve večinskega deleža, Banko Celje združi z Abanko. Na podlagi teh izhodišč smo oktobra 2014 Evropski komisiji (v nadaljevanju EK) v Bruselj predložili program prestrukturiranja združene Banke Celje in Abanke. Ves čas smo vzporedno iskali tudi možnosti za povečanje osnovnega kapitala Banke Celje prek zasebnih vlagateljev, zato je v banki potekal skrbni pregled. Po koncu skrbnega pregleda je zasebni vlagatelj izrazil interes za sodelovanje v kasnejših fazah konsolidacije slovenskega bančnega sistema. S ciljem, da se v Banki Celje vzpostavijo pogoji za dolgoročno uspešno poslovanje, upoštevaje združitev banke z Abanko, in da se ohrani stabilnost slovenskega finančnega sistema, smo 16. decembra 2014 iz Banke Slovenije prejeli odločbo o izrednih ukrepih. Na podlagi te odločbe so prenehale vse kvalificirane obveznosti banke, izvedla pa se je dokapitalizacija v višini 190 milijonov evrov. Država je tako postala edina lastnica Banke Celje. S povečanjem osnovnega kapitala so bile izpolnjene zahteve glede minimalnega kapitala in zagotovljena je bila dolgoročna kapitalska ustreznost. Zahtevnim procesom navkljub nam je uspelo ohraniti zaupanje komitentov, kar se odraža med drugim v rasti depozitov prebivalstva in samostojnih podjetnikov. V preteklem letu smo skupno odobrili za 213 milijonov evrov novih kreditov, tako podjetjem kot samostojnim podjetnikom in prebivalstvu. Krediti nebančnemu sektorju so se glede na leto poprej sicer znižali, vendar je treba pri tem upoštevati prenos slabih terjatev na DUTB v povezavi s pridobivanjem državne pomoči. Tudi sicer je razmere v celotnem bančnem sistemu v državi zaznamovalo upadanje kreditiranja, kar gre pripisati šibki kreditni sposobnosti podjetij, začetim stečajnim postopkom in izbrisom družb iz poslovnih registrov zaradi stečaja. Banka Celje je v letu 2014 ustvarila 38,7 milijona evrov dobička pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij. Po prenosu slabih terjatev na DUTB ter oblikovanju oslabitev in rezervacij v višini 64,4 milijona evrov, beleži za 21,1 milijona evrov negativnega finančnega rezultata po davkih. Banka je v minulem poslovnem letu nemoteno zagotavljala bančne storitve vsem strankam, uvajala pa je tudi nove storitve in pripravljala posebne ponudbe. Ob spremenjeni poslovni politiki smo se prednostno usmerili k ponudbi klasičnih bančnih produktov z manjšo porabo kapitala. Tako smo na prvem mestu podpirali mala in srednje velika podjetja ter prebivalstvo, ki so postali najmočnejši segment kreditnega poslovanja banke. Spremenjen model poslovanja in finančni načrt s programom prestrukturiranja ter oblikovanja nove združene banke izvajamo tudi v letu 2015. Banka Celje bo letos poleg usmerjanja poslovanja na regionalni trg in kreditiranja malih in srednje velikih podjetij ter prebivalstva še povečevala stopnjo opremljenosti komitentov s svojimi produkti, nadgrajevala bo proces upravljanja s tveganji in dalje izboljševala operativno učinkovitost. Kot zaupanja vreden poslovni partner bo, tako kot doslej, z vsemi deležniki v okolju razvijala družbeno odgovorne odnose, v svoje poslovanje pa bo vpenjala temeljne vrednote tradicije, znanja in strokovnosti. POROČILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE d.d. Okvir za delovanje nadzornega sveta banke ter njegove pristojnosti in obveznosti opredeljujejo zakonodaja (Zakon o bančništvu, Zakon o gospodarskih družbah, Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic) in interni akti banke (Statut ter Poslovniki o delu nadzornega sveta in njegovih odborov) ter ostale pravne norme, ki se nanašajo na delovanje banke. Strokovno podporo pri odločanju na nekaterih posebnih področjih delovanja banke so nadzornemu svetu v letu 2014 zagotavljali revizijski odbor, komisija za prejemke in kadrovska komisija. Delovanje nadzornega sveta Nadzorni svet Banke Celje d.d. je bil imenovan na 26. redni Skupščini delničarjev Banke Celje d.d. dne 24. maja 2011. V letu 2014 je deloval v sestavi: dr. Jure Peljhan, predsednik, mag. Barbara Smolnikar, namestnica predsednika, dr. Tomaž Subotič, Melita Malgaj, mag. Zdenko Zanoški in Bojan Šrot, kot člani nadzornega sveta. Nadzorni svet se je v letu 2014 sestal na desetih rednih sejah, na katerih je obravnaval 104 točke dnevnega reda, in petih korespondenčnih sejah, na katerih je obravnaval 11 točk dnevnega reda. Na sejah se je nadzorni svet preko poročil uprave banke seznanjal z medletnim poslovanjem banke. Posebno skrb je namenil obravnavi ukrepov, ki jih je banka prejela od Banke Slovenije, skupaj z informacijami o aktivnostih banke za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Tekoče se je zelo natančno seznanjal z aktivnostmi za dokapitalizacijo banke ter s postopkom konsolidacije Banke Celje in Abanke. Obravnaval in potrdil je revidirano Letno poročilo banke in skupine za leto 2013, po obrazložitvi revizorjevega poročila s strani pooblaščenega revizorja. Nadzorni svet se je tekoče seznanjal tudi z vsemi ključnimi elementi Letnega poročila banke in skupine za leto 2014. Nadzorni svet se je seznanil z ukrepi banke na področju izboljšanja upravljanja s tveganji (s posebnim poudarkom na kreditnem tveganju) ter izdal soglasja za politike in strategije banke za upravljanje s tveganji in profil tveganja banke za leto 2014. Sprejel je poslovno politiko in finančni načrt banke za leto 2014 ter spremljal delovanje službe notranje revizije. Na pobudo nadzornega sveta je bil s strani zunanjega izvajalca izveden tudi poseben pregled odobravanja kreditov več pomembnim komitentom banke s trenutnim statusom neplačnika, od leta 2008 dalje; izsledki pregleda in aktivnosti banke za izboljšanje so bili članom nadzornega sveta podrobno predstavljeni na več sejah. Nadzorni svet je potrdil tudi Politiko ocenjevanja primernosti članov organov vodenja in nadzora v Banki Celje, seznanil pa se je s Politiko ocenjevanja primernosti nosilcev ključnih funkcij v Banki Celje d.d. Predsednik nadzornega sveta je bil v rednih stikih z upravo banke, kar je nadzornemu svetu omogočilo tekoče nadziranje njenega delovanja. Nadzorni svet je na svoje seje povabil pooblaščenega revizorja in mu omogočil, da mu je predstavil ugotovitve, povezane z revidiranjem banke. Nadzorni svet ugotavlja, da v letu 2014 njegovi člani niso bili v nasprotju interesov ter da so kot člani nadzornega sveta delovali samostojno in neodvisno. Sej nadzornega sveta so se člani udeleževali redno, tako da je nadzorni svet zasedal v polni sestavi, vsi člani pa so aktivno sodelovali pri kreiranju odločitev, saj so se udeleževali razprav pri posameznih točkah dnevnega reda. Na osnovi obsega opravljenih aktivnosti v letu 2014 nadzorni svet ocenjuje, da je bilo delo nadzornega sveta v letu 2014 izvedeno strokovno korektno, v največji možni meri skladno s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb, in da ni prihajalo do odstopanj od dobre prakse njegovega delovanja. Delovanje revizijskega odbora, komisije za prejemke in kadrovske komisije Revizijski odbor v sestavi: dr. Tomaž Subotič, predsednik, Melita Malgaj, namestnica predsednika, mag. Barbara Smolnikar, članica in mag. Blanka Vezjak, pooblaščena revizorka, zunanja neodvisna članica revizijskega odbora, se je v letu 2014 sestal na osmih sejah. Obravnaval je 67 točk dnevnega reda. Obravnavana gradiva so se nanašala na sprejem načrta delovanja revizijskega odbora v letu 2014, seznanitev s poročilom o delu službe notranje revizije za leto 2013, s programom dela službe notranje revizije za leto 2014 in poročilom o delu službe notranje revizije v prvem polletju 2014, seznanitev z informacijo o pregledu Banke Slovenije (proces ICAAP) in o vseh drugih odprtih zadevah banke do Banke Slovenije, s strategijo in politikami upravljanja s tveganji, strategijo trgovanja ter profilom tveganja banke – vse za leto 2015. V juliju se je seznanil s ponudbami za izbor revizorja in nadzornemu svetu predlagal imenovanje revizorja za poslovno leto 2014. Spremljal je medletne poslovne rezultate banke ter izpostavljenost banke kreditnemu tveganju (četrtletno), petletni razvojni plan banke ter poslovno politiko in finančni načrt banke za leto 2014. Revizijski odbor je aktivno (na vsaki seji) obravnaval aktivnosti s potekom restrukturiranja terjatev do 15 največjih podjetij, ki imajo potencial za preživetje. Spremljal je poročila o proučitvi pravnih možnosti za vložitev zahtevkov (odškodninskih, kazenskih ali drugih postopkov) pri odobravanju kreditov v obdobju 2004 – 2010 v Sloveniji in izven. Predstavljene so mu bile: pogodba o revidiranju poslovanja banke za leto 2014, ugotovitve zunanjega revizorja po opravljeni predhodni reviziji za leto 2014 ter poslovanje odvisne družbe Posest d.o.o. Predsednik revizijskega odbora je nadzorni svet redno, preko poročil na sejah nadzornega sveta, obveščal o vseh aktivnostih revizijskega odbora. Revizijski odbor je v letu 2014 uspešno izvedel vse z načrtom zadane naloge in je nadzornemu svetu nudil ustrezno svetovalno podporo na področjih, zaradi katerih je bil tudi ustanovljen. Komisija za prejemke se je v letu 2014 sestala na dveh sejah in se seznanila s smernicami Evropskega bančnega organa o ocenjevanju primernosti članov organov vodenja ali nadzora ter obravnavala Politiko ocenjevanja primernosti članov organov vodenja in nadzora v Banki Celje ter se strinjala z njeno vsebino. Kadrovska komisija se je v letu 2014 sestala dvakrat ter obravnavala in potrdila kriterije za izbor predsednika uprave banke, prav tako je obravnavala ponudbe kadrovskih agencij in izbrala kadrovsko agencijo za izvedbo postopka za izbor novega predsednika uprave. S sklepom o prekinitvi postopka izbora predsednika uprave, ki ga je sprejel nadzorni svet, je kadrovska komisija zaključila svoje delo v letu 2014. POSLOVNO POROČILO Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 I POSLOVNO POROČILO 1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA BANKE - zneski v tisoč evrih 2014 1 1. 2. 3. 4. Izkaz finančnega položaja (na dan 31. decembra) Bilančna vsota Skupni znesek vlog nebančnega sektorja - pravnih oseb in s.p. - prebivalstva Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju - pravnim osebam in s.p. - prebivalstvu Celotni kapital Oslabitve finančnih sredstev in rezervacije Obseg zunajbilančnega poslovanja Izkaz poslovnega izida (v obdobju od 1. 1. do 31. 12.) Čiste obresti Čisti neobrestni prihodki Redni stroški Stroški restrukturiranja Amortizacija Oslabitve in rezervacije Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja Izkaz vseobsegajočega donosa Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa Število komitentov - prebivalstvo - pravne osebe 5. Število zaposlenih (na dan 31. decembra) 6. Delnice Število delničarjev Število delnic Nominalna vrednost delnice oz. pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu (v evrih) Knjigovodska vrednost delnice (v evrih) 7. Kazalci v % Kapital Količnik kapitalske ustreznosti Kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti na razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne postavke Profitabilnost Obrestna marža Marža finančnega posredništva Donos na aktivo po obdavčitvi Donos na kapital pred obdavčitvijo Donos na kapital po obdavčitvi Stroški poslovanja Operativni stroški na povprečno aktivo 2013 2 2012 3 Indeksi 5=2:3 4=1:2 1.711.982 1.251.321 580.748 670.573 891.629 600.212 291.417 201.581 162.997 360.701 1.815.228 1.274.152 616.295 657.857 1.240.057 930.480 309.577 40.758 360.139 524.980 2.270.076 1.416.899 716.570 700.329 1.590.853 1.265.826 325.027 157.943 166.432 551.939 94 98 94 102 72 65 94 495 45 69 80 90 86 94 78 74 95 26 216 95 39.012 32.022 (28.688) (1.052) (2.593) (64.352) (25.651) 4.550 37.291 94.680 (30.610) (2.891) (214.054) (115.584) (10.673) 46.589 24.714 (31.848) (3.392) (63.600) (27.537) 2.553 105 34 94 90 30 22 (43) 80 383 96 85 337 420 (418) (8.135) 8.478 1.844 (96) 460 (279) 586 (265) (48) (221) 127.766 6.596 132.735 6.936 136.144 7.423 96 95 97 93 468 500 508 94 98 1 5.000.000 706 508.629 709 508.629 983 100 100 10 38 33 80 33 311 30 48 100 26 18,22 2,49 13,01 732 19 13,01 21,61 7,96 60 271 2,35 4,28 (1,27) (45,76) (37,64) 1,73 6,13 (5,87) (81,59) (89,12) 1,93 2,95 (1,03) (15,37) (13,95) 136 70 22 56 42 90 208 570 531 639 1,95 1,56 1,46 125 107 Vir: Metodologija za izračun kazalnikov poslovanja z dne 1. 1. 2014 in navodila o spremembi z dne 10. 12. 2014. Krediti in depoziti pravnih oseb vključujejo tudi podatke o samostojnih podjetnikih, v nadaljevanju poročila so samostojni podjetniki vključeni k podatkom za prebivalstvo. 13 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 2 PREDSTAVITEV Banka ima v 100 % lasti družbo Posest d.o.o. Celje, v konsolidacijo z banko je vključena po polni konsolidaciji. Odvisna družba je z vidika obsega poslovanja nematerialna, pomembnejše bilančne postavke pa so podrobneje predstavljene v računovodskem delu letnega poročila. Predstavitev banke Začetki delovanja banke segajo v leto 1864, ko je bila ustanovljena Hranilnica mestne občine Celje. Leta 1971 se je kot Kreditna banka Celje priključila k Ljubljanski banki, konec leta 1989 se je preoblikovala v delniško družbo in v sistemu Ljubljanske banke kot banka hči ostala do leta 1994. Od 15. junija 1994 banka posluje samostojno in lastniško neodvisno pod današnjim imenom Banka Celje d.d. V skladu s strategijo širitve izven celjske regije je banka v letu 1996 pripojila Banko Noricum d.d. Ljubljana in jo najprej preoblikovala v Glavno podružnico Ljubljana in nato v letu 2014 v poslovno enoto banke, v letu 1998 pa je pripojila še Hmezad banko d.d. Žalec in jo najprej preoblikovala v Podružnico Hmezad, leta 2011 pa prav tako v poslovno enoto banke. Leta 1999 je podpisala Pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d. ter postala pridružena članica njene bančne skupine. V februarju 2011 se je konzorcij lastnikov banke odločil za postopek javne prodaje delnic banke, na podlagi česar je bil v maju 2011 opravljen skrbni pregled poslovanja banke s strani potencialnega kupca, lastniki so nato prodajo začasno ustavili. Decembra 2014 je banka zaradi primanjkljaja kapitala ob dovoljenju Evropske komisije prejela državno pomoč in sprejela zavezo, da se bo združila z Abanko najkasneje do 1. januarja 2016. V letu 2014 je banka praznovala 150. letnico delovanja, ki jo je javnosti predstavljala s sloganom »Z vami skozi generacije, iz leta v leto, že 150 let«. Osebna izkaznica banke Ime Sedež Transakcijski račun IBAN SWIFT Davčna številka Identifikacijska številka za DDV Matična številka Osnovni kapital Št. reg. vpisa pri Okrožnem sodišču v Celju Telefon Telefax Spletni naslov E-pošta Facebook Banka Celje d.d. Vodnikova 2, 3000 Celje 01000-0000600028 SI56 0100 0000 0600 028 SBCESI2X 89734912 SI89734912 5026121 50.000.000,00 evrov Srg.3053/94 03 422 10 00 03 422 11 00 http://www.banka-celje.si [email protected] Banka Celje Obseg poslovanja Banka je samostojna finančna institucija, ustanovljena kot delniška družba za opravljanje vseh bančnih in drugih finančnih storitev. Na podlagi izdanih dovoljenj lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 10. členu Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1): - sprejemanje depozitov; - dajanje kreditov, kar vključuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim 14 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 - financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting); plačilne storitve; izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic) v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitve iz 3. alineje; izdajanje garancij in drugih jamstev; trgovanje za svoj račun ali za račun strank: s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti; trgovanje za svoj račun: z instrumenti denarnega trga, s prenosljivimi vrednostnimi papirji; oddajanje sefov v najem. Banka lahko opravlja tudi naslednje dodatne finančne storitve po 11. členu ZBan-1: - posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo; - trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov; - storitve odvisnega borznoposredniškega zastopnika. Svojo ponudbo storitev banka dopolnjuje še preko specializirane odvisne družbe Posest d.o.o. Celje, ki je bila ustanovljena leta 1991 kot družba z omejeno odgovornostjo. Predstavitev skupine Skupino Banke Celje (v nadaljevanju skupina) na dan 31. decembra 2014 sestavljata: Banka Celje d.d. (v nadaljevanju banka) kot matična banka, in Posest d.o.o. Celje (v nadaljevanju odvisna družba). Banka je 100-odstotni lastnik odvisne družbe. Osebna izkaznica odvisne družbe Ime družbe Sedež Transakcijski račun Identifikacijska številka za DDV Matična številka Osnovni kapital Telefon Telefax Spletni naslov E-pošta Posest d.o.o. Celje Vrunčeva ulica 1, 3000 Celje 06000-0004429610 odprt pri Banki Celje SI72078537 5509327 2.124.486,00 evrov 03 428 25 50 03 428 25 52 http://www.posest.si [email protected] Družba Posest je bila ustanovljena 6. septembra 1991, njen daljši naziv je: Posest, Podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje, d.o.o., Celje. Obseg poslovanja odvisne družbe Družba je registrirana za opravljanje najrazličnejših dejavnosti, med osnovne posle pa spadajo: - trženje nepremičnin v lasti družbe in banke; - cenitve nepremičnin in opreme; - kontrola namenske porabe odobrenih kreditov banke investitorjem; - pomoč pri unovčevanju težje izterljivih terjatev banke; - lizing nepremičnin; - inženiring lastnih in tujih nepremičnin; - svetovanje banki na področju financiranja nepremičninskih projektov. 15 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 3 AKTIVNOSTI PRIDOBIVANJA KAPITALA, POSTOPEK DRŽAVNE POMOČI IN PRENOS SLABIH TERJATEV NA DUTB Zaradi ugotovljenega primanjkljaja kapitala je banka do konca januarja 2014 regulatorju posredovala načrt aktivnosti za zmanjšanje oziroma pokritje kapitalskega primanjkljaja do leta 2015. Sočasno s pripravo dokumenta je banka izbrala družbo za svetovanje pri dokapitalizaciji in pristopila k intenzivnemu iskanju zasebnih strateških vlagateljev. Dvostopenjski proces iskanja potencialnega kupca se je zaključil zaradi ne dovolj močno izkazanih zavez. Po prejemu Odredbe Banke Slovenije o dodatnih ukrepih za povečanje osnovnega kapitala v mesecu aprilu 2014, je bila sklicana dokapitalizacijska skupščina, vendar povečanje kapitala v zahtevanem roku ni bilo realizirano. Po nerealizirani dokapitalizaciji s strani zasebnih vlagateljev je banka konec aprila 2014 zaprosila za državno pomoč v obliki prenosa določenega premoženja na DUTB in povečanja osnovnega kapitala v skladu z Zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju ZUKSB) in s pravili o državnih pomočeh. Za pridobitev državne pomoči je pripravila samostojni program prestrukturiranja banke, ki je bil v mesecu aprilu posredovan Evropski komisiji, v mesecu oktobru pa ji je bil posredovan nov program prestrukturiranja, izdelan za združeni Abanko in Banko Celje. Evropske komisija je soglasje za državno pomoč izdala dne 16. decembra 2014 pod pogojem združitve z Abanko najkasneje do 1. januarja 2016 in odprodajo združene banke do leta 2019. Dne 16. decembra 2014 je banka prejela odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, na podlagi katere so v celoti prenehale vse kvalificirane obveznosti banke, ki so nastale do dneva izdaje odločbe in so predstavljale osnovni kapital banke ter podrejene finančne instrumente in se je hkrati povečal kapital banke. Po zmanjšanju osnovnega kapitala na nič evrov (0) se je kapital banke hkrati povečal za 190 milijonov evrov, država pa je postala edina lastnica banke. Osnovni kapital banke po dokapitalizaciji znaša 50 milijonov evrov in je razdeljen na 5 milijonov novih navadnih kosovnih delnic s pripadajočim zneskom 10 evrov, emisijska vrednost delnice je znašala 38 evrov. Polovica dokapitalizacije banke je bila realizirana z denarnimi vložki, druga polovica pa s prejemom obveznic RS. Soglasje Evropske komisije za odobritev državne pomoči je bilo tudi predpogoj za prenos slabih terjatev na DUTB. Prenosna vrednost terjatev je bila določena v višini 369.092 tisoč evrov in vključuje prenos kreditov, finančnih naložb in z njimi povezanih terjatev. Za prenesene terjatve je banka prejela obveznice DUTB s poroštvom države v znesku 125.795 tisoč evrov. Evropska komisija je izdajo dovoljenja pogojevala z izpolnjevanjem zavez, ki jih mora banka izpolnjevati in jih bo redno spremljal nadzorni zaupnik t.i. »Monitoring Trustee« (MT). Zaveze banke se nanašajo predvsem na izboljšanje stroškovne učinkovitosti, izboljšanje upravljanja s tveganji, umik banke iz tveganih trgov in naložb ter izboljšanje korporativnega upravljanja. V januarju 2015 je bila za koordinacijo dela pri izpolnjevanju zavez ustanovljena posebna delovna skupina. 16 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 4 POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2014 IN DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA Pomembnejši dogodki v letu 2014 - priprava in posredovanje načrta aktivnosti za zmanjšanje oziroma pokritje kapitalskega primanjkljaja do leta 2015 Banki Slovenije skladno z zahtevo iz odredbe dne 17. januarja 2014; - sodelovanje banke s tujo svetovalno družbo pri iskanju strateškega partnerja banke; - izvedba skrbnega pregleda s strani zasebnega investitorja, ki je ob zaključku izrazil interes za sodelovanje v kasnejših fazah konsolidacije slovenskega bančnega sistema; - prejem Odredbe o odpravi kršitev z dodatnimi ukrepi, ki jo je Banka Slovenije izdala 11. marca 2014, z zahtevkom sklica dokapitalizacijske skupščine; - sklep Vlade RS z dne 19. marca 2014, da je banka primerna za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank (na osnovi ZUKSB) in da bo Vlada RS izvršila svojo zavezo po dokapitalizaciji banke in prenosu dela tveganih postavk na DUTB, če dokapitalizacija s strani zasebnih vlagateljev ne bo uspešna; - izvedba dokapitalizacijske skupščine delničarjev dne 11. aprila 2014 in izglasovanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala z denarnimi vložki najmanj v višini 160 mio evrov z rokom vplačila do 25. aprila 2014; dokapitalizacija ni uspela, saj nihče od povabljenih vlagateljev ni vplačal novih delnic; - obravnava samostojnega programa prestrukturiranja banke na Ministrstvu za finance in Svetu Banke Slovenije v mesecu aprilu ter njegovo posredovanje Evropski komisiji s kasnejšimi dopolnitvami; - prejem sklepa in sodbe Višjega sodišča v Celju v gospodarskem sporu zaradi plačila nadomestila glede nezmožnosti uporabe v denacionalizaciji vrnjene upravne stavbe na Vodnikovi 2 in plačilo 5 milijonov evrov dne 30. septembra 2014 denacionalizacijskima upravičenkama, hkrati banka vodi nadaljnje aktivnosti v postopku za plačilo odškodnine v zvezi z navedenim postopkom; - priprava in posredovanje programa prestrukturiranja združene Abanke in Banke Celje Evropski komisiji dne 15. oktobra 2014; - prejem Odredbe Banke Slovenije z dne 19. novembra 2014 o posebnih ukrepih nadzora, na podlagi katere se do odločitve Evropske komisije o dopustni državni pomoči banki zadrži izplačilo glavnice in obresti iz naslova podrejenih obveznosti banke; - prejem Odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 16. decembra 2014 s ciljem, da se v banki ponovno vzpostavijo pogoji za njeno dolgoročno poslovanje, upoštevajoč združitev z Abanko, ter ohrani stabilnost finančnega sistema v RS. Dogodki po datumu bilance stanja - ustanovitev delovne skupine za izvajanje koordinacije z Monitoring Trusteejem (MT) z dne 12. januarja 2015, katere ključni nalogi bosta spremljava in poročanje o uresničevanju sprejetih zavez Evropske komisije; - v okviru aktivnosti, povezanih z združevanjem Abanke in Banke Celje, sta banki v februarju izbrali družbo za izvajanje svetovalnih storitev na področju združevanja; - zaključek sodelovanja banke s Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) v okviru horizontalnega monitoringa z uveljavitvijo spremenjene zakonodaje v mesecu aprilu 2015 in prehod na formalno davčno obravnavo poslovanja banke v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2); - v procesu združevanja z Abanko se bo mag. Aleksander Vozel, po pridobitvi licence Banke Slovenije in po imenovanju novega člana uprave Banke Celje, pridružil upravi Abanke, kjer bo nadaljeval delo pri združevanju obeh bank. 17 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 5 INFORMACIJE O UKREPIH IN POSTOPKIH NA PODROČJU ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV Zaradi zaščite interesov in povrnitve ugleda je banka na podlagi odredbe Banke Slovenije dolžna vložiti zahtevke v okviru odškodninskih, delovnopravnih in drugih ustreznih postopkov, kjer je to pravno mogoče, ter zahtevati povrnitev škode in vseh koristi, pridobljenih s kršitvijo veljavnih predpisov. Podatke je dolžna banka javno razkriti. Na tej osnovi je banka v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2014 skupaj z zunanjimi odvetniki vložila 43 naznanitev sumov storitev kaznivih dejanj oziroma kazenskih ovadb zoper 31 fizičnih in 12 pravnih oseb. V skupno 32 premoženjsko pravnih zahtevkih je bilo priglašeno za 32,6 milijonov evrov škode. Hkrati je tudi zunanja revizijska družba v prvem polletju 2014 izvajala pregled odobravanja, spremljanja in izterjevanja kreditov za izbrane komitente banke z vidika spoštovanja predpisane bančne regulative, internih aktov banke in mednarodne bančne prakse na tem področju. 6 PLAN POSLOVANJA BANKE ZA POSLOVNO LETO 2015 Banka je v mesecu novembru 2014 nadzornemu svetu predstavila planska izhodišča, končni planski dokument za leto 2015 pa je bil pripravljen po potrditvi programa prestrukturiranja na Evropski komisiji oziroma po pridobitvi državne pomoči. Kot strateški dokument za obdobje do leta 2019 se bo uporabljal program prestrukturiranja združene Banke Celje in Abanke. Poslovna politika banke s finančnim načrtom za leto 2015 temelji na programu prestrukturiranja združene Banke Celje in Abanke, ki je bil pripravljen v sodelovanju z zunanjo svetovalno družbo, in je bil 15. oktobra 2014 posredovan Evropski komisiji v okviru postopka presoje dovoljene državne pomoči. Prav tako plan spoštuje zaveze banke, dane Evropski komisiji. Pri oblikovanju poslovnih usmeritev in finančnega načrta za leto 2015 je banka upoštevala: - zagotovitev dolgoročno stabilne kapitalske ustreznosti; - prejem kapitala; - ohranitev samostojnosti poslovanja v letu 2015, ciljni datum združitve Banke Celje in Abanke je 1. januar 2016; - makroekonomske napovedi in zakonske spremembe. Poslovni načrt banke za leto 2015 vključuje naslednje ključne cilje: - usmeritev na regionalni trg in v kreditiranje malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju SME, Small and Medium-sized Enterprises) ter prebivalstva; - povečanje stopnje opremljenosti strank s produkti; - nadgradnjo procesa upravljanja s tveganji; - nadaljnje izboljšanje operativne učinkovitosti. Ciljni trg banke je Slovenija, predvsem regije, kjer ima svoje poslovne enote. Z namenom razpršitve kreditnega tveganja bo banka v letu 2015 pospeševala kreditiranje SME in prebivalstva. Glede na planirane trženjske aktivnosti in predvidene spremembe prodajnih procesov banka načrtuje za leto 2015 povišanje povprečne opremljenosti strank s produkti banke. Povečanje stopnje opremljenosti strank s produkti je predvideno pri vseh ključnih segmentih poslovanja s prebivalstvom. Na področju upravljanja s tveganji bo banka v letu 2015 nadgradila interni bonitetni sistem razvrščanja dolžnikov in določanje limitov, vzpostavila sistem zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja (EWS, Early Warning Sistem), nadgradila področje upravljanja z likvidnostnim tveganjem in izvajanje stres testov za merjenje izpostavljenosti posameznim tveganjem. 18 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 7 GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE V LETU 2014 7.1 Gospodarsko okolje v letu 2014 V letu 2014 se je v Sloveniji nadaljevalo okrevanje gospodarske aktivnosti. Po prvi oceni se je bruto domači proizvod v letu 2014 realno povečal za 2,6 %. K rasti sta največji delež prispevala zunanje povpraševanje in bruto investicije. Tradicionalno je največ prispeval izvoz, ki se je v letu 2014 povečal za 6,3 %, čedalje bolj pa se krepi tudi uvoz. V letu 2014 je dosegel 4,1 %, kar bi lahko poleg ohlajanja gospodarstev v najpomembnejših trgovinskih partnericah v prihodnje vplivalo na manjši prispevek neto izvoza h gospodarski rasti. Investicije so se povečale predvsem v infrastrukturi na lokalni ravni, ki so bile delno financirane z evropskimi sredstvi. Skupno so se v letu 2014 povečale za 3,6 %. Ob izboljševanju gospodarskih razmer v državi se je v letu 2014 začela postopoma zniževati stopnja brezposelnosti. Konec leta 2014 je bilo brezposelnih 119.460 oseb, stopnja brezposelnosti pa je znašala 13,0 %. Leta 2013 je stopnja brezposelnosti znašala 13,5 %, število brezposelnih pa je preseglo 124.000 oseb. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v Sloveniji v letu 2014 negativna v višini 0,1 %, deflacija je bila predvsem posledica nižjih cen energentov, pa tudi hrane in trajnih dobrin. Povprečna 12-mesečna rast cen je znašala 0,4 % in je bila za 1,5 odstotne točke nižja kot v letu 2013. V državah članicah Evropske monetarne unije je letna stopnja inflacije po novembrskih podatkih v povprečju znašala 0,3 %, v državah članicah Evropske unije (v nadaljevanju EU) 0,4 % in v Sloveniji 0,1 %. BRUTO DRUŽBENI PROIZVOD realne stopnje rasti v % 3,0 2,6 2,0 1,0 0,0 ocena 2014 2013 2012 -1,0 -1,0 -2,0 -2,6 -3,0 Vir: Ekonomsko ogledalo, januar 2015, Urad za ekonomske analize in razvoj 19 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 7.2 Bančno okolje v letu 2014 Krčenje bilančne vsote bančnega sistema se je v letu 2014 nadaljevalo peto leto zapored, a je bilo v primerjavi s predhodnima dvema letoma počasnejše. Na naložbeni strani bančnih bilanc so se najbolj zmanjšala posojila nebančnemu sektorju, povečale pa so se manj donosne naložbe v bolj likvidna sredstva in vrednostne papirje. V okviru posojil nebančnemu sektorju so se krediti podjetjem na eni strani zniževali zaradi prenosa slabih terjatev na DUTB in na drugi strani zaradi šibke kreditne sposobnosti podjetij. V letu 2014 so se začeli stečajni postopki v 1.302 družbah, 850 družb je bilo izbrisanih iz poslovnega registra Slovenije zaradi končanih stečajnih postopkov. Povečevalo se je le kreditiranje prebivalstva, ki z nizko stopnjo nedonosnih terjatev velja za manj tvegan sektor. Zaradi relativno nizke zadolženosti se v prihodnje pričakuje še več aktivnosti bank usmerjenih k prebivalstvu. Na kreditno aktivnost bank so vplivali tudi nestabilni viri financiranja. Vse več je namreč kratkoročnih virov financiranja, ki predstavljajo precejšnjo omejitev pri financiranju dolgoročnejših posojil, zato jih banke delno investirajo v vrednostne papirje. Tudi viri Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) so kratkoročne narave in so primerni predvsem za kratkoročno uravnavanje likvidnosti. Obseg kreditov v tuji valuti, kjer prevladuje zadolžitev v švicarskem franku, je konec leta 2014 znašal manj kot 5 % vseh kreditov. Več kot dve tretjini vseh kreditov v tuji valuti predstavljajo krediti prebivalstvu, ki se je zadolževalo predvsem za stanovanjske namene. Od najvišje ravni oktobra 2008 se je obseg kreditov v švicarskih frankih znižal za okoli 60 %, z razdolževanjem in zamenjavami v evrske kredite. Obseg vlog prebivalstva in države se je v letu 2014 povečal, obveznosti bank do tujih virov financiranja pa so se še zmanjševale. Prebivalstvo je v letu 2014 povečevalo predvsem vpogledne vloge, država pa je nasprotno v največji meri povečevala kratkoročne in dolgoročne depozite. Obveznosti do ECB so se zaradi izvedbe druge avkcije ciljno usmerjenih dolgoročnejših operacij refinanciranja ob koncu leta 2014 povišale, vendar so bile še vedno precej nižje kot v letu 2013. Ob izrazitem izboljšanju kapitalske ustreznosti po izpeljanih dokapitalizacijah v letih 2013 in 2014 je potrebno upoštevati, da je zmanjševanje kreditne aktivnosti in prilagajanje strukture tveganosti naložb bank ter s tem povezano zniževanje kapitalskih zahtev prevladujoč način vzdrževanja in izboljševanja kapitalske ustreznosti. Zaradi nizkih obrestnih mer, zmanjševanja obsega poslovanja in povečanega financiranja podjetij v tujini se bo v slovenskih bankah v prihodnje povečevalo dohodkovno tveganje, saj bodo banke v takšnih razmerah težko ustvarile dovolj prihodkov za pokrivanje operativnih stroškov in stroškov oslabitev. Ključen vpliv na obseg dohodkovnega tveganja v bankah bosta imeli kreditna rast in obseg slabih posojil v strukturi posojil. 20 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 8 POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2014 8.1 Finančni rezultat V letu 2014 je banka ustvarila dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij v višini 38.701 tisoč evrov. Po zmanjšanju za dodatno oblikovane oslabitve in rezervacije je bil ustvarjen negativni finančni rezultat pred obdavčitvijo v višini 25.651 tisoč evrov. GIBANJE OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH PRIHODKOV, STROŠKOV POSLOVANJA TER OSLABITEV IN REZERVACIJ v tisoč evrih 94.680 100.000 70.000 40.000 39.012 37.291 32.022 10.000 -20.000 -50.000 Obrestni prihodki Neobrestni prihodki Redni stroški -31.281 -33.501 -80.000 Oslabitve in rezervacije -64.352 2014 2013 -110.000 -140.000 -170.000 -200.000 -230.000 -214.054 Čiste obresti so bile za 1.721 tisoč evrov višje kot v letu 2013, pri tem so bili prihodki nižji za 21.120 tisoč evrov in odhodki za 22.841 tisoč evrov. Na nižje prihodke so vplivala nižja povprečna stanja obrestovanih sredstev in nižje obrestne mere. Nižje so bile predvsem obrestne mere kupljenih vrednostnih papirjev in kreditov bankam. Tudi na nižje odhodke so vplivala nižja povprečna stanja obrestovanih obveznosti in nižje obrestne mere depozitov, dodatno pa še manj obresti od izdanih podrejenih obveznic in potrdil o vlogi zaradi zadržanja izplačil zapadlih obveznosti po teh instrumentih in njihove razveljavitve ob dokapitalizaciji banke s strani države, skladno z odločbama Banke Slovenije. Obrestna marža banke je znašala 2,35 % in je bila zaradi višjih čistih obresti in nižje bilančne vsote višja kot v letu 2013, ko je znašala 1,73 %, presegla je tudi doseženo v bančnem sistemu. Neobrestni prihodki so znašali 32.022 tisoč evrov in vključujejo čiste opravnine in čiste dobičke iz finančnih poslov. Čiste opravnine so z realizacijo v višini 14.944 tisoč evrov zaostajale za realizacijo v letu 2013 za 5,5 %, razmerje med čistimi opravninami in stroški poslovanja pa je znašalo 46,2 %. Večino čistih opravnin je banka ustvarila s kartičnim poslovanjem, plačilnim prometom in vodenjem računov. Iz naslova finančnih poslov je bil realiziran dobiček v višini 17.078 tisoč evrov, v letu 2013 pa v znesku 78.862 tisoč evrov. V letu 2013 je bil dobiček predvsem posledica vrednotenja podrejenih obveznosti na pošteno vrednost, v letu 2014 pa je bil dobiček ustvarjen predvsem s prodajo naložb v delnice in vzajemne sklade ter s prodajo obveznic RS. 21 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Redni stroški z amortizacijo so dosegli 31.281 tisoč evrov in so bili za 2.220 tisoč evrov oziroma za 6,6 % nižji kot v letu 2013. Stroški dela so bili realizirani v višini 15.062 tisoč evrov. Banka je skladno s planom zniževala število zaposlenih v letu 2014 za 32 delavcev in prenehala vplačevati premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Stroški materiala in storitev so znašali 13.628 tisoč evrov, največji del stroškov se je nanašal na IT storitve in stroške plačilnih kartic. Stroški amortizacije so se v letu 2014 znižali za 10,4 % in ob koncu leta 2014 znašali 2.593 tisoč evrov. Stroški restrukturiranja so znašali 1.052 tisoč evrov in predstavljajo enkratne stroške v procesu združevanja z Abanko skladno z zavezami, danimi EK. Realizirani so bili v višini 72,6 % načrtovanih za leto 2014 in so vključevali stroške odpravnin, stroške revizijskih in svetovalnih storitev, stroške nadzora restrukturiranja in stroške iz naslova selitve iz upravne stavbe Vodnikova. Stroškovna učinkovitost banke, merjena z deležem operativnih stroškov v povprečni bančni aktivi, je v letu 2014 znašala 1,95 %, delež stroškov v neto prihodkih (CIR, Cost Income Ratio) pa 45,52 %. Oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v skupni višini 64.352 tisoč evrov in so bile nižje kot v letu 2013. Oslabitve in rezervacije v višini 58.133 tisoč evrov so bile oblikovane za kreditno tveganje, oslabitve v znesku 5.761 tisoč evrov se nanašajo na vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo, dodatno oblikovane rezervacije v znesku 458 tisoč evrov pa na pravno nerešene tožbe v zvezi z denacionalizacijskim postopkom. 8.2 Finančni položaj V letu 2014 se je obseg bilančnega poslovanja v banki zmanjšal za 103.246 tisoč evrov, oziroma za 5,7 %. Bilančna vsota banke je ob koncu decembra 2014 znašala 1.711.982 tisoč evrov. SREDSTVA BANKE v tisoč evrih Krediti strankam, ki niso banke 1.240.057 891.629 338.856 Finančna sredstva 2014 Krediti bankam, denar v blagajni in sredstva pri CB Druga sredstva 2013 487.420 209.862 306.049 26.453 15.000 26.884 215.000 415.000 615.000 815.000 1.015.000 1.215.000 Neto krediti nebančnemu sektorju so se zmanjšali za 348.428 tisoč evrov oziroma za 28,1 % in so imeli z realizacijo v višini 891.629 tisoč evrov v strukturi aktive 52-odstotni delež. Največje zmanjšanje je bilo realizirano v mesecu decembru, ko so bile prenesene slabe terjatve na DUTB. 22 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Najbolj so se zmanjšali neto krediti velikim podjetjem, in sicer za 40,6 %, vrednostno za 155.349 tisoč evrov, njihov delež v vseh sredstvih banke pa se je znižal z 21 % na 13 %. Krediti SME so se znižali za 31,1 % oziroma za 120.542 tisoč evrov, krediti drugim osebam pa za 36,0 % oziroma za 42.495 tisoč evrov. Najmanj so se znižali krediti prebivalstvu in samostojnim podjetnikom, in sicer za 8,6 %, vrednostno za 30.042 tisoč evrov. Njihov delež v strukturi aktive je z 19 % ostal nespremenjen in hkrati postal najmočnejši segment kreditnega poslovanja banke. Naložbe v finančna sredstva so konec decembra 2014 znašale 487.420 tisoč evrov in so se v letu 2014 povečale skupno za 43,8 % oziroma za 148.564 tisoč evrov. Banka je v letu 2014 zmanjšala naložbe v finančna sredstva, namenjena trgovanju in obstoječe naložbe v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Povečanje je predvsem posledica dokapitalizacije in prenosa slabih terjatev na DUTB v mesecu decembru. Iz naslova dokapitalizacije je banka prejela obveznice RS v višini 94.998 tisoč evrov, ob prenosu slabih terjatev na DUTB pa je prejela obveznice DUTB s poroštvom države v višini prenosne vrednosti slabih terjatev. Krediti bankam, denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki so se zaradi visoke operativne likvidnosti in likvidnostne rezerve v letu 2014 povečali za 45,8 %, vrednostno za 96.187 tisoč evrov. Povečanje je predvsem posledica dokapitalizacije banke v mesecu decembru delno z denarnimi vložki, in sicer v višini 95.002 tisoč evrov. OBVEZNOSTI BANKE v tisoč evrih Obveznosti do strank, ki niso banke Kapital 1.274.152 1.251.321 40.758 201.581 2013 Obveznosti do bank in ECB 347.502 134.841 106.776 Izdani VP Druge obveznosti 2014 137.044 17.975 15.260 10.000 210.000 410.000 610.000 810.000 1.010.000 1.210.000 Obveznosti do nebančnega sektorja so se zmanjšale za 1,8 %, vrednostno za 22.831 tisoč evrov, njihov delež v vseh obveznostih pa se je povišal s 70 % na 73 %. V primerjavi z letom 2013 so se najbolj zmanjšali depoziti velikih podjetij, in sicer za 36,9 %, kar vrednostno predstavlja zmanjšanje za 33.076 tisoč evrov. Depoziti SME so se zmanjšali za 4,6 %, vrednostno za 6.061 tisoč evrov, depoziti drugih oseb pa za 0,9 % oziroma za 3.197 tisoč evrov. V okviru depozitov drugih oseb več kot polovico vlog predstavljajo depoziti Ministrstva za finance, ki so konec leta 2014 znašali 221.152 tisoč evrov. Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov so edini segment, ki je v letu 2014 dosegel rast, in sicer za 2,9 %, njihov delež v strukturi obveznosti pa se je povišal z 38 % na 41 %. Banka je sledila cilju zagotavljanja ustreznega razmerja med krediti in depoziti nebančnega sektorja, ki se je v letu 2014 znižalo z 0,97 na 0,72. 23 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Obveznosti do bank in ECB so se zmanjšale za 60,6 % in so konec decembra 2014 znašale 137.044 tisoč evrov. Večina obveznosti do bank je dolgoročnih. Banka ob koncu leta 2014 ni imela obveznosti iz naslova najetih kreditov pri ECB, saj jih je v mesecu juniju v celoti odplačala. Kapital banke je konec decembra 2014 znašal 201.581 tisoč evrov in se je v letu 2014 povišal za 160.823 tisoč evrov. Obstoječi osnovni kapital banke v višini 16.980 tisoč evrov je bil 16. decembra 2014 zmanjšan na nič evrov (0), nato je bila banka dokapitalizirana s 190 milijoni evrov. Dodatno sta na spremembo kapitala v letu 2014 negativno vplivala čista izguba v višini 21.101 tisoč evrov in znižanje prevrednotovalnega popravka finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v znesku 8.413 tisoč evrov. Pozitivni vpliv je imelo povečanje kapitalskih rezerv iz naslova poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic v znesku 17.274 tisoč evrov in prenos neizplačanih dividend v višini 9 tisoč evrov ter neizplačanih nagrad članom nadzornega sveta iz preteklih let v višini 34 tisoč evrov v druge rezerve iz dobička. Ker so vse kvalificirane obveznosti banke na dan dokapitalizacije prenehale, banka na dan 31. decembra 2014 ni imela več lastnih delnic. Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so se zmanjšale za 20,8 %, vrednostno za 28.065 tisoč evrov. Sprememba je nastala predvsem zaradi zapadlosti potrdil o vlogi različnih ročnosti in izplačila obresti po izdanih obveznicah. 8.3 Analiza poslovanja po ključnih področjih 8.3.1 Poslovanje s podjetji Poslovanje s podjetji je banka spremljala po treh segmentih, in sicer velika podjetja, SME ter druge osebe. Med druge osebe so vključeni predvsem država in druge finančne organizacije. Krediti podjetjem Kreditiranje podjetij se je v letu 2014 zmanjšalo za 35,8 % oziroma za 318.386 tisoč evrov in ob koncu leta 2014 v neto vrednosti znašalo skupno 570.411 tisoč evrov. Največje zmanjšanje je bilo realizirano v mesecu decembru, ko so bile prenesene slabe terjatve na DUTB. Čeprav so se vrednostno znižali krediti vsem segmentom, se je delež kreditov SME v strukturi aktive banke zmanjšal najmanj in s 15-odstotnim deležem skladno s poslovnimi usmeritvami banke postal najmočnejši segment kreditojemalcev med podjetji. Banka je v letu 2014 podjetjem odobrila za 113.352 tisoč evrov novih kreditov, bruto kredite v skupni višini 97.756 tisoč evrov pa je obnovila. Hkrati so zapadli bruto krediti podjetjem v skupni višini 726.032 tisoč evrov, pri čemer so med zapadle kredite vključena tudi predčasna odplačila in prenos terjatev na DUTB. 24 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 NETO KREDITI PODJETJEM v tisoč evrih 400.000 378.461 370.568 350.000 300.000 250.000 262.432 214.436 31.12.2014 200.000 139.895 150.000 31.12.2013 93.542 100.000 50.000 0 Velika podjetja SME Druge osebe Banka je v letu 2014 odobrila reprogram kreditov v skupni vrednosti preko 150 milijonov evrov, in sicer predvsem iz naslova pravnomočno potrjenih prisilnih poravnav in zavez v okviru sklenjenih pogodb o finančnem prestrukturiranju (MRA, Master Restructuring Agreement). Od problematičnih dolžnikov je prejela poplačila terjatev v skupnem znesku 45 milijonov evrov. Depoziti podjetij Depoziti podjetij so se zmanjšali za 7,2 %, vrednostno za 42.334 tisoč evrov in ob koncu leta 2014 dosegli 548.287 tisoč evrov, njihov delež v vseh obveznostih pa je znašal 32 %. Največji delež predstavljajo depoziti drugih oseb, v njihovem okviru pa depoziti Ministrstva za finance. Med preostalimi depoziti podjetij največji delež zavzemajo depoziti SME z realizacijo v višini 125.566 tisoč evrov. 8.3.2 Poslovanje s prebivalstvom in samostojnimi podjetniki Poslovanju s prebivalstvom in samostojnimi podjetniki posveča banka veliko pozornosti, zato ima v celjski regiji široko razvejano mrežo poslovnih enot in bankomatov, s katero želi svojo ponudbo približati čim več strankam. Ta segment poslovanja bo banka pospeševala tudi v prihodnje. Krediti prebivalstvu in samostojnim podjetnikom V letu 2014 so se krediti prebivalstvu znižali za 5,9 %, vrednostno za 18.160 tisoč evrov in so ob koncu leta 2014 znašali 291.417 tisoč evrov. Kljub znižanju je njihov delež v strukturi aktive s 17 % ostal nespremenjen in hkrati postal najmočnejši segment kreditnega poslovanja banke. Krediti samostojnim podjetnikom so se zmanjšali za 28,5 % oziroma za 11.882 tisoč evrov na skupno 29.801 tisoč evrov kreditov. Zmanjšanje je v veliki meri posledica preoblikovanja samostojnih podjetnikov v družbe z omejeno odgovornostjo. Banka je v letu 2014 prebivalstvu in samostojnim podjetnikom odobrila za 99.676 tisoč evrov novih kreditov, bruto kredite v skupni višini 7.199 tisoč evrov pa je obnovila. Hkrati so zapadli bruto krediti v skupni višini 133.790 tisoč evrov, pri čemer so med zapadle kredite vključena tudi predčasna odplačila. Preko 90 % vseh bruto kreditov je bilo odobrenih prebivalstvu. 25 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 KREDITI PREBIVALSTVU v tisoč evrih 180.000 164.172 170.269 160.000 140.000 120.000 102.893 100.000 91.914 31.12.2014 80.000 31.12.2013 60.000 35.330 40.000 36.415 20.000 0 Stanovanjski krediti Potrošniški krediti Ostalo Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov so segment nebančnega sektorja, ki je v letu 2014 dosegel rast, njihov delež v strukturi pasive pa se je povišal z 38 % na 41 %. Povečanje depozitov za 2,9 % kaže na to, da prebivalstvo banki kljub dolgotrajnemu procesu dokapitalizacije še vedno zaupa. Varčevanje prebivalstva se je v letu 2014 povečalo za 1,9 % na skupno 672.071 tisoč evrov, depoziti samostojnih podjetnikov pa za 26,4 % na 32.460 tisoč evrov. Čeprav so se v letu 2014 povečale vpogledne vloge prebivalstva za 8,2 %, vezane vloge pa so se zmanjšale za 3,3 %, varčevanje prebivalstva še vedno ostaja najmočnejši in najstabilnejši vir financiranja banke. DEPOZITI PREBIVALSTVA v tisoč evrih 370.000 358.008 360.000 350.000 345.458 340.000 330.000 326.613 31.12.2014 320.000 310.000 31.12.2013 301.983 300.000 290.000 280.000 270.000 Vpogledne vloge Vezane vloge 26 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Uvedba novih storitev in posebnih ponudb Banka je z namenom pospeševanja poslovnega sodelovanja s prebivalstvom uvajala nove, komercialno zanimive produkte in izboljševala obstoječo ponudbo. Pomembnejše novosti v ponudbi so bile naslednje: - uvedba kreditiranja stanovanjskih skladov; - uvedba družinskega kredita; - uvedba kratkoročnega postopnega varčevanja; - paket »Prava odločitev», namenjen novim strankam; - možnost ugodnejšega sklepanja depozitov v domači valuti preko spletne poslovalnice Klik; - uvedba posebne ponudbe rentnega varčevanja z ugodnejšo obrestno mero za nove stranke; - posebna ponudba »Poletni paket«; - posebna ponudba stanovanjskih kreditov s prilagojeno obrestno mero in znižanjem stroškov odobritve kredita. Bančno zavarovalništvo Banka omogoča svojim varčevalcem tudi alternativne oblike varčevanja. Že nekaj let trži zavarovalne storitve ter s tem dopolnjuje klasične bančno-finančne posle. V okviru zavarovalnih storitev strankam nudi številne oblike zavarovanj, na podlagi izdanega dovoljenja za posredovanje zavarovalniških storitev sodeluje z zavarovalnicami: NLB Vita, Zavarovalnico Maribor, Zavarovalnico Triglav, Adriatic Slovenico in zavarovalnico Tilia. Banka svojim strankam nudi zavarovanje za primer brezposelnosti, nezgode in trajne invalidnosti, življenjsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje, premoženjsko zavarovanje, turistično zavarovanje in zavarovanje imetnikov kartic. Sodobne tržne poti Poleg klasičnega poslovanja v poslovnih enotah, banka že vrsto let ponuja svojim strankam tudi sodobnejše tržne poti, kamor spadajo kartično in bankomatsko poslovanje, elektronsko bančništvo, telefonsko bančništvo, bančno pismo in spremljava poslovanja s pomočjo kratkih SMS sporočil. Na področju brezgotovinskega poslovanja ima banka v svoji ponudbi široko paleto kartičnih storitev. Izdaja plačilne kartice blagovnih znamk Maestro, Mastercard, Visa in Visa Electron. Ob koncu leta 2014 je imela banka 165.753 izdanih kartic, največ je bilo kartic Maestro, sledile so ji kartice Mastercard. Za spodbujanje uporabe plačilnih kartic z odloženim načinom plačila je banka ob koncu leta uvedla posebno ponudbo, ki novim uporabnikom plačilnih kartic z odloženim načinom plačila omogoča prvo leto brezplačno članarino za izdajo navadne ali zlate plačilne kartice Activa/MasterCard in/ali Activa/Visa ter prvo leto brezplačno prejemanje varnostnih SMS sporočil o opravljenih transakcijah za eno ali vse plačilne kartice. Banka je konec junija 2014 mrežo POS terminalov za plačila s karticami prenesla v zunanje upravljanje. Ob koncu leta 2014 je banka v svojo kartično ponudbo dodala sklepanje pogodb za hotelske rezervacije in storitev avtomatski polog gotovine, ki stranki omogoča takojšnje razpolaganje s položenimi sredstvi na transakcijski račun (v nadaljevanju TRR). Na področju samopostrežnega poslovanja je bilo uporabnikom ob koncu leta 2014 na voljo 79 bankomatov. Banka vseskozi skrbi za varnost, širitev uporabnosti in dostopnost bankomatskega poslovanja. Uporabnikom je 24 ur dnevno, poleg storitev dviga gotovine, plačila UPN nalogov, pologov gotovine, polnjenja mobilnih računov, na voljo tudi mini izpisek z možnostjo izpisa transakcij za zadnjih 90 dni. 27 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Sodobna spletna poslovalnica Klik je strankam na voljo že 15 let in omogoča hitro, varno in preprosto opravljanje večine storitev, ki jih banka ponuja. Elektronsko bančništvo se nenehno prilagaja novim sodobnim tehnologijam, za varnost pa je poskrbljeno z najsodobnejšimi spletnimi tehnologijami. Uporabnikom Klika je omogočena uporaba elektronskega bančništva z mobilnim telefonom in tabličnim računalnikom, pregled prometa in podrobnosti plačilnih kartic ter poslovanje z e-računi. 8.3.3 Poslovanje z bankami Krediti bankam in vloge pri centralni banki Krediti bankam so se zaradi visoke operativne likvidnosti in likvidnostne rezerve v letu 2014 povečali za 137.336 tisoč evrov in ob koncu leta znašali 155.203 tisoč evrov. Povečala so se predvsem stanja na transakcijskih računih v tujini in druge kratkoročne naložbe v tuje banke. Vloge pri centralni banki so se nasprotno zmanjšale, in sicer za 41.589 tisoč evrov, saj je banka operativne presežke likvidnosti zaradi izboljšanja dobičkonosnosti v večji usmerjala na medbančni trg. Obveznosti do bank in ECB Obveznosti do bank so se zmanjšale za 29,9 % in so konec decembra 2014 znašale 137.044 tisoč evrov. Medbančne vire financiranja je banka pridobila pri SID banki. V letu 2014 je ob zapadlosti odplačala kredite v skupni višini 55 milijonov evrov, za neporabljen del virov pa je sklenila novo kreditno pogodbo in tako pridobila nov dolgoročni, petletni namenski vir financiranja. Banka je v juniju 2014 v celoti odplačala vse najete vire financiranja pri ECB. 8.3.4 Poslovanje s finančnimi instrumenti Naložbe v vrednostne papirje Obseg naložb v vrednostne papirje je ob koncu leta 2014 znašal 487.420 tisoč evrov oziroma 28 % vseh sredstev banke in se je v primerjavi z letom 2013 povečal za 43,8 %. Banka je v decembru 2014 prejela državno pomoč, od tega polovico v obveznicah, in prenesla slabe terjatve na DUTB, v zameno pa prejela obveznice s poroštvom države. Ob koncu leta 2014 je imela banka le slab odstotek naložb v finančna sredstva, namenjena trgovanju, skupno 4.636 tisoč evrov, ves preostali del v znesku 482.784 tisoč evrov so predstavljale naložbe v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. 28 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE v tisoč evrih 482.784 500.000 450.000 400.000 350.000 327.895 300.000 250.000 31.12.2014 200.000 31.12.2013 150.000 100.000 50.000 4.636 10.961 0 VP, namenjeni trgovanju VP, razpoložljivi za prodajo Banka je v letu 2014 skladno s poslovnimi usmeritvami odprodala vse naložbe v finančna sredstva, namenjena trgovanju. V tej kategoriji finančnih sredstev je izkazovala le še terjatve po izvedenih finančnih instrumentih v višini njihove poštene vrednosti. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so namenjena upravljanju likvidnostnega, valutnega in obrestnega tveganja. Naložbe v vrednostne papirje ECB »eligible« so del likvidnostne rezerve banke. Med naložbami v tej kategoriji finančnih sredstev so naložbe v lastniške vrednostne papirje znašale 3.350 tisoč evrov in so predstavljale manj kot 1 odstotek vseh naložb v vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo. Stanje naložb v delnice se je v letu 2014 zaradi prodaj in prenosa na DUTB znižalo za 66,4 %. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so ob koncu leta 2014 znašale 479.434 tisoč evrov in so se v primerjavi z letom 2013 povečale za 161.513 tisoč evrov oziroma za 50,8 %. Poleg prejema dokapitalizacijskih obveznic v višini 95 milijonov evrov in obveznic DUTB v višini 125,8 milijona evrov je banka zaradi presežne likvidnosti sredstva plasirala tudi v nakup prvovrstnih vrednostnih papirjev. Izdani vrednostni papirji Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so se v letu 2014 zmanjšale za 20,8 % in so ob koncu leta 2014 znašale skupno 106.776 tisoč evrov oziroma 6 % vseh obveznosti banke. Sestavljale so jih navadne obveznice in navadna potrdila o vlogi. Podrejene obveznosti so bile v letu 2013 prevrednotene na pošteno vrednost, decembra 2014 pa so ob dokapitalizaciji banke s strani države v celoti prenehale (Odločba Banke Slovenije o izrednih ukrepih). Banka je tako imela ob koncu leta 2014 izdane še tri emisije navadnih obveznic, dve z zapadlostjo v letu 2015, in eno z zapadlostjo v letu 2016. Obveznosti banke iz tega naslova so znašale 98.523 tisoč evrov in so se v letu dni zmanjšale za 761 tisoč evrov zaradi izplačila obresti. Obveznosti iz izdanih navadnih potrdilih o vlogi so ob koncu leta 2014 znašale 8.253 tisoč evrov in so se v primerjavi z letom 2013 zmanjšale za 26.304 tisoč evrov. Banka je manjši del zapadlih navadnih potrdil o vlogi v letu 2014 obnovila z izdajo novih emisij v skupni višini 2.687 tisoč evrov. 29 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 8.3.5 Plačilni promet Banka je na področju plačilnega prometa tudi v letu 2014 sledila vsem spremembam, ki jih prinaša zakonodaja in jih narekujejo poslovne potrebe njenih komitentov. Na področju SEPA (Single Euro Payments Area - enotno območje plačil v evrih) je v tehnološkem smislu, skladno z Uredbo 260/2012, implementirala vse zahteve, kar pomeni tudi popolno uporabo standarda ISO 20022 xml pri izmenjavi podatkov med banko in komitentom. Glede na dejstvo, da imajo banke nosilno vlogo pri razvoju in procesiranju e-računov, je tudi naša banka v letu 2014 številne aktivnosti usmerila prav na to področje. V želji čim večje uporabe tega produkta je nadaljevala z aktivnim trženjem obstoječega produkta. Komitentom je pripravila tudi možnost ročnega vnosa e-računa, saj se zaveda, da nekateri komitenti nimajo svojih lastnih rešitev oziroma možnosti izdaje e-računov. Kljub pestri ponudbi in konkurenčnim cenam, ki jih ponujajo nekatere druge slovenske banke, je banka v letu 2014 povečala število odprtih TRR za slabih 500 računov glede na leto 2013. Ob koncu leta je bilo v banki odprtih 13.035 transakcijskih računov, kar predstavlja 5,7 % delež v slovenskem merilu. Za svoje komitente je banka v letu 2014 preko transakcijskih računov opravila 12,5 milijonov plačilnih transakcij v skupnem znesku 38.654 milijonov evrov. Kljub nekoliko nižjemu deležu banke (3,44 %) v skupnem številu odlivnih transakcij v Sloveniji, v primerjavi z letom 2013 (3,47 %), se je povečal obseg plačilnega prometa za 3 %. 8.4 Prevzemanje in upravljanje bančnih tveganj Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem, zato je razvila številne postopke in metode za njihovo upravljanje. Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj ter pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem so med pomembnejšimi dejavniki za doseganje strateških ciljev banke. Banka ima izdelano strategijo prevzemanja in upravljanja s tveganji in devet politik, v katerih so podrobno opisani postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Strategija in politike prevzemanja in upravljanja s tveganji se letno posodabljajo, pri tem se upoštevajo razmere v okolju in pri poslovanju banke ter novo pridobljene izkušnje in znanja na področju upravljanja s tveganji. Ne glede na predhodno navedena tveganja banka zagotavlja, da je sposobna upravljati tudi z vsemi drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. V primeru pojava novih tveganj se taka tveganja vključi v vse aktivnosti upravljanja s tveganji. Banka je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledijo tveganje dobičkonosnosti, strateško, likvidnostno, operativno tveganje, tveganje ugleda, obrestno in kapitalsko tveganje ter tržna tveganja. Banka je vzpostavila in uresničuje Politiko prejemkov v Banki Celje d.d., Politiko za oceno primernosti nosilcev ključnih funkcij v Banki Celje d.d. in Politiko ocenjevanja primernosti članov organov vodenja in nadzora v Banki Celje d.d. 30 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 S 1. januarjem 2014 je pričela veljati nova kapitalska ureditev kot posledica zahtev Basla III. Vsebina nove kapitalske ureditve je v evropski bančni prostor prenesena v obliki dveh dokumentov: - Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (v nadaljevanju Uredba CRR - Capital Requirements Regulation); - Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (v nadaljevanju Direktiva CRD IV - Capital Requirements Directive IV). Nova kapitalska ureditev – Basel III, ki je bila v bančni prostor prenesena v obliki zgoraj omenjene direktive in uredbe, je bila v poslovanje banke implementirana 1. januarja 2014. Vse aktivnosti za implementacijo določil nove zakonodaje se v banki izvajajo v okviru Projektne skupine Basel III, katere cilj je zadostiti zakonskim zahtevam glede poročanja regulatorju ter izboljšati spremljavo tveganj kot podlago za nadaljnji proces odločanja. Nova zakonodaja najbolj posega na področje upravljanja s kapitalskim in likvidnostnim tveganjem, pomembne pa so tudi spremembe na področju upravljanja s kreditnim tveganjem. V nadaljevanju so opredeljena posamezna bančna tveganja. Kreditno tveganje Kreditno tveganje predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke in spada med najpomembnejša bančna tveganja. Cilj prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem je, da banka skrbi za sprotno upravljanje in ocenjevanje tveganosti dolžnikov oziroma naložb in kreditnega portfelja. Banka čim bolj natančno izmeri tveganost dolžnika pred odobritvijo kredita in nato ves čas kreditnega razmerja meri velikost izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Banka usmerja naložbe k dolžnikom z dobro bonitetno oceno ter k manj tveganim dejavnostim in regijam. Tveganost naložb vgradi v obrestno mero in poskrbi za čim boljše zavarovanje terjatev. Koncentracijo portfelja omejuje z vzpostavljenimi limiti do dolžnikov oziroma skupin povezanih oseb in limiti za celotni kreditni portfelj (po sektorjih, regijah, poslih, dejavnostih). Večji del poslov izvaja na območju RS, v drugih državah EU izvaja predvsem zakladniške posle na trgih JV Evrope pa znižuje izpostavljenost. Banka ima vzpostavljen sistem zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja ter svoje aktivnosti intenzivno usmerja v izterjavo neporavnanih terjatev. K restrukturiranju finančnih sredstev pristopi tam, kjer ima podjetje vzdržni model in zadostni denarni tok za odplačilo kreditov pod novimi restrukturiranimi pogoji. Ob nepristranskih dokazih o povečanem kreditnem tveganju banka oceni izgube iz kreditnega tveganja ter oblikuje oslabitve in rezervacije v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP) ter nato sproti preverja njihovo ustreznost. Banka izračunava kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu. Na tri mesece izračunava tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova kreditnega tveganja. Banka interno oceno kapitalskih potreb presoja tudi z vidika zunanjih dejavnikov in izvaja stresne teste ter meri vpliv izrednih, a verjetnih dogodkov, na dohodek in finančni položaj banke. V letu 2014 je prenos terjatev na DUTB vplival na znižanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Pomembno so se znižali nedonosni krediti in krediti v dejavnostih z višjo stopnjo tveganja (gradbeništvo, finančno posredništvo, strokovne, znanstvene in poslovne dejavnosti). Delež dolžnikov razvrščenih v bonitetni skupini A in B (investicijsko sprejemljivi skupini) se je povečal na 67,20 % (2013: 57,12 %), v bonitetni skupini C (podstandardna bonitetna skupina) se je znižal na 10,97 % (2013: 11,39 %), v bonitetni skupini D in E (neplačniki oz. nedonosni krediti) pa se je znižal 31 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 na 21,83 % (2013: 31,49 %). Banka je v letu 2014 oblikovala dodatne oslabitve in rezervacije za pokrivanje izgub iz kreditnega tveganja v višini 58.591 tisoč evrov (2013: 207.897 tisoč evrov). Na oblikovanje oslabitev v letu 2014 so imeli vpliv novi insolvenčni postopki in postopki preventivnih prestrukturiranj podjetij, znižanje poštene vrednosti zavarovanj, dolgotrajni postopki izterjave, nadaljnji negativni dogodki pri dolžnikih, do katerih je banka restrukturirala terjatve. Nova kapitalska ureditev (Uredba CRR in Direktiva CRD IV) je uvedla na področju upravljanja s kreditnim tveganjem spremembe izračuna kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, s ciljem omejiti naložbe v izpostavljenosti z višjo stopnjo tveganja ter jih usmeriti v bančništvo na drobno, predvsem v majhna in srednja podjetja, kjer je uvedena dodatna spodbuda znižanja kapitalskih zahtev. Uvedla je enotno opredelitev neplačila in standarde spremljanja neplačanih izpostavljenosti. Poenotili so tudi opredelitev restrukturiranih izpostavljenosti in postavili zahteve glede njihovega spremljanja po izvedbi restrukturiranja. S tem želijo doseči transparentnejše poslovanje bank ter večjo primerljivost med bankami. V letu 2015 ostaja kreditno tveganje med pomembnejšimi tveganji v banki, zato bo banka nadalje skrbno spremljala izpostavljenost kreditnemu tveganju in izvajala ukrepe za zmanjšanje izgub. Ciljni trg ostaja Slovenija, zato bo nadalje zniževala izpostavljenost do podjetij iz tujine, ohranjala pa bo poslovanje s tujimi bankami z manj tveganih trgov. Tržna tveganja Tržna tveganja so tveganja izgub zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev in tržnih cen finančnih instrumentov. Med tržnimi tveganji izstopa pozicijsko tveganje pri lastniških in dolžniških finančnih instrumentih. Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka. Banka je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti usmerjena pretežno na območje EU (posli z vrednostnimi papirji držav in prvovrstnih bank z namenom zagotavljanja primerne likvidnostne rezerve). Področje investiranja v finančne instrumente je v banki opredeljeno s podrobno razdeljenimi limiti na več nivojih (po izdajateljih, vrstah poslov, regijah itd.), ki jih banka sproti prilagaja razmeram na finančnih trgih in poslovni strategiji. Poleg tega ima banka sprejete tudi limite največje dovoljene izgube. Banka sklepa posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna usmeritev na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih postavk in za stranke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi posli, ki se sklepajo s prvovrstnimi bankami, izpostavljenost tržnim tveganjem je zato iz naslova teh instrumentov nizka. Na področju valutnega tveganja banka vodi politiko izravnane valutne pozicije po posameznih tujih valutah. Uravnavanje valutne odprtosti v banki poteka preko promptnih poslov in poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na tujo valuto v okviru limitov. Limiti so nizki in namenjeni uravnavanju valutne odprtosti pri rednem poslovanju in niso namenjeni špekulativnim poslom. Banka izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja po standardiziranem pristopu. Banka bo v letu 2015 kupovala finančne instrumente zgolj z namenom uravnavanja obrestnega in likvidnostnega tveganja. Obrestno tveganje Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja banke gibanju obrestnih mer predvsem zaradi neujemanja zapadlosti naložb in virov sredstev banke oziroma neujemanja vrste obrestne mere ali obdobja, v katerem se obrestna mera ponovno določi. Izpostavljenost obrestnemu tveganju tako vpliva na višino neto obrestnih prihodkov banke in tudi na ekonomsko vrednost njenega kapitala. 32 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Banka za znižanje višine obrestnega tveganja uporablja klasične bilančne posle in posle z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso namenjeni špekulativnemu trgovanju, ampak so namenjeni varovanju posameznega posla. Skladno z MSRP banka sklenjene obrestne izvedene finančne instrumente vrednoti po pošteni vrednosti, kar lahko predstavlja pomemben vpliv na izkaz poslovnega izida. Banka je zato uvedla računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji (hedge accounting), s čimer dosega manjšo nestanovitnost poslovnega izida iz naslova sprememb poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, katerih namen je varovanje tveganja. Banka vsake tri mesece oceni interno kapitalsko potrebo za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova obrestnega tveganja v bančni knjigi v skladu s sprejeto metodologijo. Banka bo v letu 2015 nadalje zapirala obrestne razmike z bilančnimi instrumenti in s sklepanjem obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, pri čemer bo zmanjševala vpliv na izkaz poslovnega izida z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti. To nastopi, kadar banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je primorana pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški. Sem sodi še tržno likvidnostno tveganje, ki nastopi, kadar finančnih instrumentov ni mogoče odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno. S časovnega vidika ločimo upravljanje operativne likvidnosti in upravljanje strukturne likvidnosti. Banka skrbi za učinkovito upravljanje operativne in strukturne likvidnosti, ki predstavlja upravljanje denarnih tokov za izbrani časovni interval ob upoštevanju likvidnosti razpoložljivih sredstev in stabilnosti virov likvidnosti. Upravljanje denarnih tokov operativne in strukturne likvidnosti temelji na simulacijah zapadlosti virov likvidnosti in dospelosti sredstev ob upoštevanju takojšnje unovčitve sredstev. Na področju operativne likvidnosti banka razpolaga z zadostno višino likvidnostnih rezerv, ki banki omogoča poravnavanje zapadlih obveznosti v krajšem časovnem obdobju, ko običajni viri likvidnosti niso razpoložljivi oziroma ne zagotavljajo zadostne višine likvidnosti. Na področju strukturne likvidnosti banka skladno s Sklepom o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnosti bank in hranilnic banka zagotavlja ustrezen količnik likvidnosti, s katerim se ustvarja potrebna rezerva v obliki presežka strukturne likvidnosti. Skladno s Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, banka kvartalno izvaja scenarije izjemnih likvidnostnih razmer. Na osnovi rezultatov stresnih scenarijev ima banka opredeljene ciljne kazalnike in limite obvladovanja likvidnostnega tveganja. S stresnimi scenariji banka določi strukturo in minimalno višino likvidnostne rezerve ter opredeli krizni načrt za ravnanje banke že v času prvih znakov likvidnostne krize. Z limitnim sistemom banka zasleduje tudi cilj čim večje razpršenosti virov. Z razpršenostjo virov likvidnosti s poudarkom na dolgoročnih virih likvidnosti, banka sledi cilju optimalne likvidnostne vrzeli, kot razlike med sredstvi in viri likvidnosti v določenem časovnem intervalu. V letu 2014 je banka upravljala z likvidnostnim tveganjem v skladu s sprejeto politiko, vendar v spremenjenih okoliščinah dostopa do likvidnih sredstev. Banka ni imela težav z operativno likvidnostjo, saj je z zagotavljanjem ustrezne višine likvidnostne rezerve (visoko likvidna sredstva, ki so hkrati tudi primerna za zavarovanje obveznosti pri ECB in na medbančnem repo trgu) uravnavala potrebno raven operativne likvidnosti. 33 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Več aktivnosti je namenila zagotavljanju ustrezne razpršenosti virov likvidnosti, s katero je sledila cilju optimalne strukture virov likvidnosti s poudarkom na stabilnih virih likvidnosti. Ob tem je sledila cilju zagotavljanja ustreznega razmerja med krediti nebančnega sektorja in depoziti nebančnega sektorja. Uredba o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja na področju likvidnostnega tveganja uvaja naslednje novosti: izpolnjevanje količnika likvidnostnega kritja (LCR, Liquidity Coverage Ratio), količnika neto stabilnega financiranja (NSFR, Net Stable Funding Ratio) in dodatne metrike za spremljanje likvidnosti. Banka je v letu 2014 poročala nabor postavk za LCR in NSFR, medtem ko se poročanje likvidnostnih metrik uvaja tekom leta 2015. Operativno tveganje Operativno tveganje predstavlja tveganje izgub kot posledice neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov. Hitri razvoj in značilnosti finančnega sistema zahtevajo vzpostavljanje trdnega in zanesljivega sistema prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem. Pri opredelitvi načina prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem banka upošteva svojo velikost in razvitost ter naravo in kompleksnost poslovnih dejavnosti. Banka je izdelala celovito sliko svoje potencialne izpostavljenosti na tem področju po poslovnih procesih, ki temelji na prikazu izpostavljenosti po kategorijah operativnega tveganja, pogostosti nastanka, učinkih tveganja ter kontrolnega okolja. Banka ima izdelan katalog operativnih tveganj, ki jih je identificirala ter matriko povezav organizacijskih enot. Banka izračunava kapitalsko zahtevo za operativno tveganje po enostavnem pristopu. Vsake tri mesece ocenjuje tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova operativnega tveganja v skladu s sprejeto metodologijo. Neprekinjeno poslovanje banke ureja pravilnik, ki določa postopke, aktivnosti ter procese delovanja in organiziranja ob nastanku kriznih razmer, ki so del operativnih tveganj. Namen načrtov neprekinjenega poslovanja je zagotoviti varnost zaposlenih in komitentov ter ob nastanku kriznih razmer vzpostaviti nemoteno delovanje ključnih poslovnih procesov v najkrajšem možnem času na primarni ali sekundarni lokaciji. Za poslovne procese v banki so izdelani načrti izvajanja procesa ob nedelovanju informacijske podpore. Cilj organiziranega delovanja je zmanjšanje poslovne in finančne škode, ki bi nastala ob opustitvi aktivnosti in postopkov, opredeljenih v načrtih neprekinjenega poslovanja v banki in okrevalnem načrtu izvajanja aktivnosti za obnovitev procesov. Kapital in kapitalska ustreznost Banka mora pri svojem poslovanju vedno razpolagati z ustrezno višino kapitala, odvisno od obsega in vrste storitev, ki jih banka opravlja, ter od njene strategije. Ustrezna kapitalska osnova predstavlja varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju. Kapital vsake banke mora za potrebe pokrivanja nepričakovanih izgub vedno dosegati najmanj znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno, tržna in operativno tveganje, kapitalska ustreznost, ki predstavlja razmerje med kapitalom in vsoto tveganju prilagojenih postavk, pa mora vedno znašati najmanj 8 %. Upravljanje kapitala in kapitalske ustreznosti banke temelji na sprejeti strategiji in politiki prevzemanja in upravljanja s kapitalskim tveganjem ter poslovnih načrtih, ki se izražajo v potrebah po zadostni višini regulatornega kapitala. Z namenom ocenjevanja sposobnosti prevzemanja tveganj banka izdeluje projekcije gibanja kapitala in kapitalskih zahtev ter projekcije interne ocene kapitala in kapitalskih potreb za obdobje petih let v skladu z načrtom prestrukturiranja banke. 34 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Banka skrbi za zmanjšanje naložb z večjo porabo kapitala (na področju kapitalskih zahtev za kreditno in tržna tveganja), kapitalske zahteve za kreditno tveganje znižuje tudi z vključevanjem nepremičnin (stanovanjskih in poslovnih) v izračun tveganju prilagojene izpostavljenosti. Banka je v letu 2014 nadaljevala z aktivnostmi za zmanjšanje kapitalskega tveganja in bila konec leta uspešno dokapitalizirana s strani države. S povečanjem osnovnega kapitala je zagotovljena dolgoročna kapitalska ustreznost banke. Količnik kapitalske ustreznosti po dokapitalizaciji banke na dan 31. decembra 2014 znaša 18,22 %. Podrobnosti so predstavljene v točki 5.4 Računovodskega poročila. Vsake tri mesece izračunava banka tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova kapitalskega tveganja v skladu s sprejeto metodologijo. Tveganje dobičkonosnosti Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo ali na nezmožnost banke, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti. Metodologija ugotavljanja tveganja dobičkonosnosti temelji na ugotavljanju ustreznosti strukture izkaza finančnega položaja, postavk izkaza poslovnega izida, obrestne marže, stroškovne učinkovitosti, donosnosti novih poslov ter donosnosti sredstev in kapitala. Zato se v banki mesečno izdelujejo kvantitativne in kvalitativne analize izkaza finančnega položaja, izkaza poslovnega izida, izkaza vseobsegajočega donosa in denarnega toka, ugotovitve pa se upoštevajo pri poslovnih odločitvah. V skladu s profilom tveganja banke se tveganje dobičkonosnosti uvršča med višje ocenjena tveganja, za katere se izračunavajo kapitalske potrebe v skladu s predpisano metodologijo. Strateško tveganje Cilj upravljanja s strateškim tveganjem v banki je zmanjšanje tveganja izgube zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ali premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Banka ima skladno s sprejeto zavezo o združitvi z Abanko izdelane strateške usmeritve samo za leto 2015, za nadaljnja štiri leta pa je izdelana strategija za združeno banko. Uresničevanje strateških usmeritev bo banka redno spremljala s ciljem sprejemanja pravilnih poslovnih odločitev in pravočasnega prepoznavanja povečanega tveganja. Strateške usmeritve se izvajajo na vseh nivojih banke in so ustrezno podprte z vsemi potrebnimi izračuni ter kadrovskimi in tehnološkimi zmožnostmi. Tveganje ugleda Tveganje ugleda je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki. Da bi bil ugled banke, kot ga dojema zainteresirana javnost, kar najbolj primeren za doseganje poslovnih ciljev banke, je upravljanje z ugledom strateška naloga banke kot celote in ne le njenega posameznega dela. Največja pozornost je namenjena delu s komitenti ter stikom z nadzornimi institucijami, potencialnimi investitorji in ostalimi javnostmi. Banka obvladuje tveganje ugleda tako, da zagotavlja varno, kvalitetno in stabilno poslovanje, uprava in nadzorni svet ravnata v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi korporativnega upravljanja. Banka zagotavlja transparentnost poslovanja, izvaja monitoring medijske podobe, sistematično komunicira z različnimi javnostmi, skrbno upravlja z zaposlenimi, je 35 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 družbeno odgovorna. Posebno pozornost banka namenja komunikaciji s komitenti, poslovnimi partnerji, lastniki, investitorji in ostalimi zainteresiranimi javnostmi. Proces ICAAP Banka ima vzpostavljen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (v nadaljevanju ICAAP, Internal Capital Adequacy Assessment Process), ki: - temelji na ugotavljanju, merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih tveganj; - omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju do profila tveganosti banke; - je ustrezno vključen v sistem upravljanja (pri sprejemanju poslovnih odločitev, na področju upravljanja s tveganji idr.). Banka za potrebe ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala izračunava interne ocene kapitalskih potreb pri tistih tveganjih, ki jih skozi profil tveganja oceni kot pomembna ali v postopkih ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj ugotovi, da lahko pomembno vplivajo na poslovanje banke in mora zanje zagotavljati ustrezno višino kapitala. Banka izračunava interno oceno kapitala in kapitalskih potreb vsake tri mesece. Izračun, ki ga obravnava Odbor za tveganje, nato posreduje v obravnavo in potrditev na Odbor za upravljanje z bilanco banke (v nadaljevanju ALCO, Assets and Liabilities Committee). Banka je ponovno ocenila višino izpostavljenosti pomembnejših poslovnih aktivnosti do posameznih tveganj ter kakovost kontrolnega okolja, izračunala profil tveganja banke in izdelala matriko tveganj. Na podlagi profila tveganja, izdelanega decembra 2014, je banka najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledijo tveganje dobičkonosnosti, strateško, likvidnostno, operativno tveganje, tveganje ugleda, obrestno in kapitalsko tveganje ter tržna tveganja. Trend padanja profila tveganja se je v letu 2014 zaustavil, vendar izračunan profil tveganja še vedno odstopa od želenega profila tveganja banke, opredeljenega v Strategiji prevzemanja in upravljanja s tveganji. Kljub pozitivnim trendom v gospodarstvu, je v prihodnjem letu planirana združitev z Abanko Vipa d.d., kar s seboj prinaša določene negotovosti in tveganja. 8.5 Notranja organizacija in upravljanje s kadri Banka v vsem obdobju poslovanja skrbi za svoj nadaljnji razvoj, ki ji ga omogočajo vlaganja v učinkovito informacijsko podporo, poslovno mrežo in kadrovski potencial. Notranja organizacija Organizacijska struktura Banka je organizirana kot celovit organizacijski sistem. Oblikovani so štirje glavni odločitveni nivoji, in sicer uprava banke, dva izvršna direktorja, direktorji sektorjev in vodje služb ter vodje poslovnih enot in oddelkov. Z dobro razvito poslovno mrežo je prisotna v vseh večjih krajih celjske regije, v Ljubljani, kot finančnem središču Slovenije, ter v Mariboru in Kopru. Poslovne enote ima odprte samo na območju Slovenije. Ob koncu leta 2014 je v okviru devetih poslovnih enot delovalo 8 poslovalnic in 20 agencij za fizične osebe ter 5 poslovalnic za pravne osebe (mikro, SME) in samostojne podjetnike. Organizacijske spremembe V letu 2014 so organizacijske spremembe sledile predvsem načrtu prestrukturiranja, ki je bil posredovan Evropski komisiji. Z namenom razbremenitve poslovne mreže je bil oblikovan ločen oddelek neposredne podpore komercialnim poslom. Oblikovan je bil tudi samostojni oddelek podpore trženju, razvoja produktov in storitev, ki je prevzel razvojne in trženjske naloge na področju 36 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 komerciale. Na ta način lahko enote poslovne mreže opravljajo izključno komercialno funkcijo. S ciljem zmanjšanja vodstvenih nivojev in večje usmerjenosti v komercialno področje sta bili reorganizirani tudi Glavna podružnica Ljubljana in Poslovna enota Maribor. Izvajanje storitev telefonske centrale je bilo preneseno v zunanje upravljanje. Sistemizacija delovnih mest Za zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja poslovnih procesov so bila v poslovni mreži poenotena delovna mesta z namenom oblikovanja univerzalnega delovnega mesta osebnega bančnega svetovalca. Pogoj za razporeditev zaposlenih na novo delovno mesto je bil uspešno opravljen interni preizkus znanja, ki ga je opravilo 27 zaposlenih od 45 potencialnih kandidatov. Proces upravljanja z dokumentacijo Banka je v letu 2014 pristopila tudi k elektronskemu upravljanju z dokumentacijo. V prvi fazi so se izvajale aktivnosti na področju uvedbe novega načina likvidacije faktur in sprejemanja sodne pošte in izvršb v elektronski obliki. Oba procesa sta bila implementirana v mesecu februarju 2015. Upravljanje z nepremičninami Banka zaradi prenehanja poslovanja nekaterih poslovnih enot v preteklih letih prazne poslovne prostore prodaja. V decembru 2014 je prodala poslovne prostore v Preboldu. Za vse poslovne prostore, ki jih daje v najem ali so predmet prodaje, je pridobila energetske izkaznice. Do konca leta 2014 so bile energetske izkaznice nameščene tudi na večino ostalih nepremičnin v lasti banke, manjši del bo nameščen najkasneje do konca marca 2015. Upravljanje s kadri Gibanje števila zaposlenih Kadrovska politika se je v letu 2014 prilagajala poslovnim razmeram. Število zaposlenih se je postopoma zmanjševalo, v primerjavi z letom 2013 za 6,4 %. Na dan 31. decembra 2014 je bilo v banki zaposlenih 468 delavcev, povprečno je imelo v letu 2014 v banki delo 497 delavcev. Delovno razmerje je v letu 2014 prenehalo 33 delavcem, od tega 29 za nedoločen čas in 4 za določen čas. Na novo je bil zaposlen 1 delavec za določen čas. Razlogi prenehanja delovnega razmerja delavcev so bili v večini primerov poslovne narave. Stopnja fluktuacije je v letu 2014 znašala 6,25 % in je bila za 1,53 odstotne točke višja kot v letu 2013. Struktura zaposlenih po starosti in spolu Povprečna starost zaposlenih je znašala 46,6 let in se je zvišala v primerjavi z letom 2013, ko je znašala 46,0 let. Prevladovala je starostna skupina med 51 in 55 letom. Visoka povprečna starost zaposlenih je na eni strani posledica dejstva, da ima banka dolgoletno tradicijo in na drugi strani posledica restriktivne kadrovske politike v zadnjih letih. Povprečna delovna doba zaposlenih v banki je znašala 21,4 let, povprečna skupna delovna doba pa 24,5 let. V strukturi zaposlenih po spolu imajo ženske prevladujoč delež in so v letu 2014 v strukturi zaposlenih predstavljale 78 %. V zadnjih nekaj letih se struktura po spolu bistveno ne spreminja. Izobrazbena struktura zaposlenih Banka namenja veliko pozornost znanju in izobrazbi, kar potrjuje podatek, da ima 4,9 % zaposlenih zaključen podiplomski študij in 60,7 % višjo, visoko strokovno oziroma univerzitetno izobrazbo. Izboljšanje izobrazbene strukture banka podpira z delnim financiranjem študija ter z možnostjo razporejanja sodelavcev po zaključenem študiju na delovna mesta, ki jim omogočajo osebnostni in strokovni razvoj. V primerjavi z letom 2013 se je delež visokošolske izobrazbe povečal za 2,8 %. 37 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Zaposleni z omejeno delovno zmožnostjo Delež zaposlenih z omejeno delovno zmožnostjo (invalidov II. in III. kategorije) predstavlja 2,1 % in se je v primerjavi z letom 2013 znižal za 1,3 odstotne točke, predvsem zaradi prenehanja delovnega razmerja delavcev – invalidov. Dve tretjini sodelavcev z omejeno delovno zmožnostjo je zaposlenih v poslovni mreži. Sredstva iz naslova oprostitve in ugodnosti pri plačevanju prispevkov zaradi zaposlovanja invalidov banka porablja za delno kritje stroškov plač invalidov. Spremljanje, razvoj in napredovanje zaposlenih V letu 2014 so bili opravljeni letni razvojni razgovori, ki so osnova za oceno razvojnega potenciala posameznika, opredelitev ključnih kadrov ter za izdelavo načrta izobraževanja, tako za posameznike, kot skupine zaposlenih. Na osnovi ocene letne delovne uspešnosti je napredovalo približno 2 % zaposlenih (vertikalno in horizontalno napredovanje). S ciljem ugotavljanja kariernega potenciala zaposlenih je bilo izvedeno testiranje z namenom oblikovanja kadrovske baze za razporejanje zaposlenih na ustrezna delovna mesta. V testiranje je bilo vključenih 10 % sodelavcev. Na osnovi podatka o ugotovljenem kadrovskem potencialu in oceni preteklega dela je napredovalo približno 1 % zaposlenih, del zaposlenih pa je bil razporejen na druga delovna mesta. V okviru notranjega upravljanja in v skladu z zahtevami smernic EBA (European Banking Authority – Evropski bančni organ) sta bili v preteklem letu sprejeti politiki za ocenjevanje primernosti članov organov vodenja in nadzora ter nosilcev ključnih funkcij. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih V letu 2014 so se zaposleni udeležili 147 internih in eksternih izobraževalnih akcij. Banka je bistveno bolj spodbujala izvajanje internega izobraževanja oziroma prenos znanja (tailor-made) med zaposlenimi, saj se je na ta način v izobraževanje lahko vključilo večje število zaposlenih. Izobraževanje je zajemalo produktna znanja, poznavanje aplikacij, zakonodajno področje, finančno področje, kakor tudi praktična znanja. Motivacija in nagrajevanje V internih aktih banke je med drugim zapisana tudi politika nagrajevanja. Plačni sistem vključuje fiksni in variabilni del plače. Variabilni del plače je namenjen nagrajevanju zaposlenih z nadpovprečnimi delovnimi rezultati. Nagrajevanje se izvaja mesečno na osnovi ocenjevanja sodelavcev po kriterijih in merilih, določenih v internem aktu (kvaliteta, količina, gospodarnost, inovativnost, prizadevnost pri delu). Banka nagrajuje najboljše komercialiste, zaposlene na področju poslovanja s prebivalstvom skladno z modelom, ki je prilagojen tako poslovanju banke, kot uspešnosti posameznika. Nagrajevanje se izvaja kvartalno, v letu 2014 je nagrado prejelo povprečno po 16 zaposlenih. Nagrajuje se tudi vodenje in sodelovanje v projektih ter delovnih skupinah. Študentsko in agencijsko delo Preko zaposlitvene agencije je bilo zaposlenih povprečno 5 delavcev, vsi na področju poslovne mreže. Delo preko študentskega servisa je v povprečju opravljalo 7 študentov, pretežno na področju tajniških in drugih operativnih del. Certifikat »Družini prijazno podjetje« Banka je ponosna na dejstvo, da je imetnik certifikata »Družini prijazno podjetje«. Zato veliko pozornosti posveča družinam in usklajevanju službenega in družinskega življenja zaposlenih. Med 15 ukrepi, ki jih je sprejela, posebej izpostavlja otroški časovni bonus, novoletno obdarovanje otrok in obdaritev novorojenca. 38 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Skrb za zaposlene Banka načrtno spremlja zdravstveno stanje zaposlenih, kar je tudi zakonska obveza. V letu 2014 je obdobni zdravniški pregled opravilo več kot 40 % zaposlenih. V preteklem letu so bila pripravljena navodila in kriteriji za dodeljevanje solidarnostne pomoči zaposlenim, solidarnostno pomoč je bila dodeljena 4 zaposlenim. V mesecu oktobru 2014 je bila podpisana tudi hišna kolektivno pogodba. 8.6 Informacijska podpora Temeljni cilj področja informatike je zagotavljanje nemotenega delovanja informacijske podpore. Hkrati so bile aktivnosti usmerjene tudi v programiranje posameznih novih rešitev, v sodelovanje pri nekaterih večjih projektih ter v izvajanje nadgradenj in prilagoditev obstoječe komunikacijske strojne in programske opreme. Delo na projektnih nalogah Delo na projektu optimizacije procesov kartičnega poslovanja je bilo v januarju 2015 zaključeno, nadaljnji razvoj se bo izvajal linijsko. Obsežna dela so se izvajala na področju zagotovitve COREP in FINREP poročanja po metodologiji EBA-DPM (European Banking Authority Data Point Model). Nova poročila so se že uspešno poročala. Skladno z zahtevo Banke Slovenije je bila izdelana nova aplikacija za poročanje o tokovih likvidnosti. Tudi to poročanje uspešno teče že od 1. aprila 2014. Izdelana je bila rešitev za natančnejšo evidenco nepremičnin, vključno z njihovim prevrednotenjem. Gre za etapni razvoj s sprotnim testiranjem, predvidena je rešitev za interaktivni vnos podatkov. V podatkovnem skladišču je bila posledično potrebna popolna prenovitev modula za določanje zavarovanj. Zaradi interesa po vključevanju večjega števila izdajateljev e-računov je bila v letu 2014 nadgrajena podpora za sprejem e-računov preko več kanalov. Prenos poslov v zunanje izvajanje V letu 2014 je bilo v sklopu racionalizacije poslovanja, izvajanje tiskanja in kuvertiranja preneseno v zunanje izvajanje. V ta namen je bila izdelana podpora za pripravo in izmenjavo dokumentov. Projekt je bil sredi leta v celoti zaključen. K zunanjemu partnerju je bilo preneseno tudi upravljanje s POS terminali. Aktivnosti za zmanjšanje IT tveganja Za zmanjševanje IT (Information Technology) tveganja se redno mesečno poroča o uspehu namestitev varnostnih popravkov na bančni opremi, redno tedensko pa se izvaja poročanje o motnjah v delovanju ključnih računalniških in komunikacijskih sistemov z napovedjo planiranih posegov. Banka je nadaljevala tudi z uvajanjem nadzornega sistema, ki med drugim zagotavlja neposredno obveščanje skrbnikov v primeru nepravilnega delovanja ali pojava preobremenitev nadziranih sistemov. 39 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 8.7 Trajnostni razvoj in družbena odgovornost Trdni temelji uspešnega bančnega poslovanja, ki jih je banka postavila pred skoraj poldrugim stoletjem, utrjujejo odlično sodelovanje banke s partnerji in okoljem, v katerem se nahaja. V časih, ko svet zaznamujejo hitre spremembe, je strateško usmerjena komunikacija ključna za uspešno delovanje na trgu, zato uprava banke skrbi za proaktivno in transparentno komuniciranje z vsemi zainteresiranimi javnostmi, vzpostavljene pa ima tudi vse mehanizme obvladovanja tveganj. Premišljene, a hitre odločitve vodilnih, strokovnih in motiviranih sodelavcev omogočajo, da banka zadovolji vsa pričakovanja. Prilagaja se tržnim razmeram ter različnim potrebam posameznikov in gospodarskih družb. Zanesljiv bančni servis z razvejano mrežo poslovalnic in sodobnimi bančnimi potmi zagotavlja ponudbo storitev, ki jih stranke pričakujejo. Vpetost v ožje in širše okolje je pomembno za uspešno poslovanje, kvalitativni razvoj in napredek banke, zato se aktivno in odgovorno vključuje v družbeno okolje. V skladu z vizijo in strategijo vlaga v okolje, v katerem deluje. S pokroviteljskimi sredstvi podpira šport in kulturo, sodeluje v številnih dobrodelnih prireditvah, aktivno se vključuje tudi na področju družbeno-socialne dejavnosti, saj se zaveda, da je uspešnost in učinkovitost poslovanja odvisna tudi od podpore okolja in zaupanja interesnih skupin. Poleg sodelovanja z raznimi kulturnimi, humanitarnimi in športnimi društvi banka podporo namenja Muzeju novejše zgodovine, v okviru katerega deluje Hermanov brlog, edini otroški muzej v Sloveniji, Pelikanovemu ateljeju, vsa leta podpira Slovensko ljudsko gledališče Celje, Zavod Celeia, in ostale ustanove ter podjetja, ki organizirajo številne kulturne in športne dogodke. Pri poslovanju izkazuje posebno skrb depriviligiranim skupinam strank, saj ima posebne ugodnosti za upokojence, študente, humanitarne in druge organizacije, še vedno pa na osnovnih šolah vzdržuje šolske hranilnice. S tem želi prispevati k razvoju vrednot, ki so povezane z bančništvom. Svojim poslovnim partnerjem banka omogoča investiranje v ekološke projekte, v izgradnjo čistilnih naprav, izvajanje socialnih in družbeno odgovornih projektov. Pri nabavi materialov skrbi, da so okoljsko varni, ločuje odpadke, zbira odpadni papir in kartuše, ter ima centralno krmiljeno toplotno ogrevanje za racionalno porabo energije. 8.8 Trženjsko komuniciranje Trženjsko komuniciranje banke sta v letu 2014 zaznamovali dve ključni komunikacijski smernici: obeleževanje 150. obletnice delovanja banke, v drugi polovici leta pa intenzivnejše komuniciranje nove strateške pozicije banke. Predvsem v drugi polovici leta so bile tržno-komunikacijske aktivnosti usmerjene na regionalno področje širše celjske regije, natančneje, v tiste kraje in okolico krajev, kjer ima banka svoje poslovne enote, poslovalnice in bankomate. Večina aktivnosti se je zato izvajala v Savinjski regiji, kjer sta prepoznavnost banke in delež strank tudi največja. Še bolj pa se je preusmeritev fokusa na regionalno področje izrazila v trženjskem komuniciranju, saj je banka predvsem v drugi polovici leta 2014 začela intenzivneje izvajati komunikacijske akcije prav na tem področju. Povečevanje pozornosti regionalnemu področju se je najprej in najbolj opazno odrazilo s spremembo korporativnega slogana banke - iz "Tradicija dobrega dela" (slogan, ki je poudarjal tradicijo, 150 let in kakovost), v nov slogan "Vam blizu", ki je popolnoma spremenil komunikacijski fokus. 40 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Z novim sloganom je banka začela poudarjati svojo geografsko bližino strankam, hkrati pa se tako navzven kot navznoter zavezala k spremembam in izboljšavam, ki bodo storitve banke še bolj približale strankam. Izvedene so bile številne, tudi interne, komunikacijske aktivnosti, ki so poudarjale željo in voljo po spremembah storitev, pogojev in obnašanja banke v odnosih s strankami. Nova usmeritev je bila podprta s trženjsko-komunikacijsko korporativno kampanjo v jeseni. Komunikacijskim aktivnostim je banka proti koncu leta začela intenzivneje dodajati tudi produktna sporočila z jasnim namenom, da strankam sporoči, da jim ni blizu le v geografskem smislu, ampak tudi z izboljševanjem storitev in pogojev. 8.9 Delovanje službe notranje revizije Služba notranje revizije deluje skladno z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju kot samostojna štabna služba, podrejena neposredno upravi banke, na drugem organizacijskem nivoju vodenja. Služba je v rednem stiku z revizijskim odborom in tudi z nadzornim svetom. Zaposleni v službi se pri svojem podajanju mnenj, ocen in priporočil opirajo na uveljavljena mednarodna strokovna merila za notranje revidiranje in so neodvisni od drugih delov banke. Služba deluje skladno s kodeksom načel notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev. Zadnja presoja skladnosti delovanja službe notranje revizije s standardi je bila izvedena v obdobju november 2012 – januar 2013 (interval presoje je petletni), informacija o izvedbi presoje je javno objavljena na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Osnovna planska dokumenta službe za leto 2014 sta bila dinamični triletni strateški načrt in letni program dela. Dokumenta je sprejela uprava banke, soglasje k njima je dal nadzorni svet, ob predhodni obravnavi na revizijskem odboru. Dokumenta temeljita na profilu tveganja banke, letnem planu in strategiji banke ter temeljnih značilnosti okolja, v katerem banka deluje. Načrtovanje dejavnosti službe podrobneje opredeljujejo šestmesečni operativni delovni načrti, ki jih sprejema uprava banke. Za tekoče spremljanje delovanja službe uprava banke sprejema šestmesečna in letna poročila, kjer so predstavljene opravljene aktivnosti službe s poudarkom na najpomembnejših ugotovitvah, vključno s pregledom izdanih in realiziranih priporočil. Nadzorni svet se je s poročili seznanil, obravnaval jih je tudi revizijski odbor, posvetovalni organ nadzornega sveta, ki se je v letu 2014 tekoče seznanjal z opravljenimi aktivnostmi službe. Nadzorni svet je bil redno seznanjen s pregledi zunanjih institucij nadzora in z aktivnostmi banke zaradi prejetih zahtev Banke Slovenije. Letno poročilo o notranjem revidiranju Banke Celje d.d. z mnenjem Nadzornega sveta Banke Celje d.d. obravnava tudi skupščina delničarjev. Naloge službe so zakonsko določene in so povezane z ugotavljanjem kakovosti obvladovanja vseh vrst tveganj (z ustreznim vzpostavljenim sistemom notranjih kontrol), izvajanjem nadzora nad spoštovanjem pravnih predpisov in internih določil ter nad spoštovanjem načel racionalnega poslovanja. Za spremljanje realizacije priporočil po opravljenih notranjih revizijah je uvedeno najmanj dvostopenjsko poročanje upravi banke: najprej po vsaki opravljeni notranji reviziji, nato pa vsaj še eno celovito letno poročanje o realizaciji vseh danih priporočil. Celovita spremljava uresničevanja letnega programa dela je omogočena z vzpostavljenim krovnim sistemom primerjave plana in realizacije notranjih revizij. 41 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Služba koordinira aktivnosti izbora zunanjega revizorja (preko uprave banke, revizijskega odbora in nadzornega sveta) za odločanje na skupščini delničarjev banke. Okvirni letni program dela je v letu 2014 predvideval revidiranje 22 poslovnih področij banke in dokončanje štirih notranjih revizij iz leta 2013 ob predpostavki, da ne bo izrednih nalog v velikem obsegu (skupaj 26 notranjih revizij). Poudarek je bil na revidiranju kreditnega in likvidnostnega tveganja. Dejansko je bilo do konca februarja 2015 izvedenih 17 rednih načrtovanih notranjih revizij, dokončane so bile štiri notranje revizije iz leta 2013, izvedenih je bilo tudi šest izrednih reviziji (skupaj 27 revizij); ena notranja revizija je bila še v teku, ena notranja revizija ni bila izvedena, ker je zaposlenemu v notranji reviziji v novembru prenehalo delovno razmerje, dve notranji reviziji pa nista bili izvedeni, ker izvedba zaradi spremenjenih okoliščin v poslovanju banke ni bila smiselna. Revizija implementacije novih bančnih produktov se ob njihovi uvedbi obvezno izvaja, v letu 2014 ni bilo uvedbe novih produktov. Služba je opravila tudi 20 neformalnih svetovalnih poslov z namenom prispevati k boljšemu delovanju banke kot ustanove. Najpomembnejša področja poslovanja, ki so bila v letu 2014 revidirana, so: področje obvladovanja kreditnega tveganja v najširšem smislu, upravljanje s kapitalskim tveganjem, kvaliteta upravljanja informacijskih sistemov z več vidikov in področje spoštovanja nove, spremenjene zakonodaje. Pri vseh notranjih revizijah in pregledih je bilo najbolj poudarjeno: ugotavljanje postopkov, vgrajenih za obvladovanje tveganj, ugotavljanje dejanskega stanja v primerjavi z evidentiranim, kakovost vzpostavljenih sistemov notranjih kontrol, pravočasnost izterjevalnega postopka in ustreznost zavarovanj, skladnost poslovanja z zakonodajo in notranjimi pravili, operativna tveganja na področju opremljenosti z informacijsko tehnologijo, možnosti za izboljšanje obstoječih postopkov, vse z namenom nadaljnjega dviga kakovosti delovanja banke in s tem prispevka k dodani vrednosti. Pri svojem delu so notranji revizorji pogosto sodelovali z oddelkom za skladnost poslovanja. V službi notranje revizije je naloge revidiranja v letu 2014 do novembra opravljalo pet zaposlenih (vključno z vodjo službe), konec novembra je delovno razmerje prenehalo enemu zaposlenemu z nazivom pooblaščenega revizorja. Ob poteku mandata konec leta 2014 je bila na delovno mesto vodje službe od 1. januarja 2015 imenovana nova zaposlena, magistra znanosti. En zaposleni ima naziv preizkušeni notranji revizor, eden ima licenco CISA (Certified Information System Auditor) in naziv preizkušenega revizorja informacijskih sistemov, je tudi magister znanosti. Vseh pet zaposlenih ima najmanj visoko strokovno izobrazbo, en zaposleni ima licenco za zavarovalnega posrednika, dva pa evropski bančni certifikat. Izobraževanje notranjih revizorjev je bilo tudi v letu 2014 permanentno prisotno – znanja so pridobivali na področju notranjega revidiranja, bančnega poslovanja, veščin s področja informacijske tehnologije, preprečevanja pranja denarja, upravljanja s tveganji in korporativnega upravljanja. 42 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 9 ORGANI UPRAVLJANJA BANKE SKUPŠČINA DELNIČARJEV BANKE REVIZIJSKI ODBOR NADZORNI SVET KOMISIJA ZA PREJEMKE KREDITNI ODBOR UPRAVA BANKE LIKVIDNOSTNA KOMISIJA KOLEGIJ BANKE ORGANIZACIJSKE ENOTE ODBOR ZA UPRAV. Z BILANCO BANKE - ALCO DRUGI ODBORI IN KOMISIJE 43 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 10 ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE UPRAVA BANKE Predsednik uprave Davorin Leskovar SEKTOR FINANČNIH TRGOV Član uprave mag. Aleksander Vozel SLUŽBA NOTRANJE REVIZIJE Pooblaščenec za PPDFT Pooblaščenec za restrukt. Svetovalec za IT IZVRŠNI DIREKTOR IZVRŠNI DIREKTOR SEKTOR INFORMATIKE SEKTOR PRAVNIH POSLOV IN SKLADNOSTI POSLOVANJA SEKTOR POSLOVANJA Z GOSPODARSKIMI DRUŽBAMI SEKTOR RAČUNOVODSTVA ODDELEK PODPORE TRŽENJU, RAZVOJA PROD. IN STOR. SEKTOR UPRAVLJANJA S TVEGANJI SEKTOR POSLOVNE MREŽE SEKTOR PLAČILNEGA PROMETA IN SPREMLJAVE POSLOVANJA SLUŽBA SPLOŠNIH POSLOV SLUŽBA UPRAVLJANJA S KADRI IN ORGANIZACIJO POSLOVNA ENOTA ZA PREBIVALSTVO CELJE POSLOVNA ENOTA ZA PO IN SP CELJE POSLOVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE POSLOVNA ENOTA HMEZAD ŽALEC POSLOVNA ENOTA ŠENTJUR POSLOVNA ENOTA LAŠKO POSLOVNA ENOTA ROGAŠKA SLATINA POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KOPER 44 SEKTOR ZA RESTRUKTURIRANJE IN IZTERJAVO TERJATEV Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 11 IZJAVA O UPRAVLJANJU Izjava o upravljanju banke je sestavljena skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in se nanaša na poslovno leto 2014, okvirno so predstavljene tudi pomembne spremembe, ki so se zgodile do dneva podpisa izjave. V točki 11.1 vsebuje izjavo uprave in nadzornega sveta banke o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb ter v točki 11.2 dodatna pojasnila skladno s petim in šestim odstavkom 70. člena ZGD-1. 11.1 Izjava uprave in nadzornega sveta Banke Celje d.d. o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb Banka Celje d.d., Celje, kot javna družba, katere obveznice so uvrščene v borzno kotacijo Ljubljanske borze d.d., posluje skladno z ZBan-1, ZGD-1 ter spoštuje določila Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI), Pravila Ljubljanske borze ter druge splošne predpise, ki urejajo vprašanja, ki jih obravnava tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb. Kodeks je javno dosegljiv na spletnih straneh Ljubljanske borze: http://www.ljse.si/ pod »za izdajatelje/predpisi, brošure, ceniki«. Banka spoštuje določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8. decembra 2009 (v nadaljevanju Kodeks) z nekaterimi odstopanji oziroma posebnostmi, ki so po posameznih točkah Kodeksa obrazložena v nadaljevanju. Odvisna družba Posest d.o.o. kot nejavna družba pri svojem poslovanju ne uporablja določil Kodeksa. Točka 1 Cilji banke so opredeljeni v letnem planu in strategiji banke, katere potrjuje nadzorni svet in niso posebej opredeljeni še v Statutu banke. Točka 2, 2.1 in 2.2 Banka nima oblikovane in sprejete politike upravljanja banke kot samostojnega dokumenta, ampak ima to področje urejeno v različnih internih dokumentih, tako kot to predpisujejo evropska bančna zakonodaja, ZBan-1, podzakonski akti Banke Slovenije, ZGD-1, ZTFI in drugi področni zakoni. Točka 4.2 Banka si je sicer želela, da bi večji in institucionalni delničarji javnost seznanjali z njihovo politiko upravljanja z naložbo v banki, vendar je bila slednja odločitev prepuščena njim samim. Banka je od 16. decembra 2014 v lastništvu enega delničarja, države RS, katera pa seznanja zainteresirano javnost s svojo naložbo. Točka 5.2 (drugi odstavek) Banka posebej ni objavljala stroškov, ki so nastali v povezavi z zbiranjem pooblastil. Slednji stroški so bili vključeni v stroške organizacije in izvedbe vsakokratne skupščine. Banka je od 16. decembra 2014 v lastništvu delničarja, države RS. Točka 5.4 Delnice banke ne kotirajo na borzi. Točka 5.5 V zadnjem skupščinskem predlogu za imenovanje članov nadzornega sveta banke so podani vsi zakonsko zahtevani podatki, drugi podatki so javno dosegljivi. 45 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Točka 5.6 Banka je skladno z uveljavljeno prakso, člane nadzornega sveta praviloma volila skupinsko. Točka 5.7 O politiki plačil uprave banke odloča nadzorni svet na predlog Komisije za prejemke. Točka 5.8 Skupščina banke ločeno odloča o uporabi bilančnega dobička in ločeno o podelitvi razrešnice, vendar o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu odloča z enotnim glasovanjem. Točka 5.9 Računovodski izkazi so del letnega poročila, s katerim se, skupaj z revizorjevim mnenjem, seznani skupščina banke. Predstavnika pooblaščenega revizorja banke se na skupščino ne vabi. V kolikor bi bila skupščina pooblaščena za sprejem letnih računovodskih izkazov, bi bil na sejo povabljen tudi predstavnik pooblaščenega revizorja. Točka 8.12 Nadzorni svet v svojem poročilu zajema vse zahteve sklepa Banke Slovenije o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta in poskuša zajeti čim več informacij, ki bi ustrezno predstavile njegovo delovanje med letom. Priporočila točke 8.12 Kodeksa se upoštevajo v največji možni meri. Točka 11 Nadzorni svet v dosedanjem delu še ni imenoval sekretarja nadzornega sveta. To delo opravlja, v skladu z dogovorom med upravo in nadzornim svetom, ustrezna strokovna služba v banki. Točki 16.5 in 16.6 Banka nima opcijskega načrta in primerljivih finančnih instrumentov kot obliko izplačila variabilnih prejemkov članov uprave banke. Točka 20.2 Posamezna področja komuniciranja so bila do sedaj urejena s posameznimi internimi akti, banka pa si bo v prihodnje prizadevala to področje urediti v skladu s priporočilom. Točka 20.3 Banka do 16. decembra 2014 ni imela posebnega notranjega akta v zvezi z omejitvami in razkritji trgovanja z delnicami banke. Banka nima lastnih delnic. Točka 20.4 Banka pri pomembnejših objavah za delničarje in javnost upošteva zakonsko določene roke, zato nima izdelanega koledarja pomembnejših objav. Banka bo v prihodnje stremela k upoštevanju tega priporočila. Točka 22.2 Banka nima posebnega trajnostnega poročila, to področje je delno vsebovano v letnem poročilu. Točka 22.3 Banka skladno z ZGD-1, ZBan-1 in ZTFI pristojne organe obvešča o pridobitvi kvalificiranega deleža. Točka 23 Izjava o upravljanju banke je sestavni del letnega poročila, ki je objavljeno na spletnih straneh banke. 46 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 11.2 Dodatna pojasnila, skladna s petim in šestim odstavkom 70. člena ZGD-1 11.2.1 Opis glavnih značilnosti notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja Banka ima ves čas svojega delovanja vzpostavljen lastni sistem notranjih kontrol, saj je dolžnost uprave banke, da s svojim delovanjem vsem poslovnim partnerjem, lastnikom in nadzornim institucijam zagotovi ustrezen sistem za obvladovanje tveganj. Sistem notranjih kontrol je povezan v zaključeno celoto v smislu krovnega akta, ki determinira vse razsežnosti kontrolnega delovanja. Sistem notranjih kontrol v banki mora biti oblikovan tako, da daje ustrezna zagotovila o naslednjih aktivnostih: - poslovanje banke mora biti vodeno z veliko skrbnostjo, potekati na osnovi sprejetega razvojnega plana banke, sprejete letne poslovne politike in finančnega načrta banke s ciljem dobičkonosnega poslovanja; - vse poslovne aktivnosti, ki lahko povzročijo povečanje obveznosti za banko, mora odobriti pooblaščena oseba, določena mora biti razmejitev odgovornosti; - sredstva morajo biti primerno varovana, terjatve zavarovane, obveznosti nadzirane; - oblikovati je potrebno strategijo in politike za upravljanje s tveganji, še posebej skrbno je potrebno spremljati kapitalsko ustreznost banke, likvidnostno, kreditno, obrestno in operativno tveganje, tveganje dobičkonosnosti ter tržna tveganja; - vzpostavljen mora biti sistem za preprečevanje izgub zaradi nepravilnosti predvsem v smislu hitrega odkrivanja prevar, zlorab, nepravilnosti oziroma napak; - sistem računovodskih evidenc mora zagotavljati zanesljive, pravočasne in popolne informacije; - zagotoviti je potrebno sistem za posredovanje zanesljivih, pravočasnih in popolnih informacij za poročanje lastnikom in zunanjim institucijam; - zagotoviti je potrebno nadzorovan sistem uvajanja novih finančnih storitev in novih bančnih produktov ter vstopa na nove trge. 11.2.2 Pomembna neposredna in posredna imetništva vrednostnih papirjev banke Kvalificirane deleže, kot jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, so v banki dosegale tri družbe, in sicer: - Nova Ljubljanska banka, ki je imela v lasti 208.499 navadnih delnic in s tem 40,99-odstotni delež glasovalnih pravic; - Slovenska odškodninska družba, ki je imela v lasti 47.592 navadnih delnic in s tem 9,36-odstotni delež glasovalnih pravic; in - NFD1 Investicijski sklad, ki je imela v lasti 46.820 navadnih delnic in s tem 9,21-odstotni delež glasovalnih pravic. Glasovalne pravice drugih lastnikov banke niso presegale kvalificiranih deležev, kot jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov. Z dne 16. decembra 2014 je 100 % delež banke pridobila Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) in je od tega dne edini delničar banke. 11.2.3 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice Delnice banke imetnikom ne zagotavljajo posebnih kontrolnih pravic. 47 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 11.2.4 Omejitve glasovalnih pravic Glasovalna pravica delničarjev se uresničuje glede na število delnic in s statutom ni omejena na določen delež ali določeno število glasov. Vsaka delnica zagotavlja na skupščini delničarjev en glas. Do glasovanja na skupščini delničarjev banke so upravičeni delničarji – imetniki delnic na ime z glasovalno pravico, ki so vpisani v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev banke. Sklicatelj skupščine delničarjev banke lahko omeji glasovalne pravice posameznemu delničarju, če je delničar delnice pridobil v nasprotju s predpisi. Dogovori, pri katerih so, s sodelovanjem banke, finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, ločene od lastništva delnic, ne obstajajo. 11.2.5 Pravila banke o: - imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora - spremembah statuta Pravila banke o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora ter o spremembah statuta so opredeljena v Statutu Banke Celje d.d. in Poslovniku za delo Nadzornega sveta Banke Celje d.d. Nadzorni svet ima po statutu največ sedem članov, ki jih imenuje in odpokliče skupščina delničarjev banke. Za člane nadzornega sveta ne morejo biti imenovane osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo v nadzornem svetu banke po ZGD-1, ZBan-1, oziroma drugi zakonodaji. Člani nadzornega sveta so imenovani za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. Mandatna doba članom nadzornega sveta se izteče z dnem zasedanja skupščine delničarjev v četrtem letu po izvolitvi. Ob predčasnem prenehanju mandata na skupščini delničarjev banke imenovanih članov nadzornega sveta je potrebno nadomestno imenovanje na naslednji skupščini delničarjev banke. Nadomestno imenovanje traja do poteka mandata prvotno imenovanega člana nadzornega sveta. Vsak član nadzornega sveta se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom treh mesecev. Pisno odpoved je potrebno poslati predsedniku nadzornega sveta, ob odpovedi predsednika nadzornega sveta pa njegovemu namestniku in upravi banke. Skupščina delničarjev banke lahko tudi pred potekom mandata odpokliče posamezne ali vse člane nadzornega sveta. Za veljavnost sklepa je potrebno, da je sklep sprejet z večino najmanj treh četrtin oddanih glasov pri glasovanju zastopanega osnovnega kapitala. Člani nadzornega sveta imenujejo revizijski odbor, komisijo za prejemke ter kadrovsko komisijo kot organe nadzornega sveta. Predsednika in člane uprave banke imenuje in razreši nadzorni svet. Za predsednika uprave banke in člana uprave banke je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje po ZGD-1 in ZBan-1. Predsednik in člani uprave banke so imenovani za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in člani uprave so lahko predčasno odpoklicani v skladu z veljavno zakonodajo. Vsak član uprave banke se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom šestih mesecev. Pisno odpoved je potrebno poslati predsedniku nadzornega sveta. 48 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 Statut se lahko spremeni s sklepom skupščine delničarjev banke, za katerega je potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut banke je bil v letu 2014 nazadnje spremenjen 16. decembra 2014. Skupščina delničarjev banke lahko pooblasti nadzorni svet za spremembe statuta, ki pomenijo uskladitev besedila z veljavno sprejetimi sklepi. 11.2.6 Pooblastila članov uprave banke Uprava banke je na osnovi vpisa spremembe statuta v sodni register z dne 12. junija 2013 ob soglasju nadzornega sveta banke v obdobju petih let po vpisu pooblaščena za enkratno ali večkratno povečanje osnovnega kapitala banke največ za 16.979.769,65 evrov (odobreni kapital), z izdajo največ 508.629 novih delnic. Banka lahko pridobiva in odsvaja lastne delnice v skladu z ZGD-1. O pogojih pridobivanja in odsvajanja lastnih delnic odloča uprava banke, ki mora o poslovanju z lastnimi delnicami obvestiti skupščino delničarjev banke. 11.2.7 Podatki o delovanju skupščine banke in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega uveljavljanja Skupščino delničarjev banke sklicuje uprava banke. Skupščina delničarjev banke se sklicuje najmanj enkrat na leto. Nadzorni svet skliče skupščino v naslednjih primerih: - če je ne skliče uprava vsaj enkrat na leto; - če uprava ne skliče skupščine na zahtevo manjšine v skladu z določbami statuta in ZGD-1. Skupščina delničarjev banke sklepa o: - uporabi bilančnega dobička in o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu; - sprejemu letnega poročila v primerih, določenih z ZGD-1; - imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta; - spremembah statuta; - ukrepih za povečanje oziroma zmanjšanje kapitala; - statusnih spremembah; - prenehanju banke; - imenovanju revizorja; - pooblastilu upravi za pridobitev lastnih delnic v skladu z ZGD-1; - drugih zadevah, za katere je pristojna po ZGD-1 in ZBan-1. Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, smejo pisno zahtevati sklic skupščine delničarjev banke. V tej zahtevi mora biti naveden razlog za sklic skupščine delničarjev banke ter zahteva, o kateri naj bi skupščina delničarjev banke odločala. Uprava banke je v tem primeru dolžna sklicati skupščino delničarjev banke najkasneje v roku dveh mesecev od prejema pisne zahteve. Delničarji, katerih deleži dosegajo skupno dvajsetino osnovnega kapitala banke, smejo po objavi sklica skupščine pisno zahtevati, da se določena zadeva dodatno uvrsti na dnevni red skupščine delničarjev banke. Uprava banke mora taki zahtevi ugoditi, če vsebuje oblikovan predlog sklepa, ki spada v pristojnost skupščine delničarjev banke, če je bila zahteva pisno podana najkasneje sedem dni po objavi sklica skupščine, tako da je mogoča objava predmeta vsaj 14 dni pred zasedanjem skupščine. 49 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 11.2.8 Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij Nadzorni svet spremlja in nadzoruje vodenje in poslovanje banke. Svoje naloge opravlja v skladu z določili zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb ter statutom banke. Na skupščini delničarjev v maju 2011 so bili na to mesto imenovani sledeči člani: dr. Jure Peljhan, predsednik, mag. Zvonko Ivanušič, namestnik predsednika, dr. Uroš Čufer, Melita Malgaj, dr. Tomaž Subotič, Bojan Šrot in mag. Zdenko Zanoški. V letu 2013 je v mesecu marcu odstopil dr. Uroš Čufer, zamenjala ga je mag. Barbara Smolnikar, ki je bila imenovana na funkcijo članice nadzornega sveta na 29. seji skupščine delničarjev banke dne 30. maja 2013. Banka je dne 27. novembra 2013 prejela odstopno izjavo člana nadzornega sveta mag. Zvonka Ivanušiča, namestnica predsednika je tako decembra 2013 postala mag. Barbara Smolnikar. V letu 2008 je Nadzorni svet Banke Celje d.d. prvič ustanovil posvetovalno telo, in sicer Revizijski odbor Banke Celje d.d. Na konstitutivni seji nadzornega sveta, dne 8. junija 2011, so bili imenovani novi člani revizijskega odbora, in sicer: dr. Uroš Čufer, predsednik, dr. Tomaž Subotič, namestnik predsednika, ter Zdenka Habe, članica, kot neodvisna strokovnjakinja. V letu 2013 je prišlo do sprememb v sestavi revizijskega odbora, te spremembe so ostale v veljavi tudi v letu 2014. Tako je revizijski odbor v letu 2014 deloval v naslednji sestavi: dr. Tomaž Subotič, predsednik, Melita Malgaj in mag. Barbara Smolnikar kot članici ter mag. Blanka Vezjak kot članica in neodvisna strokovnjakinja. Nadzorni svet je na svoji 3. seji dne 19. oktobra 2011 imenoval tudi Komisijo za prejemke v sestavi dr. Jure Peljhan, predsednik, mag. Zvonko Ivanušič, namestnik predsednika, dr. Tomaž Subotič, član, ter stalno vabljeni predstavnik banke izvršni direktor Bojan Salobir. Komisija je v letu 2013 ostala nespremenjena do meseca novembra, ko je odstopil mag. Zvonko Ivanušič, na mesto katerega je nadzorni svet v januarju 2014 imenoval gospo Melito Malgaj; v letu 2014 je komisija nato delovala v nespremenjeni sestavi. Uprava banke je zastopala, predstavljala in upravljala poslovanje banke po načelih skupne in solidarne odgovornosti. Uprava banke se je praviloma sestajala enkrat tedensko in na svojih sejah obravnavala gradiva s področij, ki jih določata ZBan-1 in Poslovnik za delo Uprave Banke Celje d.d. Po statutu je najmanj dvočlanska in sta jo v letu 2014 sestavljala: predsednik uprave Davorin Leskovar in član uprave mag. Aleksander Vozel. Davorin Leskovar je član nadzornega sveta Združenja bank Slovenije, mag. Aleksander Vozel pa je član nadzornega sveta NLB Prishtina. Kreditni odbor ima osem članov. Ta določa pogoje in kriterije najemanja in plasiranja sredstev, odloča o kreditnih in garancijskih poslih ter sprejema odločitve o razvrščanju v skladu z določili poslovnika za delo. V letu 2014 so ga sestavljali: predsednik uprave banke v funkciji predsednika kreditnega odbora, član uprave banke v funkciji namestnika predsednika kreditnega odbora, člani pa so bili: izvršni direktor za področje sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami ter sektorja poslovne mreže, direktor sektorja upravljanja s tveganji, direktor sektorja poslovne mreže, direktorica sektorja finančnih trgov, direktorica sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami ter direktor sektorja pravnih poslov in skladnosti poslovanja. Predsednik kreditnega odbora lahko na sejo povabi tudi druge direktorje. Stalno vabljena je vodja službe notranje revizije ter pooblaščenec uprave. Kreditni odbor za prestrukturiranje in spremljavo slabih naložb je bil ustanovljen z namenom učinkovite in sprotne spremljave delovanja sektorja in učinkovite komunikacije z zunanjimi javnostmi, ki delujejo na področju izterjave (stečajni postopki, izvršilni postopki) in pri restrukturiranju terjatev. Devetčlanski odbor so predstavljali: predsednik uprave, član uprave, izvršni direktor za področje sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami ter sektorja poslovne mreže, pooblaščenec uprave, direktor sektorja za restrukturiranje in izterjavo terjatev, direktor sektorja poslovne mreže, direktor sektorja pravnih poslov in skladnosti poslovanja, direktor sektorja upravljanja s tveganji ter direktorica sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami, stalno vabljena je tudi vodja službe 50 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 notranje revizije. Odbor za prestrukturiranje in spremljavo slabih naložb vodi član uprave, ki po funkcionalni delitvi med člani uprave banke, pokriva področje upravljanja s tveganji, v njegovi odsotnosti vodi seje predsednik uprave banke. Likvidnostno komisijo je v letu 2014 sestavljalo pet članov: direktorica sektorja finančnih trgov kot predsednica komisije, predsednik uprave banke, član uprave banke, izvršni direktor za področje dela sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami ter sektorja poslovne mreže, in direktor sektorja upravljanja s tveganji, kot člani. Komisija se sestaja najmanj trikrat na teden in skrbi za likvidnostni položaj banke. Likvidnostna komisija deluje po Poslovniku za delo likvidnostne komisije. Kolegij banke deluje kot posvetovalno in informativno telo uprave. V letu 2014 so kolegij banke sestavljali: uprava banke, izvršna direktorja, pooblaščenec uprave, direktorji ter vodje samostojnih funkcionalnih organizacijskih enot, ki po funkcionalni delitvi dela spadajo direktno pod upravo banke, in direktor odvisne družbe banke. Uprava banke lahko s sklepom določi tudi druge udeležence sej kolegija banke. Način delovanja kolegija določa Poslovnik o delu uprave banke. Seje so praviloma enkrat na mesec in so namenjene predstavitvi finančnega in dohodkovnega položaja banke, obravnavi izvajanja projektnih nalog in obravnavanju drugih najpomembnejših področij poslovanja banke. Odbor za upravljanje z bilanco banke – ALCO spremlja razmere na finančnih trgih, analizira stanja in spremembe v izkazih banke ter oblikuje sklepe za doseganje ustrezne strukture bilance. V skladu s poslovnikom se odbor praviloma sestaja enkrat na mesec. Člani odbora so: predsednik uprave banke, v funkciji predsednika odbora, član uprave, direktorica sektorja računovodstva, direktor sektorja upravljanja s tveganji in direktorica sektorja finančnih trgov. 11.2.9 Struktura osnovnega kapitala, zlasti z navedbo: - pravic in obveznosti, ki jih zagotavljajo delnice ali delnice posameznega razreda in - če obstaja več razredov delnic, delež osnovnega kapitala, ki ga predstavlja posamezni razred Osnovni kapital banke je bil do 16. decembra 2014 razdeljen na 508.629 navadnih imenskih kosovnih delnic, po dokapitalizaciji s strani RS z dne 16. decembra 2014 pa je razdeljen na 5.000.000 navadnih imenskih delnic. Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah banke na skupščini delničarjev banke. Pravico do glasovanja nosijo navadne delnice na ime, pri čemer vsaka delnica zagotavlja na skupščini delničarjev banke en glas. 11.2.10 Omejitve prenosa delnic, zlasti: - omejitve imetništva vrednostnih papirjev in - pojasnilo o potrebah po pridobitvi dovoljenja družbe ali drugih imetnikov vrednostnih papirjev za prenos delnic Delnice banke se prenašajo v skladu s predpisi, veljavnimi za nematerializirane vrednostne papirje. Dosedanji delničarji imajo v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic v primeru dokapitalizacije iz odobrenega kapitala (pravica poteče 12. junija 2018). Druge omejitve imetništva delnic s strani banke ne obstajajo, za pridobitev kvalificiranega deleža pa je potrebno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Potreba po pridobitvi dovoljenja banke ali drugih lastnikov delnic za prenos delnic ne obstaja. 51 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 11.2.11 Delniška shema za delavce Banka nima delniške sheme za delavce. 11.2.12 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic Dogovori med delničarji, ki bi lahko povzročili omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic, v banki ne obstajajo. Celje, 20. marec 2015 52 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 12 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA Uprava potrjuje računovodske izkaze banke in skupine za leto, končano 31. decembra 2014, na straneh 61 do 67 in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 68 do 139 letnega poročila. Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja banke in skupine in izidov njunega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2014. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družb v skupini ter v skladu z veljavno zakonodajo in MSRP, kot jih je sprejela EU. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let od dneva, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje družb, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava banke: Celje, 20. marec 2015 53 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 13 POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA 54 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 55 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 56 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014 57 RAČUNOVODSKO POROČILO Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) II RAČUNOVODSKO POROČILO 1 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Banka Oznaka tabele Skupina 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 31. 12. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Prihodki iz obresti Odhodki za obresti Čiste obresti 3.1 3.1 3.1 67.159 (28.147) 39.012 88.279 (50.988) 37.291 67.131 (28.147) 38.984 88.232 (50.988) 37.244 Prihodki iz dividend 3.2 346 387 346 387 Prihodki iz opravnin Odhodki za opravnine Čiste opravnine 3.3 3.3 3.3 16.438 (1.494) 14.944 17.344 (1.526) 15.818 16.437 (1.494) 14.943 17.343 (1.526) 15.817 3.4 18.466 55.224 18.466 55.224 3.5 (482) (5.777) (482) (5.777) 3.6 - 31.430 - 31.430 3.7 3.8 12 562 34 (490) 12 562 34 (490) 3.9 3.10 3.11 3.12 3.13 (12) (1.814) (29.740) (2.593) (3.555) (60.797) (11) (1.935) (30.610) (2.891) (57) (213.997) 174 (1.579) (30.045) (2.602) (3.555) (60.828) 6 (1.575) (31.005) (2.924) (57) (213.999) (25.651) (115.584) (25.604) (115.685) 4.550 (10.673) 4.544 (10.673) (21.101) (126.257) (21.060) (126.358) Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čiste (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji Čisti dobički / (izgube) iz tečajnih razlik Čiste (izgube) / dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo Druge čiste poslovne (izgube) Administrativni stroški Amortizacija Rezervacije Oslabitve (IZGUBA) IZ REDNEGA POSLOVANJA Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 4.12 ČISTA (IZGUBA) IZ REDNEGA POSLOVANJA Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. 61 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 2 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA Banka 1. 1. do 31. 12. 2014 ČISTA (IZGUBA) POSLOVNEGA LETA DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI POSTAVKE, KI POZNEJE NE BODO PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID Aktuarski čisti dobički za pokojninske programe, pripoznani v zadržanem dobičku / (izgubi) POSTAVKE, KI BODO LAHKO POZNEJE PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID Čisti dobički, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo Dobički pripoznani v presežku iz prevrednotenja Prenos dobičkov iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid Davek od dohodkov pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. 62 Skupina 1. 1. do 31. 12. 2013 1. 1. do 31. 12. 2014 1. 1. do 31. 12. 2013 (21.101) (126.257) (21.060) (126.358) (8.414) 9.064 (8.414) 9.064 (91) 74 (91) 74 (91) 74 (91) 74 (8.323) 8.990 (8.323) 8.990 (8.044) 4.318 8.404 2.471 (8.044) 4.318 8.404 2.471 (12.362) 5.933 (12.362) 5.933 (279) 586 (279) 586 (29.515) (117.193) (29.474) (117.294) Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 3 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA Oznaka tabele Denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti - krediti bankam (brez vpoglednih vlog) - krediti strankam, ki niso banke - druga finančna sredstva Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Neopredmetena sredstva Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb - odložene terjatve za davek Druga sredstva SKUPAJ SREDSTVA Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - krediti bank in centralnih bank - krediti strank, ki niso banke - dolžniški vrednostni papirji - druge finančne obveznosti Rezervacije Druge obveznosti 4.1 4.2 4.3 Skupina Stanje 31. decembra 2014 2013 254.049 4.636 482.784 945.562 52.000 891.629 1.933 1.424 13.006 3.487 204.040 10.961 327.895 1.248.168 5.822 1.240.057 2.289 3.437 14.165 4.108 254.049 4.636 482.784 940.683 52.000 886.605 2.078 1.424 13.132 3.946 3.492 204.040 10.961 327.895 1.243.007 5.822 1.234.457 2.728 3.437 14.174 4.432 4.113 2.257 4.271 4.271 506 2.257 197 4.274 4.274 4.646 3 3 4.326 1.711.982 796 1.815.228 1.125 1.713.066 796 1.816.388 1.125 1.501.340 753 1.249.823 136.291 1.498 106.776 6.199 8.092 173 1.000 1.760.915 11.276 1.272.018 336.226 2.134 133.841 5.420 9.903 1.527 1.501.416 753 1.249.822 136.291 1.498 106.776 6.276 8.130 341 1.000 1.761.066 11.276 1.272.015 336.226 2.134 133.841 5.574 9.940 1.737 1.510.401 1.774.470 1.510.683 1.774.868 4.23 4.23 4.23 4.23 4.23 50.000 166.221 3.513 2.948 - 16.980 51.380 11.927 86.759 (31) 50.000 166.383 3.513 3.147 - 16.980 51.542 11.927 86.958 (31) 4.23 (21.101) (126.257) (20.660) (125.856) 201.581 40.758 202.383 41.520 1.711.982 1.815.228 1.713.066 1.816.388 4.4 4.5 4.6 4.7 4.8 4.9 4.10 4.11 4.12 4.12.1 4.13 4.14 4.15 4.16 4.17 4.18 4.19 4.20 4.21 4.22 SKUPAJ OBVEZNOSTI Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička Lastni deleži Zadržana čista izguba (vključno s čisto izgubo poslovnega leta) Banka Stanje 31. decembra 2014 2013 SKUPAJ KAPITAL SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. Računovodske izkaze in pojasnila k računovodskim izkazom je potrdila in podpisala Uprava banke na dan 20. marca 2015. 63 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 4 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA Banka Oznaka tabele ZAČETNO STANJE 1. 1. 2013 Osnovni Kapitalske kapital rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Zadržani dobiček oziroma izguba (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) Lastni deleži Skupaj kapital 16.980 51.380 2.863 111.735 (24.984) (31) 157.943 - - 9.064 - (24.984) 8 (126.257) 24.984 - - (117.193) 8 KONČNO STANJE 31. 12. 2013 16.980 51.380 11.927 86.759 (126.257) (31) 40.758 ZAČETNO STANJE 1. 1. 2014 16.980 51.380 11.927 86.759 (126.257) (31) 40.758 (16.980) 50.000 - 16.980 140.000 (42.433) 294 (8.414) - (31) (83.824) 44 (21.101) 126.257 - 31 - (29.515) 190.000 338 50.000 166.221 3.513 2.948 (21.101) - 201.581 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Poravnava izgube prejšnjih let Drugo Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Razlastitev delničarjev Vpis (ali vplačilo) novega kapitala Poravnava izgube prejšnjih let Drugo KONČNO STANJE 31. 12. 2014 4.23 64 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Skupina Oznaka tabele ZAČETNO STANJE 1. 1. 2013 Osnovni Kapitalske kapital rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Zadržani dobiček oziroma izguba (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) Lastni deleži Skupaj kapital 16.980 51.542 2.863 111.936 (24.482) (31) 158.808 - - 9.064 - (24.984) 6 (126.358) 24.984 - - (117.294) 6 KONČNO STANJE 31. 12. 2013 16.980 51.542 11.927 86.958 (125.856) (31) 41.520 ZAČETNO STANJE 1. 1. 2014 16.980 51.542 11.927 86.958 (125.856) (31) 41.520 (16.980) 50.000 - 16.980 140.000 (42.433) 294 (8.414) - (31) (83.824) 44 (21.060) 126.257 (1) 31 - (29.474) 190.000 337 50.000 166.383 3.513 3.147 (20.660) - 202.383 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Poravnava izgube prejšnjih let Drugo Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Razlastitev delničarjev Vpis (ali vplačilo) novega kapitala Poravnava izgube prejšnjih let Drugo KONČNO STANJE 31. 12. 2014 4.23 Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. 65 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 5 IZKAZ DENARNIH TOKOV Banka Skupina 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 31. 12. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014 31. 12. 2013 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Prejete obresti Plačane obresti Prejete dividende Prejete provizije Plačane provizije Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Realizirane (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čiste (izgube) iz trgovanja Plačila zaposlencem in dobaviteljem Drugi prejemki Drugi izdatki a) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti b) Zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ustreznikov) Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisto (povečanje) / zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Čisto zmanjšanje kreditov Čisto zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev, namenjenih varovanju Čisto (povečanje) / zmanjšanje drugih sredstev c) (Zmanjšanja) poslovnih obveznosti Čisto (zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju Čisto (zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti Čisto (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti Čisto (zmanjšanje) / povečanje drugih obveznosti č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) d) Vrnjeni davek od dohodkov pravnih oseb e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) 66 64.904 (35.002) 346 16.866 (1.497) 77.598 (47.586) 387 17.294 (1.522) 64.876 (35.002) 346 16.865 (1.497) 77.551 (47.586) 387 17.293 (1.522) 19.454 871 19.454 871 (8) (470) (29.718) 305 (7.268) (235) (6.917) (30.731) 305 (2.311) (8) (470) (30.023) 648 (7.283) (235) (6.917) (31.125) 703 (2.349) 27.912 7.153 27.906 7.071 229.816 250.424 229.492 251.178 6.331 15.359 6.331 15.359 - 4.887 - 4.887 (73.518) 295.299 81.184 145.421 (73.518) 294.986 81.184 145.785 2.013 (309) 3.455 118 2.013 (320) 3.455 508 (253.881) (248.389) (253.998) (248.392) (329) (757) (329) (757) (226.745) (212.269) (226.820) (212.272) (26.221) (586) (35.639) 276 (26.221) (628) (35.639) 276 3.847 9.188 3.400 9.857 - - - - 3.847 9.188 3.400 9.857 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Banka Skupina Oznaka 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do tabele 31. 12. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014 31. 12. 2013 B. a) b) c) C. a) b) c) D. E. F. G. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prejemki pri naložbenju Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti Izdatki pri naložbenju (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Prejemki pri financiranju Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov Izdatki pri financiranju (Odplačila podrejenih obveznosti) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) UČINKI SPREMEMBE DEVIZNIH TEČAJEV NA DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVE USTREZNIKE ČISTO POVEČANJE DENARNIH SREDSTEV IN DENARNIH USTREZNIKOV (Ae+Bc+Cc) DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA ZAČETKU OBDOBJA DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA (D+E+F) 4.26 Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. 67 111 91.265 615 91.566 111 93 615 394 (787) 91.172 (34.860) (844) 91.172 (35.830) (383) (807) (440) (1.777) (404) (872) (404) (872) (676) (33.181) 56.405 (229) (33.181) 55.736 95.000 - 95.000 - 95.000 (2.798) (2.798) 92.202 (4.782) (4.782) (4.782) 95.000 (2.798) (2.798) 92.202 (4.782) (4.782) (4.782) 814 (478) 814 (478) 95.373 60.811 95.373 60.811 209.862 149.529 209.862 149.529 306.049 209.862 306.049 209.862 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 1 OSNOVNI PODATKI Banka Celje d.d. (v nadaljevanju banka) je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. Skupina Banke Celje (v nadaljevanju skupina), ki jo sestavljata banka in odvisna družba Posest d.o.o., v 100-odstotni lasti banke (v nadaljevanju odvisna družba), izvaja predvsem bančne storitve za fizične in pravne osebe ter druge finančne storitve. Banka ni javna delniška družba. Konec leta 2014 je imela 468 zaposlenih (2013: 500). Banko je v letu 2014 vodila dvočlanska uprava, ki jo je vodil g. Davorin Leskovar. Poslovni naslov banke: Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje. Končno obvladujoče podjetje Banke Celje d.d. predstavlja RS, ki je edini delničar na dan 31. decembra 2014 (na dan 31. decembra 2013: Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana 40,99 %, Slovenski državni holding d.d. Ljubljana 9,36 % ter NFD 1 Delniški podsklad 9,21 %). Odvisna družba, na podlagi dovoljenja regulatorja, ni vključena v konsolidiran nadzor po Sklepu Banke Slovenije o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi, ker z vidika cilja nadzora banke odvisna družba ne predstavlja pomembnega učinka. Pojasnila k računovodskim izkazom se nanašajo na banko in na skupino v primerih, ko konsolidirani zneski presegajo vrednosti v računovodskih izkazih banke za 5 odstotkov in več. Uprava banke potrjuje posamične in konsolidirane računovodske izkaze. 2 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so predstavljene v nadaljevanju in so bile dosledno uporabljene za predstavljeni leti. 2.1 Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov Posamični in konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU in ob predpostavki o nadaljnjem poslovanju. Kadar je potrebno, so dodana pojasnila skladna z zahtevami lokalne zakonodaje. Na podlagi prenovljenega plana restrukturiranja, izdelanega za združeni Abanko in Banko Celje je Evropska komisija 16. decembra 2014 izdala soglasje za državno pomoč. Združitev je predvidena najkasneje do konca 1. januarja 2016. Upoštevajoč združitev z Abanko, skladno s potrjenim združenim planom prestrukturiranja Abanke in Banke Celje ter izvedeno dokapitalizacijo banke v decembru 2014, so bili ponovno vzpostavljeni pogoji za njeno dolgoročno poslovanje. Banka namerava ohraniti samostojno poslovanje v letu 2015, medtem pa bodo potekale aktivnosti za poslovno in finančno združitev z Abanko do 1. januarja 2016. Računovodski izkazi obsegajo: izkaz poslovnega izida in izkaz drugega vseobsegajočega donosa, prikazana v dveh ločenih, medsebojno povezanih izkazih, izkaz finančnega položaja, izkaz sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov in pojasnila. Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta skupine. Vsi zneski v računovodskih izkazih so izraženi v tisoč evrih. Razkritja posameznih tveganj, ki jim je skupina izpostavljena pri svojem poslovanju, so predstavljena v poglavju 5. Upravljanje z bančnimi tveganji. 68 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Vodstvo mora v procesu uporabe računovodskih usmeritev banke uporabiti lastno presojo. Spremembe predvidevanj lahko pomembno vplivajo na računovodske izkaze v obdobju, ko so se predvidevanja spremenila. Vodstvo je prepričano, da so osnovna predvidevanja ustrezna in da zato računovodski izkazi banke pošteno predstavljajo finančni položaj in rezultate. Področja, ki so kompleksnejša in zahtevajo večjo stopnjo presojanja, ali področja, kjer so predvidevanja in ocene pomembne za računovodske izkaze, so predstavljena v pojasnilu 2.26. 2.1.1 Standardi in pojasnila, ki veljajo v letu 2014 V tekočem obdobju veljajo naslednji standardi, spremembe obstoječih standardov in pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (v nadaljevanju OMRS) in sprejela EU: MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), MSRP 11 'Skupne ureditve', ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), MSRP 12 'Razkritje deležev v drugih družbah', ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), MRS 27 (spremenjen leta 2011) 'Ločeni računovodski izkazi', ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), MRS 28 (spremenjen leta 2011) 'Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige', ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', MSRP 11 'Skupne ureditve' in MSRP 12 'Razkritje deležev v drugih družbah' – Napotki za prehod, ki jih je EU sprejela 4. aprila 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', MSRP 12 'Razkritje deležev v drugih družbah' in MRS 27 (spremenjen 2011) 'Ločeni računovodski izkazi' – Naložbena podjetja, ki jih je EU sprejela 20. novembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), Spremembe MRS 32 'Finančni instrumenti: Predstavitev' – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki jih je EU sprejela 13. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), Spremembe MRS 36 'Oslabitev sredstev' – Razkritja nadomestljive vrednosti za nefinančna sredstva, ki jih je EU sprejela 19. decembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), Spremembe MRS 39 'Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje' – Prenova izpeljanih finančnih instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki jih je EU sprejela 19. decembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje). Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih usmeritvah podjetja. 69 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 2.1.2 Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednji standardi, spremembe obstoječih standardov in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, bili izdani, vendar še niso stopili v veljavo: Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2010-2012)', ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 2, MSRP 3, MSRP 8, MSRP 13, MRS 16, MSR 24 in MRS 38), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 17. decembra 2014 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. februarja 2015 ali pozneje), Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2011-2013)', ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 3, MSRP 13 in MRS 40), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 18. decembra 2014 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali pozneje), Spremembe MRS 19 'Zaslužki zaposlencev' – Programi z določenimi zaslužki: Prispevki zaposlencev, ki jih je EU sprejela 17. decembra 2014 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. februarja 2015 ali kasneje), OPMSRP 21 'Dajatve', ki ga je EU sprejela 13. junija 2014 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 17. junija 2014 ali pozneje). 2.1.3 Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel OMRS z izjemo naslednjih standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil, ki na dan 31. decembra 2014 (spodaj navedeni datumi začetka veljavnosti veljajo za celoten MRSP) niso bili potrjeni za uporabo v EU: MSRP 9 'Finančni instrumenti' (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje), MSRP 14 'Zakonsko predpisani odlog plačila računov' (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje), MSRP 15 'Prihodki iz pogodb s strankami' (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje), Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi' in MRS 28 'Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige' – Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem oz. skupnim podvigom (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje), Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', MSRP 12 'Razkritje deležev v drugih družbah' in MRS 28 'Naložbe v podjetja in skupne podvige' – Naložbena podjetja: izjeme pri konsolidaciji (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2016 ali pozneje), Spremembe MSRP 11 'Skupne ureditve' – Obračunavanje pridobitve deležev pri skupnem delovanju (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje), Spremembe MRS 1 'Predstavljanje računovodskih izkazov' – Pobuda za razkritje (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2016 ali pozneje), 70 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Spremembe MRS 16 'Opredmetena osnovna sredstva' in MRS 38 'Neopredmetena sredstva' – Pojasnilo sprejemljivih metod amortizacije (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje), Spremembe MRS 16 'Opredmetena osnovna sredstva' in MRS 41 'Kmetijstvo' – Kmetijstvo: Rodne rastline (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje), Spremembe MRS 27 'Ločeni računovodski izkazi' – Kapitalska metoda pri ločenih računovodskih izkazih (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2016 ali pozneje), Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2012-2014)', ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 5, MSRP 7, MSRP 19 in MRS 34), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje). Skupina predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe. Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano. Skupina ocenjuje, da bi uporaba MSRP 9 v prihodnje lahko imela pomemben vpliv na vrednost poročanih sredstev in obveznosti (npr. naložbe banke v unovčljive instrumente, ki so trenutno klasificirani kot razpoložljivi za prodajo, bo potrebno meriti po pošteni vrednosti ob koncu obdobja poročanja, s pripoznanjem sprememb v izkazu poslovnega izida). Vendar pa predložitev primerne ocene vpliva MSRP 9 ni smiselna, dokler se ne izvede podroben pregled stanja. 2.2 Primerjalne informacije V posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih so vsi podatki razkriti s primerjalnimi podatki. Zaradi spremembe Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic, je banka po stanju na dan 31. decembra 2014, v izkazu finančnega položaja, prerazvrstila vpogledne vloge bank v višini 103.203 tisoč evrov iz kategorije »Krediti« v kategorijo »Denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah« (po stanju na dan 31. decembra 2013 v višini 12.045 tisoč evrov). 2.3 Odvisna družba Naložba v kapital odvisne družbe se v posamičnih računovodskih izkazih vodi po naložbeni metodi. Dividende odvisne družbe se v izkazu poslovnega izida pripoznajo v skladu z naložbeno metodo, ko nastane pravica do prejetja denarnih tokov. 2.4 Konsolidacija Računovodski izkazi odvisnega podjetja, uporabljeni za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov, so pripravljeni na poročevalski datum banke. Načela konsolidacije se niso spremenila v primerjavi s predhodnim letom. Odvisna družba je polno konsolidirana od dneva pridobitve kontrole in bo izključena iz konsolidacije z datumom izgube kontrole. Da bi zagotovila skladnost z računovodskimi politikami banke, je računovodska politika odvisne družbe ustrezno prilagojena. V postopkih konsolidacije so izločene vse medsebojne terjatve in obveznosti ter prihodki in odhodki znotraj skupine. 71 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 2.5 Prevedba tuje valute a) Funkcijska in predstavitvena valuta Postavke, prikazane v posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, v katerem družbi poslujeta (funkcijska valuta). Postavke sredstev in obveznosti, ki so denominirane v tujih valutah, so v računovodskih izkazih preračunane z uporabo referenčnega tečaja ECB, objavljenega na tečajni listi Banke Slovenije dne 31. decembra 2014 (za leto 2013 z uporabo referenčnega tečaja ECB z dne 31. decembra 2013). Učinki prevedbe so prikazani v izkazu poslovnega izida kot neto dobiček ali izguba iz tečajnih razlik. Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta banke. b) Prevedba poslovnih dogodkov in postavk Transakcije v tujih valutah se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastajajo pri poravnavi takih transakcij in pri prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike, ki izvirajo iz spremembe odplačne vrednosti monetarnih postavk v tuji valuti, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike, ki nastanejo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se prikažejo v izkazu poslovnega izida kot del čistih dobičkov oziroma izgub iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se prikažejo v presežku iz prevrednotenja skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v okviru drugega vseobsegajočega donosa. Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupoprodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki čisti dobički oziroma izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju. 2.6 Prihodki in odhodki za obresti Obrestni prihodki in odhodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške instrumente, merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Metoda efektivne obrestne mere služi za izračun odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter porazdeli obrestne prihodke oziroma odhodke skozi pričakovano življenjsko dobo (oziroma krajšo dobo, če je to bolj primerno) finančnega instrumenta. Obrestni prihodki vključujejo obresti od naložb s fiksnim donosom in obresti vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju ter obračunane diskonte in premije pri obveznicah. V izračun efektivne obrestne mere se vključijo vsa plačila med strankami ob sklenitvi posla, vključno s transakcijskimi stroški, vendar brez upoštevanja prihodnjih izgub zaradi kreditnega tveganja. Ko je finančno sredstvo oziroma skupina sorodnih finančnih sredstev oslabljena, se obrestni prihodki pripoznajo na podlagi obrestne mere, ki je bila uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za namene izračuna oslabitve. 2.7 Prihodki in odhodki za opravnine Opravnine se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena, skladno s tarifo nadomestil oz. na podlagi pogodbenih določil med banko in komitentom. Vključujejo predvsem opravnine od plačilnega prometa, opravnine iz naslova kartičnega poslovanja in garancijskega poslovanja, ki jih ponuja banka. Opravnine, vključene v izračun efektivne obrestne mere finančnega sredstva ali finančne obveznosti, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki. 72 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 2.8 Prihodki iz dividend Prihodki iz dividend so v izkazu poslovnega izida pripoznani, ko skupina pridobi pravico do njihovega izplačila. Vsi dividendni prihodki so realizirani v Sloveniji. 2.9 Finančni instrumenti 2.9.1 Razvrščanje Razvrščanje finančnih instrumentov ob začetnem pripoznanju je odvisno od namena njihove pridobitve ter značilnosti posameznega finančnega instrumenta. Skupina razvršča finančne instrumente v naslednje kategorije: finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, posojila in terjatve, finančna sredstva v posesti do zapadlosti in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. a) Finančni instrumenti, vrednoteni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Ta kategorija vključuje finančne instrumente v posesti za trgovanje in finančne instrumente, začetno pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Finančni instrument se razvrsti v to kategorijo, če je pridobljen z namenom nadaljnje prodaje v kratkem času oziroma ustvarjanju kratkoročnih dobičkov. Skupina razvršča finančne instrumente v skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - z razvrstitvijo se odstrani oziroma pomembno zmanjša nedoslednost merjenja ali pripoznanja, ki bi sicer izhajala iz vrednotenja finančnih sredstev in obveznosti na različnih osnovah ali - finančni instrument vsebuje enega ali več vstavljenih izvedenih finančnih instrumentov, ki lahko pomembno vplivajo na denarne tokove osnovnega gostiteljskega instrumenta. Izvedeni finančni instrumenti so vedno razvrščeni v skupino finančnih instrumentov za trgovanje, razen če predstavljajo uspešne instrumente varovanja pri uporabi računovodskih pravil za obračunavanje varovanj pred tveganji. b) Posojila in terjatve Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, razen: - sredstev, ki jih skupina namerava prodati takoj ali v kratkem časovnem obdobju ter so razvrščena med sredstvi v posesti za trgovanje, in sredstev, ki jih skupina ob začetnem pripoznanju razvrsti med sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida; - sredstev, ki jih skupina po začetnem pripoznanju označi kot razpoložljiva za prodajo; - sredstev, ki se morda ne povrnejo v celoti, vendar ne zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti. c) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti Finančne naložbe v posesti do zapadlosti so neizvedene finančne naložbe z določenimi ali določljivimi izplačili in določeno zapadlostjo in jih skupina nedvoumno namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Banka, za leto 2014 in primerjalno obdobje, ne poseduje s finančnimi naložbami v posesti do zapadlosti. d) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista neizvedena finančna sredstva, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo ali pa niso uvrščena kot posojila in terjatve, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo ali finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. 73 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo banka razvrsti tista finančna sredstva, ki jih namerava posedovati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb ali zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen finančnih instrumentov. 2.9.2 Merjenje in pripoznavanje Finančna sredstva, razen finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške. Finančni instrumenti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, transakcijski stroški pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida. Nakupi in prodaje finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, finančnih naložb v posesti do zapadlosti ter finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo, ko se strankam zagotovijo denarna sredstva. Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in finančna sredstva razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube se pri finančnih instrumentih, vrednotenih po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, pripoznani v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se dobički in izgube zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti prikažejo v drugem vseobsegajočem donosu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida, ko je sredstvo prodano ali oslabljeno. Takrat se kumulativni dobički ali izgube, ki so bili predhodno prikazani v drugem vseobsegajočem donosu, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Vendar pa se obrestni prihodki in tečajne razlike iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, tekoče pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dividende iz naslova lastniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, so pripoznane v izkazu poslovnega izida, ko skupina pridobi pravico do prejema dividend. Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti. 2.9.3 Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju Najboljši dokaz poštene vrednosti ob začetnem pripoznanju je transakcijska cena, ki predstavlja pošteno vrednost danega oziroma prejetega nadomestila, razen če je pošteno vrednost mogoče dokazati z drugimi primerljivimi tržnimi transakcijami ali na podlagi tehnike vrednotenja, ki temelji na izključno tržnih predpostavkah. Kadar je nabavna cena finančnega instrumenta na nedelujočem trgu različna od cene primerljivih transakcij z enakim instrumentom ali od cene ugotovljene na podlagi metode vrednotenja, ki upošteva izključno tržne vhodne podatke, skupina takoj pripozna razliko med nabavno ceno in pošteno vrednostjo v izkazu poslovnega izida. Če vsi vhodni podatki, potrebni za vrednotenje, ne izhajajo s trga, se dobička oziroma izgube ob začetnem pripoznanju ne pripozna takoj v izkazu poslovnega izida. O načinu začetnega pripoznanja odloženega dobička oziroma izgube se odloča za vsak primer posamično. V nekaterih primerih se začetni dobiček oziroma izguba prenaša v izkaz poslovnega izida postopno skozi življenjsko dobo transakcije, v nekaterih primerih se pripozna v trenutku, ko je mogoče določiti pošteno vrednost, v nekaterih primerih pa šele na koncu oziroma ob poravnavi posla. 2.9.4 Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami Če zaradi spremembe namena instrumenta ni več ustrezno uvrstiti v skupino za trgovanje in je instrument primeren za klasifikacijo med posojila in terjatve, je prerazvrščanje dopustno. Finančni instrumenti, ki ne ustrezajo razvrstitvi v skupino posojila in terjatve, so lahko prerazvrščeni iz skupine 74 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) za trgovanje samo v izjemnih primerih. Prerazporeditve iz skupine finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ali iz skupine do zapadlosti niso dopustne. 2.9.5 Odprava pripoznanja Pripoznanje finančnega instrumenta se odpravi, ko potečejo pogodbene pravice do prejema denarnih tokov ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje merila za odpravo pripoznanja. Banka v skladu s politiko odpisovanja finančnih sredstev, odpravi pripoznanje finančnega sredstva tudi v primerih, ko v postopku izterjave finančnega sredstva oceni, da finančno sredstvo, merjeno po odplačni vrednosti, ne bo več povrnjeno. V navedenih primerih banka, v skladu s Sklepom o dopolnitvi Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Ur.l. RS št. 29/2012), finančno sredstvo odpravi iz izkaza finančnega položaja in ga do pridobitve pravne podlage za zaključek postopka izterjave v višini dolgovanega zneska, še vodi v zunajbilančni evidenci. Pripoznanje finančnih obveznosti se odpravi samo, kadar je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. 2.9.6 Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti Poštena vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, temelji na objavljenih tržnih cenah na datum izkaza finančnega položaja, to je ceni, ki predstavlja najboljše povpraševanje brez upoštevanja transakcijskih stroškov. Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov ali na osnovi cenovnega modela. Pri uporabi modela diskontiranja prihodnjih denarnih tokov se ti določijo na podlagi najverjetnejše ocene, pri določanju diskontne stopnje pa se upošteva tržna obrestna mera sorodnega finančnega instrumenta s primerljivimi lastnostmi na zadnji dan poročevalskega obdobja. Pri uporabi cenovnega modela se upoštevajo podatki z delujočega trga na datum izkaza finančnega položaja. Hierarhija poštene vrednosti je razkrita v pojasnilu 5.5. 2.9.7 Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli, terminskimi pogodbami in zamenjavami, so v izkazu finančnega položaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se določi na osnovi objavljene tržne cene, modela diskontiranja denarnih tokov ali z uporabo cenovnih modelov. Poštene vrednosti so v izkazu finančnega položaja pri pozitivnem vrednotenju izkazane med sredstvi oziroma obveznostmi pri negativnem vrednotenju. Obrestni prihodki izvedenih finančnih instrumentov so v izkazu poslovnega izida prikazani ločeno od učinkov vrednotenja. Način pripoznavanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti je odvisen od tega, ali je izvedeni finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tveganjem, in od vrste varovanja. Skupina uporablja izvedene finančne instrumente za varovanje poštene vrednosti pripoznanih sredstev in obveznosti. Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji se uporablja, kadar so za to izpolnjeni pogoji. Ob uvedbi varovanja pred tveganji se izdela formalni dokument, z opisom razmerja med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologijo vrednotenja in strategijo varovanja. Prav tako se dokumentira ocena uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. Skupina oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v obdobju trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu od 80 do 125 odstotkov. Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri 75 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu poslovnega izida prikazane v postavki »spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji«. Če varovalno razmerje več ne izpolnjuje pogojev za računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji, se prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega finančnega instrumenta, za katerega se uporablja metoda efektivne obrestne mere, prenese v poslovni izid v preostalem obdobju do zapadlosti. Prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega lastniškega vrednostnega papirja se vključi v izid poslovanja ob prodaji. Nekateri izvedeni finančni instrumenti, ki z ekonomskega vidika predstavljajo uspešne instrumente varovanja, vendar ne izpolnjujejo vseh kriterijev za uporabo računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, so obravnavani kot finančni instrumenti v posesti za trgovanje. Spremembe poštene vrednosti navedenih izvedenih finančnih instrumentov so takoj pripoznane v poslovnem izidu skupine in poročane med »čistimi dobički oziroma izgubami iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju«. 2.10 Oslabitev finančnih sredstev 2.10.1 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti Skupina slabi finančna sredstva individualno, če gre za posamično pomembna finančna sredstva pri katerih so prisotni znaki oslabitve, ostala finančna sredstva pa slabi skupinsko. Po sklepu o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja slovenske centralne banke se kot posamično pomembno finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah šteje celotna izpostavljenost do posameznega dolžnika, katere vrednost presega 650 tisoč evrov oziroma 0,5 % kapitala banke. Banka za posamično pomembna sredstva šteje vse izpostavljenosti do bank in vse izpostavljenosti do drugih pravnih oseb, ki so razvrščene v bonitetni razred A do C ter do pravnih oseb D in E. Če skupina ugotovi, da ni prisotnih znakov oslabitve pri posamično pomembnem finančnem sredstvu, ga vključi v skupino sorodnih finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja in jih slabi skupinsko. Na vsak presečni datum izkaza finančnega položaja skupina oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi posamično pomembnega finančnega sredstva kot posledica enega ali več dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na prihodnje denarne tokove, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti. Merila, na podlagi katerih skupina oceni ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi, vključujejo: - zamude pri poravnavi pogodbeno določenih obresti ali glavnice; - kršenje drugih pogodbenih določil; - likvidnostne težave dolžnika; - restrukturiranje finančnih obveznosti dolžnika, pri čemer se pripozna materialna izguba; - začetek stečajnega postopka ali insolvenčnega postopka; - znižanje poštene vrednosti prejetega zavarovanja in - poslabšanje bonitetne ocene posojilojemalca pod sprejemljivo mejo. Skupina ocenjuje, da od pojava težav pri dolžniku, zaradi katerih ne more izpolnjevati svojih obveznosti do skupine in do njihove identifikacije praviloma mine od enega do treh mesecev. Obdobje ocenjevanja določa nižje vodstvo za vsak portfelj ločeno. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo do izgube zaradi oslabitve pri posojilih ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti, se znesek oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo 76 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) sredstva in njegovo sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z oblikovanjem popravka vrednosti in se prikaže kot izguba v izkazu poslovnega izida. Izračun sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, v primeru zavarovanih finančnih sredstev, odraža sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov iz naslova prodaje prejetega zavarovanja, zmanjšanih za stroške unovčitve in prodaje zavarovanja. Prevzete zunajbilančne obveznosti, ki sestavljajo to izpostavljenost, so prav tako ocenjene individualno, morebitne rezervacije pa se pripoznajo kot obveznost. Za potrebe skupinskega ocenjevanja oslabitev skupina uporablja prehodne matrike, ki prikazujejo pričakovane prehode med bonitetnimi razredi. Verjetnost prehodov je ocenjena na podlagi izkušenj iz preteklih let, in sicer letnih prehodnih matrik za različne vrste komitentov. Te podatke se ustrezno prilagodi za predvidena gibanja v prihodnosti, saj pretekle izkušnje ne odražajo vedno aktualnih razmer v gospodarstvu. Skupina predvidena gibanja vključi v odstotke oslabitev z oceno splošnega faktorja tveganja. Izpostavljenost do fizičnih oseb je dodatno analizirana tudi z vidika vrste posla. Za pravne osebe se oslabitve ocenijo na podlagi pričakovanih prehodov komitentov in s tem terjatev iz bonitetnih skupin plačnikov (A – C) v D in E bonitetni skupini in individualno ocenjene povprečne izterljivosti terjatev od komitentov D in E (skupini neplačnikov). Pri fizičnih osebah se oceni pričakovane prehode terjatev za posamezne vrste poslov iz dobrih bonitetnih skupin v bonitetne skupine C, D in E, povprečna izterljivost terjatev pa se izračuna na podlagi dejanske izgube ob neplačilu za posamezne vrste poslov. Znesek izgube zaradi oslabitve se evidentira na računu popravka vrednosti. Če se pozneje ta znesek zmanjša kot posledica dogodka, ki je nastopil po oslabitvi, se odprava oslabitve izvede z zmanjšanjem popravka vrednosti. Ko posojilo postane neizterljivo, se ga odpiše z uporabo predhodno oblikovanega popravka vrednosti. Neizterljive terjatve se odpišejo po izčrpanju vseh možnosti za izterjavo in ko je znesek izgube določen. V primeru kasnejšega poplačila odpisane terjatve se prikaže prihodek v izkazu poslovnega izida. 2.10.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Ob koncu vsakega poročevalskega obdobja skupina oceni, ali so prisotni znaki, da so finančna sredstva, razpoložljivih za prodajo, oslabljena. Pomembno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti lastniškega instrumenta pod njegovo nabavno vrednost lahko predstavlja nepristranski dokaz o oslabitvi. Če nepristranski dokaz o oslabitvi obstaja, se nabrana izguba prerazvrsti iz drugega vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida kot izguba zaradi oslabitve. Odprava oslabitve pri lastniškem instrumentu se ne izvede prek izkaza poslovnega izida. Kasnejše povečanje poštene vrednosti lastniškega instrumenta se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu. Če se v naslednjem obdobju poveča poštena vrednost dolžniškega instrumenta in je to povečanje mogoče neposredno povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube, se odprava oslabitve izvede preko izkaza poslovnega izida. Merila, na podlagi katerih skupina presoja, ali so dolžniški instrumenti oslabljeni: - zamude pri odplačevanju obresti ali glavnice; - likvidnostne težave izdajatelja; - kršenje pogodbenih določil; - začetek stečajnega postopka izdajatelja; - poslabšanje tržnega položaja izdajatelja; - poslabšanje bonitetne ocene pod sprejemljivo mejo. 77 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Izguba zaradi oslabitve, pripoznana v izkazu poslovnega izida, predstavlja razliko med knjigovodsko in sedanjo pošteno vrednostjo instrumenta. Sedanjo pošteno vrednost predstavlja aktualna tržna cena, če pa ta ne obstaja, se vrednost določi z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov. 2.10.3 Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev Skupina v poslovnih knjigah ne izkazuje sredstev, prejetih za poplačilo terjatev z zasegom zastavljenih sredstev. 2.10.4 Restrukturirana posojila Restrukturirana posojila so naložbe s spremenjenimi prvotnimi odplačilnimi pogoji, zaradi poslabšanja ekonomskega in finančnega položaja komitenta, ki je vzrok nerednega odplačevanja dolžnikovih obveznosti do banke. Restrukturirana posojila se ne štejejo več za zapadle terjatve, temveč se obravnavajo kot nova posojila z oznako, da so restrukturirana. Taka posojila se še naprej merijo v skladu z originalno efektivno obrestno mero. Za posojila, za katera je bil dosežen dogovor o prestrukturiranju, skupina odpravi pripoznanje in pripozna novo sredstvo po pošteni vrednosti, kadar so se tveganja in koristi prestrukturiranega sredstva pomembno spremenila. 2.11 Pobot Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, če za to obstajata pravna pravica in namen neto poravnave ali istočasna realizacija sredstva ter poravnava obveznosti. 2.12 Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev Vrednostni papirji, ki so predmet pogodbe o začasni prodaji finančnih sredstev (repo posli), ostanejo pripoznani v izkazu finančnega položaja, z njimi povezane finančne obveznosti pa so izkazane med finančnimi obveznostmi, vezanimi na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja. Začasno prodani vrednostni papirji so v izkazu finančnega položaja prikazani kot zastavljena sredstva, kadar ima nasprotna stranka pogodbeno pravico te vrednostne papirje prodati ali nadalje zastaviti. Razlika med prodajno ceno in ceno ponovnega odkupa se v računovodskih izkazih obravnava kot obresti, ki se obračunavajo v celotnem obdobju trajanja pogodbe z uporabo efektivne obrestne mere. 2.13 Denar in denarni ustrezniki V izkazu denarnih tokov se kot denar in denarni ustrezniki upoštevajo denar v blagajni in stanja na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah, državni dolžniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju in posojila bankam, z originalno zapadlostjo do 90 dni. 2.14 Računovodsko obračunavanje najemov Najem je pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za plačilo ali niz plačil pravico do uporabe sredstva za dogovorjen čas. Najemne pogodbe se računovodsko obravnavajo kot finančni ali poslovni najem v skladu z njihovo začetno klasifikacijo. Ključni dejavnik pri klasifikaciji najemov je obseg, v okviru katerega se tveganja in koristi, povezana z lastništvom predmeta najema prenesejo iz najemodajalca na najemnika. a) Skupina v vlogi najemnika Najemi, v katerih skupina nastopa kot najemnik, so poslovni in finančni najemi. Dana plačila na podlagi poslovnih najemov so v izkaz poslovnega izida vključena sorazmerno glede na čas trajanja pogodbe in se izkazujejo med drugimi stroški poslovanja. Kadar je poslovni najem predčasno prekinjen, se vsa plačila, ki jih zahteva najemodajalec, pripoznajo kot strošek v obdobju prekinitve pogodbe. 78 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Kot finančni najem je opredeljen najem, ko najemnik prevzame skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom. Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena v finančni najem, se izkažejo po pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti minimalnih plačil do konca najema, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgubo zaradi oslabitev. Plačane najemnine se pripoznajo kot obrestni odhodki. Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena s finančnim najemom, se amortizirajo v dobi koristnosti sredstva. Če ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja finančnega najema, je treba takšno opredmeteno osnovno sredstvo povsem amortizirati med trajanjem finančnega najema, ali dobi njegove koristnosti, in sicer v tisti dobi, ki je krajša. b) Skupina v vlogi najemodajalca Pri poslovnih najemih skupina, v zameno za plačilo ali niz plačil, na najemnika prenese pravico do uporabe sredstva za pogodbeno dogovorjen čas. Pri poslovnih najemih so prejete najemnine vključene v izkaz poslovnega izida sorazmerno glede na čas trajanja pogodbe in se izkazujejo med drugimi prihodki poslovanja. Sredstva, dana v poslovni najem, so v izkazu finančnega položaja izkazana med naložbenimi nepremičninami ali opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Kadar je večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom predmeta najema prenesena iz najemodajalca na najemnika, je najem razvrščen kot finančni najem. Pri sredstvu, danem v finančni najem, se sedanja vrednost najnižjih prihodnjih najemnin prikaže kot terjatev iz finančnega najema. Prihodki iz finančnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo sistematično skozi celotno življenjsko dobo najema. Terjatve iz naslova finančnega najema so prikazane v višini neto investicije v finančni najem, vključno z nezajamčeno preostalo vrednostjo. 2.15 Naložbene nepremičnine Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem. Ob nabavi se naložbene nepremičnine pripoznajo po nabavni vrednosti, povečani za neposredne transakcijske stroške. Naložbene nepremičnine se v življenjski dobi amortizirajo. Če pride do spremembe namena uporabe nepremičnine, se le-ta prenese med lastniško uporabljena sredstva. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob uporabi amortizacijske stopnje 1,0 %. 2.16 Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti. Kasneje se vodijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve. Vsako leto skupina oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali oslabitev osnovnih sredstev. Če se ugotovi, da so taka znamenja prisotna, se pristopi k ocenjevanju nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali čista prodajna vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Če je nadomestljiva vrednost višja od knjigovodske vrednosti, sredstev ni potrebno oslabiti. Ob koncu leta 2014 nobeno opredmeteno osnovno sredstvo ni bilo oslabljeno. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo. 79 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Uporabljene letne stopnje amortizacije so: Banka in skupina Gradbeni objekti in njihovi deli Pohištvo in oprema Računalniška oprema Vlaganja v tuje objekte % 1,9 - 6,0 7,0 - 20,0 10,0 - 33,3 10,0 - 20,0 Letne stopnje amortizacije, prikazane v razponu, se v letu 2014 niso spremenile. Preostalo vrednost in dobo koristnosti sredstva se pregleda na vsak dan izkaza finančnega položaja in ustrezno prilagodi, če so pričakovanja drugačna od prejšnjih ocen. Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na razliko med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tekoče vzdrževanje in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida, ko stroški nastanejo. Vlaganja v obstoječe gradbene objekte in opremo, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, pa povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev. 2.17 Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva vključujejo programsko opremo in licence za uporabo programske opreme. V izkazu finančnega položaja so pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve. Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja z uporabo takih amortizacijskih stopenj, da je vrednost neopredmetenih sredstev razporejena med stroške v ocenjeni življenjski dobi sredstva. Amortizacijska doba programske opreme in licenc za njihovo uporabo je od tri do deset let. Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo. 2.18 Zaloge Zaloge se izkazujejo po vrednosti, ki je nižja od nabavne ali čiste iztržljive. Za zaloge skupina uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. 2.19 Davki 2.19.1 Davek od dohodkov pravnih oseb Banka je v preteklih štirih letih ustvarila davčno izgubo. Na dan izkaza finančnega položaja je v preteklih letih ocenila, da v prihodnjih poslovnih letih obstaja verjetnost razpolaganja z zadostno višino dobička, da bi pokrila davčno izgubo in odpravila terjatve za odložene davke. Vendar je banka iz previdnosti zaradi trenutnega položaja, v katerem se je nahajala, na dan 31. decembra 2013 oslabila celotno vrednost terjatev za odložene davke, terjatev za odložene davke za leto 2013 pa banka ni oblikovala. Banka je na dan 31. decembra 2014 na osnovi planiranih dobičkov v prihodnjih letih za del davčne izgube oblikovala terjatve za odložene davke. 80 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Banka izkazuje tudi odloženo obveznost za davek, povezano z vrednotenjem finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, ki je izkazana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. 2.19.2 Davek na bilančno vsoto Med drugimi čistimi poslovnimi dobički / izgubami (pojasnilo 3.9) je izkazana obveznost davka na bilančno vsoto bank, obračunana skladno s slovensko zakonodajo. Davčna obveznost je razlika med osnovo za davek in davčno olajšavo, pri čemer se osnova za davek obračuna po stopnji 0,1 % od bilančne vsote banke v tekočem obračunskem obdobju in davčna olajšava po stopnji 0,1 % od stanja kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom v obračunskem obdobju. 2.19.3. Davek na finančne storitve Med drugimi čistimi poslovnimi dobički / izgubami (pojasnilo 3.9) je izkazana obveznost davka na finančne storitve. Po navedenem zakonu so obdavčene finančne storitve, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost, oproščene plačila DDV. Osnovo za davek na finančne storitve predstavlja nadomestilo (provizijo), ki ga je banka prejela kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. 2.20 Ugodnosti zaposlenih Ugodnosti zaposlenih vključujejo jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. V skladu z zakonodajo se zaposleni upokojijo po 40 letih službovanja in takrat so, ob izpolnitvi določenih pogojev, upravičeni do izplačila odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejnih nagrad za vsakih deset let službovanja v banki. Potreben obseg rezervacij za ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar. Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu za banko, so: Diskontni faktor Število zaposlenih, upravičenih do izplačila ugodnosti Rast plač v skladu s koeficientom inflacije, napredovanjem in pretečeno delovno dobo 2014 2013 2,60 % 3,10 % 469 494 2,00 % 2,00 % Vsi dobički in izgube zaradi spremenjenih predpostavk so takoj vključeni v izkaz poslovnega izida, razen aktuarskih izgub v višini 91 tisoč evrov iz naslova odpravnin, ki so v skladu z MRS 19 pripoznani v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu. Efekt spremembe MRS 19 na pripoznavanje sprememb rezervacij ni pomemben, zato banka ni opravila preračuna za nazaj. Banka plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje (8,85 % bruto plače) v skladu s slovensko zakonodajo. Razen plačila prispevkov banka nima dodatnih obveznosti. Prispevki pomenijo stroške v obdobju, na katerega se nanašajo, in so v izkazu poslovnega izida prikazani med stroški dela. 2.21 Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za transakcijske stroške. Prejeti krediti, depoziti in izdani vrednostni papirji se praviloma merijo po odplačni vrednosti, razlika med vrednostjo ob začetnem pripoznanju in odkupno vrednostjo pa se v izkazu poslovnega izida pripozna med obrestnimi odhodki z uporabo efektivne obrestne mere. Izdan dolžniški vrednostni papir se izkazuje po odplačni ali pošteni vrednosti. 81 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Lastni odkupljeni dolg se prikaže kot zmanjšanje obveznosti v izkazu finančnega položaja. Razlika med knjigovodsko vrednostjo in ceno, po kateri je bil lastni dolg odkupljen, se prikaže v izkazu poslovnega izida. 2.22 Rezervacije za obveznosti in stroške Dolgoročne rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveznosti potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi in je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti. Banka oblikuje rezervacije za odpravnine in podobne obveznosti, za zunajbilančne obveznosti, za pravno nerešene tožbe in iz naslova nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS). Za instrumente, ki nosijo izvenbilančna tveganja, se za ocenjene izgube iz teh postavk oblikujejo rezervacije, ki temeljijo na podobnih ocenah, kot so določene za posojila. Za oblikovanje rezervacij iz naslova utemeljenih obveznosti iz preteklih dogodkov je potrebna zanesljiva ocena zneska obveznosti. 2.23 Finančne in storitvene garancije Finančne garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta. Izdane so bankam, drugim finančnim institucijam in ostalim strankam kot oblika zavarovanja za kredite, limite in druge bančne storitve. Storitvene garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker izvajalec ni izpolnil pogodbenih obveznosti. Predvsem so izdane gradbenim investitorjem v imenu izvajalca storitev, da zavarujejo pogoje, določene v pogodbi. Finančne in storitvene garancije se na datum izdaje pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je evidentirana kot znesek prejetih opravnin. Prejete opravnine se prenašajo v izkaz poslovnega izida skozi življenjsko dobo pogodbe z metodo linearnega razmejevanja. Po začetnem pripoznanju se izdane garancije v izkazu finančnega položaja izkazujejo v višini, ki je višja od: - višine nerazmejene opravnine ali - višine ocenjenih izdatkov, ki bodo potrebni za poravnavo obveznosti po pogodbi. 2.24 Delniški kapital Tako navadne kot prednostne delnice so sestavina kapitala. a) Stroški izdaje novih delnic Stroški, neposredno povezani z izdajo novih delnic, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv. b) Dividende na delnice Dividende na delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so jih odobrili lastniki banke. c) Lastne delnice Če banka z nakupom pridobi lastne delnice, se dano nadomestilo prikaže kot znižanje kapitala. Pri poznejši prodaji se dobički in izgube izkažejo v kapitalu. 82 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 2.25 Poročanje po segmentih Poslovni segmenti so poročani na način, konsistenten notranjemu poročanju na odboru ALCO, ki sprejema odločitve o virih sredstev, naložbah in uspešnosti poslovanja banke in njenih segmentov. Kriterij za določanje segmentov banke so storitve, ki se glede na podobne značilnosti razporejajo na poslovanje s fizičnimi osebami, poslovanje s pravnimi osebami in finančne trge. Prihodki in odhodki, ki so neposredno povezani s posameznim segmentom, so vključeni v prikaz njegovega poslovanja. Davek iz dohodka ni razporejen med segmente. 2.26 Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene Za priprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP so potrebne usmeritve, predpostavke ter ocene, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritja potencialnih in prevzetih obveznosti na dan poročanja ter na višino prihodkov in odhodkov v obdobju, ki se je končalo z dnem poročanja. Ocene in predpostavke temeljijo na principu delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji glede prihodnjih dogodkov. Ocene se uporabljajo za: oslabitve posojil in terjatev, oslabitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti, rezervacije za potencialne in prevzete obveznosti, amortizacijsko dobo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, odložene davke ter rezervacije za obveznosti do zaposlenih. Spremembe ocen glede oslabitev imajo zelo pomemben vpliv na finančni položaj in rezultate poslovanja. Te ocene se lahko v prihodnosti spremenijo zaradi spremenjenih gospodarskih pogojev in sprememb v odplačilni sposobnosti dolžnikov ter zaradi spremembe vrednosti zavarovanj za slabe kredite ob njihovem unovčenju. a) Oslabitve posojil in terjatev Skupina pregleduje portfelj posojil tekoče oziroma najmanj na tri mesece, da bi ugotovili oslabitve. Pred odločitvijo, ali je potrebno prikazati izgubo v izkazu poslovnega izida, skupina preveri, ali obstajajo informacije, ki označujejo padec ocenjenih prihodnjih denarnih tokov iz naslova skupine posojil. Dokazi vključujejo informacije o poslabšanju plačilne sposobnosti dolžnikov ali poslabšanje gospodarskih razmer in okoliščin. Prihodnji denarni tokovi v skupini finančnih sredstev se ocenjujejo na podlagi preteklih izkušenj in izgub pri sredstvih, ki nosijo kreditno tveganje, podobno kot sredstva v skupini. Pri oceni prihodnjih denarnih tokov se upoštevajo tudi podatki, ki kažejo učinke sedanjih okoliščin. Majhne izpostavljenosti, vključno z večino posojil fizičnim osebam, se preverjajo skupinsko. Individualne ocene so opravljene na osnovi projekcije prihodnjih denarnih tokov z upoštevanjem vseh relevantnih informacij glede finančnega položaja in plačilne sposobnosti dolžnika ter zavarovanja finančnega sredstva. Metodologija in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, so predmet rednih preverjanj, da bi se zmanjšale razlike med ocenjenimi in dejanskimi izgubami. Če bi se sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov znižala za eno odstotno točko, bi to imelo vpliv na dodatno oblikovanje oslabitev v višini 1.576 tisoč evrov za banko (leta 2013: 2.080 tisoč evrov). b) Poštene vrednosti finančnih instrumentov Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določijo na osnovi objavljene tržne cene na datum poročanja, to je na osnovi cene, ki predstavlja najboljše povpraševanje za finančna sredstva. Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z uporabo modelov vrednotenja. Ti vključujejo primerjavo s cenami pri zadnjih opravljenih transakcijah, uporabo modela diskontiranih bodočih denarnih tokov in druge najpogostejše metode vrednotenja. Uporabljeni modeli vrednotenja so preverjeni za zagotovitev, da rezultati vrednotenja 83 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) ustrezno izražajo tržne pogoje, vključno z upoštevanjem relativne likvidnosti trga in ustreznosti uporabljenih kreditnih pribitkov. Spremembe ocene glede teh dejavnikov bi vplivale na poročanje poštene vrednosti finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, in finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo. Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se določajo na podlagi tržnih podatkov, skladno s sprejeto metodologijo vrednotenja finančnih instrumentov. Pri vrednotenju so uporabljeni tržni tečaji valut, tržne obrestne mere, krivulja donosov in krivulje volatilnosti. c) Pripoznanje terjatev za odložene davke Pripoznane terjatve za odložene davke predstavljajo zneske davka iz naslova odbitnih začasnih razlik, nastalih v letu 2014, ki jih bo mogoče obračunati v breme bodočega obdavčljivega dobička in so poročane v izkazu finančnega položaja. Terjatve za odložene davke so izkazane v obsegu, ki ga bo mogoče poračunati v breme bodočega obdavčljivega dobička. Prihodnji obdavčljivi dobički in višina verjetnih prihodnjih davčnih ugodnosti temeljijo na srednjeročnem finančnem načrtu, ki ga je pripravila uprava. Srednjeročni finančni načrt temelji na pričakovanjih poslovodstva, ki so v danih okoliščinah utemeljena. 3 RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 3.1 Čiste obresti Prihodki iz obresti Krediti in vloge strankam, ki niso banke Krediti in vloge bankam Vrednostni papirji - finančna sredstva, namenjena trgovanju - finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI - finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - finančna sredstva v posesti do zapadlosti Vloge pri centralni banki Izvedeni finančni instrumenti - obrestni swap Odhodki za obresti Krediti in vloge strank, ki niso banke Krediti in vloge bank Krediti in vloge centralne banke Izdani vrednostni papirji in potrdila o vlogi Izvedeni finančni instrumenti - obrestni swap Čiste obresti 2014 2013 67.159 55.732 10 9.937 2.978 6.959 17 1.463 88.279 68.556 77 13.006 138 16 4.000 8.852 114 6.526 (28.147) (16.139) (4.393) (153) (6.311) (1.151) (50.988) (30.999) (5.844) (660) (12.126) (1.359) 39.012 37.291 V okviru postavke krediti in vloge strankam, ki niso banke v višini 55.732 tisoč evrov je banka realizirala 11.655 tisoč evrov prihodkov posamično oslabljenih kreditov (2013: 11.216 tisoč evrov). 84 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 3.2 Prihodki iz dividend 2014 2013 Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Dividende iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 346 - 379 8 Skupaj 346 387 2014 2013 Prejete opravnine Plačilne storitve Kartično poslovanje Vodenje računov Garancije in kreditni posli Drugo 16.438 6.286 4.807 3.330 1.752 263 17.344 6.441 5.020 3.307 2.316 260 Dane opravnine Plačilne storitve Kartično poslovanje Borzne storitve in drugi posli z vrednostnimi papirji Drugo (1.494) (622) (650) (94) (128) (1.526) (680) (654) (129) (63) Čiste opravnine 14.944 15.818 3.3 Čiste opravnine 3.4 Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2014 2013 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 16.901 8.024 8.877 1.550 15 545 364 181 (108) 54.787 Skupaj 18.466 55.224 Dobički iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, so bili v letu 2014 višji kot v letu 2013, ustvarjeni pa so bili predvsem s prodajo državnih obveznic ter skladno s poslovnimi usmeritvami tudi s prodajo nekaterih delnic in vzajemnih skladov. Banka v postavki finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti v letu 2014 v primerjavi s preteklim letom ni realizirala pomembnejših dobičkov. Dobički leta 2013 so bili predvsem posledica vrednotenja, decembra 2014 izbrisanih, podrejenih obveznic in potrdil o vlogi. 85 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 3.5 Čiste (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 2014 2013 Lastniški vrednostni papirji Nakup in prodaja tujih valut Dolžniški vrednostni papirji Valutni izvedeni finančni instrumenti Terminske pogodbe s pripadajočimi vrednostnimi papirji Obrestne zamenjave in opcije 497 279 112 (159) (346) (865) (1) 262 (104) 443 (4.838) (1.539) Skupaj (482) (5.777) Zmanjšanje izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, v letu 2014 glede na predhodno leto, je predvsem posledica zmanjšanja izkazane izgube pri terminskih pogodbah in pripadajočih vrednostnih papirjih zaradi prenehanja poslovanja s terminskimi pogodbami in vrednostnimi papirji. V letu 2014 izkazana izguba pri obrestnih zamenjavah in opcijah se nanaša predvsem na vrednotenje obrestnih zamenjav na nižjo pošteno vrednost, predvsem zaradi približevanja končne zapadlosti obrestnih zamenjav. 3.6 Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2014 2013 Dobički iz vrednotenja izdanih vrednostnih papirjev (Izgube) iz vrednotenja obveznic - 32.604 (1.174) Skupaj - 31.430 Dobiček iz vrednotenja izdanih vrednostnih papirjev leta 2013 je posledica vrednotenja, v decembru 2014 izbrisanih, podrejenih obveznic. 3.7 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji Čisti dobiček varovanih postavk Čista (izguba) izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju Skupaj 2014 2013 1.408 3.487 (1.396) (3.453) 12 34 Z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji je banka zavarovala pošteno vrednost nekaterih finančnih obveznosti iz naslova spremembe obrestnih mer. Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganji je razkrito v pojasnilu 4.7. 86 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 3.8 Čisti dobički / (izgube) iz tečajnih razlik Pozitivne tečajne razlike Negativne tečajne razlike Skupaj 2014 2013 2.726 (2.164) 4.904 (5.394) 562 (490) Čisti dobiček / (izgubo) iz tečajnih razlik je potrebno presojati z učinki valutnih izvedenih finančnih instrumentov v pojasnilu 3.5, saj banka skrbi za politiko uravnane izpostavljenosti po valutah z izvedenimi finančnimi instrumenti. Posledično ni pomembnih učinkov na dohodek banke. 3.9 Druge čiste poslovne (izgube) 2014 2013 305 179 126 306 198 108 Izgube Davki in druge dajatve Članarine Prispevki humanitarnim organizacijam Drugi poslovni odhodki (2.119) (1.928) (78) (54) (59) (2.241) (2.076) (92) (63) (10) Skupaj (1.814) (1.935) Dobički Prihodki iz naslova najemnin Drugi poslovni prihodki Med davki in drugimi dajatvami banke je izkazan odhodek za davek na bilančno vsoto v višini 687 tisoč evrov (2013: 952 tisoč evrov) in odhodek za davek na finančne storitve v višini 1.130 tisoč evrov (2013: 1.013 tisoč evrov). 87 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 3.10 Administrativni stroški 2014 2013 Stroški dela Bruto plače in nadomestila Dajatve za pokojninsko zavarovanje Prispevki za socialno zavarovanje Ugodnosti zaposlenih - odpravnine - druge ugodnosti zaposlenih Drugi stroški dela (15.427) (11.903) (1.043) (868) 191 80 111 (1.804) (16.892) (12.361) (1.436) (904) (589) (132) (457) (1.602) Splošni in administrativni stroški Stroški informacijske tehnologije Stroški vzdrževanja Stroški poslovnih kartic Najemnine - najemnine za nepremičnine - najemnine za opremo - najemnine za programsko opremo Stroški materiala in energije Stroški oglaševanja Stroški pisarniškega materiala Revizijske in svetovalne storitve Stroški drugih storitev (14.313) (3.431) (1.759) (1.601) (882) (472) (386) (24) (569) (568) (391) (871) (4.241) (13.718) (3.441) (2.005) (1.557) (842) (488) (331) (23) (637) (593) (408) (312) (3.923) Skupaj (29.740) (30.610) Prihodnja plačila najemnin za poslovni najem - do 1 leta - od 1 do 5 let - nad 5 let 948 2.156 761 Skupaj 3.865 Stroški revizijskih in svetovalnih storitev za leto 2014 vključujejo 53 tisoč evrov (2013: 53 tisoč evrov) stroškov za revizijo letnih računovodskih izkazov. Podatki o zaposlenih so predstavljeni v točki 8.5 Poslovnega poročila. 3.11 Amortizacija Oznaka tabele Amortizacija za opredmetena osnovna sredstva Amortizacija za neopredmetena sredstva Amortizacija naložbenih nepremičnin 4.8 4.10 4.9 Skupaj 88 2014 2013 (1.551) (1.042) - (1.855) (1.036) - (2.593) (2.891) Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 3.12 Rezervacije Oznaka tabele Rezervacije za prevzete obveznosti 4.21 Skupaj 2014 2013 (3.555) (57) (3.555) (57) V letu 2014 je banka oblikovala dodatne rezervacije predvsem za garancijsko poslovanje. 3.13 Oslabitve Oznaka tabele Oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti Oslabitve drugih finančnih sredstev Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Oslabitve lastniških vrednostnih papirjev Oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev 4.3 Skupaj 2014 2013 (50.683) (4.353) (5.761) (5.261) (500) (196.181) (11.657) (6.159) (5.659) (500) (60.797) (213.997) Oslabitve kreditov so podrobno predstavljene v razkritju 5.1. 4 POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA 4.1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Vloge pri centralnih bankah 137.155 178.744 Vpogledne vloge pri bankah 103.203 12.045 13.691 13.251 254.049 204.040 Gotovina v blagajni Skupaj V prvi polovici leta 2014 je banka presežno likvidnost plasirala pri centralni banki v obliki vezanih depozitov z ročnostjo 7 dni, v drugi polovici leta pa je prosta sredstva v večji meri plasirala na račune pri poslovnih bankah. 4.2 Finančna sredstva, namenjena trgovanju Oznaka tabele Izvedeni finančni instrumenti Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji 31. 12. 2014 Terjatve Obveznosti 4.2a Skupaj 89 31. 12. 2013 Terjatve Obveznosti 4.636 - 796 - 5.934 3.040 1.987 1.125 - 4.636 796 10.961 1.125 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Skladno z naložbeno politiko izkazuje banka v okviru finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, na dan 31. decembra 2014 samo izvedene finančne instrumente. Banka v letih 2014 in 2013 ni zastavila finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, prav tako ni imela dolžniških vrednostnih papirjev z originalno zapadlostjo do treh mesecev. 4.2a Terjatve in obveznosti iz izvedenih finančnih instrumentov Pogodbena vrednost 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Izvedeni finančni instrumenti Obrestne zamenjave Valutne zamenjave Terminski posli z vrednostnimi papirji Opcija - obrestna kapica Skupaj Poštena vrednost 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Terjatve Obveznosti Terjatve Obveznosti 117.661 18.570 120.424 23.351 4.573 63 698 98 5.782 26 1.049 76 10.500 9.733 11.000 - - 126 - - 146.731 164.508 4.636 796 5.934 1.125 V letu 2014 je banka zmanjšala obseg trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti. Iz naslova obrestnih zamenjav so se znižale poštene vrednosti terjatev in obveznosti, zaradi nižjih pogodbenih vrednosti ter zaradi približevanja zapadlosti. Banka ima sklenjenih največ obrestnih zamenjav, kjer plačuje variabilno obrestno mero, prejema pa fiksno. Iz teh poslov je realizirala znižanje terjatev. Na drugi strani ima manj poslov, kjer plačuje fiksno obrestno mero in prejema variabilno, iz katerih je realizirala znižanje obveznosti. 4.3 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 31. 12. 2014 Oslabitve Stanja 31. 12. 2013 Oslabitve Stanja Dolžniški vrednostni papirji Lastniški vrednostni papirji 479.434 4.467 (1.117) 318.435 33.354 (514) (23.380) Skupaj bruto 483.901 (1.117) 351.789 (23.894) Skupaj neto 482.784 327.895 Na dan 31. decembra 2014 je imela banka v Skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije za 81.222 tisoč evrov primernih vrednostnih papirjev za namene financiranja pri ECB (2013: 263.089 tisoč evrov). 90 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo: Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji Skupaj finančna sredstva RZP 16.591 1.487 (2.538) 94 (5.660) 9.974 170.167 41.267 (57.940) (63.079) 221.051 6.955 (500) 317.921 186.758 42.754 (60.478) (63.079) 221.051 7.049 (6.160) 327.895 4.829 (13.216) 7.024 (5.261) 3.350 133.264 94.998 125.795 (43.995) (151.017) 2.968 (500) 479.434 138.093 94.998 125.795 (57.211) (151.017) 9.992 (5.761) 482.784 Stanje 1. 1. 2013 Nakup Prodaja Unovčitev ob zapadlosti Prerazvrstitev iz postavke VP do zapadlosti Sprememba poštene vrednosti Oslabitve Stanje 31. 12. 2013 Nakup Dokapitalizacija Obveznica DUTB Prodaja Unovčitev Sprememba poštene vrednosti Oslabitve Stanje 31. 12. 2014 4.4 Krediti bankam (brez vpoglednih vlog) 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Stanja Oslabitve Stanja Oslabitve Kratkoročni krediti 52.000 - 5.822 - Skupaj bruto 52.000 - 5.822 - Skupaj neto 52.000 5.822 Krediti bankam so v celoti vključeni med denar in denarne ustreznike z originalno zapadlostjo do 90 dni (pojasnilo 4.26). 91 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 4.5 Krediti strankam, ki niso banke 4.5.1 Razčlenitev po vrstah posojilojemalcev in valuti 2014 Stanja Oslabitve V domači valuti Krediti državi in lokalnim skupnostim Krediti prebivalstvu - limiti na TRR in kartice - stanovanjski krediti - krediti za osebno potrošnjo - nedovoljena stanja na TRR Krediti samostojnim podjetnikom Krediti podjetjem - velikim podjetjem - majhnim in srednjim podjetjem - drugim V tuji valuti Krediti prebivalstvu - stanovanjski krediti - krediti za osebno potrošnjo in drugi Krediti samostojnim podjetnikom Krediti podjetjem - velikim podjetjem - majhnim in srednjim podjetjem - drugim Skupaj bruto Skupaj neto 1.031.262 69.745 295.934 34.774 161.908 98.474 778 33.941 631.642 259.530 356.049 16.063 14.827 13.989 9.145 4.844 323 515 446 69 1.046.089 891.629 (151.235) (2.034) (15.348) (196) (6.680) (8.103) (369) (4.449) (129.404) (32.323) (88.921) (8.160) (3.225) (3.158) (201) (2.957) (14) (53) (12) (41) (154.460) 2013 Stanja Oslabitve 1.555.159 65.883 308.835 36.102 164.789 107.060 884 46.272 1.134.169 457.877 515.481 160.811 32.770 15.701 10.736 4.965 481 16.588 5.184 1.016 10.388 1.587.929 1.240.057 (337.007) (258) (12.498) (206) (4.903) (7.024) (365) (5.049) (319.202) (80.420) (128.302) (110.480) (10.865) (2.461) (353) (2.108) (21) (8.383) (85) (91) (8.207) (347.872) Znižanje je v veliki meri posledica prenosa slabih terjatev na DUTB skladno z ZUKSB in zmanjševanja obsega kreditiranja. Banka je na DUTB prenesla kredite v višini 349.240 tisoč evrov, katerih oslabitve so razkrite v tabeli 4.5.2. 4.5.2 Oslabitve in odpisi kreditov strankam, ki niso banke, po vrstah kreditov Stanovanjski krediti Krediti Krediti samostojnim Krediti za osebno potrošnjo in ostali prebivalstvu podjetnikom Krediti podjetjem Skupaj Stanje 1. 1. 2013 Oblikovanje oslabitev Odprava oslabitev Odpisi Stanje 31. 12. 2013 4.222 2.441 (1.407) 5.256 7.347 3.838 (1.372) (110) 9.703 11.569 6.279 (2.779) (110) 14.959 4.202 1.922 (997) (57) 5.070 138.987 198.387 (6.631) (2.900) 327.843 154.758 206.588 (10.407) (3.067) 347.872 Oblikovanje oslabitev Odprava oslabitev Prodaja terjatev Prenos na DUTB Odpisi Stanje 31. 12. 2014 2.303 (665) (13) 6.881 2.652 (600) (130) 11.625 4.955 (1.265) (143) 18.506 2.045 (436) (1.627) (589) 4.463 69.713 (24.329) (3.684) (226.229) (11.823) 131.491 76.713 (26.030) (3.684) (227.856) (12.555) 154.460 92 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 4.6 Druga finančna sredstva Banka 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Skupina 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Terjatve po plačilnih karticah Zapadle druge terjatve v sodnih postopkih Terjatve za provizije Drugo Oslabitve 1.055 504 206 613 (445) 1.107 2.525 666 355 (2.364) 1.055 504 206 811 (498) 1.107 2.525 666 816 (2.386) Skupaj 1.933 2.289 2.078 2.728 Gibanje oslabitev za druga finančna sredstva: Stanje 1. 1. 2013 Oblikovanje oslabitev Odprava oslabitev Odpisi Stanje 31. 12. 2013 Oblikovanje oslabitev Odprava oslabitev Odprava oslabitev zaradi prenosa na DUTB Odpisi Stanje 31. 12. 2014 Banka Skupina 2.098 1.250 (873) (111) 2.364 2.119 1.251 (873) (111) 2.386 898 (239) (2.544) (34) 445 929 (239) (2.544) (34) 498 4.7 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Pogodbena vrednost 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Poštena vrednost 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Terjatve Obveznosti Terjatve Obveznosti Varovanje poštene vrednosti hedge accounting 54.150 164.150 1.424 - 3.437 - Skupaj 54.150 164.150 1.424 - 3.437 - Banka v okviru računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji varuje pošteno vrednost, in sicer zmanjšuje obrestno tveganje s sklenjenimi obrestnimi zamenjavami. Razmerja med varovano postavko in postavko za varovanje so vzpostavljena tako, da se njune lastnosti ujemajo (npr. ujemanje zapadlosti glavnice). Poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju, se je glede na predhodno leto znižala, predvsem zaradi znižanja pogodbene vrednosti. 93 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 4.8 Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča Oznaka in gradbeni tabele objekti Nepremičnine pridobljene v finančni najem Računalniška oprema Ostala OS OS v pripravi in drugo Skupaj 27.045 (784) 78 26.339 669 669 11.986 480 (773) 11.693 7.688 59 (291) 7.456 1.286 (1.286) - 46.719 1.286 (784) (1.064) 46.157 16.169 514 (644) 16.039 10.300 8 8 661 9.740 897 (773) 9.864 1.829 5.892 436 (247) 6.081 1.375 - 31.801 1.855 (644) (1.020) 31.992 14.165 26.339 238 (90) 26.487 669 669 11.693 114 (1.794) 10.013 7.456 145 (250) 7.351 497 (497) - 46.157 497 (2.134) 44.520 16.039 515 (75) 16.479 10.008 8 13 21 648 9.864 682 (1.704) 8.842 1.171 6.081 341 (250) 6.172 1.179 - 31.992 1.551 (2.029) 31.514 13.006 Nabavna vrednost 1. 1. 2013 Povečanja Izločitev Vodnikova Prenos iz OS v pripravi Zmanjšanja Nabavna vrednost 31. 12. 2013 Popravki vrednosti Stanje 1. 1. 2013 Amortizacija Izločitev Vodnikova Zmanjšanja Stanje 31. 12. 2013 Neto sedanja vrednost 31. 12. 2013 3.11 Nabavna vrednost 1. 1. 2014 Povečanja Prenos iz OS v pripravi Zmanjšanja Nabavna vrednost 31. 12. 2014 Popravki vrednosti Stanje 1. 1. 2014 Amortizacija Zmanjšanja Stanje 31. 12. 2014 Neto sedanja vrednost 31. 12. 2014 3.11 Večji nakup računalniške opreme v letu 2014 predstavlja oprema za zaščitno kopiranje podatkov in posodobitev okolja elektronskega bančništva. Znižanja so predvsem posledica prodaje POS terminalov, ki jih je banka dala v zunanje upravljanje, ter uničenja neuporabne računalniške in druge opreme. Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, ki so že v celoti amortizirana, vendar jih banka še uporablja, znaša 10.705 tisoč evrov (2013: 10.414 tisoč evrov). Vsa opredmetena osnovna sredstva so prosta bremen (v letu 2014 in v letu 2013). 94 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 4.9 Naložbene nepremičnine Skupina Oznaka tabele Nabavna vrednost 1. 1. 2013 Povečanja Prenos iz zalog Zmanjšanja Nabavna vrednost 31. 12. 2013 Popravki vrednosti Stanje 1. 1. 2013 Amortizacija Zmanjšanja Stanje 31. 12. 2013 Sedanja vrednost 31. 12. 2013 3.11 Nabavna vrednost 1. 1. 2014 Povečanja Prenos na opredmetena OS Zmanjšanja Nabavna vrednost 31. 12. 2014 Popravki vrednosti Stanje 1. 1. 2014 Amortizacija Zmanjšanja Stanje 31. 12. 2014 Sedanja vrednost 31. 12. 2014 3.11 Zemljišča Gradbeni objekti Skupaj 38 461 499 2.720 1.074 540 (296) 4.038 2.758 1.535 540 (296) 4.537 499 79 30 (4) 105 3.933 79 30 (4) 105 4.432 499 1 (5) (6) 489 4.038 55 (91) (452) 3.550 4.537 56 (96) (458) 4.039 489 105 35 (47) 93 3.457 105 35 (47) 93 3.946 Naložbene nepremičnine vključujejo zemljišča in zgradbe, nabavljene za oddajo v poslovni najem. Prihodki najemnin v višini 180 tisoč evrov (2013: 186 tisoč evrov) so vključeni med druge čiste poslovne dobičke / (izgube) skupine. Stroški upravljanja naložbenih nepremičnin v višini 12 tisoč evrov (2013: 9 tisoč evrov) so vključeni med splošne in administrativne stroške skupine. Pošteno vrednost naložbenih nepremičnin so s cenitvami določili pooblaščeni ocenjevalci vrednosti po metodi primerljivih prodaj in metodi kapitalizacije donosa. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin (nivo 3) na dan 31. decembra 2014 znaša 4.548 tisoč evrov (2013: 5.802 tisoč evrov). 95 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 4.10 Neopredmetena sredstva Oznaka tabele Računalniški programi in licence Neopredmetena sredstva v pripravi in drugo Skupaj 14.619 907 15.526 338 729 (907) 160 14.957 729 15.686 10.542 1.036 11.578 3.948 160 10.542 1.036 11.578 4.108 15.526 386 15.912 160 421 (386) 195 15.686 421 16.107 11.578 1.042 12.620 3.292 195 11.578 1.042 12.620 3.487 Nabavna vrednost 1. 1. 2013 Povečanja Prenos iz OS v pripravi Nabavna vrednost 31. 12. 2013 Popravki vrednosti Stanje 1. 1. 2013 Amortizacija Stanje 31. 12. 2013 Neto sedanja vrednost 31. 12. 2013 3.11 Nabavna vrednost 1. 1. 2014 Povečanja Prenos iz OS v pripravi Nabavna vrednost 31. 12. 2014 Popravki vrednosti Stanje 1. 1. 2014 Amortizacija Stanje 31. 12. 2014 Neto sedanja vrednost 31. 12. 2014 3.11 Nabavna vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki so že v celoti amortizirana, vendar jih banka še uporablja, znaša 7.237 tisoč evrov (2013: 7.004 tisoč evrov). 4.11 Dolgoročne naložbe banke v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Posest d.o.o., Celje Znesek naložbe % glasovalnih % udeležbe pravic Višina osnovnega kapitala Poslovni izid 31. 12. 2014 2.257 100,00 100,00 2.124 11 31. 12. 2013 2.257 100,00 100,00 2.124 (137) 4.12 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 4.12.1 Odložene terjatve za davek 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Odloženi davki 4.271 - Stanje terjatev 31. decembra 4.271 - 96 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Davčna izguba Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 4.550 (279) - Terjatve iz odloženih davkov 4.271 - 31. 12. 2014 31. 12. 2013 - 10.087 - (5.235) - (222) Davčna izguba - oblikovanje terjatev - odprava terjatev 4.550 - (5.141) Investicijska olajšava - oblikovanje terjatev - (75) 4.550 (10.673) (4.674) 4.395 586 Spremembe odloženih davkov v izkazu vseobsegajočega donosa na dan 31. decembra (279) 586 Izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 4.271 - Gibanje odloženih davkov: Stanje na dan 1. januarja Spremembe odloženih davkov v izkazu poslovnega izida: Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo - oslabitve - odprava terjatev za oslabitev Rezervacije za obveznosti do zaposlenih - odprava terjatev Spremembe odloženih davkov v izkazu poslovnega izida na dan 31. decembra Spremembe odloženih davkov v izkazu vseobsegajočega donosa: Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo - vrednotenje po pošteni vrednosti - odprava 4.13 Druga sredstva Banka 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Skupina 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Terjatve do finančne uprave RS Odloženi stroški poslovanja Zaloge Druge terjatve 264 231 8 3 1 177 16 3 264 241 4.141 - 177 4.138 11 Skupaj 506 197 4.646 4.326 Zaloge skupine konec leta 2014 predstavljajo vrednost stanovanjskih hiš, stanovanj in zemljišč. Njihova knjigovodska vrednost na dan 31. decembra ne presega iztržljive vrednosti. 97 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 4.14 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Datum zapadlosti Pogodbena vrednost Obrestna mera 31. 12. 2014 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Podrejene obveznice BCE10 Podrejene obveznice BCE11 Podrejene obveznice BCE12 Podrejene obveznice BCE16 Podrejena potrdila o vlogah Podrejena potrdila o vlogah - 409 161 134 263 30 3 Skupaj - 1.000 Na osnovi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih so z dnem 16. decembra 2014 v celoti prenehale vse kvalificirane obveznosti banke, med njimi tudi obveznosti banke iz naslova finančnih instrumentov v skupni višini 92.020 tisoč evrov, ki jih je izdala banka in predstavljajo podrejeno obveznost banke. To so: - podrejene, imenske, obveznice z oznako BCE11, z neodplačano kvalificirano obveznostjo banke iz tega instrumenta na dan izdaje odločbe v višini glavnice 15.145 tisoč evrov in pripadajočih obresti; - podrejene, imenske, obveznice z oznako BCE10, z neodplačano kvalificirano obveznostjo banke iz tega instrumenta na dan izdaje odločbe v višini glavnice 37.000 tisoč evrov in pripadajočih obresti; - podrejene, imenske, obveznice z oznako BCE12, z neodplačano kvalificirano obveznostjo banke iz tega instrumenta na dan izdaje odločbe v višini glavnice 12.147 tisoč evrov in pripadajočih obresti; - podrejene, imenske, obveznice z oznako BCE16, z neodplačano kvalificirano obveznostjo banke iz tega instrumenta na dan izdaje odločbe v višini glavnice 24.478 tisoč evrov in pripadajočih obresti; - podrejena potrdila o vlogi, izdana 29. novembra 2007 in 20. decembra 2012, z neodplačano kvalificirano obveznostjo banke iz teh instrumentov na dan izdaje odločbe v skupni višini glavnice 3.250 tisoč evrov in pripadajočih obresti. 4.15 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge bank in centralnih bank 4.15.1 Razčlenitev po valuti in ročnosti obveznosti 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Na vpogled V domači valuti V tuji valuti 498 6 492 1.023 100 923 Kratkoročne V domači valuti 255 255 10.253 10.253 Skupaj 753 11.276 98 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 4.15.2 Analiza po teritoriju 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Slovenija Druge države 747 6 11.175 101 Skupaj 753 11.276 4.16 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge strank, ki niso banke 4.16.1 Razčlenitev glede na valuto in ročnost obveznosti ter glede na vrsto komitentov Na vpogled 31. 12. 2014 Kratkoročni Dolgoročni Na vpogled 31. 12. 2013 Kratkoročni Dolgoročni 27.038 27.038 157.740 157.740 80.364 80.364 15.884 15.884 91.100 91.100 165.444 165.444 133.781 131.991 1.790 87.641 87.640 1 19.089 19.089 - 92.195 89.619 2.576 158.587 158.467 120 26.839 26.839 - 29.356 29.309 47 2.554 2.554 - 550 550 - 22.535 22.493 42 1.477 1.477 - 1.662 1.662 - 326.613 316.114 10.499 138.141 136.932 1.209 205.819 203.276 2.543 301.983 292.350 9.633 170.442 168.590 1.852 185.432 183.493 1.939 886 886 - 7.443 7.443 - 32.808 32.808 - 558 557 1 6.798 6.798 - 31.082 31.082 - 517.674 393.519 338.630 433.155 428.404 410.459 Država in lokalne skupnosti V domači valuti Podjetja V domači valuti V tuji valuti Samostojni podjetniki V domači valuti V tuji valuti Prebivalstvo V domači valuti V tuji valuti Druge finančne institucije V domači valuti V tuji valuti Skupaj Skupaj na vpogled, kratkor. in dolgor. 1.249.823 1.272.018 4.16.2 Analiza po teritoriju 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Slovenija Evropska unija Druge države 1.236.745 9.111 3.967 1.257.073 10.181 4.764 Skupaj 1.249.823 1.272.018 99 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 4.17 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti bank in centralnih bank 4.17.1 Razčlenitev po valuti in ročnosti obveznosti Obrestna mera 31. 12. 2014 31. 12. 2014 31. 12. 2013 136.291 136.291 336.226 336.226 136.291 336.226 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Slovenija 136.291 336.226 Skupaj 136.291 336.226 V domači valuti Dolgoročni krediti 2,36 % Skupaj 4.17.2 Analiza po teritoriju 4.18 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti strank, ki niso banke Obrestna mera 31. 12. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni V domači valuti 2,89 % - Skupaj 4.19 1.498 1.498 - 2.134 2.134 Dolžniški vrednostni papirji Datum zapadlosti Potrdila o vlogi - domača valuta Potrdila, z zapadlostjo v letu 2014 Potrdila, z zapadlostjo v letu 2015 Potrdila, z zapadlostjo v letu 2016 Obveznice - domača valuta Obveznice BCE13 Obveznice BCE14 Obveznice BCE15 30.3.2015 1.10.2015 15.2.2016 Skupaj Obrestna mera 31. 12. 2014 31. 12. 2014 31. 12. 2013 3,44 % 4,40 % 8.253 7.844 409 34.557 28.569 5.604 384 4,75 % 4,55 % 5,00 % 98.523 41.409 20.472 36.642 99.284 41.380 20.699 37.205 106.776 133.841 Banka je v marcu 2010 izdala obveznice 13. emisije v emisijski vrednosti 40.000 tisoč evrov, v oktobru 2010 je izdala obveznice 14. emisije v emisijski vrednosti 20.000 tisoč evrov in v februarju 2011 obveznice 15. emisije v emisijski vrednosti 34.150 tisoč evrov. Obveznice so na ime, nominirane v evrih, izdane v nematerializirani obliki. Obresti se izplačujejo letno, izplačilo glavnice je ob zapadlosti. Obveznosti iz obveznic niso posebej zavarovane ali garantirane. Za vse obveznosti iz obveznic jamči banka z vsem svojim premoženjem neomejeno. Obveznice BCE13, BCE14 in BCE15 kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, potrdila o vlogi pa ne. 100 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 4.20 Druge finančne obveznosti 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti iz kartičnega poslovanja Obveznosti iz plač Obveznosti iz vnaprej vračunanih drugih stroškov Obveznosti za neizvršena plačila Drugo 1.543 1.433 1.316 487 460 960 1.191 1.619 1.216 516 179 699 Skupaj 6.199 5.420 31. 12. 2014 31. 12. 2013 5.284 2.726 82 - 2.299 2.885 121 4.598 8.092 9.903 4.21 Rezervacije Oznaka tabele Rezervacije za potencialne obveznosti Rezervacije za obveznosti do zaposlenih Druge rezervacije Rezervacije za pravno nerešene tožbe 4.25d 4.25a Skupaj Rezervacije za obveznosti do zaposlenih vključujejo obveznosti za bodoče odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in neizplačane plače. Druge rezervacije se v celoti nanašajo na rezervacije za nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS). Gibanje rezervacij: Rezervacije za pravno nerešene tožbe Stanje 1. 1. 2013 Oblikovanje / (sprostitev) rezervacij Sprostitev rezervacij v akumulirani drugi vseobsegajoči donos Direktna poraba rezervacij Stanje 31. 12. 2013 Oblikovanje / (sprostitev) rezervacij Oblikovanje rezervacij iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa Direktna poraba rezervacij Stanje 31. 12. 2014 Rezervacije za potencialne obveznosti Rezervacije za obveznosti do zaposlenih Druge rezervacije Skupaj 4.738 2.242 2.412 184 9.576 - 57 588 - 645 (140) 4.598 2.299 (74) (41) 2.885 (63) 121 (74) (244) 9.903 458 3.097 (192) - 3.363 (5.056) - (112) 5.284 91 (58) 2.726 (39) 82 91 (5.265) 8.092 Rezervacije za pravno nerešene tožbe, ki so bile oblikovane za stroške iz naslova denacionalizacije upravne zgradbe na Vodnikovi, so bile v celoti porabljene za izplačilo denacionalizacijskima upravičenkama na podlagi sodne odločbe. 101 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 4.22 Druge obveznosti Banka 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Skupina 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Obveznosti iz davščin Vnaprej plačani neobračunani prihodki in vračunani odhodki 126 711 294 922 47 816 47 815 Skupaj 173 1.527 341 1.737 4.23 Kapital Kapital Banke Celje d.d. je po dokapitalizaciji s strani države v višini 190 milijonov evrov na dan 31. decembra 2014 znašal 201.581 tisoč evrov (31. decembra 2013: 40.758 tisoč evrov). 4.23.1 Vpisani kapital Osnovni kapital banke je po dokapitalizaciji z dne 16. decembra 2014 sestavljen iz 5.000.000 navadnih kosovnih delnic, ki glasijo na ime in so izdane v nematerializirani obliki. Vse delnice, ki so pred dokapitalizacijo banke predstavljale kvalificirano obveznost prvega reda, to je 508.629 navadnih kosovnih delnic, so z dnem dokapitalizacije v celoti prenehale. Odvisna družba banke je registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Z dokapitalizacijo je država postala edina lastnice banke. Število delnic in višina osnovnega kapitala: Delniški kapital v tisoč evrih Število delnic Navadne delnice Prednostne delnice Skupaj Stanje 31. 12. 2012 508.629 16.980 - 16.980 Stanje 31. 12. 2013 508.629 16.980 - 16.980 Stanje 31. 12. 2014 5.000.000 50.000 - 50.000 4.23.2 Odkupljene lastne delnice Po prenehanju vseh delnic z dne 16. decembra 2014 banka po stanju 31. decembra 2014 v svojem portfelju ni imela več odkupljenih lastnih delnic (31. decembra 2013: 251 navadnih lastnih delnic v skupni višini 31 tisoč evrov). 4.23.3 Kapitalske rezerve Z dokapitalizacijo so se kapitalske rezerve banke povečale na skupno 166.221 tisoč evrov (v letih 2011, 2012 in 2013 so znašale 51.380 tisoč evrov). Povečanje v višini 140.000 tisoč evrov je posledica vplačil, ki so presegala nominalni znesek vplačanih delnic. Pripadajoči znesek ene nove navadne kosovne delnice znaša 10 evrov, emisijska vrednost delnice pa 38 evrov. Hkrati so se kapitalske rezerve zmanjšale za 42.433 tisoč evrov zaradi pokrivanja izgube, ustvarjene v letu 2013, in povečale za 16.980 tisoč evrov iz naslova poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic ter za 294 tisoč evrov zaradi prenosa obveznosti iz naslova nezamenjanih delnic Banke Noricum d.d. za delnice Banke Celje d.d. 102 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 4.23.4 Rezerve banke Po stanju na dan 31. decembra 2014 znašajo rezerve banke 2.948 tisoč evrov (skupine 3.147 tisoč evrov), katere sestavljajo zakonske rezerve banke v višini 2.905 tisoč evrov (skupine 3.005 tisoč evrov) in druge rezerve iz dobička banke v višini 43 tisoč evrov (skupine 142 tisoč evrov). 4.23.5 Akumulirani vseobsegajoči donos Akumulirani vseobsegajoči donos, ki je sestavni del kapitala, znaša na dan 31. decembra 2014, 3.513 tisoč evrov, kjer banka izkazuje prevrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, na pošteno vrednost v višini 3.531 tisoč evrov ter čiste aktuarske izgube iz naslova odpravnin v višini 18 tisoč evrov. Spremembe v stanju akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa so razvidne iz izkaza vseobsegajočega donosa. 4.24 Dividenda na delnico Obveznost za izplačilo dividend nastane, ko je višina dividende potrjena na skupščini delničarjev banke. Dividenda za poslovni leti 2012 in 2013 ni bila ne potrjena in ne izplačana. 4.25 Potencialne in prevzete obveznosti a) Pravni postopki Banka je v letu 2014 prejela sklep in sodbo Višjega sodišča v Celju v gospodarskem sporu zaradi plačila nadomestila glede nezmožnosti uporabe v denacionalizaciji vrnjene upravne stavbe na Vodnikovi 2 in dne 30. septembra 2014 plačala 5 milijonov evrov denacionalizacijskima upravičenkama Kapitalski zadrugi in Deželni banki Slovenije. V ta namen je v letu 2014 dodatno oblikovala rezervacije tako, da je njihovo skupno stanje zadoščalo plačilu vseh obveznosti. Po stanju 31. decembra 2014 banka nima več oblikovanih rezervacij iz naslova pravno nerešenih tožb (31. decembra 2013: 4.598 tisoč evrov). Hkrati banka vodi nadaljnji pravni postopek za povračilo stroškov denacionalizacije. V tem postopku je prejela vmesni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, kot prvostopenjskega sodišča, opr. št. N 459/2011 z dne 6. marca 2015, s katerim je bilo odločeno, da je banka upravičena do plačila odškodnine na podlagi 73. člena Zakona o denacionalizaciji. O višini odškodnine bo sodišče odločalo po pravnomočnosti tega sklepa. b) Potencialna obremenitev kapitala Skupina na dan 31. decembra 2014 in 31. decembra 2013 ni imela bodočih obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev. c) Potencialne in prevzete obveznosti Dokumentarni (in »stand by«) akreditiv pomeni pisno nepreklicno obvezo akreditivne (otvoritvene) banke v imenu nalogodajalca (uvoznika), da bo plačala upravičencu (izvozniku) vrednost dokumentov v okviru določenega roka: - če je akreditiv plačljiv na vpogled, bo plačala na vpogled; - če je akreditiv plačljiv z odloženim plačilom, bo plačala na dan zapadlosti pod pogojem, da upravičenec (izvoznik) predloži banki dokumente, ki so v skladu s pogoji in roki predpisanimi v akreditivu. Obveznost pa se lahko prevzame tudi v obliki konfirmacije (potrditve) akreditiva, ki jo običajno na zahtevo ali po pooblastilu akreditivne (otvoritvene) banke prevzame potrdilna banka. Potrdilna banka 103 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) dodatno k obvezi akreditivne banke samostojno prevzame obveznost do upravičenca, in sicer pod določenimi pogoji. Prevzete obveznosti za kredite predstavljajo neizkoriščen del odobrenih posojil, izdanih pisem o nameri in kreditov za kritje akreditivov. Glede na kreditno tveganje teh obveznosti je banka izpostavljena izgubi, ki je enaka vrednosti neizkoriščenih prevzetih obveznosti. d) Razčlenitev pogodbenih zneskov bančnih garancij in prevzetih obveznosti Oznaka tabele Garancije - storitvene - finančne Prevzete obveznosti Skupaj Rezervacije za zunajbilančno tveganje 4.21 Skupaj 4.26 31. 12. 2014 31. 12. 2013 81.758 62.992 18.766 83.967 103.844 77.069 26.775 99.152 165.725 (5.284) 202.996 (2.299) 160.441 200.697 Denar in denarni ustrezniki Denar in denarni ustrezniki v izkazu denarnih tokov predstavljajo instrumente z originalno zapadlostjo do 90 dni. Oznaka tabele 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 4.1 254.049 204.040 Krediti bankam (brez vpoglednih vlog) 4.4 52.000 5.822 306.049 209.862 Skupaj 4.27 Razkritja odnosov s povezanimi osebami Med povezane stranke so zajeti ključno ravnateljsko osebje (uprava banke, člani nadzornega sveta in ožje vodstvo ter ožji družinski člani navedenih oseb), družbe s pomembnim vplivom na banko do 16. decembra 2014 ter odvisna družba. Bruto izplačila upravi, nadzornemu svetu in ožjemu vodstvu 2014 Ožje vodstvo komercialne OE druge OE Člani uprave Člani NS Fiksni prejemki Variabilni prejemki Drugi prejemki Povračila stroškov Sejnine 241 11 5 - 6 56 372 9 10 - 714 10 22 - 1.327 30 43 56 Skupaj 257 62 391 746 1.456 104 Skupaj Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 2013 Fiksni prejemki Variabilni prejemki Drugi prejemki Povračila stroškov Sejnine Skupaj Člani uprave Člani NS 362 55 6 423 8 62 70 Ožje vodstvo komercialne OE druge OE 506 30 11 547 Skupaj 649 29 21 699 1.517 114 46 62 1.739 Uprava banke je v letu 2014 štela dva člana. Ožje vodstvo banke je od aprila dalje štelo trinajst članov. V letu 2014 je banka upravi in ožjemu vodstvu izplačevala plače skladno z zakonodajo, ki ureja prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS. Bruto izplačila članom uprave in nadzornemu svetu Člani uprave 2014 Prejemki Povračila Fiksni Variabilni Drugi stroškov Skupaj Fiksni 2013 Prejemki Povračila Variabilni Drugi stroškov Skupaj Davorin Leskovar 124 - 9 1 134 121 - 22 1 144 mag. Aleksander Vozel mag. Dušan Drofenik 117 - - 2 - 4 - 123 - 114 127 - 12 21 4 1 130 149 Skupaj 241 - 11 5 257 362 - 55 6 423 Fiksni prejemki vključujejo bruto plačo, drugi prejemki pa izplačan regres za letni dopust in obračunane bonitete. 2014 Člani nadzornega sveta Fiksno plačilo za delo 2013 Povračila stroškov Skupaj Fiksno plačilo za delo Povračila stroškov Skupaj dr. Jure Peljhan mag. Zvonko Ivanušič mag. Zdenko Zanoški Bojan Šrot dr. Tomaž Subotič Melita Malgaj mag. Barbara Smolnikar dr. Uroš Čufer 11 9 9 9 9 9 - 1 4 1 - 12 9 9 13 10 9 - 11 10 9 9 9 9 3 2 1 1 6 - 12 11 9 9 15 9 3 2 Skupaj 56 6 62 62 8 70 105 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Odnosi s povezanimi osebami 2014 TERJATVE Krediti Vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti Prevzete obveznosti Druga finančna sredstva Skupaj Stanje oslabitev kreditov Odplačila kreditov med letom OBVEZNOSTI Depoziti Izdani dolžniški vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti Druge finančne obveznosti Skupaj Prihodki iz obresti Odhodki za obresti Oslabitve in rezervacije 2013 TERJATVE Krediti Vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti Prevzete obveznosti Storitvene garancije in prejete kontragarancije Druga finančna sredstva Skupaj Stanje oslabitev kreditov Odplačila kreditov med letom OBVEZNOSTI Depoziti Izdani dolžniški vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti Druge finančne obveznosti Skupaj Prihodki iz obresti Odhodki za obresti Oslabitve in rezervacije Člani uprave in člani Ožje vodstvo nadzornega sveta s s povezanimi povezanimi osebami osebami Delničarji z več kot 20 % delnic Posest d.o.o. Skupaj 110 273 8.639 12.701 21.723 51 - 151 58 - 9 149 - 151 258 9 161 16 482 (1) 47 8.648 65.801 12.850 (141) 2.424 22.141 (142) 68.288 923 941 - 1 1.865 92 - 102 39 957 365 41 1.151 445 1.015 1.082 1.322 42 3.461 3 (31) - 15 (23) - 16 (199) 68 220 (128) 254 (253) (60) Člani uprave in člani Ožje vodstvo nadzornega sveta s s povezanimi povezanimi osebami osebami Delničarji z več kot 20 % delnic Posest d.o.o. Skupaj 55 260 3.711 14.220 18.246 15 151 34 1 - 110 152 159 - - 1.917 7 21 2 1.938 9 70 79 445 (1) 179 5.636 (68) 62.578 14.353 (14) 2.784 20.504 (83) 65.620 915 1.057 - 3 1.975 248 - 138 1 1.575 96 - 1.961 97 1.163 1.196 1.671 3 4.033 (3) - 5 (20) - 104 (777) (1.544) 269 (14) 378 (800) (1.558) 106 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Delničarje z več kot 20 % delnic predstavljajo družbe, ki so izpolnjevale pogoje do izdane odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih 16. decembra 2014 in so iste kot v letu 2013. Skladno z odločbo Banke Slovenije so 16. decembra 2014 prenehale vse kvalificirane obveznosti banke in osnovni kapital se je zmanjšal na nič. Na osnovi 262a. člena ZBan-1 je Banka Slovenije izrekla izredni ukrep povečanja osnovnega kapitala in RS je banko dokapitalizirala v višini 190 milijonov evrov in tako postala 100-odstotna lastnica banke. Banka ima na dan 31. decembra 2014 med svojimi naložbami dolžniške vrednostne papirje RS v višini 272.796 tisoč evrov (31. decembra 2013: 176.576 tisoč evrov), odobrene kredite državi in RS v višini 11.980 tisoč evrov (31. decembra 2013: 10.136 tisoč evrov), med obveznostmi prejete vloge države v višini 221.152 tisoč evrov (31. decembra 2013: 215.467 tisoč evrov). V letu 2014 je banka s posli RS in države realizirala prihodke obresti v višini 5.515 tisoč evrov (v letu 2013 v višini 8.737 tisoč evrov), odhodke obresti v višini 3.863 tisoč evrov (v letu 2013 v višini 7.003 tisoč evrov) ter dobičke finančnih poslov v višini 9.498 tisoč evrov (v letu 2013 v višini 2.686 tisoč evrov). Banka ima pogodbene odnose tudi s podjetji povezanimi z državo, za katere razkriva posamično pomembne transakcije. Na dan 31. decembra 2014 banka izkazuje eno posamično pomembno transakcijo v višini 125.800 tisoč evrov iz naslova kupljenih dolžniških vrednostnih papirjev. Na dan 31. decembra 2013 je znašal znesek posamično pomembnih prejetih kreditov in depozitov 31.000 tisoč evrov (2 transakciji). Učinki navedenih posamično pomembnih transakcij so v izkazu poslovnega izida evidentirani predvsem med obrestnimi prihodki in odhodki. Obrestni prihodki so v letu 2014 znašali 57 tisoč evrov, obrestni odhodki so v letu 2014 znašali 8 tisoč evrov, v letu 2013 pa 43 tisoč evrov. Pogodbene obrestne mere sklenjenih poslov s povezanimi osebami, vključno z državo in z njo povezanimi družbami izražene v % na letni ravni: 31. 12. 2014 TERJATVE Obrestna mera Pribitek Krediti strank, ki niso banke - referenčna obrestna mera - nominalna obrestna mera 1 - 6 mesečni EURIBOR 1,2 % do 8,2 % 0,3 % do 5,5 % Vrednostni papirji - referenčna obrestna mera - nominalna obrestna mera 3 - 6 mesečni EURIBOR 0 % do 4,9 % 0,1 % do 0,2 % Vloge strank, ki niso banke - referenčna obrestna mera - nominalna obrestna mera 6 mesečni EURIBOR 0,01 % do 4,8 % -0,1 % do 2,2 % Najeti krediti - referenčna obrestna mera - nominalna obrestna mera 6 mesečni EURIBOR 6,3 % 0,6 % do 3,1 % Obveznice in potrdila o vlogi - nominalna obrestna mera 2,1 % do 5,0 % OBVEZNOSTI 107 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 31. 12. 2013 TERJATVE Obrestna mera Pribitek Krediti strank, ki niso banke - referenčna obrestna mera - nominalna obrestna mera 1 - 6 mesečni EURIBOR 1,3 % - 8,5 % 0,3 % - 5,5 % Vrednostni papirji - referenčna obrestna mera - nominalna obrestna mera 3 - 6 mesečni EURIBOR 1,0 % - 8,0 % 0,1 % - 0,2 % Vloge strank, ki niso banke - referenčna obrestna mera - nominalna obrestna mera - temeljna obrestna mera 6 mesečni EURIBOR 0,01 % - 6,3 % TOM 0,1 % - 2,2 % Vloge bank - nominalna obrestna mera 0,4 % Najeti krediti - referenčna obrestna mera - nominalna obrestna mera 6 mesečni EURIBOR 6,3 % 0,6 % - 3,1 % Obveznice in potrdila o vlogi - referenčna obrestna mera - nominalna obrestna mera 6 mesečni EURIBOR 3,1 % - 8,0 % 2,0 % OBVEZNOSTI 4.28 0,0 % - 3,0 % Podatki o delu poslovno-organizacijskih enot v tujini Banka nima poslovno-organizacijskih enot v tujini. 4.29 Dogodki po preteku poslovnega leta Dne 12. januarja 2015 je bila ustanovljena delovna skupina za izvajanje koordinacije z nadzornim zaupnikom t.i. Monitoring Trusteejem, katere ključni nalogi bosta spremljava in poročanje o uresničevanju sprejetih zavez Evropski komisiji. Prav tako so v letu 2015 stekle aktivnosti, povezane z združevanjem Abanke in Banke Celje. Banki sta izbrali družbo za izvajanje svetovalnih storitev na področju združevanja in oblikovali delovne skupine, katerih naloga je ugotoviti, kako lahko skupna banka deluje brez motenj za stranke. V mesecu aprilu 2015 se z uveljavitvijo spremenjene zakonodaje zaključuje sodelovanje banke s FURS v okviru horizontalnega monitoringa in banka ponovno prehaja na formalno davčno obravnavo v skladu z določbami ZDavP-2. V procesu združevanja z Abanko se bo mag. Aleksander Vozel, po pridobitvi licence Banke Slovenije in po imenovanju novega člana uprave Banke Celje, pridružil upravi Abanke, kjer bo nadaljeval delo pri združevanju obeh bank. 108 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 5 UPRAVLJANJE Z BANČNIMI TVEGANJI Banka pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja, katerih višina je odvisna od vrste in velikosti posla ter pripravljenosti na prevzemanje tveganj. Banka je usmerjena predvsem v opravljanje tradicionalnih bančnih poslov, v manjšem obsegu pa za stranke izvaja tudi posle s področja zakladništva in druge finančne posle. Večji del poslov izvaja na področju RS. Na področju medbančnega poslovanja je prisotna na trgih držav EU in drugih držav z nižjim kreditnim tveganjem, na področju kreditiranja podjetij in fizičnih oseb pa se s tujih trgov postopno umika. Za doseganje strateških ciljev na področju poslovanja in upravljanja s tveganji banka posebno pozornost posveča kreditnemu, likvidnostnemu in kapitalskemu tveganju, izpostavljenost tržnemu in obrestnemu tveganju pa je banka z izvajanjem naložbene politike in procesov za upravljanje s posameznim tveganjem znižala. 5.1 Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki je posledica dolžnikove nezmožnosti, da iz kateregakoli razloga ne izpolni svoje finančne ali pogodbene obveznosti v celoti. To tveganje vključuje tudi podkategorije tveganj, in sicer deželno tveganje, tveganje koncentracije in preostalo tveganje. Sektor upravljanja s tveganji, ki je organizacijsko neodvisna enota od komercialnih enot ter neposredno odgovorna upravi banke, skrbi za izvajanje politike prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem ter za redno poročanje na odboru ALCO o izpostavljenosti kreditnemu tveganju in spoštovanju limitov. V odobravanje poslov so vključene komercialne organizacijske enote, sektor za restrukturiranje in izterjavo terjatev, sektor upravljanja s tveganji ter sektor plačilnega prometa in spremljave poslovanja. Odobravanje kreditov in drugih poslov poteka v skladu s pooblastili in zakonskimi omejitvami. Pooblastila so odvisna od bonitete dolžnika, velikosti skupne izpostavljenosti, velikosti posla, ki se odobrava, celotnega limita, zavarovanja in odstopanja od drugih pogojev. Odobravanje kreditov poteka na različnih odločevalskih nivojih banke. Banka upravlja s kreditnim tveganjem, ki je povezano s posameznim dolžnikom oziroma naložbo (stand alone risk) in s celotnim kreditnim portfeljem (portfolio risk). 5.1.1 Merjenje in upravljanje kreditnega tveganja Banka meri kreditno tveganje za aktivne bilančne postavke in zunajbilančne postavke. Kreditno tveganje se ugotavlja za finančna sredstva, ki se merijo po odplačni vrednosti, za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti ter za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Kreditno tveganje izhaja predvsem iz odobrenih poslovnih, potrošniških in stanovanjskih kreditov, kreditnih kartic, odobrenih limitov na TRR, garancij in odobrenih ter še nekoriščenih kreditov, pa tudi iz naložb v dolžniške vrednostne papirje in izpostavljenosti iz naslova poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti. Krediti in terjatve Izpostavljenost kreditnemu tveganju je odvisna od treh elementov: (1) verjetnosti neplačila dolžnika oziroma izpostavljenosti, ki jo kaže bonitetna skupina dolžnika; (2) trenutne višine izpostavljenosti iz naslova bilančnih in zunajbilančnih postavk; (3) višine poplačila dolga ob neplačilu. (1) Verjetnost neplačila dolžnika oziroma izpostavljenosti, ki jo kaže bonitetna skupina dolžnika Banka je razvila notranje bonitetne sisteme za razvrščanje dolžnikov v bonitetne skupine in za merjenje verjetnosti neplačila za različne skupine dolžnikov (pravne osebe, samostojne podjetnike, banke in fizične osebe). Razvrščanje dolžnikov temelji na oceni kvantitativnih in kvalitativnih 109 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) elementov. Pri razvrščanju bank in enot centralne ravni držav se bolj upoštevajo bonitetne ocene zunanjih pooblaščenih mednarodnih institucij (Moody's Investors Service, Fitch Ratings, Standard & Poor's). Za fizične osebe se pred vsako odobritvijo novega kredita oceni kreditna sposobnost dolžnika in preveri poravnavanje obstoječih obveznosti. Pred odobritvijo kredita se opravi tudi poizvedba v sistemu SISBON (slovenski informacijski sistem bonitet fizičnih oseb), ki vključuje podatke o zadolženosti in poravnavanju obveznosti fizičnih oseb v slovenskem bančnem prostoru. Pred odobritvijo posla razvrsti banka dolžnika v bonitetno skupino, ki meri verjetnost nastopa neplačila in pričakovano izgubo. Tekoče ali najmanj na tri mesece preveri ustreznost razvrstitve in glede na finančni položaj dolžnika, poravnavanje zapadlih obveznosti ter oceno kvalitativnih dejavnikov, ohrani razvrstitev ali pa ga razvrsti v višjo oziroma nižjo bonitetno skupino. Redno se izdelujejo matrike prehodov, ki prikazujejo prehode med bonitetnimi skupinami in merijo število neplačnikov v opazovanem obdobju. Na podlagi podatkov o neplačnikih se nato prilagajajo ocene verjetnosti neplačila za posamezne bonitetne skupine. Notranji bonitetni sistem z opisom bonitetnih skupin in vzporeditvijo z zunanjimi ocenami: Interna bonitetna skupina Interni opis bonitetne ocene A1, A2, A3 B1, B2, B3 C1, C2 D Prvovrstna Standardna Podstandardna Neplačniki** Neplačniki – izterjava** E Investicijsko sprejemljiva Investicijsko sprejemljiva Investicijsko nesprejemljiva Neplačniki Vzporeditev z Vzporeditev z bonitetnimi ocenami Banke ocenami Moody's Investors Slovenije Service * od Aaa do Aa3, od A1 do A3, od A Baa1 do Baa3 B od Ba1 do Ba3, od B1 do B3 C od Caa1 in slabše D Neplačniki Neplačniki E Stopnja tveganja Neplačniki * Vzporeditev je narejena za banke. ** Neplačniki so dolžniki, ki več kot 90 dni zamujajo s plačilom katerekoli pomembne obveznost, in dolžniki, za katere banka ocenjuje, da obstaja majhna verjetnost poravnave kreditne obveznosti do banke v celoti, ne da bi banka za poplačilo uporabila druge ukrepe. Neplačniki se uvrščajo med nedonosne terjatve. (2) Trenutna višina izpostavljenosti iz naslova bilančnih in zunajbilančnih postavk Višina izpostavljenosti bilančnih postavk sredstev in zunajbilančnih postavk je enaka njeni knjigovodski vrednosti. (3) Višina poplačila dolga ob neplačilu Velikost izgube ob neplačilu je odvisna od višine izpostavljenosti in prejetega zavarovanja. Banka teži k temu, da svoje terjatve zavaruje zaradi minimiziranja izgub. Pomembno je, da banka čim prej začne izvajati aktivnosti za poravnavo zapadlih, neplačanih terjatev. Dolžniški vrednostni papirji Pri upravljanju kreditnega tveganja iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev banka uporablja zunanje bonitetne ocene vrednostnih papirjev in njihovih izdajateljev (Moody's Investors Service, Fitch Ratings, Standard & Poor's). Če poštena vrednost posameznega vrednostnega papirja pomembneje pade pod nabavno vrednost in so za padec krivi razlogi, ki kažejo na nepristranske dokaze o oslabitvi, banka izvede oslabitev naložbe. Prevzete kreditne obveznosti in pogojne obveznosti Prevzete kreditne in pogojne obveznosti (zunajbilančne postavke) vključujejo neizkoriščen del odobrenih kreditov, garancije in akreditive. Z izdajo teh instrumentov se banka zaveže, da nasprotni stranki zagotovi denarna sredstva, ko jih ta zahteva. Iz naslova teh instrumentov je banka potencialno izpostavljena izgubi iz naslova kreditnega tveganja. Za merjenje kreditnega tveganja prevzetih kreditnih in pogojnih obveznosti se uporablja enaka metodologija kot pri kreditih. 110 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Izvedeni finančni instrumenti Pri izvedenih finančnih instrumentih je banka izpostavljena kreditnemu tveganju nasprotne stranke, in sicer da nasprotna stranka postane neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov iz tega posla. Izpostavljenost kreditnemu tveganju je enaka kreditni nadomestitveni vrednosti, ki jo banka izračuna po metodi tekoče izpostavljenosti. Banka sklepa izvedene finančne instrumente s prvovrstnimi dolžniki predvsem za posle z valutami in obrestnimi zamenjavami. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se upravlja v okviru limitov za sklepanje kreditnih poslov, ki jih potrjuje kreditni odbor. Določanje in spremljanje limitov Banka tekoče izračunava zgornje meje zadolževanja (ciljne limite) za posamezne dolžnike in skupine povezanih oseb na podlagi podatkov o dosedanjem in prihodnjem poslovanju. Pri tem spoštuje zakonske zahteve največje dopustne izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, ki ne sme presegati 25 % kapitala banke, in usmeritve banke. Banka sledi cilju razpršenosti izpostavljenosti do posameznih dolžnikov ali skupin povezanih oseb, zato znižuje vrednosti izpostavljenosti do posameznih oseb oziroma skupin povezanih oseb. Limite banka tekoče spremlja in prilagaja tveganosti dolžnikov oziroma skupini povezanih oseb ter dejavnosti, v kateri deluje dolžnik. Poudarek daje denarnemu toku dolžnika, razpoložljivemu za odplačilo dolga. Ciljne limite in morebitna njihova povišanja oziroma znižanja potrjuje kreditni odbor banke. Za izpostavljenosti, ki presegajo 10 % kapitala banke, mora pridobiti soglasje nadzornega sveta banke. Banka ima metodologijo določanja zgornjih mej zadolženosti za podjetja in za banke ter za večje izpostavljenosti do samostojnih podjetnikov. Za nižje izpostavljenosti do samostojnih podjetnikov in za izpostavljenosti do fizičnih oseb se pred odobritvijo novega kredita ugotavlja kreditna sposobnost. Poleg limitov do posameznih dolžnikov oziroma skupin povezanih oseb ima banka določene še strukturne limite po sektorjih oziroma po kategorijah dolžnikov, po geografskih področjih in po dejavnostih, da bi omejila tveganost koncentracije portfelja in izpostavljenost do bolj tveganih dejavnosti in regij. Strukturne limite praviloma enkrat na leto potrjuje odbor ALCO, skozi redna mesečna poročila pa se spremlja njihovo spoštovanje in trende ter se jih po potrebi, glede na ekonomske razmere in izpostavljenost tveganosti, tudi spreminja. Kreditna zavarovanja Banka izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšuje z izvajanjem politike zavarovanj terjatev. Zaradi minimiziranja izgub ob neplačilu banka teži k temu, da od kreditojemalca pridobi primerno zavarovanje v ustreznem razmerju, kot je zastava poslovne ali stanovanjske nepremičnine, finančnega premoženja (bančne vloge, zastava vrednostnih papirjev) ali pridobitev osebnega kreditnega zavarovanja primernega dajalca. Ostale oblike zavarovanj, kot so zastava premičnin, zalog in denarnih terjatev, so ocenjene kot manj kvalitetne. Praviloma so zavarovani dolgoročni in kratkoročni krediti, nezavarovani pa so lahko kratkoročni krediti kreditojemalcem z višjo bonitetno oceno. Če pride do poslabšanja bonitetne ocene kreditojemalca ali do znižanja poštene vrednosti zavarovanj, se banka začne dogovarjati za dodatno zavarovanje ali za znižanje izpostavljenosti. Pomembnejše vrste primernih zavarovanj, ki jih banka uporablja, in način njihovega vrednotenja, so razvidne v nadaljevanju: - zavarovanje s finančnim premoženjem (bančne vloge v banki ali denarju podobni instrumenti, dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni države, centralne banke ali institucije, lastniški in drugi vrednostni papirji, ki so uvrščeni v borzno trgovanje), ki je vrednoteno po tržnih cenah in se dnevno prevrednoti; - zavarovanje s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami, ki je vrednoteno po pošteni vrednosti; - osebna kreditna zavarovanja naslednjih dajalcev: enote centralne ravni držav in centralne banke, enote regionalne ali lokalne ravni države, osebe javnega sektorja, institucije, zavarovalnice in podjetja z visoko bonitetno oceno; upošteva se 100 % vrednosti jamstva. 111 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Makroekonomske razmere, razmere na nepremičninskih in kapitalskih trgih so banki narekovale, da je v letu 2014 veliko pozornosti namenila spremljanju poštene vrednosti zavarovanj, predvsem poslovnih in stanovanjskih nepremičnin. Izpostavljenosti zavarovane z vrednostnimi papirji so se z odplačili kreditov in unovčevanjem zavarovanja v procesu izterjave nadalje zniževale. Banka za zmanjšanje kreditnega tveganja ne uporablja bilančnega pobota in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov. Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja Banka je izdelala metodologijo za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja po MSRP, ki jo najmanj vsako leto posodobi in prilagodi ekonomskim razmeram. Sproti ali najmanj na tri mesece ocenjuje, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Če takšni dokazi obstajajo, mora banka izračunati višino izgube zaradi oslabitev oziroma oblikovati rezervacije za zunajbilančne postavke. Metodologija za ocenjevanje oslabitev je vzpostavljena po vrstah dolžnikov: pravne osebe in samostojni podjetniki, fizične osebe, banke in hranilnice ter enote centralne ravni države. (1) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do pravnih oseb in samostojnih podjetnikov Oslabitve se lahko izračunavajo posamično na podlagi ocene prihodnjih denarnih tokov ali skupinsko na podlagi preteklih podatkov o neplačilih in izgubah za skupine izpostavljenosti s podobnimi lastnostmi, ki so prilagojene tekočim razmeram, tako da kažejo učinke zadnjih pogojev poslovanja. Posamično se ocenijo izpostavljenosti, ki imajo posamezno pomembne značilnosti (izpostavljenosti nad 650 tisoč evrov) in imajo znake oslabitev (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine D in E). Če ni znakov oslabitev, se izpostavljenost razvrsti v skupino finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi in se oslabitve ocenijo skupinsko. Posamično se ocenjujejo oslabitve tudi za finančna sredstva, ki so že bile pripoznane kot slabe oziroma oslabljene (izpostavljenosti razvrščene v bonitetne skupine D in E). Oslabitve se ocenijo na podlagi ocene prihodnjih denarnih tokov, ki vključujejo tudi pričakovana poplačila iz unovčitve zavarovanja. Za izpostavljenosti, kjer ni znakov oslabitev (praviloma izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine A1, A2 in A3, B1, B2 in B3, C1 in C2), se oslabitve ocenijo skupinsko na podlagi preteklih podatkov o neplačilih in ocenjenih izgubah. V odstotke skupinskega ocenjevanja je vgrajen faktor splošnega tveganja, ki kaže trenutne ekonomske razmere in zato vpliva na verjetnost neplačil. Vrednost faktorja splošnega tveganja se presoja najmanj letno na podlagi gibanja splošne ravni cen, obrestnih mer, poravnavanja obveznosti, gibanja na finančnih in kapitalskih trgih ter na trgu nepremičnin, gospodarske aktivnosti, razmer na trgu dela ter gibanja trgov energije in surovin. (2) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do fizičnih oseb Banka razvrsti finančna sredstva v bonitetne skupine A, B, C, D in E na osnovi poravnavanja obveznosti. Posamično pomembna finančna sredstva (izpostavljenosti nad 400 tisoč evrov), kjer obstajajo nepristranski dokazi za slabitev, se slabijo posamično. Posamično se slabijo tudi finančna sredstva, ki so že bila pripoznana kot oslabljena (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetno skupino D in E). Za namen skupinskih slabitev se finančna sredstva razdelijo v homogene skupine na osnovi poravnavanja obveznosti in na osnovi skupin produktov (stanovanjski krediti, potrošniški krediti, hitri krediti, prekoračitve na TRR). Odstotki slabitev temeljijo na preteklih podatkih, ki so z oceno faktorja splošnega tveganja prilagojeni sedanjim razmeram in so različni za vsako skupino produktov in za vsako bonitetno skupino. Odstotki slabitev se presojajo enkrat na leto. (3) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do bank in do enot centralne ravni držav Za banke se oslabitve ocenjujejo samo posamično. Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav se ocenjujejo skupinsko ali posamično. 112 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Sistem spremljanja povečanega kreditnega tveganja (PKT) Banka ima vzpostavljen proces spremljave kreditov, ki ji omogoča pravočasno odkrivanje povečanega kreditnega tveganja. Na podlagi ocene kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev, ki nakazujejo povečano kreditno tveganje, banka razvršča dolžnike v pet skupin (PKT1 – »watch list«, PKT2 – problematična izpostavljenost, PKT3 – dolžniki v postopku izterjave, stečaji, izbrisi, PKT4 – restrukturirane izpostavljenosti in PKT5 – celovito prestrukturiranje). Določitev skupine povečanega kreditnega tveganja je podlaga za določitev nadaljnjih aktivnost banke za znižanje izpostavljenosti iz kreditnega tveganja. V primeru nastopa neplačila banka ugotavlja posredno in neposredno odgovornost. Upravljanje kreditnega tveganja v letu 2015 Kreditno tveganje ostaja med najpomembnejšimi tveganji v banki. Ocenjujemo, da bo okrevanje domačega gospodarstva in gospodarstva v evropskih držav počasno, zato ostaja izpostavljenost kreditnemu tveganju visoka. Banka bo nadalje izvajala ukrepe za ublažitev vpliva krize na njen finančni položaj in poslovno uspešnost. Banka bo tekoče spremljala poslovanje dolžnikov in njihove bonitete, vrednost zavarovanj ter tekoče oblikovala ustrezne oslabitve. Aktivno bo pridobivala nove komitente višje bonitetne ocene in s kreditno sposobnostjo, financirala bo naložbe v osnovno dejavnost družb in izvozne družbe, z ustrezno naložbeno politiko bo spodbujala kreditiranje fizičnih oseb. Banka bo sodelovala pri finančnem restrukturiranju tam, kjer bo pozitivno ocenila poslovni model. S pravočasnim zaznavanjem povečanega kreditnega tveganja ter z nadaljnjo intenzivno izterjavo zapadlih terjatev in unovčenjem zavarovanja bo poskušala zniževati vrednost in delež zapadlih ter nedonosnih kreditov. Banka bo sledila strategiji čim večje razpršenosti naložb po dolžnikih, dejavnostih in regijah. Omejevala bo naložbe v dejavnosti in regije z višjo stopnjo tveganja. Ciljni trg ostaja Slovenija. Nadalje bo zniževala izpostavljenost do JV Evrope. 113 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 5.1.2 Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12. 2014 Največja izpostavljenost kreditnem u tveganju Bilančna sredstva Krediti Krediti državi in lokalnim skupnostim Krediti bankam Krediti prebivalstvu - limiti na TRR in kartice - stanovanjski krediti - krediti za osebno potrošnjo in drugi krediti - nedovoljena stanja na TRR Krediti samostojnim podjetnikom Krediti podjetjem:1 - velikim podjetjem - majhnim in srednjim podjetjem (SME) - drugim Druga finančna sredstva Finančna sredstva, namenjena trgovanju Izvedeni finančni instrumenti Dolžniški vrednostni papirji 31. 12. 2013 Največja izpostavljenost Poštena kreditnem u vrednost tveganju zavarovanja2 Poštena vrednost zavarovanja2 1.431.056 945.562 67.711 52.000 291.417 34.578 164.172 92.258 409 29.801 502.700 227.207 267.562 7.931 1.933 4.636 4.636 - 1.344.555 1.204.509 13.922 468.505 27.137 326.584 114.559 225 67.315 654.767 237.332 399.731 17.704 - 1.577.447 1.248.168 65.625 5.822 309.577 35.896 170.269 102.893 519 41.683 823.172 382.556 388.104 52.512 2.289 7.921 5.934 1.987 1.491.620 1.418.398 13.611 5.000 522.960 28.457 366.158 128.092 253 61.015 815.812 304.612 456.316 54.884 - Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Dolžniški vrednostni papirji Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 479.434 479.434 140.046 140.046 317.921 317.921 73.222 73.222 1.424 - 3.437 - Zunajbilančne obveznosti Finančne garancije Druge zunajbilančne obveznosti 100.608 17.865 82.743 36.644 7.265 29.379 117.796 26.003 91.793 44.740 14.180 30.560 1.531.664 1.381.199 1.707.288 1.551.371 Skupaj Velikost podjetij je opredeljena po ZGD-1: med mikro, majhna in srednja podjetja (SME) se uvrščajo tista, ki izpolnjujejo dve od navedenih meril: povprečno število zaposlenih je nižje od 250, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000 tisoč evrov, vrednost aktive ne presega 17.500 tisoč evrov. Velika podjetja so vsa tista, ki niso SME. Med »drugimi« so izkazana nova podjetja, podjetja v stečaju, društva in ostali dolžniki, ki ne razpolagajo s podatkom o velikosti. 1 2 Poštena vrednost zavarovanja je enaka: tržni ceni finančnih sredstev, prejetih v zavarovanje, 100 % vrednosti jamstva zavarovalnic, bančnih garancij, državnih in občinskih poroštev ter podjetij z visoko bonitetno oceno, vrednosti stanovanjskih nepremičnin in vrednosti poslovnih nepremičnin so enake tržnim vrednostim primerljivih prodaj. V tabeli je prikazana največja izpostavljenost banke kreditnemu tveganju iz naslova kreditov, naložb v finančne instrumente in zunajbilančnih obveznosti po stanju 31. decembra 2014 in 31. decembra 2013. V letu 2014 se je višina izpostavljenosti kreditnemu tveganju glede na preteklo leto znižala zaradi prenosa terjatev na DUTB, rednih odplačil, izterjave, odpisov terjatev in dodatnih oslabitev. Prenos terjatev na DUTB je vplival na izboljšanje kreditnega portfelja, na znižanje izpostavljenosti 114 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) do podjetij, Slovenije in do bolj tveganih panog. Krediti so se znižali za 24 %, in sicer najbolj krediti do podjetij, v manjšem obsegu pa do prebivalstva in samostojnih podjetnikov. Povečali so se krediti do bank in izpostavljenost iz naslova dolžniških finančnih instrumentov. Zunajbilančne obveznosti so se znižale za 19 % zaradi znižanja neizkoriščenih odobrenih kreditov in finančnih garancij. S preudarnim izvajanjem naložbene politike v zaostrenih pogojih kreditiranja in upravljanjem kreditnega tveganja v letu 2014 je banka dosegla naslednje: - po stanju 31. decembra 2014 je bilo 67,20 % kreditov razvrščenih v najvišje investicijsko sprejemljive bonitetne skupine A in B (31. decembra 2013: 57,12 %), pokritost kreditov z oslabitvami pa se je znižala na vrednost 14,07 % (31. decembra 2013: 21,83 %); - delež zavarovanih terjatev se je znižal in je po stanju na dan 31. decembra 2014 dosegel 60 % delež vseh kreditov (31. decembra 2013: 69 %); - banka ima 70 % naložb v dolžniške finančne instrumente z bonitetno oceno najmanj Ba1; - v izkazu poslovnega izida so bile oblikovane oslabitve v višini 60.797 tisoč evrov (2013: 213.997 tisoč evrov), od tega oslabitve za kredite, merjene po odplačni vrednosti, v višini 55.036 tisoč evrov (2013: 207.838 tisoč evrov) in oslabitve za vrednostne papirje v višini 5.761 tisoč evrov (2013: 6.159 tisoč evrov); rezervacije za zunajbilančne obveznosti so bile oblikovane v višini 3.555 tisoč evrov (2013: 57 tisoč evrov). Oslabitve so bile oblikovane zaradi poslabšanja finančnega položaja dolžnikov, zapadlih obveznosti, znižanja poštenih vrednosti zavarovanj in finančnih sredstev. 5.1.3 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po vrstah zavarovanja V nadaljevanju so razkriti vsi krediti (državi in lokalnim skupnostim, bankam, prebivalstvu, samostojnim podjetnikom, podjetjem), razen drugih finančnih sredstev. Izpostavljenost iz kreditov V spodnji tabeli so prikazani krediti po vrstah zavarovanja. Zavarovani krediti so krediti, kjer je poštena vrednost zavarovanja večja ali enaka knjigovodski vrednosti kredita. Nezavarovani krediti so krediti, ki so v celoti nezavarovani, in tisti deli kreditov, kjer poštena vrednost zavarovanja ne zadošča za njihovo poplačilo. 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Znesek kreditov Krediti zavarovani z: - bančnimi vlogami - jamstvom Republike Slovenije - jamstvom zavarovalnic in bank - vrednostnimi papirji - stanovanjskimi nepremičninami - poslovnimi nepremičninami - ostalimi oblikami zavarovanja* Knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov Knjigovodska vrednost nezavarovanih kreditov Knjigovodska vrednost kreditov 2.959 41.841 119.104 16.335 158.554 277.114 12.953 4.524 52.498 120.256 40.867 188.168 443.391 19.877 628.860 869.581 314.769 943.629 376.298 1.245.879 * Ostale oblike zavarovanja se pretežno nanašajo na prejeta jamstva porokov - podjetij, ki so razvrščeni v najvišjo bonitetno skupino A, in v manjšem delu na zavarovanje s premičninami. Največji del kreditov je zavarovan s poslovnimi nepremičninami, sledi zavarovanje s stanovanjskimi nepremičninami ter jamstvom zavarovalnic in bank. S slednjimi oblikami zavarovanja so zavarovani predvsem krediti prebivalstvu. V letu 2014 se je znižal delež kreditov zavarovanih s poslovnimi in 115 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) stanovanjskimi nepremičninami zaradi prenosa terjatev na DUTB in znižanja poštene vrednosti nepremičnin ter delež kreditov zavarovanih z bančnimi vlogami, jamstvom RS in vrednostnimi papirji. Banka je v letu 2014 unovčevala zavarovanje (vrednostne papirje, nepremičnine, drugo) za poplačilo kreditov. Vrednostne papirje je prodala na organiziranem trgu, nepremičnine in druga sredstva pa v procesu izterjave (sodni in izvensodni postopki, stečaji). Banka ne izkazuje unovčenega zavarovanja v svojih poslovnih knjigah. Po vrstah kreditov Krediti podjetjem 31. 12. 2014 Krediti državi Krediti in lokalnim Krediti Krediti sam ostojnim skupnostim bankam prebivalstvu podjetnikom Velike družbe SME Drugo Skupaj Krediti zavarovani z: - bančnimi vlogami - jamstvom Republike Slovenije - jamstvom zavarovalnic in bank - vrednostnimi papirji - stanovanjskimi nepremičninami - poslovnimi nepremičninami - ostalimi oblikami zavarovanja Knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov Knjigovodska vrednost nezavarovanih kreditov Knjigovodska vrednost kreditov 31. 12. 2013 Knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov Knjigovodska vrednost nezavarovanih kreditov Knjigovodska vrednost kreditov - - 1.508 139 - 1.312 - 2.959 11.050 - - - 30.008 783 - 41.841 - - 117.821 1.252 - 5 27 119.105 - - 1.487 - 13.120 1.728 - 16.335 266 - 132.740 5.097 3.619 16.338 494 158.554 304 - 6.590 16.996 97.116 149.620 6.488 277.114 - - 580 432 858 11.061 22 12.953 11.620 - 260.726 23.916 144.721 180.847 7.031 628.861 56.091 52.000 30.691 5.885 82.486 86.715 900 314.768 67.711 52.000 291.417 29.801 227.207 267.562 7.931 943.629 11.625 5.000 278.640 31.110 231.551 267.531 44.124 869.581 54.000 822 30.937 10.573 151.005 120.573 8.388 376.298 65.625 65.625 5.822 5.822 309.577 309.577 41.683 41.683 382.556 382.556 388.104 388.104 116 52.512 1.245.879 52.512 1.245.879 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 5.1.4 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po bonitetnih skupinah Izpostavljenost iz kreditov 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Krediti Oslabitve Krediti Oslabitve 1.098.089 (154.460) 1.593.751 (347.872) Struktura 47,47% 0,91% 35,78% 0,33% 19,73% 2,57% 21,34% 1,68% 10,97% 10,97% 11,39% 6,74% 10,89% 33,73% 10,51% 24,11% 10,94% 51,82% 20,97% 67,14% Skupaj Prvovrstna (A) Standardna (B) Podstandardna (C) Neplačniki (D) Neplačniki (E) - izterjave Skupaj 100% 100% 100% 100% Po stanju 31. decembra 2014 je banka izkazovala bruto izpostavljenost iz kreditov v višini 1.098.089 tisoč evrov, kar je predstavljalo 31-odstotno znižanje glede na stanje preteklega leta (31. decembra 2013: 1.593.751 tisoč evrov). Po upoštevanju vrednosti oslabitev je knjigovodska vrednost kreditov 943.629 tisoč evrov, 24 % manj kot preteklo leto (31. decembra 2013: 1.245.879 tisoč evrov). Kakovost portfelja se je zaradi prenosa terjatev na DUTB izboljšala, saj se je delež kreditov, razvrščenih v najvišje investicijske bonitetne skupine A in B, povečal na 67,20 % (31. decembra 2013: 57,12 %). Stopnja pokritja kreditov z oslabitvami se je znižala na 14,07 % (31. decembra 2013: 21,83 %). Bruto izpostavljenost iz naslova nedonosnih terjatev po stanju na dan 31. decembra 2014 je znašala 243.637 tisoč evrov (22 % kreditnega portfelja) oziroma 111.159 tisoč evrov neto (31. decembra 2013: bruto izpostavljenost 527.023 tisoč evrov oziroma 33 % kreditnega portfelja in neto 206.845 tisoč evrov). Navedena neto izpostavljenost nedonosnih terjatev je zavarovana s premoženjem, katerega poštena vrednost je na dan 31. decembra 2014 znašala 197.889 tisoč evrov. Po vrstah kreditov Krediti podjetjem 31. 12. 2014 Krediti državi in lokalnim Bonitetna skupina skupnostim Krediti Krediti Krediti sam ostojnim bankam prebivalstvu podjetnikom Velike družbe SME Drugo Skupaj Prvovrstna (A) 66.733 52.000 280.350 9.449 52.154 60.120 494 521.300 Standardna (B) 136 - 2.384 12.264 87.534 112.969 1.395 216.682 Podstandardna (C) - - 9.355 4.403 73.625 33.080 1 120.464 Neplačniki (D) - - 3.336 3.581 46.217 66.339 58 119.531 2.876 - 14.498 4.567 - 83.987 14.184 120.112 Oslabitve (2.034) - (18.506) (4.463) (32.323) (88.933) Skupaj 67.711 52.000 291.417 29.801 227.207 267.562 Neplačniki (E) izterjava 117 (8.201) (154.460) 7.931 943.629 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Krediti podjetjem 31. 12. 2013 Krediti državi Krediti Krediti Krediti in lokalnim sam ostoj. bankam prebivalstvu podjetnikom Bonitetna skupina skupnostim Velike družbe Prvovrstna (A) 62.894 5.822 293.351 13.279 114.591 79.404 984 570.325 Standardna (B) 171 - 7.109 18.645 144.717 167.205 2.218 340.065 2.818 - 9.204 5.973 81.476 70.560 11.494 181.525 - - 4.974 1.109 102.439 59.049 (1) 167.570 19.838 140.279 156.504 334.266 Podstandardna (C) Neplačniki (D) Neplačniki (E) izterjava Drugo Skupaj - - 9.898 7.747 (258) - (14.959) (5.070) (80.505) (128.393) (118.687) (347.872) 65.625 5.822 309.577 41.683 382.556 Oslabitve Skupaj SME 388.104 52.512 1.245.879 Krediti prebivalstvu so se glede na preteklo leto znižali za 6 % zaradi znižanja kreditov za osebno potrošnjo in stanovanjskih kreditov. Kakovost kreditov ostaja visoka (31. decembra 2014: 91,23% kreditov je razvrščenih v bonitetni skupini A in B; 31. decembra 2013: 92,58 %). Krediti samostojnim podjetnikom so se znižali za 28 %, njihova kakovost pa se je nekoliko znižala. Delež kreditov razvrščenih v bonitetni skupini A in B je padel na 63,37 % (31. decembra 2013: 68,28 %). Krediti podjetjem so se znižali za 39 % glede na preteklo leto, njihova kakovost pa se je izboljšala. Delež kreditov razvrščenih v najvišji bonitetni skupini A in B se je povečal na 49,78 % (31. decembra 2013: 44,24 %). Kreditna izpostavljenost do bank se je v letu 2014 povečala (medbančno poslovanje), izpostavljenost do države in lokalnih skupnosti pa se je nekoliko povečala. Banka sodeluje z enotami centralne ravni države in bankami, ki imajo nizko stopnjo tveganja. 5.1.5 Izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na oslabitve in zapadlost Krediti glede na oslabitve in zapadlost 31. 12. 2014 Krediti državi in lokalnim skupnostim Nezapadli krediti - neoslabljeni Krediti bankam Krediti prebivalstvu Krediti samostojnim podjetnikom Krediti podjetjem Skupaj 66.858 52.000 291.257 25.831 417.537 853.483 Nezapadli krediti - oslabljeni - - 2.416 3.414 96.097 101.926 Zapadli krediti - neoslabljeni Zapadli krediti - posamično oslabljeni 11 - 833 285 3.833 4.962 2.876 - 15.417 4.734 114.690 137.718 Oslabitve (2.034) - (18.506) (4.463) (129.457) (154.460) Skupaj 67.711 52.000 291.417 29.801 502.700 943.629 118 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 31. 12. 2013 Krediti državi in lokalnim skupnostim Nezapadli krediti - neoslabljeni Krediti bankam Krediti prebivalstvu Krediti samostojnim podjetnikom Krediti podjetjem Skupaj 63.071 5.822 308.355 37.131 647.026 1.061.405 Nezapadli krediti - oslabljeni - - 1.246 813 117.535 119.594 Zapadli krediti - neoslabljeni 2.812 - 1.313 767 25.639 30.531 - - 13.622 8.042 360.557 382.221 (258) - (14.959) (5.070) (327.585) (347.872) 65.625 5.822 295.955 33.641 462.615 863.658 Zapadli krediti - posamično oslabljeni Oslabitve Skupaj Znižanje zapadlih kreditov in nezapadlih oslabljenih kreditov je posledica prenosa terjatev na DUTB. Nezapadli in neoslabljeni krediti 31. 12. 2014 Krediti državi in lokalnim skupnostim Bonitetna skupina Krediti bankam Krediti samostojnim podjetnikom Krediti prebivalstvu Krediti podjetjem Prvovrstna (A) 66.722 52.000 279.873 9.414 111.910 Standardna (B) 136 - 2.294 12.092 201.518 - - 9.090 4.325 104.110 66.858 52.000 291.257 25.831 417.538 Podstandardna (C) Skupaj 31. 12. 2013 Bonitetna skupina Krediti državi in lokalnim skupnostim Krediti bankam Krediti samostojnim podjetnikom Krediti prebivalstvu Krediti podjetjem Prvovrstna (A) 62.882 5.822 292.789 13.180 194.893 Standardna (B) 171 - 6.691 18.207 312.651 18 - 8.875 5.744 139.482 63.071 5.822 308.355 37.131 647.026 Podstandardna (C) Skupaj Nezapadli in oslabljeni krediti 31. 12. 2013 31. 12. 2014 Bonitetna skupina Krediti prebivalstvu Krediti samostojnim podjetnikom Krediti podjetjem Krediti prebivalstvu Krediti samostojnim podjetnikom Krediti podjetjem Neplačniki (D) 2.416 3.414 96.097 1.246 813 117.535 Skupaj 2.416 3.414 96.097 1.246 813 117.535 Postavka vključuje pretežno restrukturirane kredite, pri katerih je banka pripoznala pomembne oslabitve (izgube). 119 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Zapadli in neoslabljeni krediti 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Krediti državi Krediti in lokalnim Krediti samostojnim skupnostim prebivalstvu podjetnikom Zapadle terjatve do 30 dni Zapadle terjatve nad 30 do 90 dni Zapadle terjatve nad 90 dni Skupaj Krediti državi Krediti in lokalnim Krediti samostojnim Krediti skupnostim prebivalstvu podjetnikom podjetjem Krediti podjetjem 11 496 175 2.422 12 656 472 9.181 - 337 105 1.368 - 412 260 11.045 - - 5 43 2.800 245 35 5.413 11 833 285 3.833 2.812 1.313 767 25.639 Zapadli in posamično oslabljeni krediti 31. 12. 2014 Krediti državi Krediti in lokalnim Krediti samostojnim Krediti skupnostim prebivalstvu podjetnikom podjetjem 31. 12. 2013 Krediti Krediti samostojnim Krediti prebivalstvu podjetnikom podjetjem Zapadle terjatve do 30 dni Zapadle terjatve nad 30 do 90 dni 2.876 1.564 367 6.580 2.402 592 30.531 - 420 54 8.806 116 180 22.216 Zapadle terjatve nad 90 dni - 13.433 4.313 99.304 11.104 7.270 307.810 2.876 15.417 4.734 114.690 13.622 8.042 360.557 Skupaj 5.1.6 Izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na pristop oblikovanja oslabitev Izpostavljenost iz kreditov 31. 12. 2014 Skupinski pristop Bonitetna skupina Krediti Oslabitve 31. 12. 2013 Posamični pristop Krediti Skupinski pristop Oslabitve Krediti Oslabitve Posamični pristop Krediti Oslabitve Prvovrstna (A) 469.300 (1.411) 52.000 - 564.502 (1.153) 5.822 - Standardna (B) 216.682 (3.963) - - 340.087 (5.854) - - Podstandardna (C) 116.091 (16.942) 4.373 - 165.558 (22.982) 15.969 (460) 6.426 (2.804) 113.105 (49.303) 3.700 (1.477) 163.871 (82.386) 15.091 (12.402) 105.021 (67.635) 12.640 (10.471) 321.602 (223.089) 823.590 (37.522) 274.499 (116.938) 1.086.487 (41.937) 507.264 (305.935) Neplačniki (D) Neplačniki (E) izterjava Skupaj Poštena vrednost zavarovanja 1.046.017 158.492 1.180.694 237.704 Banka oblikuje oslabitve v skladu z interno metodologijo oblikovanja oslabitev in rezervacij po MSRP. Posamično pomembne izpostavljenosti in izpostavljenosti, kjer obstajajo nepristranski dokazi za oslabitev, slabi posamično na podlagi ocene prihodnjih denarnih tokov, ostale izpostavljenosti pa skupinsko. Po stanju 31. decembra 2014 je bilo 25 % kreditnega portfelja banke ocenjenega posamično, oziroma 76 % oslabitev (31. decembra 2013: 32 % kreditnega portfelja oziroma 88 % oslabitev). 120 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 5.1.7 Koncentracija izpostavljenosti po regijah in dejavnostih Izpostavljenost kreditov po regijah V tabeli je prikazana izpostavljenost kreditov po geografskih regijah. Izpostavljenost po regijah je opredeljena glede na sedež dolžnika. 31. 12. 2014 Krediti državi in lokalnim skupnostim Krediti bankam Krediti prebivalstvu Krediti samostojnim podjetnikom Krediti podjetjem Slovenija Evropska unija 69.745 - JV Evropa Ostale države Skupaj - - 69.745 - 52.000 - - 52.000 305.719 3.983 146 75 309.923 34.264 - - - 34.264 536.097 67.235 23.811 5.014 632.157 - velikim podjetjem 250.143 4.373 - 5.014 259.530 - majhnim in srednjim podjetjem (SME) 269.822 62.862 23.811 - 356.495 16.132 - - - 16.132 945.825 123.218 23.957 5.089 1.098.089 (106.012) (31.696) (16.552) (200) (154.460) 839.813 91.522 7.405 4.889 943.629 1.481.404 82.197 26.130 4.020 1.593.751 Skupaj oslabitve (314.829) (21.692) (11.299) (52) (347.872) Skupaj neto krediti 1.166.575 60.505 14.831 3.968 1.245.879 - drugim Skupaj krediti Oslabitev kreditov Skupaj neto krediti 31. 12. 2013 Skupaj krediti Z vidika trgov se je izpostavljenost do Slovenije v letu 2014 znižala. Kreditna izpostavljenost do EU se je povečala zaradi povečanja izpostavljenosti do bank. Izpostavljenost do držav JV Evrope se nadalje znižuje, banka pa je oblikovala dodatne oslabitve. Največja dopustna izpostavljenost do te regije je omejena s ciljno vrednostjo. 121 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih 31. 12. 2014 Predelov alne Trgov ina in Finančno Poslov anje z dejav nosti pop.mot.v ozil Gradbeništv o posredništv o neprem. Strok.,znan.in posl.dej. Ostale dejav nosti Fizične osebe Skupaj Krediti državi in lokalnim skupnostim - - - 10.048 764 136 58.797 - 69.745 Krediti bankam - - - 52.000 - - - - 52.000 Krediti prebivalstvu Krediti samostojnim podjetnikom - - - - - - - 309.923 309.923 7.648 3.141 8.950 77 622 2.058 11.768 - 34.264 169.792 126.573 43.214 29.812 71.835 84.693 106.238 - 632.157 98.275 58.328 2.990 13.346 8.938 31.072 46.581 - 259.530 65.983 65.039 37.929 16.466 61.966 52.233 56.879 - 356.495 5.534 3.206 2.295 - 931 1.388 2.778 - 16.132 Skupaj krediti 177.440 129.714 52.164 91.937 73.221 86.887 176.803 309.923 1.098.089 Oslabitve kreditov (22.164) (25.105) (21.246) (4.485) (29.003) (21.151) (12.800) (18.506) (154.460) Skupaj neto krediti 155.276 104.609 30.918 87.452 44.218 65.736 Skupaj krediti 263.562 191.490 131.996 167.369 96.059 165.297 253.441 324.537 1.593.751 Skupaj oslabitve (54.538) (39.217) (67.147) (83.621) (26.787) (47.072) (14.531) (14.959) (347.872) Skupaj neto krediti 209.024 152.273 64.849 83.748 69.272 118.225 238.910 309.578 1.245.879 Krediti podjetjem - velikim podjetjem - majhnim in srednjim podjetjem (SME) - drugim 164.003 291.417 943.629 31. 12. 2013 Z vidika izpostavljenosti po dejavnostih ostaja največja izpostavljenost do predelovalne dejavnosti, ki pa je dokaj heterogena skupina. V letu 2014 se je najbolj znižala izpostavljenost do gradbeništva, finančnega posredništva ter strokovnih, znanstvenih in poslovnih dejavnosti. Banka bo tudi v letu 2015 sledila cilju razpršenosti naložb po dejavnostih ter omejevala oziroma zniževala naložbe v dejavnostih z višjo stopnjo tveganja. 122 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 5.1.8 Izpostavljenost kreditnemu tveganju za dolžniške finančne instrumente V preglednici je knjigovodska vrednost dolžniških finančnih instrumentov, razvrščenih po izdajateljih in bonitetnih ocenah agencije Moody’s Investors Service. 31. 12. 2014 Fin. sred. razpoložljiva za prodajo Bonitetna ocena Moody's Država Aaa do Aa3 Ba1 Multirateralne razvojne banke Enote regionalne ravni in osebe javnega sektorja Banke Podjetja 41.179 272.795 Aaa 8.101 Aaa do Aa1 Neocenjeni * Aaa do Aa3 Ba1 Baa1 Neocenjeni * 2.005 13.274 8.008 4.697 4.979 124.396 Skupaj 479.434 * Neocenjene izpostavljenosti so po notranji metodologiji razvrščene v najvišjo bonitetno skupino A. Neocenjene izpostavljenosti do podjetij so zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Fin. sred. razpoložljiva za prodajo Skupaj finančna sredstva 31. 12. 2013 Bonitetna ocena Fin. sred. namenjena Moody's trgovanju Države Aaa do Aa3 Ba1 - 47.388 176.576 47.388 176.576 Aaa - 8.173 8.173 1.987 - 12.088 13.523 46.646 4.840 4.651 4.037 12.088 13.523 46.646 4.840 4.651 1.987 4.037 1.987 317.921 319.907 Multirateralne razvojne banke Enote regionalne ravni in osebe javnega sektorja Banke Podjetja Skupaj Aaa do Aa1 Neocenjeni * Aaa do Aa3 A3 Ba1 Caa2 Neocenjeni * * Neocenjene izpostavljenosti so po notranji metodologiji razvrščene v najvišjo bonitetno skupino A, razen ene obveznice, ki jo je banka oslabila. V letu 2014 je banka slabila en dolžniški finančni instrument zaradi povečanega kreditnega tveganja (obveznica podjetja, konec leta 2014 ga ni več izkazovala med finančnimi instrumenti). Vse izpostavljenosti iz naslova dolžniških finančnih instrumentov so nezapadle. Banka ima 70 % naložb v dolžniških finančnih instrumentih, pretežno državnih, bančnih in oseb javnega sektorja, z oceno najmanj Ba1. Po stanju na dan 31. decembra 2014 izkazuje banka naložbe v Slovenijo (84 % vseh naložb) ter države EU z nižjo stopnjo tveganja in Norveško (16 % vseh naložb). 123 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 5.1.9 Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov 31. 12. 2014 Poštena vrednost 31. 12. 2013 Poštena vrednost Izvedeni finančni instrum enti, nam enjeni trgovanju Terminski posli z vrednostnimi papirji Obrestni izvedeni fin.instrumenti Valutni izvedeni fin.instrumenti 4.573 63 126 5.782 26 Skupaj 4.636 5.934 Obrestni izvedeni fin.instrumenti 1.424 3.437 Skupaj 1.424 3.437 Izvedeni finančni instrum enti, nam enjeni varovanju Pri izvedenih finančnih instrumentih prihaja do kreditne izpostavljenosti iz naslova neizvršitve posla nasprotne stranke. Obrestne zamenjave banka izvaja s tujimi bankami z visoko bonitetno oceno (vsaj Baa2 po bonitetni oceni Moody's). V letu 2014 se je obseg teh poslov znižal. Valutne zamenjave prav tako izvaja z bankami, v manjšem obsegu pa tudi s podjetji. Novih terminskih poslov z vrednostnimi papirji banka ne sklepa več. 5.2 Tržna tveganja Tržno tveganje je tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov zaradi spreminjanja dejavnikov tveganja, in sicer obrestnih mer, deviznih tečajev in cen finančnih instrumentov. Med tržnimi tveganji izstopa pozicijsko tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih ter izvedenih finančnih instrumentih. Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka. Banka kot tržna tveganja obravnava tista, ki jim je izpostavljena pri trgovanju, in tveganja, ki jim je izpostavljena pri netrgovalnih aktivnostih, povezanih s tržnimi dejavniki tveganj. Spremljanje in poročanje o višini izpostavljenosti tržnim tveganjem poteka preko limitnih sistemov ter preko različnih metod merjenja tržnih tveganj. 5.2.1 Merjenje in upravljanje tržnih tveganj Spremljanje pozicijskega tveganja (tveganje spremembe vrednosti) lastniških in dolžniških vrednostnih papirjev se izvaja na ravni celotnega portfelja in na ravni posameznih poslov. Banka izvaja scenarije izjemnih razmer, ki kažejo vpliv izjemnih, a verjetnih razmer na finančnih trgih na vrednost finančnih instrumentov. Banka obvladuje izpostavljenost pozicijskemu tveganju tudi s postavljenim limitnim sistemom. Limiti so v osnovi razdeljeni na limite trgovalne in bančne knjige, nato pa so razdeljeni z vidika vrste finančnega instrumenta, regije in izdajatelja. Izpostavljenost pozicijskemu tveganju meri tudi na ravni posameznih poslov, zato ima v okviru limitnega sistema v trgovalni knjigi vzpostavljene limite največje dovoljene izgube, ki so določeni na osnovi pripravljenosti banke za sprejemanje tveganj. Banka meri valutno tveganje na dnevnem nivoju s spremljanjem neto pozicij po posameznih tujih valutah. Izpostavljenost valutnemu tveganju se spremlja z limiti na pozicije v tujih valutah, ki opredeljujejo maksimalno višino odprtosti (neto pozicije) v posamezni valuti. Banka sklepa posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna usmeritev na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih 124 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) postavk in za stranke, pri čemer banka te posle varuje z nasprotnimi posli. Posli za varovanje se sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami. V okviru merjenja tržnih tveganj banka izračunava kapitalske zahteve za valutno tveganje in za tržna tveganja za vse postavke, ki so namenjene trgovanju, v skladu s CRR/CRD IV. Banka je na dan 31. decembra 2014 izdelala simulacijo vpliva na izkaz poslovnega izida in vpliva na kapital ob zmanjšanju tržnih cen vseh lastniških vrednostnih papirjev v trgovalni in bančni knjigi za 20 % in vpliv vseh dolžniških vrednostnih papirjev v trgovalni in bančni knjigi ob povečanju obrestnih mer za 100 bazičnih točk. Rezultati analize so razvidni v naslednji tabeli. 31. 12. 2014 Dolžniški VP Lastniški VP Skupaj Vpliv na izkaz poslovnega izida - - 31. 12. 2013 Dolžniški VP Lastniški VP Skupaj - (70) (64) (134) Vpliv na kapital (9.907) (592) (10.499) (6.226) (1.917) (8.143) Skupaj (9.907) (592) (10.499) (6.296) (1.981) (8.277) 5.2.2 Analiza občutljivosti finančnih instrumentov, vključenih v bančno knjigo Obrestno občutljive postavke bančne knjige se analizirajo z metodo obrestnih razmikov, kjer je višina obrestnega razmika v posameznem časovnem intervalu omejena tudi z limitom. Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri tudi z analizami občutljivosti ter stres testi, ki so narejeni na podlagi ocene razmika v trajanju (Duration Gap). Na podlagi teh dveh metod banka izvaja različne analize obrestne občutljivosti, vključno s stresnimi scenariji. Analiza občutljivosti vseh obrestno občutljivih postavk bančne knjige na dan 31. decembra 2014 pokaže, da bi se ob vzporednem dvigu obrestne krivulje za 50 bazičnih točk neto sedanja vrednost finančnih instrumentov zvišala za 85 tisoč evrov (31. decembra 2013: 2.789 tisoč evrov). Vpliv na neto sedanjo vrednost finančnih instrumentov se izračuna s pomočjo metode razmika v trajanju med finančnimi sredstvi in obveznostmi bančne knjige. Banka je na dan 31. decembra 2014 izdelala simulacijo vpliva spremembe obrestne mere na izkaz poslovnega izida, kjer je predpostavila takojšnje zvišanje obrestnih mer za 50 bazičnih točk. V analizo so vključeni vsi obrestno občutljivi posli, ki imajo zapadlost oziroma spremembo obrestne mere v intervalu do enega leta. Na pasivi so izvzete vpogledne vloge, saj banka ocenjuje, da gre za obveznosti, ki niso obrestno občutljive. Za posle z variabilno obrestno mero se predvideva sprememba referenčne obrestne mere, ne pa tudi kreditnega pribitka. Ob simulaciji vzporednega dviga obrestne krivulje za 50 bazičnih točk znaša vpliv na obresti 1.777 tisoč evrov. Rezultati analize so predstavljeni v spodnji tabeli. 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Vpliv na obrestne prihodke Vpliv na obrestne odhodke 5.398 3.621 6.546 5.493 Neto vpliv 1.777 1.053 125 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 5.2.3 Valutno tveganje Valutno tveganje je finančno tveganje in pomeni nevarnost pred finančno izgubo zaradi sprememb deviznih tečajev in izvira iz odprtosti pozicij v tujih valutah. Sprememba deviznih tečajev tako neposredno vpliva na vrednost sredstev in obveznosti, denominiranih v tujih valutah, izraženo v valuti poročanja. Banka se srečuje z valutnim tveganjem pri mednarodnem poslovanju iz naslednjih razlogov: - sredstva in obveznosti banke so v različnih valutah; - s tujimi valutami banka trguje za svoj račun. Tveganost valutne izpostavljenosti je odvisna od neto pozicij v tujih valutah, od strukture portfelja, volatilnosti deviznih tečajev in od korelacije med temi spremenljivimi dejavniki. Tabela v nadaljevanju prikazuje izpostavljenost valutnemu tveganju na dan 31. decembra 2014. Prikazuje knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti po valutah. Izpostavljenost valutnemu tveganju 31. 12. 2014 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti - krediti bankam (brez vpoglednih vlog) - krediti strankam, ki niso banke - druga finančna sredstva Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju USD CHF Drugo EUR Skupaj 5.563 1.867 1.867 - 1.218 9.740 9.739 1 - 3.644 1 1 - 243.624 4.636 482.784 933.954 52.000 880.023 1.931 1.424 254.049 4.636 482.784 945.562 52.000 891.629 1.933 1.424 SKUPAJ SREDSTVA 7.430 10.958 3.645 1.666.422 1.688.455 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - krediti bank in centralnih bank - krediti strank, ki niso banke - dolžniški VP - druge finančne obveznosti 7.670 302 7.096 272 5.842 127 5.715 - 3.609 63 3.278 268 796 1.484.219 261 1.233.734 136.291 1.498 106.776 5.659 796 1.501.340 753 1.249.823 136.291 1.498 106.776 6.199 SKUPAJ OBVEZNOSTI 7.670 5.842 3.609 1.485.015 1.502.136 Neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2014 (240) 5.116 36 181.407 186.319 20 (5.071) 321 4.699 (31) 6.725 8.029 (1.304) 19.683 6.103 13.580 3.518 3.111 407 1.764.575 1.745.797 18.778 1.794.501 1.763.040 31.461 1.361 (13.733) (95) 12.412 (55) Neto izvenbilančna pozicija - valutni IFI na dan 31. 12. 2014 31. 12. 2013 SKUPAJ SREDSTVA SKUPAJ OBVEZNOSTI Neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2013 Neto izvenbilančna pozicija - valutni IFI na dan 31. 12. 2013 Iz tabele je razvidna relativno visoka bilančna valutna odprtost na CHF z dolgo pozicijo. Banka jo uravnava z izvedenimi finančnimi instrumenti na tujo valuto (FX swap) ter nakupi in prodajami tuje valute. Dne 31. decembra 2014 je bila zunajbilančna pozicija iz naslova izvedenih finančnih instrumentov v CHF kratka v višini 5.071 tisoč evrov. Ob upoštevanju sklenjenih izvedenih finančnih 126 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) instrumentov ter nakupov in prodaj tuje valute so valutne pozicije skoraj zaprte, zato so učinki spremembe deviznih tečajev zanemarljivi. 5.2.4 Obrestno tveganje Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost banke neugodnim premikom obrestnih mer. Tveganje lahko vpliva na izkaz poslovnega izida in na ekonomsko vrednost terjatev, obveznosti in zunajbilančnih instrumentov oziroma na ekonomsko vrednost kapitala banke. Največkrat izpostavljenost obrestnemu tveganju izhaja iz obrestno občutljivih sredstev, ki imajo različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno občutljivimi obveznostmi. Obrestno tveganje banke je v letu 2014 izviralo predvsem iz neusklajene ročnosti oziroma ponovnega določanja obrestne mere med obrestno občutljivimi naložbami in obveznostmi. Banka znižuje izpostavljenost obrestnemu tveganju z izvedenimi finančnimi instrumenti z uporabo računovodskega varovanja pred tveganji, s katerimi zapira večje posle, ki pomembno vplivajo na višino obrestnih vrzeli. Banka načrtuje, da bo v letu 2015 še naprej zapirala obrestne razmike z bilančnimi instrumenti in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ter ohranjala nizko izpostavljenost obrestnemu tveganju. 127 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Izpostavljenost obrestnemu tveganju 31. 12. 2014 Do 1 m es. 1-3 m . 3-12 m . 1-5 l. Nad 5 l. Neobrestovano Skupaj Denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti - krediti bankam (brez vpoglednih vlog) - krediti strankam, ki niso banke - druga finančna sredstva Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 240.358 21.425 244.879 52.000 192.448 431 62.126 244.944 244.944 - 242 81.766 401.528 401.528 - 4.331 266.102 44.663 44.663 - 48.015 1.958 1.958 - 13.691 63 3.350 7.590 6.088 1.502 254.049 4.636 482.784 945.562 52.000 891.629 1.933 - - 325 1.099 - - 1.424 SKUPAJ SREDSTVA 506.662 307.070 483.861 316.195 49.973 24.694 1.688.455 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - krediti bank in centralnih bank - krediti strank, ki niso banke - dolžniški VP - druge finančne obveznosti - - 241 457 - 98 796 693.579 498 673.597 15.055 5 4.319 105 301.319 255 228.068 30.000 900 42.096 - 376.104 265.690 85.589 24.825 - 123.307 82.124 5.647 35.536 - 314 314 - 6.717 30 593 6.094 1.501.340 753 1.249.823 136.291 1.498 106.776 6.199 SKUPAJ OBVEZNOSTI 693.579 301.319 376.345 123.764 314 6.815 1.502.136 (186.917) 5.751 107.516 192.431 49.659 17.879 186.319 SKUPAJ SREDSTVA SKUPAJ OBVEZNOSTI 593.766 688.692 346.851 266.260 610.331 462.688 152.131 338.153 62.925 1.812 28.497 5.435 1.794.501 1.763.040 GAP na dan 31. 12. 2013 (94.926) 80.591 147.643 (186.022) 61.113 23.062 31.461 GAP na dan 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Banka svoje pozicije razvršča v časovne intervale glede na preostali čas do ponovne določitve obrestne mere za posle z variabilno obrestno mero in glede na čas preostale zapadlosti za posle s fiksno obrestno mero. Banka je v intervalu do 1 meseca na strani obveznosti vključila vse vpogledne vloge, zaradi česar ima negativno obrestno vrzel. Banka s pomočjo sklenjenih obrestnih zamenjav zmanjšuje izpostavljenost obrestnemu tveganju. Analiza občutljivosti obrestno občutljivih postavk z vplivom na izkaz poslovnega izida in kapital banke je vključena v razkritje 5.2.2. 128 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 5.3 Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je primorana pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški, in tržno likvidnostno tveganje, ki se kaže v tem, da pozicij v finančne instrumente ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno. S časovnega vidika ločimo upravljanje operativne likvidnosti in upravljanje strukturne likvidnosti. Za banke je časovna neusklajenost sredstev in obveznosti običajna, saj je temeljna vloga bank transformacija zapadlosti kratkoročnih virov v dolgoročna posojila, vendar pa se banka s tem izpostavlja likvidnostnemu tveganju. Zaradi tega ima banka vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja z likvidnostjo, ki vključuje: - analiziranje in planiranje prihodnjih denarnih tokov, - vzdrževanje zelo likvidnih naložb v okviru likvidnostnih rezerv, - spremljanje ciljnih vrednosti in limitov s področja operativne in strukturne likvidnosti ter preko sistema notranjih in zunanjih poročil, - zagotavljanje ustrezne razpršenosti virov likvidnosti in - izvajanje scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer. Banka kvartalno izdeluje tri različne scenarije izjemnih likvidnostnih razmer, ki temeljijo na dinamični analizi likvidnostnih vrzeli: - scenarij, prilagojen lastnemu likvidnostnemu položaju, ki predvideva izpad obnavljanja virov likvidnosti, - scenarij, pogojen s situacijo na trgu, ki predvideva padec likvidnosti sredstev in - scenarij na podlagi kombinacij zgornjih scenarijev. Na podlagi rezultatov scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer banka opredeli minimalno višino likvidnostne rezerve ter njeno strukturo. Banka ima vzpostavljene postopke zgodnjega ugotavljanja likvidnostnih primanjkljajev, pri čemer redno spremlja tudi obnašanje posameznih produktov ter dogajanje na finančnih trgih. Ob tem posebno pozornost namenja opozorilnim znakom izjemnih likvidnostnih razmer. Ob nastopu morebitnih opozorilnih znakov ima banka opredeljen krizni načrt, ki določa učinkovite načine obvladovanja položajev izjemnih likvidnostnih razmer. Banka bi ob nastopu izjemnih likvidnostnih razmer delovala v dveh smereh, in sicer s pridobivanjem dodatnih oziroma alternativnih virov financiranja ter z ustreznim komuniciranjem z javnostmi. Uredba o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja na področju likvidnostnega tveganja uvaja naslednje novosti: izpolnjevanje količnika likvidnostnega kritja (LCR – Liquidity Coverage Ratio), količnika neto stabilnega financiranja (NSFR – Net Stable Funding Ratio) in dodatne metrike za spremljanje likvidnosti. Banka je v letu 2014 mesečno oz. četrtletno poročala nabor postavk za LCR in NSFR, medtem ko se poročanje likvidnostnih metrik uvaja tekom leta 2015. 129 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju 31. 12. 2014 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Skupaj denarni Knjigovodska tok (nediskonvrednost tiran) Do 1 mes. 1-3 m. 3-12 m. 1-5 l. Nad 5 l. 254.049 254.049 254.049 - - - - 4.636 10.060 168 250 2.487 7.155 - 482.784 517.868 18.531 63.462 88.995 296.644 50.236 945.562 1.036.098 135.553 70.678 259.424 394.172 176.271 52.000 891.629 1.933 52.000 982.156 1.942 52.000 81.880 1.673 70.409 269 259.424 394.172 176.271 1.424 2.930 89 232 1.278 1.331 - 1.688.455 1.821.005 408.390 134.622 352.184 699.302 226.507 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 796 1.826 71 251 761 743 - Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - krediti bank in centralnih bank - krediti strank, ki niso banke - dolžniški VP - druge finančne obveznosti 1.501.340 753 1.249.823 136.291 1.498 106.776 6.199 1.530.440 753 1.261.613 147.528 1.542 112.806 6.198 668.901 498 659.986 1.166 6 1.138 6.107 259.094 255 205.619 4.447 327 48.368 78 371.880 306.253 39.180 362 26.085 - 195.048 87.610 69.649 574 37.215 - 35.517 2.145 33.086 273 13 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.502.136 1.532.266 668.972 259.345 372.641 195.791 35.517 186.319 288.739 (260.582) (124.723) (20.457) 503.511 190.990 SKUPAJ SREDSTVA 1.794.501 1.962.029 463.514 142.536 447.081 632.079 276.819 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.763.040 1.817.812 656.661 218.586 447.090 447.510 47.965 31.461 144.217 (193.147) (76.050) (9) 184.569 228.854 Krediti - krediti bankam (brez vpoglednih vlog) - krediti strankam, ki niso banke - druga finančna sredstva Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju SKUPAJ SREDSTVA GAP na dan 31. 12. 2014 31. 12. 2013 GAP na dan 31. 12. 2013 V zgornji tabeli so razkriti nediskontirani denarni tokovi glede na pogodbeno preostalo zapadlost na dan 31. decembra 2014, ki poleg knjigovodske vrednosti finančnih sredstev vključujejo tudi pričakovane prihodnje denarne tokove iz naslova obresti. Zneski v tabeli so razkriti na podlagi spot tečajev in obrestnih mer, ki so veljale na datum poročanja. Likvidnostni razmik v časovnem intervalu do enega meseca je sicer negativen, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da so v tem intervalu v okviru finančnih obveznosti vključene vse vpogledne vloge, čeprav te vloge izkazujejo visoko stabilnost. V okviru finančnih sredstev pa so vrednostni papirji, ki se vključujejo v likvidnostno rezervo, prikazani po preostali zapadlosti in ne v intervalu do 1 meseca. Upoštevajoč navedeno, bi banka v intervalu do enega meseca dejansko izkazovala likvidnostne presežke. Likvidnostni razmiki so se v primerjavi z 31. decembrom 2013 spremenili, vzrokov je več, najpomembnejši so zniževanje bilančne vsote, prenos terjatev na DUTB in dokapitalizacija banke. Kumulativni likvidnostni razmik je bil višji kot v preteklem letu. 130 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 5.4 Kapital in kapitalska ustreznost V okviru upravljanja s kapitalskim tveganjem banka: - izdeluje in ob večjih spremembah v poslovanju posodablja srednjeročne in dolgoročne projekcije kapitala, kapitalskih potreb ter pripadajočih količnikov kapitalske ustreznosti z namenom ugotavljanja in spremljanja bodočih potreb po kapitalu; - trimesečno izvaja scenarije izjemnih situacij ob upoštevanju specifičnega položaja banke; - obvešča organe vodenja ali nadzora banke o pomembnejšem kapitalskem tveganju, ki ga banka prevzema v okviru svojega poslovanja; - vzpostavlja in vzdržuje sistem upravljanja kapitalskega tveganja ter vzpostavlja in kontrolira limite količnika kapitalske ustreznosti, količnika temeljnega kapitala ter razmerje med interno oceno kapitala in kapitalskimi zahtevami iz 1. stebra Basel III. Na področju kapitalskega tveganja ima banka oblikovane limitne in ciljne količnike, ki so razvidni iz razpredelnice v nadaljevanju. Limitni količnik 13,9 11,1 - Količnik skupnega kapitala Količnik temeljnega kapitala Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v% Ciljni količnik 15,0 13,0 11,0 Banka je dne 16. decembra 2014 prejela odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, s katero je bila odobrena dokapitalizacija banke v višini 190 mio evrov. Istočasno so prenehale tudi vse kvalificirane obveznosti banke, ki se nanašajo na osnovni kapital banke in obveznosti iz naslova izdanih podrejenih finančnih instrumentov. Dokapitalizacija banke je bila izvedena z denarnimi in stvarnimi vložki, ki jih je v obliki obveznic zagotovila RS. Sočasno je bil izveden tudi prenos slabih terjatev na DUTB, za kar je banka prejela njihove obveznice s poroštvom RS. V skladu z zavezo, ki jo je EK dala Vlada RS, da bo po morebitni pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje pripravljena izvesti postopek združevanja Abanke in Banke Celje, teče tudi postopek združevanja obeh bank. S povečanjem osnovnega kapitala je zagotovljena dolgoročna kapitalska ustreznost banke, hkrati so izpolnjene tudi zahteve glede minimalnega kapitala. Od 1. januarja 2014 je v veljavi nova bančna zakonodaja, ki temelji na enotnih bančnih standardih Basel III. Spremembe na področju kapitala se nanašajo na sestavo in izračun kapitala ter kapitalskih zahtev. Strožje so tudi zahteve glede vključevanja kapitalskih instrumentov v izračun kapitala, odbitkov od kapitala, dodatnih razkritij v zvezi s kapitalom ter uvedbe kapitalskih blažilnikov. Poudarek nove zakonodaje pri zagotavljanju ustrezne višine kapitala je na navadnem lastniškem temeljnem kapitalu, ki vključuje kapitalske instrumente, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, vplačan presežek kapitala iz naslova kapitalskih instrumentov, zadržani dobiček zmanjšan za predvidene obremenitve ali dividende, akumulirani drugi vseobsegajoči donos, druge rezerve in rezervacije za splošna bančna tveganja. Temeljni kapital predstavlja najkakovostnejšo obliko kapitala in je namenjen pokrivanju izgube v času rednega poslovanja banke. Dodatni kapital banke, ki vključuje kapitalske instrumente in podrejeni dolg ter vplačan presežek kapitala iz naslova kapitalskih instrumentov, je namenjen pokrivanju izgube v primeru stečaja ali likvidacije banke. 131 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Kapital in kapitalske zahteve I. SKUPAJ KAPITAL za namen kapitalske ustreznosti 1. TEMELJNI KAPITAL (T1) Navadni lastniški temeljni kapital (CET1) Vplačani kapitalski instrumenti Vplačani presežek kapitala Zadržani dobiček Druge rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Regulatorne prilagoditve navadnega lastniškega kapitala - lastni instrumenti CET1 - druga neopredmetena sredstva - odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik - presežek odbitka od postavk AT1 nad AT1 - druge prehodne prilagoditve CET1 - drugi odbitki od CET1 Dodatni temeljni kapital (AT1) 31. 12. 2014 31. 12. 2013 193.345 193.345 193.345 50.000 166.221 (21.101) 2.948 3.531 (8.254) (3.487) 34.298 24.656 24.495 16.980 51.380 (126.257) 86.759 (4.367) (91) (4.108) (4.550) (19.670) 19.453 - (168) 161 - 9.642 1.061.409 887.409 574 172.113 1.313 1.374.688 1.174.550 63.075 137.063 - 18,22% 18,22% 18,22% 1,78% 1,79% 2,49% 2. DODATNI KAPITAL (T2) II. ZNESEK SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI TVEGANJEM - za kreditno tveganje in tveganje nasprotne stranke - za tržna tveganja - za operativno tveganje - za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja III. KAPITALSKI KOLIČNIKI Količnik CET1 Količnik T1 Količnik skupnega kapitala Podatki o kapitalu in kapitalskih zahtevah na dan 31. decembra 2013 so preračunani na nove standarde Basel III samo za primerjalne namene. Na dan 31. decembra 2014 ima banka samo navadni lastniški temeljni kapital. V letu 2014 se je znesek skupne izpostavljenosti tveganju znižal zaradi znižanja kreditnega tveganja (prenos terjatev na DUTB, odplačila kreditov) in tržnih tveganj (prodaja finančnih instrumentov, prestavitev finančnih instrumentov iz trgovalne v bančno knjigo). 5.5 Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti Hierarhija poštene vrednosti Banka določa hierarhijo tehnik vrednotenja na osnovi tega, ali so vhodni parametri za ta vrednotenja objavljeni ali ne. Objavljeni parametri izražajo tržne podatke, pridobljene iz neodvisnih virov, neobjavljeni parametri pa se nanašajo na tržne predpostavke banke. Ta dva tipa parametrov sta osnova za naslednjo hierarhijo poštene vrednosti: Nivo 1 – tržne cene (neprilagojene) na aktivnih trgih za identična sredstva. Ta nivo vključuje kotirajoče lastniške vrednostne papirje in dolžniške instrumente (npr. na Ljubljanski borzi); Nivo 2 – parametri, ki izhajajo iz objavljenih tržnih podatkov. Ta nivo vključuje večino OTC pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, nekatere dolžniške instrumente in finančne obveznosti, ki so 132 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) merjene po odplačni vrednosti. Vira za vhodne parametre, kot so krivulje donosnosti ali terminski valutni tečaji, sta Bloomberg in Reuters; Nivo 3 – vhodni parametri za sredstva ali obveznosti, ki ne izhajajo iz objavljenih tržnih podatkov. Ta nivo vključuje naložbe v lastniške vrednostne papirje s pomembnimi komponentami, ki niso objavljene, ter dane kredite. Za ocenjevanje tržne vrednosti naložb je banka uporabila na donosu zasnovan način vrednotenja (metoda diskontiranja bodočih denarnih tokov). Ta hierarhija predvideva uporabo objavljenih tržnih podatkov, kadar so na voljo. Če je to mogoče, banka pri vrednotenju upošteva primerne in objavljene tržne cene. a) Sredstva in obveznosti, merjene po pošteni vrednosti 31. 12. 2014 Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj - 4.636 - 4.636 357.822 355.038 2.784 124.396 124.396 - 566 566 482.784 479.434 3.350 - 1.424 - 1.424 357.822 130.456 566 488.844 Finančne obveznosti, nam enjene trgovanju Izvedeni finančni instrumenti - 796 - 796 Obveznosti skupaj - 796 - 796 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti: Finančna sredstva, nam enjena trgovanju Izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Dolžniški vrednostni papirji Delnice in deleži Izvedeni finančni instrum enti, nam enjeni varovanju Sredstva skupaj Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti: 31. 12. 2013 Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj 5.027 1.987 3.040 - 5.934 5.934 - 10.961 1.987 3.040 5.934 323.958 316.994 6.964 414 414 - 3.523 513 3.010 327.895 317.921 9.974 - 3.437 - 3.437 328.985 9.785 3.523 342.293 Finančne obveznosti, nam enjene trgovanju (izvedeni finančni instrumenti) - 1.125 - 1.125 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida - - 1.000 1.000 Obveznosti skupaj - 1.125 1.000 2.125 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti: Finančna sredstva, nam enjena trgovanju Dolžniški vrednostni papirji Delnice Izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Dolžniški vrednostni papirji Delnice in deleži Izvedeni finančni instrum enti, nam enjeni varovanju Sredstva skupaj Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti: 133 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Uskladitev za Nivo 3 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 1. 1. 2013 Prestavitev med nivoji Izguba Oslabitve 31. 12. 2013 Vrednotenje Pridobitev naložbe Prodaja (prenos) Oslabitve 31. 12. 2014 8.132 1.027 (171) (5.465) 3.523 (13) 4.829 (2.012) (5.761) 566 Banka je v letu 2014 pridobila finančne naložbe v procesu restrukturiranja dolga (sprememba dolga v kapital družbe). Prodaja finančnih instrumentov se nanaša na prenos premoženja na DUTB in prodajo investitorjem. Banka je naredila analizo občutljivosti, v kateri je izvedla simulacijo vpliva na izkaz poslovnega izida ob zmanjšanju knjigovodske vrednosti lastniških finančnih instrumentov v 3. nivoju. Ob znižanju poštene vrednosti finančnih instrumentov za 50 % bi bil učinek na izkaz poslovnega izida negativen v višini 283 tisoč evrov (2013: 1.762 tisoč evrov). b) Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti Knjigovodska vrednost Poštena vrednost 31. 12. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Finančna aktiva Krediti - krediti bankam (brez vpoglednih vlog) - krediti strankam, ki niso banke - druga finančna sredstva 945.561 52.000 891.629 1.932 1.260.213 17.867 1.240.057 2.289 Nivo 3 1.019.691 52.000 965.655 2.036 Nivo 3 1.325.716 17.867 1.305.560 2.289 SKUPAJ 945.561 1.260.213 1.019.691 1.325.716 1.501.339 752 1.249.823 136.291 1.498 106.776 6.199 1.501.339 1.760.915 11.276 1.272.018 336.226 2.134 133.841 5.420 1.760.915 Nivo 2 1.494.732 751 1.246.981 129.441 1.416 109.963 6.180 1.494.732 Nivo 2 1.753.319 11.189 1.280.059 317.593 2.073 137.310 5.095 1.753.319 Finanča pasiva Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - krediti bank in centralnih bank - krediti strank, ki niso banke - dolžniški vrednostni papirji - druge finančne obveznosti SKUPAJ Banka je za določanje poštene vrednosti finančnih sredstev uporabila metodologijo, ki temelji na diskontiranju prihodnjih denarnih tokov. Diskontni faktorji za finančna sredstva so izračunani na podlagi referenčne brezkuponske obrestne krivulje po posameznih valutah brez kreditnega pribitka, diskontni faktorji za finančne obveznosti pa iz obrestne krivulje s kreditnim pribitkom v višini 4 odstotnih točk, ki odraža tveganje izdajatelja. V izkazu finančnega položaja so krediti in ostale terjatve prikazani v netu znesku, kar pomeni, da so zmanjšani za oblikovane oslabitve. 134 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 6 SEGMENTNA ANALIZA V poročilu po segmentih je poslovanje banke razdeljeno na tri segmente: - poslovanje s fizičnimi osebami in samostojnimi podjetniki, ki vključuje transakcijske račune, varčevanje, depozite, posredništvo zavarovalnih produktov, kreditne in debetne kartice ter posojila; - poslovanje s pravnimi osebami, ki vključuje transakcijske račune, depozite, posojila in druge kreditne produkte ter posle plačilnega prometa; - finančni trgi in ostalo, ki vključuje trgovanje s finančnimi instrumenti, izdane vrednostne papirje in medbančne odnose. Banka pri poslovanju opravlja pretežno kreditne in depozitne posle. Poslovni segmenti so razkriti po metodologiji, uporabljeni pri pripravi internih poročil in jih obravnava odbor ALCO, ki ga sestavljajo tudi člani uprave. Vodje posameznih področij prejemajo med letom podrobna poročila o poslovanju svojih enot. Med letom ni bilo pomembnejših sprememb pri segmentih poročanja. Obveznosti in sredstva so po segmentih poslovanja prikazani glede na to, v katerem segmentu so bili pridobljeni oziroma h kateremu segmentu so bili plasirani. Transakcije med poslovnimi segmenti za namen medsebojnega obračunavanja temeljijo na usklajenih osnovah prenosa (interni prenosi dohodkovnih učinkov med poslovnimi področji, ključi prenosa stroškov na produkte). Neto obresti so v poročilu vključene po sistemu tržnih transfernih cen, pri čemer se posameznim poslom obračunajo transferni prihodki in odhodki ter transferne obrestne marže, ki kažejo prispevek posameznih poslov k neto obrestim banke. Sistem transfernih cen za prerazporejanje neto obrestnih prihodkov je metodološko zasnoval in potrdil odbor ALCO. Odbor in vodje posameznih področij prejemajo tudi mesečna poročila o transfernih cenah obrestovanih sredstev in obveznosti. 135 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Poročilo o poslovanju banke po segmentih za leto 2014: 2014 Celotni prihodki - zunanji prihodki - prihodki od drugih segmentov Čiste obresti Čiste opravnine Dobički finančnih poslov Druge čiste poslovne (izgube) Stroški z amortizacijo Rezervacije Oslabitve Celotni poslovni izid Davek od dohodkov pravnih oseb Poslovanje s fizičnimi osebami Poslovanje s pravnimi osebami 23.683 23.683 13.005 7.397 (449) (12.542) (2) (5.647) 1.762 - 47.490 47.258 232 25.080 6.661 1.565 (543) (7.446) (3.095) (49.389) (27.167) - Finančni trgi Nerazporejeno in ostalo 29.502 29.502 927 886 17.327 (822) (12.345) (458) (5.761) (246) - 4.550 Čisti poslovni izid Sredstva segmenta Nerazporejeno 100.675 100.443 232 39.012 14.944 18.892 (1.814) (32.333) (3.555) (60.797) (25.651) 4.550 (21.101) 485.592 - 569.575 - 646.210 - 10.605 Skupaj sredstva Obveznosti segmenta Nerazporejeno Kapital Skupaj 1.701.377 10.605 1.711.982 749.166 - 513.023 - 239.303 - 8.909 201.581 Skupaj obveznosti in kapital 1.501.492 8.909 201.581 1.711.982 Druge postavke segmentov Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva 117 234 146 - 497 Vlaganja v neopredmetena osnovna sredstva 99 199 123 - 421 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev 146 461 222 - 829 94 298 144 - 536 136 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Poročilo o poslovanju banke po segmentih za leto 2013: 2013 Celotni prihodki - zunanji prihodki - prihodki od drugih segmentov Čiste obresti Čiste opravnine Dobički finančnih poslov Druge čiste poslovne (izgube) Stroški z amortizacijo Rezervacije Oslabitve Celotni poslovni izid Davek od dohodkov pravnih oseb Poslovanje s fizičnimi osebami Poslovanje s pravnimi osebami 43.031 43.031 15.670 10.463 8.762 (1.051) (16.478) (138) (14.863) 2.365 - 126.728 126.459 269 14.573 5.572 73.438 (504) (3.916) (315) (192.986) (104.138) - Finančni trgi Nerazporejeno in ostalo 15.233 15.233 7.048 (217) (1.403) (380) (13.107) 396 (6.148) (13.811) - (10.673) Čisti poslovni izid Sredstva segmenta Nerazporejeno 184.992 184.723 269 37.291 15.818 80.797 (1.935) (33.501) (57) (213.997) (115.584) (10.673) (126.257) 496.023 - 888.031 - 422.446 - 8.728 Skupaj sredstva Obveznosti segmenta Nerazporejeno Kapital Skupaj 1.806.500 8.728 1.815.228 739.813 - 554.046 - 468.644 - 11.967 40.758 Skupaj obveznosti in kapital 1.762.503 11.967 40.758 1.815.228 Druge postavke segmentov Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva 290 893 103 - 1.286 Vlaganja v neopredmetena osnovna sredstva 164 507 58 - 729 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev 418 1.291 148 - 1.857 234 719 83 - 1.036 137 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Prikaz segmentov po geografskih področjih: 2014 Slovenija Hrvaška Nemčija Avstrija Belgija Srbija ZDA Bosna in Hercegovina Švica Nizozemska Francija Švedska Italija Avstralija Velika Britanija Luksemburg Finska Danska Norveška Grčija Poljska Kanada Kosovo Slovaška Romunija Ostale - EU države Ostale Skupaj 138 Celotni prihodki Dolgoročna sredstva 93.265 2.251 2.084 520 432 407 387 346 295 165 106 69 49 46 45 36 36 35 29 17 14 12 7 6 6 5 5 1.040.862 20.672 23.181 10.820 12.403 3.605 68 3.790 1.924 5.135 10.420 867 4.979 8.101 3.101 322 0 1 96 1 1 100.675 1.150.349 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Celotni prihodki Dolgoročna sredstva Slovenija Hrvaška Ciper Nemčija Belgija Avstrija Srbija Bosna in Hercegovina Francija Nizozemska Švedska Švica Rusija Danska Velika Britanija Finska Luksemburg Italija Poljska Grčija Slovaška ZDA Norveška Japonska Kosovo Kanada Otok Jersey Avstralija Ostale - EU države Ostale 171.855 3.801 3.492 1.371 872 800 572 488 404 318 237 166 156 150 132 100 66 56 26 21 11 8 6 (8) (21) (32) (34) (37) 4 12 1.031.126 27.361 36.506 12.669 27.319 7.406 6.979 16.051 15.586 9.366 1.976 4.840 3.128 12.590 1.046 435 224 3.021 2 8 Skupaj 184.992 1.217.639 2013 Celotni prihodki in dolgoročna sredstva so po državah razporejeni glede na stalno prebivališče komitenta. Banka ustvarja strukturno največji del prihodkov na domačem trgu. Banka je v letu 2014 s posli RS in Ministrstvom za finance ustvarila več kot 10 % skupnih prihodkov, ki znašajo 15.012 tisoč evrov in so prikazani v okviru segmenta finančni trgi in ostalo ter poslovanje s pravnimi osebami. V predhodnem poročevalskem obdobju s posameznim komitentom ni ustvarila 10 % ali več skupnih prihodkov. 139 RAZKRITJA v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter s spremembo Uredbe (EU) št. 648/212 (skrajšano: Uredba CRR) Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) III RAZKRITJA BANKE CELJE D.D. 1 SPLOŠNA POJASNILA Podlaga za pripravo razkritij je Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (v nadaljevanju: Uredba CRR). Banka ne razkriva podatkov v zvezi: - s kapitalskimi blažilniki – člen 440 Uredbe CRR; uporaba od 1. januarja 2016; - s kazalniki splošnega sistemskega pomena – člen 441 Uredbe CRR; z določitvijo regulatorja; - z izpostavljenostjo pozicijam v listinjenju – člen 449 Uredbe CRR; banka ne izkazuje pozicij v listinjenju; - s finančnim vzvodom – člen 451 Uredbe CRR; uporaba od 1. januarja 2015; - informacije o pristopu IRB (Internal Rating Based Approach), ker banka uporablja standardiziran pristop za izračunavanje tveganju prilagojenih izpostavljenosti. 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ (435. člen Uredbe CRR) a) Strategije in procesi za upravljanje s tveganji Banka pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja. Velikost je odvisna od vrste in velikosti posla ter pripravljenosti na prevzemanje tveganj. Banka Celje d.d. je univerzalna banka, usmerjena predvsem v opravljanje tradicionalnih poslov, v manjšem obsegu pa izvaja za stranke tudi posle s področja zakladništva. Večji del poslov izvaja na področju RS. Na področju medbančnega poslovanja je prisotna tudi na trgih drugih držav EU. Izpostavljenost do držav JV Evrope, kjer v omejenem obsegu kreditira podjetja in fizične osebe, znižuje. Za doseganje strateških ciljev na področju poslovanja in upravljanja s tveganji, banka posebno pozornost posveča kreditnemu tveganju, tveganju dobičkonosnosti, strateškemu, likvidnostnemu in operativnemu tveganju, tveganju ugleda, obrestnemu in kapitalskemu tveganju ter tržnim tveganjem. Banka tveganja deli na: - merljiva tveganja: kreditno, tržna, obrestno, likvidnostno, operativno, kapitalsko in tveganje dobičkonosnosti; ter - nemerljiva tveganja: strateško tveganje in tveganje ugleda. Strategija prevzemanja in upravljanja s tveganji izraža temeljni odnos banke do tveganj v okviru svojega poslovanja in vključuje: - cilje in splošna načela oziroma usmeritve za prevzemanje in upravljanje s tveganji, - pristop k upravljanju s posameznimi tveganji, - pristop k izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in - načrt glede pomembnih poslovnih dejavnostih ter sprememb v poslovni strategiji banke. Banka ima izdelane politike prevzemanja in upravljanja za devet vrst tveganj: - kreditno tveganje, - tržna tveganja, - obrestno tveganje, - likvidnostno tveganje, - operativno tveganje, - kapitalsko tveganje, - tveganje dobičkonosnosti, - strateško tveganje in - tveganje ugleda. 143 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Politika prevzemanja in upravljanja s posameznim tveganjem vključuje naslednjo vsebino: - sposobnost prevzemanja tveganja, - proces upravljanja s tveganjem (organizacijska pravila izvajanja procesa, postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja, sistem notranjih kontrol), - izračun kapitalske zahteve in proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ter - odgovornost uprave banke in višjega vodstva. Strategija in politike se posodabljajo letno. Oblikovanje in sprejemanje strategije in politik poteka na naslednji način: - nosilci upravljanja posameznih tveganj dokumente izdelajo, - odbor za tveganja jih podrobno pregleda, uskladi in poda nanje soglasje, - Uprava Banke Celje d.d. jih potrdi, - Revizijski odbor Banke Celje d.d. jih obravnava in se z njimi seznani ter predlaga nadzornemu svetu, da nanje poda soglasje, - Nadzorni svet Banke Celje d.d. jih obravnava in poda nanje soglasje. Prevzemanje in upravljanje s tveganji je zaradi razvoja in značilnosti finančnega sistema pomemben element celovite strategije banke. Področje tveganj v bančnem sektorju podrobneje urejajo naslednji predpisi: - ZBan-1, - Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (Uredba CRR), - Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (Direktiva CRD IV), - regulativni in izvedbeni standardi, - MSRP ter - minimalni standardi za dejavnost trgovanja v bankah in druge storitve, povezane z njimi, ki povzemajo pravila t.i. ''dobre prakse''. b) Struktura in organizacija funkcije za upravljanje tveganj, njena hierarhija in status Organizacija banke zagotavlja ločitev komercialnih organizacijskih enot oziroma enot, ki sklepajo posle in prevzemajo tveganja (front office), od zaledne funkcije, ki knjiži in vodi posle (back office), in od funkcije spremljanja in upravljanja s tveganji. Organizacijski ustroj banke je oblikovan tako, da zagotavlja neodvisno delovanje posameznih organizacijskih enot vse do vodstvenih ravni in omogoča ustrezen pretok informacij navzgor in navzdol ter med organizacijskimi enotami. Organizacijska shema banke je sestavni del letnega poročila banke. c) Obseg in narava poročanja o tveganjih in sistemi merjenja Z razvijanjem notranjega poročanja in obravnavanjem ter s sprejemanjem odločitev na številnih organih banke se v proces upravljanja s tveganji aktivno vključujeta uprava banke in celotno višje vodstvo (višje vodstvo predstavljajo izvršni direktorji in vodje samostojnih funkcionalnih organizacijskih enot banke). Z dobrim upravljanjem tveganj se želi banka hitreje in učinkovito odzivati na spremembe v okolju, približati potrebam strank ter zagotavljati njeno dolgoročno finančno stabilnost. Upravljanje tveganj se neposredno spremlja: - na kreditnih odborih ter kreditnih odborih za prestrukturiranje in spremljavo slabih naložb banke (tedensko): kreditno tveganje; - na likvidnostnih komisijah (trikrat tedensko, v izjemnih razmerah dnevno): likvidnostno tveganje; 144 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) - na Odboru za upravljanje z bilanco (ALCO, mesečno): kreditno, tržna, obrestno, likvidnostno, kapitalsko in tveganje dobičkonosnosti; na upravi oziroma kolegiju banke: operativno in strateško tveganje ter tveganje ugleda; na Odboru za tveganja: vsa tveganja banke. Pomembno vlogo na področju prevzemanja in upravljanja s tveganji ima Odbor za tveganja, ki ima vlogo koordinacijskega in posvetovalnega organa uprave banke in ima celovit pregled nad vsemi tveganji. Odbor za tveganja se je v letu 2014 sestal štirikrat. Banka je v poslovanje 1. januarja 2014 implementirala novo kapitalsko ureditev – Basel III, ki je bila v bančni prostor prenesena v obliki zgoraj omenjene Direktive CRD IV in Uredbe CRR. Vse nadaljevalne aktivnosti za implementacijo določil nove zakonodaje se v banki izvajajo v okviru Projektne skupine Basel III, katere cilj je zadostiti zakonskim zahtevam glede poročanja regulatorju ter izboljšati spremljavo tveganj kot podlago za nadaljnji proces odločanja. Nova zakonodaja najbolj posega na področje upravljanja s kapitalskim in likvidnostnim tveganjem, pomembne pa so tudi spremembe na področju upravljanja s kreditnim tveganjem. Sistem merjenja za kreditno tveganje Kreditno tveganje predstavlja najpomembnejše tveganje v bančnem poslovanju. Kreditno tveganje je tveganost nastanka izgube, ki je posledica dolžnikove nezmožnosti, da iz katerega koli razloga ne bo izpolnil svoje finančne ali pogodbene obveznosti v celoti. Kreditno tveganje vključuje tudi podkategorije tveganj, in sicer deželno tveganje, tveganje koncentracije, preostalo tveganje ob uporabi kreditnih zavarovanj in kreditno tveganje v listinjenju. Banka je izpostavljena vsem vrstam tveganj, razen tveganju v listinjenju. Temeljni cilj upravljanja s kreditnim tveganjem je ohranjanje kakovosti in razpršenosti kreditnega portfelja ter oblikovanje ustreznih oslabitev in rezervacij za pokrivanje izgub. Banka usmerja naložbe k manj tveganim komitentom, dejavnostim in državam, svoje terjatve zavaruje s primernimi oblikami zavarovanja, restrukturira finančna sredstva tam, kjer pozitivno oceni poslovni model in denarni tok ter intenzivno izterjuje zapadle terjatve. V proces kreditiranja in upravljanja s kreditnim tveganjem so vključeni Sektor upravljanja s tveganji, komercialne organizacijske enote, Sektor za restrukturiranje in izterjavo terjatev, Služba spremljave poslovanja in Sektor pravnih poslov in skladnosti poslovanja. Sektor upravljanja s tveganji je enota, neodvisna od komercialnih organizacijskih enot in Sektorja za restrukturiranje in izterjavo terjatev, ki upravlja kreditno tveganje na ravni dolžnika in na ravni kreditnega portfelja. Pred odobritvijo kredita oceni kreditno tveganje in razvrsti dolžnika v bonitetno skupino ter določi limit celotne izpostavljenosti banke do dolžnika oziroma skupine povezanih oseb. Pri določanju limita je dan poudarek kazalniku finančni dolg/EBITDA (Earnings before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization). Po odobritvi kredita spremlja izpostavljenost kreditnemu tveganju in izračunava potrebne oslabitve in rezervacije v skladu z MSRP. Odobravanje kreditov poteka v komercialnih organizacijskih enotah. Ves čas kreditnega razmerja spremljajo poslovanje dolžnika in poravnavanje obveznosti ter kvaliteto in vrednost zavarovanj. V Službi spremljave poslovanja, ki je organizirana ločeno od ostalih enot, poteka kontrola, evidentiranje in vodenje kreditov. Kreditno tveganje se ugotavlja za finančna sredstva, ki se merijo po odplačni vrednosti, za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti ter za prevzete obveznosti po tveganih zunajbilančnih postavkah. Kreditno tveganje izhaja predvsem iz odobrenih poslovnih, potrošniških in stanovanjskih kreditov, kreditnih kartic, odobrenih limitov na TRR, garancij in odobrenih ter še nekoriščenih kreditov, pa tudi iz naložb v dolžniške vrednostne papirje in izpostavljenosti iz naslova poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti. 145 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Merjenje kreditnega tveganja poteka na nivoju dolžnika in celotnega portfelja. Izpostavljenost banke kreditnemu tveganju je odvisna od višine izpostavljenosti, verjetnosti neplačila ter višine izgube ob neplačilu, ki pa je odvisna tudi od zavarovanja terjatev in postopkov izterjave. Sistem merjenja za tržna tveganja Tržna tveganja so tveganja izgub zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev in tržnih cen finančnih instrumentov. Med tržnimi tveganji izstopa pozicijsko tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih. Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka, ker banka tekoče zapira valutno odprtost. Banka je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti usmerjena pretežno na območje EU (posli z vrednostnimi papirji držav in prvovrstnih bank z namenom zagotavljanja primerne likvidnostne rezerve). Področje investiranja v finančne instrumente je v banki opredeljeno s podrobno razdeljenimi limiti na več nivojih (po izdajateljih, vrstah poslov, regijah itd.), ki jih banka sproti prilagaja razmeram na finančnih trgih in poslovni strategiji. Poleg tega ima banka sprejete tudi limite največje dovoljene izgube. Banka sklepa posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna usmeritev na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih postavk in za stranke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi posli, ki se sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami, izpostavljenost tržnim tveganjem je zato iz naslova teh instrumentov nizka. Na področju valutnega tveganja banka vodi politiko izravnane valutne pozicije po posameznih tujih valutah. Uravnavanje valutne odprtosti v banki poteka preko promptnih poslov in poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na tujo valuto v okviru limitov. Limiti so nizki in namenjeni uravnavanju valutne odprtosti pri rednem poslovanju in niso namenjeni špekulativnim poslom. Banka izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja po standardiziranem pristopu. Na podlagi izračuna profila tveganja sodijo tržna tveganja med tri najnižje ocenjena tveganja izmed vseh devetih ocenjevanih tveganj, zato banka v letu 2014 ni izračunavala kapitalskih potreb, v okviru ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala pa je izvajala stresne teste ter merila vpliv izrednih, a verjetnih dogodkov na dobiček in finančni položaj banke. Banka v letu 2014 ni izvajala nakupov finančnih instrumentov z namenom ustvarjanja dobička zaradi razlike med prodajno in nakupno ceno. Postopki ugotavljanja tržnih tveganj se izvajajo že pri nakupu oziroma izdaji finančnih instrumentov, pri čemer morajo biti poznana vsa tveganja, povezana s posameznim finančnim instrumentom. Sektor finančnih trgov nakupe opravlja v skladu s postavljeno strategijo in glede na veljavni limitni sistem. Če gre za nakup novega finančnega instrumenta, ga preučijo tudi z vidika tržnih tveganj ter vzpostavijo postopke za celovito spremljavo in kontrolo izpostavljenosti tržnim tveganjem. Merjenje pozicijskega tveganja se izvaja na ravni celotnega portfelja in na ravni posameznih poslov. Izpostavljenost pozicijskemu tveganju se spremlja z vidika kapitalske zahteve za tržna tveganja, ki se izračunava po standardiziranem pristopu, ter z analizo občutljivosti, pri čemer se meri vpliv sprememb različnih dejavnikov tveganja (na primer obrestnih mer, tržnih tečajev) na vrednost finančnega instrumenta. Banka meri valutno tveganje na dnevnem nivoju s spremljanjem neto pozicij po posameznih tujih valutah. Sistem merjenja za obrestno tveganje Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja banke gibanju obrestnih mer predvsem zaradi neujemanja zapadlosti naložb in virov sredstev banke oziroma neujemanja vrste obrestne mere ali obdobja, v katerem se obrestna mera ponovno določi. 146 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Izpostavljenost obrestnemu tveganju tako vpliva na višino neto obrestnih prihodkov banke in tudi na ekonomsko vrednost njenega kapitala. Banka analizira izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo obrestnih razmikov, pri čemer izračunava vpliv spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke (dohodkovni vidik). Banka analizira obrestno tveganje tudi po modelu trajanja, s čimer ocenjuje vpliv spremembe obrestnih mer na ekonomsko vrednost kapitala (ekonomski vidik). Na področju obrestnega tveganja banka zasleduje politiko zaprte bančne pozicije, kar pomeni, da je cilj banke čim manjša višina obrestnih razmikov. V letu 2014 je banka dosegla nizko izpostavljenost obrestnemu tveganju. Banka za znižanje višine obrestnega tveganja uporablja klasične bilančne posle, kot so kreditiranje, nakupi vrednostnih papirjev, sprejemanje depozitov, izdajanje vrednostnih papirjev in podobno. Poleg klasičnih bilančnih poslov banka sklepa posle z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso namenjeni špekulativnemu trgovanju, ampak so namenjeni varovanju posameznega posla. Skladno z MSRP banka sklenjene obrestne izvedene finančne instrumente vrednoti po pošteni vrednosti, kar lahko predstavlja pomemben vpliv na izkaz poslovnega izida. Banka je zato uvedla računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji (hedge accounting), s čimer dosega manjšo nestanovitnost poslovnega izida iz naslova sprememb poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, katerih namen je varovanje tveganja. V spremljanje in upravljanje obrestnega tveganja je vključen Sektor upravljanja s tveganji, ki spremlja, meri in upravlja izpostavljenost obrestnemu tveganju. V Sektorju upravljanja s tveganji tudi določajo in spremljajo limite ter izvajajo analize občutljivosti in stres teste. Sektor finančnih trgov je zadolžen za operativno upravljanje z obrestnim tveganjem, pri čemer izvaja tudi nakupe in prodaje izvedenih finančnih instrumentov, da bi znižali izpostavljenost obrestnemu tveganju. V proces so vključene tudi komercialne organizacijske enote, ki sklepajo obrestno občutljive posle in prevzemajo izpostavljenost obrestnemu tveganju, ter Služba spremljave poslovanja, ki evidentira in vodi posle. Postopek ugotavljanja obrestnega tveganja se izvaja tako, da se za vse obstoječe posle opredeli obrestna občutljivost. Merjenje obrestnega tveganja v bančni knjigi se izvaja z metodo obrestnih razmikov, kar pomeni, da se vse postavke razvrstijo v posamezne časovne intervale v odvisnosti od njihove končne zapadlosti oziroma v odvisnosti od datuma ponovne določitve obrestne mere. Pri tem se izračuna vpliv premika obrestnih krivulj na neto obrestne prihodke. Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri tudi z metodo vrzeli v trajanju, s čimer se oceni sprememba ekonomske vrednosti kapitala banke ob vzporedni spremembi obrestne krivulje. Banka izračunava tudi vpliv spremembe obrestne krivulje za 200 bazičnih točk na ekonomsko vrednost kapitala, kar je skladno s smernicami drugega stebra Basel III. Banka ima vzpostavljen limitni sistem za omejevanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju v bančni knjigi. Obrestno tveganje trgovalne knjige predstavljajo obrestno občutljivi finančni instrumenti, ki so razvrščeni v trgovalno knjigo. Za potrebe merjenja izpostavljenosti obrestnemu tveganju se izračunava modificirano trajanje in izvajajo analize obrestne občutljivosti dolžniških papirjev trgovalne knjige. Sistem merjenja za likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti in tržno likvidnostno tveganje. Tveganje zagotavljanja virov likvidnosti nastopi, kadar banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je primorana pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški. Tržno likvidnostno tveganje pa nastopi, kadar pozicij v finančne instrumente ni možno 147 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno. S časovnega vidika ločimo upravljanje operativne likvidnosti in upravljanje strukturne likvidnosti. Upravljanje likvidnosti in likvidnostnega tveganja se odraža v postavljenem limitnem sistemu, naboru in velikosti naložb v finančne instrumente in metodologiji spremljanja tokov likvidnosti. Zasleduje politiko razpršitve virov financiranja in zagotavljanja optimalne strukture dolgoročnih virov financiranja. Banka ima opredeljeno strukturo in minimalno višino likvidnostnih rezerv, ki izhaja iz scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer. V okviru izdelave scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer ima opredeljen tudi krizni načrt na področju likvidnostnega tveganja. Banka ima vzpostavljeno metodologijo za porazdelitev stroškov, koristi in tveganj pri zagotavljanju likvidnosti (Metodologijo internih transfernih cen), ki zajema vse pomembne postavke sredstev in obveznosti, zunajbilančne postavke in vse stroške v zvezi z likvidnostjo (likvidnostni pribitek). Metodologija vključuje primerne spodbude glede na prispevek posameznih poslovnih področij k likvidnostnemu tveganju. Metodologije za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti banki omogočajo usklajevanje dejanskih in potencialnih virov likvidnosti z dejansko in potencialno porabo likvidnih sredstev v istem obdobju. V ta namen upravljanje z likvidnostjo zagotavlja upoštevanje dejanskih in načrtovanih pomembnih denarnih tokov, ki izhajajo iz sredstev, obveznosti, zunajbilančnih postavk, vključno s pogojnimi obveznostmi. Proces upravljanja z likvidnostjo vodi Sektor finančnih trgov, kjer izvajajo vse osnovne procese upravljanja z likvidnostjo. Sektor upravljanja s tveganji meri likvidnostno tveganje, določa in spremlja limite oziroma ciljne vrednosti na področju likvidnosti in koncentracije prejetih vlog, vključujeta pa se tudi Služba spremljave poslovanja, ki evidentira in vodi posle ter pripravlja poročila o likvidnostnih količnikih, ter Sektor računovodstva (pri oblikovanju metodologije in poročil s področja transfernih cen). V proces upravljanja z likvidnostjo in likvidnostnim tveganjem se skozi različne organe vključujeta tudi višje vodstvo in uprava banke. Metodologija ugotavljanja likvidnostnega tveganja temelji na postopkih identificiranja in uvrščanja poslov, ki so povezani z likvidnostnim položajem banke, v interno opredeljene simulacije. Metodologija merjenja oziroma ocenjevanja likvidnostnega tveganja temelji na dnevnem simuliranju odprtih likvidnostnih pozicij na področju operativne in strukturne likvidnosti za izbrani časovni interval, ki je praviloma daljši od treh mesecev. Likvidnostno tveganje se meri tudi z analizo likvidnostnih vrzeli, s poročili o likvidnostnih količnikih in drugih kazalnikih likvidnostnega tveganja. Banka najmanj trimesečno izdeluje različne scenarije izjemnih likvidnostnih razmer, pri čemer je osnova dinamična analiza likvidnostnih vrzeli. Sistem merjenja za operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje izgube kot posledica: - neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, - ravnanja ljudi, - delovanja sistemov in - zunanjih dejavnikov. Z opredelitvijo in nadgradnjo poslovnih procesov ter ustreznim kontrolnim okoljem želi banka dosegati čim nižjo oceno potencialnega profila izpostavljenosti banke na področju operativnega tveganja in zmanjšati izgube iz naslova škodnih dogodkov na čim nižjo raven. Ugotavljanje operativnega tveganja upošteva notranje in zunanje dejavnike ter pomeni ugotavljanje, definiranje in kategoriziranje škodnih dogodkov, njihovih vzrokov in posledic oziroma 148 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) učinkov. Tudi novi proizvodi, aktivnosti, procesi in sistemi so pred njihovo uvedbo izpostavljeni ustreznim ocenjevalnim postopkom z vidika operativnega tveganja. Identifikacijo operativnega tveganja je izvedla banka v okviru popisa poslovnih procesov in tako zagotovila temelj za dober nadzor lastne izpostavljenosti na tem področju. V merjenje so zajeti tisti škodni dogodki, ki imajo določen bruto vpliv na izkaz poslovnega izida. Banka ima opredeljene kriterije za vrednotenje majhnih in velikih škod ter z vrednostnega in kakovostnega vidika določeno merilo za pomembno operativno tveganje. Sistem merjenja za kapitalsko tveganje Ustrezna višina kapitala predstavlja banki varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je izpostavljena pri poslovanju. Kapital banke mora za potrebe pokrivanja nepričakovanih izgub vedno dosegati najmanj znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno, tržna in operativno tveganje, kapitalska ustreznost, ki predstavlja razmerje med kapitalom in vsoto tveganju prilagojenih postavk, pa mora vedno znašati najmanj 8 %. Upravljanje kapitala in kapitalske ustreznosti banke temelji na sprejeti strategiji in politiki prevzemanja in upravljanja s kapitalskim tveganjem ter poslovnih načrtih, ki se izražajo v potrebah po zadostni višini regulatornega kapitala. Z namenom ocenjevanja sposobnosti prevzemanja tveganj banka izdeluje projekcije gibanja kapitala in kapitalskih zahtev ter projekcije interne ocene kapitala in kapitalskih potreb za obdobje petih let v skladu z letno poslovno politiko in finančnim načrtom banke ter petletno strategijo, iz katerih je razvidno gibanje količnikov kapitalske ustreznosti glede na planiran obseg poslovanja banke. Nova kapitalska ureditev (Uredba CRR in direktiva CRD IV) je uvedla novo opredelitev kapitala, ki se deli na temeljni in dodatni kapital. Temeljni kapital sestavljata navadni lastniški kapital in dodatni temeljni kapital, pri čemer je poudarek na navadnem lastniškem temeljnem kapitalu ali delniškem kapitalu, ki je namenjen pokrivanju izgube v času rednega poslovanja banke. Na strukturo kapitala so vezani tudi kapitalski količniki. Novosti nove zakonodaje, ki vplivajo na izračun kapitala banke, so tudi na področju strožjih kriterijev glede vključevanja kapitalskih instrumentov v izračun kapitala, odbitkov od kapitala, dodatnih razkritij v zvezi s kapitalom ter uvedbe kapitalskih blažilnikov. Za ublažitev učinkov strožjih kapitalskih standardov, ki bodo vplivali na izračun kapitala, je uvedeno prehodno obdobje za postopno uveljavljanje novih pravil. V proces upravljanja kapitalskega tveganja sta vključena Sektor upravljanja s tveganji, ki redno izračunava regulatorni kapital in kapitalske zahteve, opredeljuje limite in ciljne vrednosti, ki jih daje v potrditev na seje ALCO in spremlja njihovo spoštovanje, ter Sektor finančnih trgov, ki vodi postopke na področju dokapitalizacij in izdaj finančnih instrumentov, primernih za vključitev v sestavine regulatornega kapitala. Sektor računovodstva se vključuje v proces upravljanja kapitalskega tveganja s procesom načrtovanja. Ugotavljanje kapitalskega tveganja temelji na ugotavljanju sestavin kapitala, kapitalskih zahtev in količnikov kapitalske ustreznosti v daljšem časovnem obdobju. Z njihovim rednim merjenjem banka zagotavlja usklajenost z zakonodajo, z interno določenimi limiti in ciljnimi vrednostmi ter skladnost z ostalimi prevzetimi tveganji. Sistem merjenja za tveganje dobičkonosnosti Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost zagotavljanja zadostne in stalne ravni dobičkonosnosti. Temeljni cilj upravljanja s tveganjem dobičkonosnosti je zagotavljanje kvalitete in stabilnosti čistih finančnih in poslovnih prihodkov. 149 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Upravljanje s tveganjem dobičkonosnosti izvaja Sektor računovodstva, pri postopkih obvladovanja pa sodelujejo tudi druge organizacijske enote, pri katerih nastaja tveganje dobičkonosnosti. Vse pomembnejše odločitve se sprejemajo na sejah ALCO. Ugotavljanje tveganja dobičkonosnosti temelji na ugotavljanju strukture izkaza finančnega položaja, postavk izkaza poslovnega izida in njihove kvalitete, obrestne marže, stroškovne učinkovitosti ter donosnosti sredstev in kapitala v daljšem časovnem obdobju z analizo sprememb. Z rednim merjenjem elementov tveganja dobičkonosnosti banka zagotavlja njihovo ustreznost za ustvarjanje načrtovanega finančnega rezultata. Sistem merjenja za strateško tveganje Strateško tveganje je tveganje, ki nastane zaradi neustreznih poslovnih odločitev, nepravilnega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Temeljni cilj upravljanja s strateškim tveganjem je zagotavljanje skladnosti med strateškimi usmeritvami in cilji ter poslovno strategijo banke za uresničevanje usmeritev, med angažiranimi sredstvi in kvaliteto izvedbe. Upravljanje s strateškim tveganjem se izvaja v organih vodenja in nadzora banke, pri postopkih obvladovanja pa sodelujejo vse organizacijske enote, pri katerih nastaja strateško tveganje. Vse pomembnejše odločitve v zvezi s strateškim tveganjem se sprejemajo na sejah nadzornega sveta banke, na sejah uprave banke, sejah ALCO ali kolegija banke. Sistem merjenja za tveganje ugleda Tveganje ugleda je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki. Ta podoba vpliva na vzpostavljanje novih poslovnih odnosov in storitev ter na vzdrževanje že obstoječih. To tveganje lahko privede banko v pravne spore, v finančno izgubo, težave z likvidnostjo in povzroči zmanjšanje števila komitentov. Da bi bil ugled banke, ki ga dojema zainteresirana javnost, kar najbolj primeren za doseganje poslovnih ciljev banke, je upravljanje z ugledom strateška naloga banke kot celote in ne le njenega posameznega dela. Največja pozornost je namenjena delu s komitenti ter stikom z nadzornimi institucijami, potencialnimi institucijami in ostalimi javnostmi. Indikatorji za ugotavljanje tveganja ugleda se spremljajo po posameznih zainteresiranih javnostih (lastniki, zaposleni, nadzorne institucije, komitenti, poslovni partnerji, splošna javnost idr.). Ti indikatorji so lahko različni, na primer ocene Banke Slovenije, mnenje revizorja, poslovno-finančni rezultati, rezultati anket, spremljanje pojavljanja v medijih, interna klima. Tveganje ugleda je nemerljivo tveganje, zato se ti indikatorji ocenjujejo predvsem kvalitativno, prilagojeno vsakemu posameznemu kriteriju, izkustveno, glede na časovno vrsto, v različnih intervalih, ob pojavu. Merljivi so predvsem poslovno-finančni rezultati poslovanja banke, ki jih presojajo mesečno, četrtletno, polletno in letno, interno in revizor, Banka Slovenije, nadzorni svet ter druge nadzorne institucije ter ostale javnosti. d) Politike za varovanje pred tveganji in njihovo zmanjševanje ter strategije in procesi za spremljanje stalne učinkovitosti varovanj pred tveganji in zmanjševanj tveganj Kreditno tveganje Banka je razvila številne postopke in metodologije obvladovanja kreditnega tveganja. Pred odobritvijo kredita oceni tveganost dolžnika in ga razvrsti v ustrezno bonitetno skupino na podlagi 150 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) ocene kvantitativnih in kvalitativnih elementov. Ves čas kreditnega razmerja spremlja tveganost dolžnika in ustrezno spreminja njegovo razvrstitev. Banka teži k temu, da svoje terjatve čim bolje zavaruje, zato tekoče spremlja tveganja v zvezi z zavarovanji. Zaradi omejevanja velike koncentracije ima vzpostavljene limite zgornje zadolženosti do posameznih dolžnikov in skupin povezanih oseb ter strukturne limite za kreditni portfelj (po sektorjih, panogah, regijah). Vzpostavljen proces spremljave kreditov ji omogoča zgodnje odkrivanje povečanega kreditnega tveganja in čimprejšnji pričetek izvajanja aktivnosti za poravnavo zapadlih terjatev. Banka ima vzpostavljen proces spremljave kredita, ki ji omogoča pravočasno odkrivanje povečanega kreditnega tveganja. Na podlagi ocene kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev, ki nakazujejo povečano kreditno tveganje (PKT), banka razvršča dolžnike v pet skupin (PKT1 – »watch list«, PKT2 – problematična izpostavljenost, PKT3 – dolžniki v postopku izterjave, stečaji, izbrisi, PKT4 – restrukturirane izpostavljenosti in PKT5 – celovito restrukturiranje). Določitev skupine povečanega kreditnega tveganja je podlaga za določitev nadaljnjih aktivnosti banke za znižanje izpostavljenosti iz kreditnega tveganja. V primeru nastopa neplačila, banka ugotavlja posredno in neposredno odgovornost. Sproti ali najmanj trimesečno ocenjuje, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Če takšni dokazi obstajajo, mora banka izračunati višino izgube zaradi oslabitve oziroma oblikovati rezervacije za zunajbilančne postavke v skladu z interno metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja po MSRP, ki jo najmanj vsako leto posodobi in prilagodi ekonomskim razmeram. Spremljanje izpostavljenosti banke kreditnemu tveganju, spoštovanje limitov in sprejemanje različnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju se izvaja s pomočjo številnih analiz in poročil, ki jih posredujejo višjemu vodstvu ter različnim organom banke (kreditni odbor, ALCO, kolegij banke idr.). Izpostavljenost do posameznih dolžnikov oziroma skupin povezanih oseb ter zapadle terjatve spremlja dnevno, medtem ko poročila o kreditnem portfelju, vključno s poročili o prejetih kreditnih zavarovanjih, izdeluje mesečno. Tržna tveganja Obvladovanje tveganj temelji na limitnem sistemu, ki odraža pripravljenost banke za sprejemanje potencialnih izgub. V Sektorju upravljanja s tveganji se pripravijo predlogi limitov, ki se potrdijo na sejah ALCO. V Sektorju finančnih trgov se izvajajo nakupi finančnih instrumentov v okviru postavljenih limitov, pooblastil ter v okviru drugih sprejetih pravil. Banka obvladuje izpostavljenost pozicijskemu tveganju s postavljenim limitnim sistemom, v okviru katerega so limiti v osnovi razdeljeni na limite trgovalne in bančne knjige. Limiti trgovalne knjige so vsebinsko usklajeni z Minimalnimi standardi za dejavnost trgovanja v bankah in druge storitve, povezane z njimi. Obvladovanje tveganja iz naslova izvedenih finančnih instrumentov poteka z zasledovanjem politike zapiranja pozicij. To pomeni, da se tržno tveganje izvedenih finančnih instrumentov zavaruje z nasprotnim poslom. Za obvladovanje valutnega tveganja so sprejeti limiti na pozicije v tujih valutah, ki opredeljujejo maksimalno višino odprtosti (neto pozicije) v posamezni valuti. Valutni limiti so nizki, saj se banka ne izpostavlja valutnemu tveganju iz špekulativnih namenov. Spremljanje tržnih tveganj se izvaja preko izdelave poročil, v katerih se prikaže višina izpostavljenosti tržnim tveganjem, spoštovanje limitov, poročilo o doseženih dobičkih in izgubah na področju trgovanja s finančnimi instrumenti in drugo. Poročanje na ALCO se izvaja mesečno, dnevno pa v Sektorju upravljanja s tveganji spremljajo spoštovanje limitov ločeno od komercialne dejavnosti ter o prekoračitvah obveščajo upravo in višje vodstvo banke. 151 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Obrestno tveganje Obvladovanje tveganj je proces, ki se krovno vodi na sejah ALCO, kjer se sprejemajo odločitve oziroma usmeritve o višini obrestnega tveganja, ki ga je banka pripravljena sprejeti, ter dajejo usmeritve Sektorju finančnih trgov in ostalim komercialnim sektorjem, kakšne posle naj izvajajo, da obrestno tveganje ne bo preseglo dogovorjenih okvirjev. Osnova za te odločitve so analize obrestnega tveganja, ki vsebujejo poročila o izpostavljenosti obrestnemu tveganju z dohodkovnega vidika (spremembe neto obrestnih prihodkov) in ekonomskega vidika (spremembe v neto sedanji vrednosti) ter jih pripravljajo v Sektorju upravljanja s tveganji. Spremljava obrestnega tveganja se izvaja v Sektorju upravljanja s tveganji preko izdelave poročil, v katerih se prikaže izpostavljenost obrestnemu tveganju in spoštovanje limitov, ki jih obravnavajo mesečno na sejah ALCO. V spremljavo se vključuje tudi Sektor finančnih trgov z nakupi in prodajami izvedenih finančnih instrumentov ter kot koordinator dogovorov o večjih obrestno občutljivih poslih. Neodvisno od tega banka spremlja obrestno tveganje tudi z vidika dobičkonosnosti. Likvidnostno tveganje Obvladovanje likvidnostnega tveganja zajema zapiranje odprtih likvidnostnih pozicij z opredeljenimi instrumenti in v skladu s postavljenimi limiti oziroma kazalniki po posameznih pozicijah. Banka odprte pozicije zapira preko zakladniških ali kratkoročnih komercialnih poslov. Izbira instrumentov je odvisna od cenovnih razmerij in veljavnih limitov za njihovo sklepanje. Limiti oziroma ciljne vrednosti so postavljeni glede na naslednja izhodišča: - velikost banke, - strukturo lastništva, - regionalni značaj banke. Banka ima opredeljene limite oziroma ciljne vrednosti, s katerimi omejuje izpostavljenost likvidnostnemu tveganju, na način zagotavljanja ustrezne višine likvidnostnih rezerv in ustrezne razpršenosti virov likvidnosti. Limite oziroma ciljne vrednosti upravljanja z likvidnostnim tveganjem pripravi Sektor upravljanja s tveganji v okviru izdelave scenarijev izjemnih razmer za likvidnostno tveganje in se potrjujejo na sejah ALCO. Poleg lastnih limitov so pomembni tudi limiti drugih komitentov za sklepanje poslov z banko. Spremljanje likvidnostnega tveganja zajema sistem notranjih kontrol, sistem notranjih in zunanjih poročil, preverjanje limitnega sistema in sistem poročanja ob kršitvah. Preko natančno opredeljenega sistema poročanja, kjer izdelujejo številna redna in izredna poročila, ter preko danih pooblastil po nivojih odločanja ima banka zagotovljeno spremljanje in kontroliranje izvajanja ukrepov upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Operativno tveganje V okviru sistema obvladovanja operativnega tveganja so določeni ukrepi in pravila oziroma načrti izvajanja ukrepov za sprejemanje, zmanjševanje, razpršitev, prenos in izognitev operativnemu tveganju. Aktivnosti vključujejo ocenjevanje verjetnosti realizacije škodnih dogodkov glede na identificirane vzroke in oceno učinkov. Banka spremlja in ocenjuje tudi potencialne škodne dogodke, ki jih obravnava kot priložnost za izboljšavo, saj vključujejo vse operativne odklone, ki lahko potencialno vplivajo ali povzročijo škodni dogodek. Dobra podlaga za obvladovanje so popisani poslovni procesi, na podlagi katerih je banka izdelala: matriko povezav organizacijskih enot v poslovnih procesih banke, potencialni profil izpostavljenosti banke na področju operativnega tveganja za posamezen poslovni proces in banko kot celoto ter katalog vseh operativnih tveganj, ki jih banka identificira. Spremljanje operativnega tveganja izvajajo v Sektorju upravljanja s tveganji, ki na podlagi poročanja vseh organizacijskih enot banke izdeluje analize in poročila ter seznanja upravo oziroma kolegij banke ter višje vodstvo o vseh večjih realiziranih izgubah. Zagotovljeno je tekoče spremljanje uresničevanja sprejetih ukrepov upravljanja s tem tveganjem. 152 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Banka ima izdelana pravila za delovanja v pogojih hudih motenj poslovanja. Na področju informacijske tehnologije je zagotovljeno delovanje podpore poslovnim procesom iz rezervne lokacije. Banka ima za vzpostavitev ponovnega delovanja izdelan obnovitveni načrt dela po katastrofi, izdelani so načrti neprekinjenega poslovanja. V banki so izdelani ročni postopki za tiste aktivnosti, ki jih je možno izvajati brez informacijskega sistema. Za te procese banka redno izdeluje analize informacijskih tveganj. Kapitalsko tveganje V okviru obvladovanja kapitalskega tveganja ima banka določen limit količnika kapitalske ustreznosti v višini nad 13,9 %, limit količnika kapitalske ustreznosti, izračunanega iz temeljnega kapitala (Tier 1), v višini nad 11,1 %, razmerje med interno oceno kapitala in kapitalskimi zahtevami iz prvega stebra nad 173,6 % ter predvidene ukrepe za zmanjšanje kapitalskega tveganja. Banka znižuje kapitalsko tveganje z ukrepi za povečanje kapitala ter ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti tveganjem in posledično znižanjem kapitalskih zahtev. Banka skuša pred ukrepi za povečanje kapitala zmanjšati kapitalsko tveganje z ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti tveganjem, predvsem kreditnega in tržnih tveganj. Za spremljanje kapitalskega tveganja se izdelujejo mesečna poročila, ki jih obravnavajo na sejah ALCO in poleg samega izračuna vključujejo tudi analizo sprememb v primerjavi s preteklim obdobjem. Ob spremembah kapitalske ureditve in zakonodaje se v poročilo vključijo tudi projekcije vpliva sprememb na izpostavljenost banke kapitalskemu tveganju. Banka izdeluje in ob večjih spremembah v poslovanju posodablja srednjeročne in dolgoročne projekcije kapitala, kapitalskih potreb ter pripadajočih količnikov kapitalske ustreznosti z namenom ugotavljanja in spremljanja bodočih potreb po kapitalu. Trimesečno izvaja scenarije izjemnih situacij ob upoštevanju specifičnega položaja banke. Izračun kapitala in kapitalskih zahtev banka trimesečno poroča Banki Slovenije v okviru zakonsko predpisanih poročil. Za potrebe spremljanja kapitalske ustreznosti banke, glede na vsa prevzeta tveganja v okviru svojega poslovanja, trimesečno obravnavajo na sejah ALCO tudi izračun interne ocene kapitala in interne ocene kapitalskih potreb. Tveganje dobičkonosnosti Temeljni cilj upravljanja s tveganjem dobičkonosnosti je zagotavljanje kvalitete in stabilnosti čistih finančnih in poslovnih prihodkov. Upravljanje s tveganjem dobičkonosnosti izvaja Sektor računovodstva, pri postopkih obvladovanja pa sodelujejo tudi druge organizacijske enote, pri katerih nastaja tveganje dobičkonosnosti. Vse pomembnejše odločitve se sprejemajo na sejah ALCO. Ugotavljanje tveganja dobičkonosnosti temelji na ugotavljanju strukture izkaza finančnega položaja, postavk izkaza poslovnega izida in njihove kvalitete, obrestne marže, stroškovne učinkovitosti, donosnosti novih poslov ter donosnosti sredstev in kapitala v daljšem časovnem obdobju z analizo sprememb. V letu 2014 je bila banka z dovoljenjem EK dokapitalizirana z državno pomočjo, poleg tega je bil večji del slabih terjatev prenesen na DUTB, na osnovi česar se pričakuje, da bo v prihodnje obseg dodatno potrebnih oslabitev in rezervacij bistveno nižji kot v preteklih nekaj letih. To bo pomembno prispevalo k finančnemu rezultatu banke v letu 2015. 153 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Z rednim merjenjem elementov tveganja dobičkonosnosti banka zagotavlja njihovo ustreznost za ustvarjanje primernega finančnega rezultata. Banka za obvladovanje tveganja dobičkonosnosti upošteva pravilo, na osnovi katerega prične izvajati ukrepe za zmanjševanje tveganja, če posamezne postavke izkaza poslovnega izida ne dosegajo načrtovanih rezultatov in banka tudi v prihodnje ne pričakuje izboljšanja. Če bo za načrtovanim rezultatom zaostajala le posamezna postavka izkaza poslovnega izida, bo banka poskušala izpad prihodkov najprej nadomestiti s spremembami v strukturi poslovnih aktivnosti, vendar v okviru sposobnosti prevzemanja tveganj, ki jih dopuščajo zaveze EK. Če to ne bo zadoščalo, bo pristopila k aktivnostim za izboljšanje kvalitete naložb in močnejši racionalizaciji stroškov. Zaradi procesa pridobitve državne pomoči je bil plan banke za leto 2014 večkrat dopolnjen, dne 16. junija 2014 pa je nadzorni svet banke obravnaval Poslovno politiko in finančni načrt banke za leto 2014 s projekcijo poslovanja do leta 2018, izdelano na podlagi plana prestrukturiranja, ki je bil posredovan EK za pridobitev državne pomoči. Spremljanje tveganja dobičkonosnosti se izvaja z izdelavo mesečnih poročil v obliki kvantitativne in kvalitativne analize, ki se obravnavajo na sejah ALCO. Sistem poročanja omogoča, da so s tveganjem dobičkonosnosti seznanjene vse organizacijske enote banke. Strateško tveganje Temeljni cilj upravljanja s strateškim tveganjem je zagotavljanje skladnosti med strateškimi usmeritvami in cilji ter poslovno strategijo banke za uresničevanje usmeritev, med angažiranimi sredstvi in kvaliteto izvedbe. Upravljanje s strateškim tveganjem se izvaja v organih vodenja in nadzora banke, pri postopkih obvladovanja pa sodelujejo vse organizacijske enote, pri katerih nastaja strateško tveganje. Vse pomembnejše odločitve v zvezi s strateškim tveganjem se sprejemajo na sejah nadzornega sveta banke, na sejah uprave banke, sejah ALCO ali kolegija banke. Ugotavljanje strateškega tveganja temelji predvsem na ugotavljanju opredelitve lastne vizije, jasnosti in konzervativnosti strategije, pravilnosti strateških usmeritev in podprtosti strategije s potrebnim kapitalom upravljavskim kadrom ter kadrovskimi in tehnološkimi zmožnostmi. Strateško tveganje se je v letu 2014 znižalo, saj je bila banka dokapitalizirana, njena edina lastnica pa je postala država. Banki je bila s tem omogočena dolgoročno stabilna kapitalska ustreznost. Kljub temu je strateško tveganje še vedno precejšnje, saj bo morala banka strogo spoštovati zaveze, dane EK, s 1. januarjem 2016 pa mora biti izpeljana združitev z Abanko. Strateško tveganje je nemerljivo tveganje; z rednim ocenjevanjem njegovih elementov, v smislu spremljanja realizacije strateških usmeritev in ciljev, pa banka zagotavlja njihovo ustreznost. Na področju obvladovanja strateškega tveganja ima banka predvidene ukrepe za njegovo zmanjšanje, ki jih bo začela izvajati, če strateške usmeritve niso realizirane v ustreznem obsegu in banka tudi v prihodnje ne pričakuje izboljšanja. Na podlagi analize odmikov bo banka poskušala z ustreznimi operativnimi ukrepi pospešiti potrebne aktivnosti za uresničevanje strateških usmeritev. Če pa bo banka ugotovila, da so odmiki dejanskega poslovanja od strateških usmeritev večji, bo pripravila analizo odstopanj z utemeljitvami. 154 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Banka je za leto 2015 izdelala poslovno politiko in finančni načrt, ki sta skladna s programom prestrukturiranja, posredovanim Evropski komisiji. Strategija za obdobje do leta 2018 je izdelana za združeno banko. Oba dokumenta obravnavajo in potrjujejo organi nadzora banke. Spremljanje izvajanja poslovne politike in realizacije finančnega načrta se izvršuje preko izdelave medletnih poročil, ki vključujejo kvalitativne analize poslovanja. Tveganje ugleda Banka obvladuje tveganje ugleda s tem, da zagotavlja varno, kvalitetno in stabilno poslovanje, uprava in nadzorni svet ravnata v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, zagotavlja transparentnost poslovanja, izvaja monitoring medijske podobe, sistematično komunicira z različnimi javnostmi, skrbno upravlja z zaposlenimi, je družbeno odgovorna. e) Izjavi uprave banke in nadzornega sveta Izjava uprave banke in nadzornega sveta o ustreznosti ureditev upravljanja tveganj Banke Celje d.d. Uprava banke potrjuje, pregleduje ter zagotavlja ažurnost strategije in politik prevzemanja in upravljanja s tveganji v odvisnosti od sprememb v notranjem in zunanjem okolju banke. Zagotavlja, da so strategija in politike celovite v smislu sorazmernega upoštevanja tveganj, ki jih banka prevzema v okviru poslovanja. Uprava banke spremlja in redno ocenjuje učinkovitost sistema upravljanja s tveganji ter ga prilagaja spremembam, zagotavlja jasen in dokumentiran proces sprejemanja pomembnih odločitev, jasne razmejitve pristojnosti in nalog zaradi vzdrževanja skladnosti z notranjimi odločitvami in postopki ter spodbuja takšno organizacijsko kulturo, ki daje poštenemu in neoporečnemu izvajanju poslovnih dejavnosti najvišjo prioriteto. Pomembno vlogo na področju upravljanja s tveganji v banki ima odbor za tveganja, ki deluje kot koordinacijski in posvetovalni organ uprave banke in ima celovit pregled nad vsemi tveganji. Nadzorni svet redno spremlja in ocenjuje ustreznost organizacijskega ustroja banke. Ob pomoči revizijskega odbora, in komisije za prejemke nadzoruje ustreznost in izvajanje strategije in politik prevzemanja in upravljanja s tveganji ter ustreznost poročanja banke. S svojim nadzorom prispeva k vzpostavitvi in uresničevanju ustrezne in stabilne ureditve upravljanja s tveganji in delovanja sistema notranjih kontrol v banki. Nadzorni svet redno spremlja in ocenjuje tudi ustreznost profila tveganja banke. Uprava banke in nadzorni svet ocenjujeta, da ima banka vzpostavljen ustrezen sistem upravljanja tveganj, ki ji, glede na profil tveganosti banke, omogoča izvajanje vseh aktivnosti za uresničevanje sprejete poslovne strategije. 155 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Izjava uprave banke in nadzornega sveta o tveganjih Banke Celje d.d. Banka izvaja posle skladno s poslovno strategijo, v katero vključuje tudi temeljne cilje banke na področju upravljanja s tveganji. Profil tveganja banke določi banka sama in je prilagojen kakovosti upravljanja s tveganji in pripravljenosti banke za prevzemanje tveganj (apetit) ter skladen z zavezami Evropske komisije. Želeni profil tveganja banke, ki je letno posredovan nadzornemu svetu banke v soglasje, je med majhnim in sprejemljivim tveganjem in je opredeljen v Strategiji prevzemanja in upravljanja s tveganji. Določitev apetita za prevzemanje tveganj predstavlja pomemben del procesa odločanja. Jasno določene meje glede prevzemanja tveganj nadzoruje banka in nadzorni svet v okviru postavljenih limitnih sistemov in vrednosti po posameznih tveganjih. Cilj omejevanja pripravljenosti za prevzemanje tveganj je, da posluje banka z ustreznim donosom tudi v primeru izjemnih razmer ter da zagotavlja dolgoročno finančno stabilnost. Funkcija upravljanja s tveganji je v banki organizirana tako, da omogoča pravočasno spremljavo tveganj in poročanje za sprotno ukrepanje ter spoštovanje postavljenih limitnih in ciljnih vrednosti. Politike prevzemanja in upravljanja s tveganji banke opredeljujejo glavne cilje upravljanja s tveganji, ki zagotavljajo, da izpostavljenost tveganjem sledi želenemu profilu tveganja banke. Podrobnosti v zvezi z zastavljenimi cilji banke so zapisane v politikah prevzemanja in upravljanja tveganj, v nadaljevanju so navedene osrednje usmeritve banke: - skrb za dolgoročno stabilno kapitalsko ustreznost, - ciljni trg kreditiranja je Slovenija, zniževanje izpostavljenosti do tujine, zlasti do JV Evrope, - kreditiranje dolžnikov s kreditno sposobnostjo, usmerjanje naložb v SME in fizične osebe, - zavarovanje kreditnih poslov s primernim premoženjem in v ustreznem razmerju, - zagotavljanje razpršenost naložb po dejavnostih, ciljna izpostavljenost do posamezne panoge je do 10 % kreditnega portfelja, - intenzivno izterjevanje zapadlih kreditov in zniževanje nedonosnih kreditov (NPL), - pri programih restrukturiranja terjatev banka sledi Slovenskim načelom finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu ter jih ocenjuje z vidika perspektivnega poslovnega modela in zagotavljanja zadostnega denarnega toka za plačilo dolga, - zniževanje višine naložb v dolžniške in lastniške finančne instrumente ter reinvestiranje v dolžniške finančne instrumente za uravnavanje likvidnosti, novih nakupov lastniških finančnih instrumentov ne načrtuje, - sklepanje valutnih in obrestnih finančnih instrumentov za zapiranje lastnih pozicij ter za stranke; - zagotavljanje ustrezne višine likvidnostne rezerve in količnikov likvidnosti, - zagotavljanje razpršenosti virov financiranja ob optimalni strukturi virov s poudarkom na stabilnih virih likvidnosti. Celje, 20. marec 2015 156 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Ureditev upravljanja a) Število direktorskih mest, ki jih zasedajo člani upravljalnega organa Upravo banke sestavljata dva člana, nadzorni svet pa šest članov. Nadzorni svet banke sestavljajo zunanji člani. b) Politika zaposlovanja za izbor članov upravljalnega organa ter njihovo dejansko znanje, veščine in izkušnje Uprava banke je v oktobru 2014 sprejela Politiko za oceno primernosti nosilcev ključnih funkcij v Banki Celje d.d. Politika je pripravljena v skladu s Smernicami EBA, ki napotujejo na ocenjevanje primernosti članov organov vodenja ali nadzora in nosilcev ključnih funkcij ter opredeljujejo postopke, kriterije in zahteve za presojo ustreznosti vodilnih oseb na področju korporativnega upravljanja. Za oba člana uprave je ocena primernosti pripravljena, ni pa je še obravnaval nadzorni svet. Ker se je lastniška struktura banke konec leta 2014 spremenila in ker članom nadzornega sveta poteče mandat v letu 2015, bo banka določila politike upoštevala pri imenovanju novih članov nadzornega sveta. V politiki so opredeljeni kriteriji, na podlagi katerih se ocenjuje primernost članov upravljalnega odbora. Med kriterije so vključena merila izkušenosti in merila ugleda. Prav tako se upoštevajo merila upravljanja in posebna merila. Merila izkušenosti, na podlagi katerih banka ocenjuje člane, so stopnja in profil izobrazbe, praktične izkušnje, pridobljene na preteklih delovnih mestih za 10 let nazaj, podatki o izobraževanjih in usposabljanjih ter priporočila. Merila ugleda vključujejo kazenske in druge evidence v zvezi s postopki zoper člana, izpolnjevanje strokovnih in etičnih standardov, sodelovanje v preteklih poslovnih razmerjih, finančni položaj člana. Med merila upravljanja banka vključuje pretekla delovna mesta in funkcije, osebna, poslovna in druga razmerja s člani nadzornega sveta ali uprave in kolektivno strokovno usposobljenost. Posebna merila so socialne in osebne kompetence, akcijske kompetence in kulturne kompetence. Banka ima ničelno toleranco do pojavov delovanja članov s politiko. Pri ponovnem imenovanju uprave se upoštevajo kriteriji, ki se nanašajo na preteklo delo in ravnanje člana, povezano s poslovnim rezultatom, organizacijsko klimo, fluktuacijo, mobbingom, številom delovnih sporov in podobno. c) Odbor za tveganja V banki deluje Odbor za tveganja, ki ima vlogo koordinacijskega in posvetovalnega organa uprave banke in ima celovit pregled nad vsemi tveganji. Odbor za tveganja se je v letu 2014 sestal štirikrat. d) Opis toka informacij glede tveganj do upravljalnega organa Strategijo in politike prevzemanja in upravljanja s tveganji izdelujejo nosilci upravljanja posameznih tveganj. Odbor za tveganja jih podrobno pregleda, uskladi in poda nanje soglasje. Uprava banke jih potrdi, revizijski odbor jih obravnava in se z njimi seznani, nadzorni svet strategijo in politike obravnava in poda nanje soglasje. Upravljanje tveganj se neposredno spremlja na kreditnih odborih ter kreditnih odborih za prestrukturiranje in spremljavo slabih naložb, na likvidnostnih komisijah, na 157 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) ALCU, na upravi oziroma kolegiju banke in na odboru za tveganja. Uprava banke in ALCO sta o tveganjih mesečno obveščena, revizijski odbor in nadzorni svet pa gradiva s področja tveganj obravnavata v okviru sej. 3 PODROČJE UPORABE (436. člen Uredbe CRR) Firma banke, ki je dolžna izvesti razkritja po tem sklepu Razkritja po tem sklepu je dolžna izvesti Banka Celje d.d. Banka Celje d.d. je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. Banka z delnicami ne trguje na organiziranem trgu kapitala. Poslovni naslov banke je: Banka Celje d.d., Vodnikova 2, Celje. Opis razlik med konsolidacijo za računovodsko poročanje in konsolidacijo za potrebe nadzora na konsolidirani podlagi Banka je 100-odstotna lastnica odvisne družbe Posest d.o.o., Celje. Odvisna družba na podlagi dovoljenja Banke Slovenije ni vključena v konsolidirani nadzor, ker z vidika cilja nadzora banke odvisna družba ne predstavlja pomembnega učinka. Odvisna družba v popolni lasti banke je v konsolidirane računovodske izkaze za računovodsko poročanje vključena po metodi polne konsolidacije. Odvisna družba je polno konsolidirana od dneva pridobitve kontrole in bo izključena iz konsolidacije z datumom izgube kontrole. Morebitne trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali za poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in njenimi podrejenimi družbami V skupini Banke Celje ni trenutnih ali predvidenih dejanskih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali za poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in njeno podrejeno družbo. Skupni znesek, za katerega je kapital nižji od zahtevanega minimuma v vseh podrejenih družbah, ki niso vključene v konsolidacijo, in firmo oziroma firme teh podrejenih družb Odvisna družba banke, ki ni vključena v konsolidacijo skladno z 19. členom Uredbe CRR, izpolnjuje zahtevani minimum kapitala. 4 KAPITAL (437. člen Uredbe CRR) a) Celovita uskladitev postavk regulatornega kapitala z izkazom finančnega položaja v revidiranih izkazih banke Pri uskladitvi postavk regulatornega kapitala z revidiranimi računovodskimi izkazi banka izhaja iz računovodskega izkaza finančnega položaja, ki zajema vse postavke, ki so sestavine regulatornega kapitala, vključno z lastniškim kapitalom in odbitki. Uskladitev postavk regulatornega kapitala z revidiranimi računovodskimi izkazi poteka v treh korakih. V prvem koraku banka razkrije razlike med računovodsko in bonitetno konsolidacijo. V drugem koraku banka razkrije računovodske podatke iz izkaza finančnega položaja ter navede sklic na postavke regulatornega kapitala. V tretjem koraku banka vzporedi postavke regulatornega kapitala s postavkami iz izkaza finančnega položaja. 158 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 1. korak Banka ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi. 2. korak Izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2014 in vzporeditev s postavkami regulatornega kapitala. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA Denar v blagajni in stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Sklic na regulatorni kapital 31. 12. 2014 254.049 4.636 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo od tega: naložbe v subjekte finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe 482.784 Krediti 945.562 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 174 a 1.424 13.006 Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 3.487 b 2.257 c Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb od tega: dolgoročne odložene terjatve za davek iz naslova davčne izgube od tega: dolgoročne odložene terjatve za davek iz naslova finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo 4.271 4.550 d (279) e 506 Druga sredstva 1.711.982 SKUPAJ SREDSTVA Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 796 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.501.340 8.092 Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb od tega: odložene obveznosti za davek iz naslova finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo f 173 Druge obveznosti 1.510.401 SKUPAJ OBVEZNOSTI Osnovni kapital Kapitalske rezerve 50.000 g 166.221 h Akumulirani drugi vseobsegajoči donos od tega: presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo 3.513 3.531 i Rezerve iz dobička 2.948 j Zadržana čista izguba (vključno s čisto izgubo poslovnega leta) (21.101) k SKUPAJ KAPITAL 201.581 1.711.982 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 159 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 3. korak Razkritja regulatornega kapitala v prehodnem obdobju Znesek, ki je Sklic na predmet izkaz Razkritja o kapitalu v prehodnem obdobju prehodnega finančnega obdobja položaja Navadni lastniški temeljni kapital (CET1): kapitalski instrumenti in rezerve Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplačani presežek 1 kapitala 219.169 g, h, j 3 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 3.531 (3.857) i 6 CET1 pred regulatornimi prilagoditvami 222.700 Navadni lastniški temeljni kapital (CET1): regulatorne prilagoditve (-) Neopredmetena osnovna sredstva (zmanjšana za odložene 8 obveznosti za davek) (697) (2.790) b (-) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in ne izhajajo iz začasnih razlik (zmanjšane za povezane 10 obveznosti za davek) (910) (3.640) d (-) Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik (znesek nad pragom 10 % CET1, 21 zmanjšan za povezane obveznosti za davek) e-f 25a (-) Izgube tekočega poslovnega leta (4.220) (16.880) k Regulatorne prilagoditve, povezane z nerealiziranimi dobički in 26a izgubami (3.857) i od tega: 100 % izključitev za nerealizirane izgube iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države 903 i od tega: 80 % izključitev za nerealizirane izgube iz naslova drugih izpostavljenosti 1.304 i od tega: 100 % izključitev za nerealizirane dobičke iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države (4.576) i od tega: 100 % izključitev za nerealizirane dobičke iz naslova drugih izpostavljenosti (1.489) i 27 (-) Presežek odbitka od postavk AT1 nad AT1 (19.670) 28 Skupaj regulatorne prilagoditve CET1 (29.354) 29 CET1 193.345 Dodatni temeljni kapital (AT1): regulatorne prilagoditve Preostali zneski, odbiti od AT1, ob upoštevanju odbitka od CET1 v 41a prehodnem obdobju (19.670) od tega: preostali znesek izgub tekočega poslovnega leta (16.880) k od tega: preostali znesek neopredmetenih osnovnih sredstev (2.790) b 43 Skupaj regulatorne prilagoditve AT1 (19.670) 44 AT1 45 Temeljni kapital T1 (T1 = CET1 + AT1) 193.345 Znesek na dan 31. 12. 2014 59 Skupni kapital (skupni kapital = temeljni kapital + dodatni kapital) 193.345 Tveganju prilagojena sredstva v zvezi z zneski, ki so predmet 59a prehodne obravnave 3.640 od tega: znesek odloženih terjatev za davek vključen v tveganju prilagojena sredstva (del, ki ni odbitna postavka od CET1) 3.640 60 Skupna tveganju prilagojena sredstva 1.061.409 Kapitalski količniki 61 CET1 (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 18,22 62 T1 (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 18,22 63 Skupni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 18,22 Zneski pod pragi za odbitke (pred tehtanjem tveganja) Neposredni in posredni deleži kapitala subjektov finančnega sektorja, v katerih institucija nima pomembne naložbe (znesek 72 pod pragom 10 %) 174 Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih CET1 subjektov finančnega sektorja, v katerih ima institucija pomembno 73 naložbo (znesek pod pragom 10 %) 2.257 160 d d a c Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) b) Opis glavnih značilnosti instrumentov regulatornega kapitala Opis glavnih značilnosti instrumentov regulatornega kapitala se nahaja v tabeli Glavne značilnosti kapitalskih instrumentov. Banka ima na dan 31. december 2014 samo delniški kapital. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 9a 9b 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20a Glavne značilnosti kapitalskih instrumentov Banka Celje d.d. (na osnovi Odločbe Banke Slovenije Izdajatelj o izrednih ukrepih) Oznaka ISIN: SI0021116858 Zakonodaja, ki ureja instrument Slovenska zakonodaja Regulatorna obravnava Obravnava instrumenta v prehodnem obdobju Navadni lastniški temeljni kapital Obravnava instrumenta ob polni uveljavitvi CRR Navadni lastniški temeljni kapital Raven vključenosti v kapital Na posamični in na konsolidirani podlagi Vrsta instrumenta Navadne delnice Znesek pripoznan v regulatornem kapitalu 190 mio EUR Nominalni znesek Ni nominalnega zneska - kosovna delnica Cena izdaje 38 EUR Cena odkupa Odkup ni dovoljen brez privolitve Evropske komisije. Lastniški kapital 17.12.2014 Stalni Ni zapadlosti Računovodska razvrstitev Prvotni datum izdaje Stalni ali z določenim rokom zapadlosti Prvotni datum zapadlosti Odpoklic izdajatelja na podlagi predhodne nadzorniške odobritve Poljubni datum odpoklica, pogojni datumi odpoklica in odkupni znesek Naknadni datumi odpoklica Kuponske obrestne mere/dividende Fiksna ali spremenljiva dividenda/kuponska obrestna mera Kuponska obrestna mera in z njo povezani indeksi Obstoj možnosti neizplačila donosov Ne N.r. N.r. Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezni (glede na časovno razporeditev) Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezni (glede na znesek) 20b 21 Možnost povečanja ali druge spodbude za odkup 22 Nekumulativni ali kumulativni 23 Konvertibilni ali nekonvertibilni Če so konvertibilni, kateri so sprožilni dogodki 24 konverzije 25 Če so konvertibilni, ali so v celoti ali delno 26 Če so konvertibilni, kakšna je stopnja konverzije Če so konvertibilni, ali je konverzija obvezna ali 27 izbirna Če so konvertibilni, opredelitev vrste instrumenta, v 28 katerega se konvertirajo Če so konvertibilni, opredelitev izdajatelja 29 instrumenta, v katerega se konvertirajo 30 Možnost odpisa 31 V primeru odpisa, kateri so sprožilni dogodki 32 V primeru odpisa, ali se odpišejo v celoti ali delno 33 V primeru odpisa, ali je stalen ali začasen V primeru začasnega odpisa, opis mehanizma za 34 zvišanje vrednosti Opredelitev instrumenta, kateremu je zadevni 35 instrument neposredno podrejen v primeru likvidacije 36 Obstoj neskladnih značilnosti 37 Če obstajajo neskladne značilnosti, navedba le-teh Spremenljiva N.r. Ne Prepoved izplačila dividend v letu 2014 in 2015. V naslednjih letih izplačila obvezna, razen če bi bila z izplačilom ogrožena solventnost banke. Prepoved izplačila dividend v letu 2014 in 2015. V naslednjih letih izplačila obvezna, razen če bi bila z izplačilom ogrožena solventnost banke. Ne Nekumulativni N.r. N.r. N.r. N.r. N.r. N.r. N.r. Da. Upošteva se veljavna zakonodaja. V celoti ali delno Trajen N.r. N.r. N.r. N.r. 161 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) c) Določila in pogoji za instrumente regulatornega kapitala Banka ima na dan 31. decembra 2014 samo delniški kapital. Vsa določila in pogoji kapitalskih instrumentov so razvidni iz tabele Glavne značilnosti kapitalskih instrumentov. d) Ločeno razkritje narave in zneskov: a. vsakega bonitetnega filtra, ki se uporablja v skladu s členi 32 do 35, b. vsakega odbitka v skladu s členi 36, 56 in 66, c. postavk, ki niso odbite v skladu s členi 47 (pomembna naložba v subjekt finančnega sektorja), 48 (pragovna izvzetja iz odbitka od postavk CET 1), 56 (odbitki od postavk AT1), 66 (odbitki od postavk T2) in 79. Ločeno razkritje narave in zneskov posebnih postavk kapitala je razvidno iz tabele Razkritja regulatornega kapitala v prehodnem obdobju, ki se nahaja v razkritjih kapitala pri točki a). e) Omejitve, ki se uporabljajo za izračun kapitala v skladu z uredbo, ter instrumentov, bonitetnih filtrov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve Razkritje vseh omejitev, ki se uporabljajo pri izračunu kapitala, je razvidno iz tabele Razkritja regulatornega kapitala v prehodnem obdobju, ki se nahaja v razkritjih kapitala pri točki a). f) Pojasnilo o izračunu kapitalskih količnikov Banka izračunava kapitalske količnike skladno z Uredbo CRR. 5 KAPITALSKE ZAHTEVE (438. člen Uredbe CRR) a) Povzetek pristopa banke k ocenjevanju njenega notranjega kapitala Banka ima vzpostavljen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (proces ICAAP), ki: - temelji na ugotavljanju, merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih tveganj; - omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju do profila tveganosti banke; - je ustrezno vključen v sistem upravljanja (pri sprejemanju poslovnih odločitev, na področju upravljanja s tveganji idr.). Banka za potrebe ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala izračunava interne ocene kapitalskih potreb pri tistih tveganjih, ki jih skozi profil tveganja oceni kot pomembna ali v postopkih ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj ugotovi, da lahko pomembno vplivajo na poslovanje banke in mora zanje zagotavljati ustrezno višino kapitala. Banka izračunava interno oceno kapitala in kapitalskih potreb vsake tri mesece. Izračun najprej obravnava Odbor za tveganje, nato se ga posreduje v obravnavo in potrditev na odbor ALCO. Banka je ponovno ocenila višino izpostavljenosti pomembnejših poslovnih aktivnosti do posameznih tveganj ter kakovost kontrolnega okolja, izračunala profil tveganja banke in izdelala matriko tveganj. Na podlagi profila tveganja, izdelanega decembra 2014, je banka najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledijo tveganje dobičkonosnosti, strateško, likvidnostno, operativno tveganje, tveganje ugleda, obrestno in kapitalsko tveganje ter tržna tveganja. Trend padanja profila tveganja se je v letu 2014 zaustavil, vendar izračunan profil tveganja še vedno odstopa od želenega profila tveganja banke, opredeljenega v Strategiji prevzemanja in upravljanja s tveganji. Kljub pozitivnim trendom v gospodarstvu, v banki še vedno poteka odprava posledic pretekle krize, prav tako je v prihodnjem letu planirana združitev z Abanko Vipa d.d., kar s seboj prinaša določene negotovosti in tveganja. 162 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) b) Rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala banke, vključno s sestavo pribitkov iz zahtev po dodatnem kapitalu, na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja V okviru procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala banka opredeli in oceni pomembna tveganja, katerim je, ali bi jim lahko bila, izpostavljena pri svojem poslovanju. Na tej podlagi banka določi interno oceno kapitalskih potreb ter interno oceno kapitala kot najpomembnejša elementa (poleg sistema upravljanja) vzdrževanja sposobnosti za prevzemanje tveganj. Bistven cilj procesa ICAAP je vzdrževanje ustreznega profila tveganosti banke ter zgodnje zaznavanje notranjih in zunanjih dejavnikov, ki bi lahko negativno vplivali na poslovanje banke. V skladu z usmeritvami Procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ter Navodili za predložitev in izpolnjevanje Poročila o izvajanju procesa ICAAP, banka Banki Slovenije vsako leto posreduje poročilo, ki ga regulator ovrednoti in poda ugotovitve. Glede na ugotovitve iz poročila za leto 2013 Banka Slovenije od banke pričakuje, da bo: - glede na obstoječi profil tveganosti vzdrževala s strani regulatorja priznano interno oceno kapitala najmanj v višini 173,6 % kapitalskih zahtev iz I. stebra oziroma količnik kapitalske ustreznosti najmanj na višini 13,9 %; - za pokrivanje priznane ocene kapitalskih potreb zagotavljala najmanj 80 % temeljnega kapitala oziroma vzdrževala Tier 1 količnik kapitalske ustreznosti najmanj na višini 11,1 %. Kapitalske potrebe banke so sestavljene iz: - elementa 1: kapitalska zahteva za kreditno, operativno in tržna tveganja, - elementa 2: preostalo tveganja iz okvira kreditnega in tržnih tveganj, - elementa 3: obrestno tveganja iz bančne knjige in strateško tveganje, - elementa 4: dodatka zaradi stanja splošnega poslovnega cikla (procikličnost), - dodatka glede na oceno kontrolnega okolja. c) Kapitalske zahteve za kreditno tveganje po posameznih kategorijah izpostavljenosti Banka pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja standardiziran pristop. Kapitalska zahteva je enaka 8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. V spodnji tabeli so razvidne kapitalske zahteve za kreditno tveganje po kategorijah izpostavljenosti. 163 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 31. 12. 2014 31. 12. 2013 - - Enote regionalne ali lokalne ravni držav 571 607 Osebe javnega sektorja 169 204 - - Enote centralne ravni države in centralne banke Multilateralne razvojne banke Institucije 7.029 1.646 Podjetja 22.993 42.463 Bančništvo na drobno 21.252 25.501 Izpostavljenosti zavarovane s hipoteko 1.349 1.294 Neplačane izpostavljenosti 7.540 (a) Zapadle postavke Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem (a) 2.807 7.044 (a) (a) 17.289 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti Naložbe v krite obveznice - - Institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno oceno 872 33 Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov 697 (a) Investicijski skladi Druge postavke (a) - 1.477 (a) (a) 2.120 70.993 93.964 Ostale izpostavljenosti Skupaj (a) zaradi spremembe regulative se postavka ne poroča Kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje poravnave Kapitalska zahteva iz naslova pozicijskega tveganja, ki ga banka izračunava po standardiziranem pristopu, na dan 31. decembra 2014 je bila 46 tisoč evrov (2013: 5.046 tisoč evrov). Banka v letih 2013 in 2014 ni vključila kapitalske zahteve iz valutnega tveganja v izračun kapitalskih zahtev, ker znesek izpostavljenosti za valutno tveganje ni presegel meje 2 % regulatornega kapitala. Banka v letih 2013 in 2014 ni izkazala kapitalske zahteve iz tveganja poravnave. d) Kapitalska zahteva za operativno tveganje Za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje banka uporablja enostavni pristop. Kapitalska zahteva za operativno tveganje na dan 31. decembra 2014 je bila 13.769 tisoč evrov (2013: 10.965 tisoč evrov). 6 IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU NASPROTNE STRANKE (439. člen Uredbe CRR) a) Metodologija za določanje notranjega kapitala in limitov izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke Izpostavljenost iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, poslov začasne prodaje oziroma odkupa ter poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, pri katerih se banka izpostavlja kreditnemu tveganju nasprotne stranke, je majhno, zato banka ni razvila posebne metodologije za določanje notranjega kapitala. 164 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Banka ima vzpostavljen sistem limitov, s katerim omejuje izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke, ter dnevno spremlja njihovo spoštovanje. Limit je odvisen od bonitetne ocene nasprotne stranke in vrste finančnega instrumenta. b), d) Politika zavarovanja s premoženjem in učinki poslabšanja bonitete banke na povečanje obsega zavarovanj s premoženjem Banka sklepa posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s strankami z dobro bonitetno oceno. Izvedene finančne instrumente na obrestne in valutne zamenjave sklepa pretežno s prvovrstnimi bankami, zato je izpostavljenost kreditnemu tveganju nizka. c) Politika v zvezi z izpostavljenostmi tveganju neugodnih gibanj Banka vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti zavaruje z nasprotnimi posli. e) Metoda izračuna vrednosti izpostavljenosti za izvedene finančne instrumente ter posle začasne prodaje oziroma odkupa Pri izvedenih finančnih instrumentih prihaja do kreditne izpostavljenosti iz naslova neizvršitve posla nasprotne stranke. Banka izračunava kreditno tveganje nasprotne stranke za izvedene finančne instrumente na tujo valuto (terminski nakupi in prodaje za lastni portfelj ter v manjšem obsegu za podjetja) ter na obrestno mero. Za izračun vrednosti kreditne izpostavljenosti uporablja metodo tekoče izpostavljenosti na naslednji način: - izračunajo se nadomestitveni stroški za pogodbe s pozitivno vrednostjo, tako da se vse pogodbe prevrednotijo z uporabo tekočih cen na trenutne tržne vrednosti; za pogodbe z negativno vrednostjo je trenutno izpostavljenost enaka nič; - izračuna se potencialna kreditna izpostavljenost za preostali čas do zapadlosti pogodbe, tako da se nominalna vrednost ali vrednosti osnovnih finančnih instrumentov pomnožijo z ustreznim konverzijskim faktorjem glede na preostalo zapadlost; - vrednost izpostavljenosti je vsota nadomestitvenih stroškov in potencialne bodoče kreditne izpostavljenosti. Bruto pozitivna poštena vrednost pogodb in neto kreditne izpostavljenosti izvedenih finančnih instrumentov Spodnja tabela prikazuje pošteno vrednost pogodb in neto kreditne izpostavljenosti po vrstah sklenjenih izvedenih finančnih instrumentov. 165 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 31. 12. 2014 Poštena vrednost Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju Terminski posli z vrednostnimi papirji Obrestni izvedeni finančni instrumenti Valutni izvedeni finančni instrumenti Skupaj Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Obrestni izvedeni finančni instrumenti Skupaj Potencialna izpostav. 31. 12. 2013 Neto kreditna izpostav. Poštena vrednost Neto Potencialna kreditna izpostav. izpostav. - - - 126 - - 4.573 278 4.851 5.782 628 6.410 63 122 185 26 234 260 4.636 400 5.036 5.934 862 6.796 1.424 171 1.595 3.437 271 3.708 1.424 171 1.595 3.437 271 3.708 g), h), i) Banka ne sklepa poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Banka izračunava izpostavljenost tveganju nasprotne stranke po standardiziranem pristopu, zato ne ocenjuje α. 7 POPRAVKI ZARADI KREDITNEGA TVEGANJA (442. člen Uredbe CRR) a) Opredelitev zapadlosti in oslabljenosti za računovodske namene Zapadle postavke za računovodske namene so vse postavke, pri katerih dolžnik ni poravnal svojih obveznosti v pogodbeno dogovorjenem roku in v pogodbeno dogovorjenem obsegu. Oslabljene postavke za računovodske namene so vse postavke, za katere obstajajo nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva in za katere je banka oblikovala posamične ali skupinske slabitve. b) Opis pristopov in metod, sprejetih za določanje posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja Na vsak dan izkaza finančnega položaja banka oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnega sredstva oziroma skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo oziroma skupina finančnih sredstev je oslabljena le, če obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi kot posledica enega ali več dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na prihodnje denarne tokove. Nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva ali skupine sredstev so: - pomembne finančne težave dolžnika; - kršenje pogodbe z banko (neplačevanje glavnice in/ali obresti ali neizpolnitev drugih pogodbenih določil); - verjetnost, da bo za dolžnika uveden stečaj, prisilna poravnava ali druga oblika finančnega prestrukturiranja; - izginotje delujočega trga za finančno sredstvo zaradi finančnih težav izdajatelja vrednostnega papirja; 166 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) - obstoj merljivega zmanjšanja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov skupine finančnih sredstev vse od začetnega pripoznanja teh sredstev, čeprav se zmanjšanje še ne more pripoznati pri posameznih finančnih sredstvih v skupini, vključno: - z neugodnimi spremembami v plačilnem statusu posojilojemalcev v skupini ter - s spremembami gospodarskih razmer v državi ali lokalnem okolju, ki sovpadajo z neplačili po sredstvih v skupini; - banka je zaradi ekonomskega in finančnega položaja dolžnika dogovorila spremenjene kreditne pogoje (kot npr. podaljšanje roka vračila glavnice, znižanje višine terjatve in drugo), česar ob sicer normalnem ekonomskem in finančnem položaju dolžnika ne bi storila. Banka najprej oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi pri posamično pomembnih finančnih sredstvih in skupinsko za finančna sredstva, ki posamično niso pomembna. Če banka ugotovi, da ni prisotnih znakov oslabitve pri posamično pomembnem finančnem sredstvu, ga vključi v skupino sorodnih finančnih sredstev s podobnimi kreditnimi značilnostmi. Posamične oslabitve se ocenijo na podlagi ocene bodočih denarnih tokov, ki vključujejo tudi poplačila iz unovčitve zavarovanja. Posamično se ocenijo tudi oslabitve za finančna sredstva, ki so že bila pripoznana kot oslabljena. Sredstva, ki so za oslabitev ocenjena posamično in za katera je ugotovljena izguba, niso vključena v skupinsko oceno za oslabitev. Znesek izgube je merjen kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstev in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki vključujejo tudi jamstva in zavarovanje, diskontirana po izvirni efektivni obrestni meri finančnih sredstev. Če ima posojilo ali naložba v posesti do zapadlosti spremenljivo obrestno mero, je diskontna stopnja za merjenje izgube iz naslova oslabitev trenutna efektivna obrestna mera, določena v pogodbi. Knjigovodska vrednost sredstev se zmanjša z uporabo konta popravka vrednosti, znesek izgube se evidentira v izkazu poslovnega izida. Banka je razvila metodologijo za slabitev finančnih sredstev in zunajbilančnih obveznosti, ločeno za pravne osebe in samostojne podjetnike, fizične osebe, banke in hranilnice ter prvovrstne dolžnike (enote centralne ravni države), kar je podrobneje predstavljeno v nadaljevanju poglavja. (1) Ocenjevanje slabitev za finančna sredstva do pravnih oseb in samostojnih podjetnikov Oslabitve se lahko izračunavajo posamično na podlagi ocene bodočih denarnih tokov ali skupinsko na podlagi preteklih podatkov o neplačilih in izgubah za skupine izpostavljenosti s podobnimi lastnostmi, ki so prilagojene tekočim razmeram, tako da kažejo učinke zadnjih pogojev poslovanja. Posamično se ocenijo izpostavljenosti, ki imajo posamezno pomembne značilnosti (izpostavljenosti nad 650 tisoč evrov) in imajo znake oslabitev (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine neplačnikov D in E). Če ni znakov oslabitev, se izpostavljenost razvrsti v skupino finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi in se oslabitve ocenijo skupinsko. Posamično se ocenjujejo oslabitve tudi za finančna sredstva, ki so že bila pripoznana kot slaba oziroma oslabljena (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine D in E). Oslabitve se ocenijo na podlagi ocene bodočih denarnih tokov, ki vključujejo tudi poplačila iz unovčitve zavarovanja. Za izpostavljenosti, kjer ni znakov oslabitev ali so posamično nepomembne (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine A1, A2, A3, B1, B2, B3, C1 in C2 ter z izpostavljenostjo pod 650 tisoč evrov), se oslabitve ocenijo skupinsko na podlagi preteklih podatkov o neplačilih in ocenjenih izgubah. Za namen skupinske ocene oslabitev so finančna sredstva združena na osnovi podobnih kreditnih značilnosti, upoštevajoč predvsem finančni položaj dolžnika, poravnavanje obveznosti v preteklosti, njegovo zmožnost zagotovitve denarnega toka v prihodnosti, dejavnost, geografsko lego in drugo. 167 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Metodologija skupinskega ocenjevanja oslabitev temelji na: - matriki prehodov med bonitetnimi skupinami, in sicer prehodi v razrede bonitetne skupine D in E znotraj enega leta (uporablja se večletno povprečje); - izračunu deleža poplačljivosti terjatev v bonitetnih skupinah D in E (upoštevani so dolžniki, ki se slabijo posamično, upošteva se večletno povprečje); - faktorja splošnega tveganja, ki kaže trenutne ekonomske razmere in zato vpliva na verjetnost neplačil. Vrednost faktorja splošnega tveganja se presoja najmanj letno na podlagi gibanja splošne ravni cen, obrestnih mer, poravnavanja obveznosti, gibanja na finančnih in kapitalskih trgih ter na trgu nepremičnin, gospodarske aktivnosti, razmer na trgu dela ter gibanja trgov energije in surovin. Metodologija in predpostavke, uporabljene za ocenjevanje prihodnjih denarnih tokov, so najmanj letno pregledane, da bi zmanjševali razlike med ocenami izgub in dejanskimi izgubami. Odstotki slabitev se ločeno ocenijo za bonitetne skupine, v katere se razvrščajo izpostavljenosti do pravnih oseb, in ločeno za bonitetne skupine, v katere se uvrščajo izpostavljenosti do samostojnih podjetnikov. (2) Ocenjevanje slabitev za finančna sredstva do fizičnih oseb Banka razvrsti finančna sredstva v bonitetne skupine A, B, C, D in E na osnovi poravnavanja obveznosti. Posamično pomembna finančna sredstva (izpostavljenosti nad 400 tisoč evrov), kjer obstajajo nepristranski dokazi za slabitev, se slabijo posamično. Posamično se slabijo tudi finančna sredstva, ki so že bila pripoznana kot oslabljena (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine D in E). Za namen skupinskih slabitev se finančna sredstva razdelijo v homogene skupine na osnovi poravnavanja obveznosti in na osnovi skupin produktov (stanovanjski krediti, potrošniški krediti, hitri krediti, prekoračitve na TRR). Odstotki slabitev temeljijo na zgodovinskih podatkih in so različni za vsako skupino produktov in za vsako bonitetno skupino. Metodologija temelji na: - matriki prehodov med bonitetnimi skupinami, kjer se opazujejo prehodi finančnih sredstev v neplačilo oziroma v bonitetne skupine C, D in E (za vsako skupino produktov se uporablja večletno povprečje) in - odstotku dejanske izgube ob neplačilu oziroma deležu ekonomske izgube za finančna sredstva v izterjavi (bonitetna skupina E), ki ga banka letno ugotovi na osnovi historičnih podatkov o poplačilih (odstotek se ugotovi za vsako skupino produktov). (3) Ocenjevanje slabitev za finančna sredstva do bank in hranilnic ter prvovrstnih dolžnikov (enote centralne ravni države) Za banke se oslabitve ocenjujejo samo posamično. Izpostavljenosti do enot centralne ravni države se ocenjujejo skupinsko in posamično. 168 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) c) Skupni znesek izpostavljenosti, zmanjšan za oslabitve in rezervacije, brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj ter povprečni znesek izpostavljenosti v poročevalskem obdobju, razčlenjen po kategorijah izpostavljenosti Stanje 31. 12. 2014 467.691 Povprečje 2014 302.828 Stanje 31. 12. 2013 263.364 Povprečje 2013 379.364 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 50.952 45.016 42.977 49.846 Osebe javnega sektorja 13.224 14.921 24.029 28.652 8.101 8.100 8.173 8.168 Enote centralne ravni države in centralne banke Multilateralne razvojne banke Institucije 147.461 73.928 73.305 123.485 Podjetja 484.898 460.228 611.804 783.263 Bančništvo na drobno 436.996 455.393 490.739 513.772 Izpostavljenosti zavarovane s hipoteko 42.504 35.556 34.359 8.590 Neplačane izpostavljenosti 87.854 86.292 (a) (a) (a) (a) 24.512 24.834 58.952 166.213 (a) (a) (a) (a) 208.207 254.943 Zapadle postavke Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti Naložbe v krite obveznice - - - 3.737 32.000 8.000 821 1.212 5.329 7.689 (a) (a) (a) (a) - 321 35.934 34.828 (a) (a) (a) (a) 44.383 45.258 1.871.896 1.698.992 1.826.673 2.225.445 Institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno oceno Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov Investicijski skladi Druge postavke Ostale izpostavljenosti Skupaj (a) zaradi spremembe regulative se postavka ne poroča d) Geografska porazdelitev izpostavljenosti, razčlenjena po pomembnih območjih, po kategorijah izpostavljenosti 31. 12. 2014 Enote centralne ravni države in centralne banke Slovenija EU JV Evropa Ostale države Skupaj 426.512 41.179 - - 467.691 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 35.673 15.279 - - 50.952 Osebe javnega sektorja 13.224 - - - 13.224 - 8.101 - - 8.101 18.554 121.895 51 6.961 147.461 Podjetja 462.727 17.357 - 4.814 484.898 Bančništvo na drobno 433.402 2.463 1.048 83 436.996 42.504 79.005 41.724 3.586 16.115 5.263 1.113 - 42.504 87.854 58.952 32.000 Multilateralne razvojne banke Institucije Izpostavljenosti zavarovane s hipoteko Neplačane izpostavljenosti Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem Institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno oceno Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov Druge postavke Skupaj - 32.000 - - 5.311 18 - - 5.329 23.582 301 - 12.051 35.934 1.558.636 257.993 7.475 11.858 1.871.896 169 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 31. 12. 2013 Slovenija EU JV Evropa Ostale države Skupaj 226.567 36.797 - - 263.364 Enote centralne ravni države in centralne banke Enote regionalne ali lokalne ravni držav 37.961 5.016 - - 42.977 Osebe javnega sektorja 13.950 10.079 - - 24.029 - 8.173 - - 8.173 7.634 61.493 43 4.135 73.305 Podjetja 577.202 23.045 7.600 3.957 611.804 Bančništvo na drobno 485.948 4.373 405 13 490.739 Izpostavljenosti zavarovane s hipoteko 32.689 1.670 - - 34.359 Zapadle postavke 21.963 2.549 - - 24.512 173.618 27.748 6.841 - 208.207 Multilateralne razvojne banke Institucije Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti Institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno oceno - 821 - - 821 31.463 920 - 12.000 44.383 1.608.995 182.684 14.889 20.105 1.826.673 Ostale izpostavljenosti Skupaj e) Porazdelitev izpostavljenosti glede na vrsto nasprotne stranke, vključno s prikazom izpostavljenosti do MSP, razčlenjena po kategorijah izpostavljenosti 31. 12. 2014 Enote centralne ravni države in centralne banke Enote regionalne ali lokalne ravni držav Osebe javnega sektorja Multilateralne razvojne banke Institucije Podjetja Bančništvo na drobno Izpostavljenosti zavarovane s hipoteko Neplačane izpostavljenosti Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem Institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno oceno Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov Druge postavke Skupaj Država v širšem smislu 330.536 50.952 13.170 132.322 1 897 Prebivalstvo Banke Samostojni Podjetja podjetniki 137.155 8.101 147.461 - 322.039 3.884 3.631 3.798 23.805 3.534 4.787 54 348.778 91.151 35.086 78.539 Skupaj - od tega MSP 467.691 50.952 13.224 8.101 147.461 484.898 253.490 436.996 111.202 42.504 23.420 87.854 49.074 - - - 1.302 57.650 58.952 49.579 - 32.000 - - - 32.000 - - 16.501 7.331 - 5.329 12.102 5.329 35.934 2.431 51 527.878 341.218 336.885 37.226 628.689 170 1.871.896 489.247 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 31. 12. 2013 Država v širšem smislu Enote centralne ravni države in centralne banke Enote regionalne ali lokalne ravni držav Osebe javnega sektorja Multilateralne razvojne banke Institucije Podjetja Bančništvo na drobno Izpostavljenosti zavarovane s hipoteko Zapadle postavke Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti Institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno oceno Ostale izpostavljenosti Skupaj 84.620 42.977 19.555 3.971 7 2.581 153.711 Prebivalstvo Banke 178.744 8.173 73.305 - 344.058 174 2.284 1 3.487 Samostojni Podjetja podjetniki 7.909 33.905 3.900 1.001 4.449 4.474 599.924 112.769 30.285 18.646 200.270 8.469 - 17.623 279.335 358.472 51.164 983.991 821 18.291 - od tega MSP Skupaj 263.364 42.977 24.029 8.173 73.305 611.804 228.995 490.739 140.018 34.359 31.836 24.512 17.254 208.207 93.956 821 44.383 2.471 1.826.673 514.530 f) Razčlenitev kategorij izpostavljenosti po preostali zapadlosti 31. 12. 2014 Do 1 leta Nad 1 letom Enote centralne ravni države in centralne banke 31. 12. 2013 Do 1 leta Nad 1 letom 281.813 185.878 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 14.011 Osebe javnega sektorja 11.191 Multilateralne razvojne banke 237.670 25.694 36.941 3.147 39.830 2.033 11.565 12.464 5.082 3.019 80 8.093 Institucije 142.334 5.127 65.619 7.686 Podjetja 151.857 333.041 325.478 286.326 Bančništvo na drobno 190.928 246.068 220.617 270.122 Izpostavljenosti zavarovane s hipoteko 21.993 20.511 15.144 19.215 Neplačane izpostavljenosti 57.044 30.810 (a) (a) 16.997 7.515 Zapadle postavke Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem (a) (a) 45.720 13.232 (a) (a) Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti (a) (a) 177.004 31.203 - - - - 32.000 - 821 - 5.329 - (a) (a) Naložbe v krite obveznice Institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno oceno Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov Investicijski skladi Druge postavke (a) (a) - - 32.835 3.099 (a) (a) (a) (a) 40.638 3.745 992.137 879.759 1.114.780 711.893 Ostale izpostavljenosti Skupaj (a) zaradi spremembe regulative se postavka ne poroča 171 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) g) Izpostavljenosti glede na vrsto nasprotne stranke: Nezapadle izpostavljenosti, oslabljene izpostavljenosti in zapadle izpostavljenosti po kategorijah dolžnikov 31. 12. 2014 Krediti državi in lokalnim skupnostim Nezapadli krediti - neoslabljeni Krediti Krediti sam . prebivalstvu podjetnikom 66.858 52.000 Nezapadli krediti - oslabljeni Zapadli krediti - posamično oslabljeni Krediti bankam 291.257 25.831 Krediti podjetjem 417.537 - - 2.416 3.414 96.097 2.876 - 15.417 4.734 114.690 Zapadli krediti - neoslabljeni 11 - 833 285 3.833 Oslabitve (2.034) - (18.506) (4.463) (129.457) Skupaj 67.711 52.000 291.417 29.801 502.700 31. 12. 2013 Krediti državi in lokalnim Krediti skupnostim bankam Nezapadli krediti - neoslabljeni Krediti Krediti sam . Krediti prebivalstvu podjetnikom podjetjem 63.071 5.822 Nezapadli krediti - oslabljeni - - Zapadli krediti - posamično oslabljeni - - Zapadli krediti - neoslabljeni 2.812 - Oslabitve (258) 65.625 Skupaj 308.355 37.131 647.026 1.246 813 117.535 13.622 8.042 360.557 1.313 767 25.639 - (14.959) (5.070) (327.585) 5.822 309.577 41.683 823.172 Posebni in splošni popravki zaradi kreditnega tveganja po kategorijah dolžnikov 31. 12. 2014 Krediti državi in lokalnim skupnostim Krediti bankam Krediti Krediti sam . prebivalstvu podjetnikom Krediti podjetjem Posamične oslabitve Skupinske oslabitve 1.978 56 - 6.127 12.379 2.293 2.170 106.540 22.917 Skupaj 2.034 - 18.506 4.463 129.457 Krediti Krediti sam . prebivalstvu podjetnikom 5.373 3.148 9.586 1.921 Krediti podjetjem 297.414 30.172 31. 12. 2013 Posamične oslabitve Skupinske oslabitve Skupaj Krediti državi in lokalnim skupnostim 258 Krediti bankam 258 - 172 14.959 5.070 327.586 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Oblikovani posebni in splošni popravki zaradi kreditnega tveganja v obdobju poročanja Stanje in gibanje oslabitev je razkrito v računovodskem delu letnega poročila. Oslabitve za kredite strankam, ki niso banke, so razkrite v točki 4.5.2, oslabitve za druga finančna sredstva pa v točki 4.6. Rezervacije za potencialne obveznosti so razvidne iz točke 4.21 Računovodskega poročila. h) Oslabljene izpostavljenosti in zapadle izpostavljenosti razčlenjene glede na pomembna geografska območja 31. 12. 2014 Nezapadli krediti Slovenija Evropska Unija JV Evropa Ostale države 772.438 74.828 1.127 5.089 Nezapadli krediti oslabljeni 90.550 147 11.230 - Zapadli krediti oslabljeni 78.151 47.968 11.599 - Zapadli krediti neoslabljeni Oslabitve Neto izpostavljenost 4.685 276 1 - (106.011) (31.696) (16.552) (200) 839.813 91.522 7.405 4.888 Slovenija Evropska Unija JV Evropa Ostale države 1.017.029 32.132 8.197 4.020 31. 12. 2013 Nezapadli krediti Nezapadli krediti oslabljeni 132.770 231 6.568 - Zapadli krediti oslabljeni 303.909 47.130 11.235 - Zapadli krediti neoslabljeni 27.696 2.705 129 - Oslabitve (314.829) (21.693) (11.299) (52) Neto izpostavljenost 1.166.575 60.505 14.831 3.968 173 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 8 NEOBREMENJENA SREDSTVA (443. člen Uredbe CRR) Razkritje obremenitev sredstev Predloga A – Sredstva Knjigovodska vrednost obremenjenih sredstev Sredstva institucije poročevalke Lastniški instrumenti Dolžniški vrednostni papirji Druga sredstva Poštena vrednost obremenjenih sredstev 16.612 Knjigovodska vrednost neobremenjenih sredstev 1.695.370 - - 3.350 3.350 16.612 16.612 462.822 462.822 - 43.278 Predloga B – Prejeto zavarovanje s premoženjem Zavarovanje s premoženjem, ki ga je prejela institucija poročevalka Izdani lastni dolžniški vrednostni papirji razen lastnih kritih obveznic ali s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev (ABS) Poštena vrednost obremenjenega prejetega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev Poštena vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem ali izdanih lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se lahko obremenijo - - - - Predloga C – Obremenjena sredstva/prejeto zavarovanje s premoženjem in povezane obveznosti Sredstva, prejeta zavarovanja s premoženjem in izdani Povezane lastni dolžniški obveznosti, pogojne vrednostni papirji, obveznosti ali razen kritih posojeni vrednostni obveznic in s papirji premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev, ki so obremenjeni Knjigovodska vrednost izbranih finančnih obveznosti, pogojnih obveznosti in posojenih vrednostnih papirjev Poštena vrednost neobremenjenih sredstev 745.469 16.612 D – Informacije o pomenu obremenitve Po stanju 31. decembra 2014 banka izkazuje 16.612 tisoč evrov obveznic Republike Slovenije, ki jih ima zastavljene za namen jamstva za vloge. S temi sredstvi banka krije 2,2 % obveznosti za likvidne naložbe jamstvene sheme. Podlaga za obremenitev sredstev iz zajamčenih vlog je Zakon o bančništvu (Zban-1) in Sklep o sistemu jamstva za vloge. V okviru knjigovodske vrednosti neobremenjenih sredstev postavke Druga sredstva (predloga A) predstavljajo neopredmetena in opredmetena sredstva, odložene terjatve za davek in terjatve izvedenih finančnih instrumentov 6 2 %. 174 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 9 UPORABA ECAI (444. člen Uredbe CRR) a), b) Imenovanje ECAI in kategorije izpostavljenosti za katere se uporablja posamezna ECAI (External Credit Assessment Institutions - zunanja bonitetna agencija) V skladu s 138. členom Uredbe CRR je banka za določanje uteži tveganja imenovala naslednje zunanje bonitetne institucije: - Moody's Investor Service in Fitch Ratings za izpostavljenosti do enot centralne ravni države in - Moody's Investor Service za izpostavljenosti do institucij. c) Opis procesa določanja uteži tveganja za izpostavljenosti Za določanje uteži tveganja uporabi banka bonitetne ocene, ki so na razpolago. Če sta finančni instrument ali dolžnika ocenili dve imenovani ECAI in bonitetnima ocenama ustrezata različni uteži tveganja, se uporabi bonitetna ocena, ki ji pripada višja utež tveganja. Za izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank ter za izpostavljenosti do institucij se uporabljajo bonitetne ocene za finančne instrumente in bonitetne ocene za dolžnike oziroma izdajatelje. Če je na razpolago bonitetna ocena finančnega instrumenta, se le-ta uporabi za določitev uteži tveganja, drugače se uporabi dolgoročna bonitetna ocena njegovih drugih primerljivih finančnih instrumentov, oziroma bonitetna ocena za izdajatelja oziroma dolžnika. Če ni na razpolago nobene bonitetne ocene, se dodeli izpostavljenostim do enot centralne ravni držav in centralnih bank utež tveganja 100 odstotkov. Bonitetne ocene in pripadajoče stopnje kreditne kvalitete za izpostavljenosti do enot centralne ravni države banka uporabi za določitev uteži tveganja za finančne instrumente in dolžnike iz drugih kategorij izpostavljenosti, za katere ni na razpolago nobene bonitetne ocene imenovane ECAI ali za katere nismo imenovali ECAI. d) Vzporeditev zunanje bonitetne ocene imenovane ECAI s stopnjo kreditne kakovosti Za vzporeditev ocen s stopnjo kreditne kakovosti se uporablja vzporeditev, ki je usklajena s standardno shemo vzporeditve, ki jo objavi EBA. Banka ne uporablja vzporeditve bonitetnih ocen posameznih ECAI, ki jih EBA javno ne objavlja. Skladno z določbami člena 114 (4) Uredbe CRR se lahko izpostavljenostim do enot centralne ravni držav in centralnih bank držav članic, ki so denominirane in financirane v domači valuti centralne ravni države in centralne banke, dodeli utež tveganja 0 %, kar ustreza stopnji kreditne kvalitete 1. 175 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) e) Vrednost izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinkov zmanjšanja kreditnega tveganja, po stopnjah kreditnega tveganja Spodnja tabela prikazuje vrednost izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj, razčlenjenih po stopnjah kreditne kvalitete. Stopnja Stopnja Stopnja Stopnja kreditne kreditne kreditne kreditne kvalitete kvalitete kvalitete kvalitete 1 2 3 4 31. 12. 2014 Vrednost izpostavljenosti z Neto vrednost upoštevanjem izpostavljenosti kreditnih zavarovanj 492.699 489.848 15.000 15.000 4.979 4.979 4.697 - 31. 12. 2013 Vrednost izpostavljenosti z Neto vrednost upoštevanjem izpostavljenosti kreditnih zavarovanj 304.981 286.432 5.661 5.661 - 10 IZPOSTAVLJENOST TRŽNEMU TVEGANJU (445. člen Uredbe CRR) Banka razkrije svoje kapitalske zahteve (izračun v skladu s točkama (b) in (c) člena 92(3)), ločeno za vsako tveganje (trgovalna knjiga). 31. 12. 2014 31. 12. 2013 Kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje dolžniških finančnih instrumentov - splošno pozicijsko tveganja - posebno pozicijsko tveganje 32 32 - 4.350 3.740 610 Kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje lastniških finančnih instrumentov - splošno pozicijsko tveganja - posebno pozicijsko tveganje - za pozicije v enotah premoženja CIU Kapitalska zahteva za valutno tveganje 14 7 7 - 696 348 348 - Skupaj 46 5.046 11 OPERATIVNO TVEGANJE (446. člen Uredbe CRR) Banka razkrije pristop za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje, za katerega izpolnjuje pogoje; metodologije iz člena 312(2) opisuje v primeru uporabe različnih pristopov. Banka izračunava kapitalsko zahtevo za operativno tveganje po enostavnem pristopu v skladu s 315. členom Uredbe CRR. Kapitalska zahteva je enaka 15 % triletnega povprečja relevantnega kazalnika kot je opredeljen v 316. členu omenjene uredbe. Po stanju na dan 31. decembra 2014 je kapitalska zahteva znašala 13.769 tisoč evrov (2013: 10.965 tisoč evrov). 176 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) 12 IZPOSTAVLJENOST IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, KI NISO VKLJUČENI V TRGOVALNO KNJIGO (447. člen Uredbe CRR) Banka ne razkriva podrobnosti o izpostavljenostih, ki so materialno nepomembne, pri tem pa izhaja iz opredelitve, da je materialno nepomembna izpostavljenost nižja od 3 % skupne izpostavljenosti banke. Izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vključeni v bančno knjigo, je po stanju na dan 31. decembra 2014 znašala 3.250 tisoč evrov (2013: 5.944 tisoč evrov), od tega je znašala naložba v lastniške instrumente, s katerimi se trguje na borzi 2.685 tisoč evrov (2013: 2.934 tisoč evrov). Naložba je vrednotena po tržnih cenah, ki izraža njeno pošteno vrednost. Izpostavljenost iz naslova naložbe v nejavne družbe je po stanju na dan 31. decembra 2014 znašala 566 tisoč evrov (2013: 3.010 tisoč evrov). Podrobnosti o realiziranih in nerealiziranih dobičkih in izgubah za naložbe, s katerimi se ne trguje na borzi, so razkrite v računovodskem delu letnega poročila. 13 IZPOSTAVLJENOST OBRESTNEMU TVEGANJU PRI POSTAVKAH, KI NISO VKLJUČENE V TRGOVALNO KNJIGO (448. člen Uredbe CRR) Banke so običajno izpostavljene obrestnemu tveganju, saj je njihov osnovni cilj pridobivanje virov po določeni obrestni meri in nalaganje teh virov v obliki naložb po višji obrestni meri, kar pa večinoma pomeni drugačno ročno sestavo naložb glede na vire. Izpostavljenost obrestnemu tveganju v največji meri izvira iz časovne neusklajenosti v dospelosti oziroma ponovnem določanju obrestnih mer med naložbami, obveznostmi in izvenbilančnimi instrumenti. Poleg tega pa lahko obrestno tveganje izvira tudi iz tveganja premika krivulje donosnosti, bazičnega tveganja in vgrajenih opcij. Banka ocenjuje izpostavljenost obrestnemu tveganju na mesečnem nivoju, pri čemer upošteva vse zgoraj naštete vire obrestnega tveganja. Posebna pozornost je namenjena gibanju vpoglednih vlog, pri čemer se izračunava tudi stabilni del teh vlog, za katerega banka ocenjuje, da gre s kratkoročnega vidika za obrestno neobčutljiv vir. Izpostavljenost obrestnemu tveganju se lahko kaže preko spremembe neto obrestnih prihodkov in preko spremembe ekonomske vrednosti kapitala banke. Vpliv na prihodke oziroma drugo mero vrednosti, uporabljeno pri upravljanju obrestnega tveganja ob naglem zvišanju ali znižanju obrestne mere. V spodnji tabeli sta prikazana vpliva na neto obrestne prihodke in na ekonomsko vrednost kapitala za postavke, ki niso vključene v trgovalno knjigo, ob takojšnji spremembi obrestnih mer za 100 bazičnih točk. Vpliv na neto obrestne prihodke Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala 31. 12. 2014 31. 12. 2013 3.555 2.105 172 5.578 14 SISTEM PREJEMKOV (450. člen Uredbe CRR) Banka ima politiko prejemkov oblikovano in pripravljeno skladno z ZBan-1 in Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice. Politika je usklajena s poslovno strategijo, organizacijsko strukturo in načrtovanimi poslovnimi in finančnimi cilji banke. 177 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Uprava banke, komisija za prejemke in nadzorni svet so v letu 2014 delovali skladno s politiko prejemkov. V letu 2014 se je komisija za prejemke sestala dvakrat, in sicer na 3. seji v mesecu oktobru in na 4. seji v mesecu novembru. Nadzorni svet je v januarju v komisijo za prejemke imenoval Melito Malgaj. Sestava komisije za prejemke je naslednja: - dr. Jure Peljhan (predsednik nadzornega sveta) – predsednik komisije; - Melita Malgaj (članica nadzornega sveta) – članica komisije; - dr. Tomaž Subotič (član nadzornega sveta) – član komisije; - Bojan Salobir – stalno vabljen predstavnik banke. Komisija za prejemke spremlja in preverja učinke ter ustreznost politike prejemkov. Naloge komisije za prejemke so: - priprava predlogov splošnih načel politike prejemkov, - ocenjevanje ustreznosti vzpostavljenih metodologij sistema prejemkov, - priprava priporočil nadzornemu svetu glede izvajanja politike prejemkov, - priprava predlogov odločitev glede prejemkov zaposlenih, - pregledovanje ustreznosti splošnih načel politik prejemkov in njihovega izvajanja, - preverjanje skladnosti politike prejemkov s poslovno politiko banke in izvajanje neposrednega nadzora nad prejemki tistih kategorij zaposlenih, ki delajo v okviru funkcij sistema notranjih kontrol in drugih kontrolnih funkcij. Komisija pripravlja predloge sklepov za nadzorni svet s področja prejemkov članov uprave in kategorij zaposlenih s posebno naravo dela ter skrbi za uresničevanje sprejetih sklepov nazornega sveta s tega področja. Pri pripravi dokumenta Politika prejemkov v Banki Celje d.d. so bile vključene strokovne službe banke, zunanjih svetovalcev banka v pripravo ni vključevala. Zaposleni s posebno naravo dela so tisti zaposleni, ki lahko v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke (uprava in višje vodstvo). Prejemki zaposlenih s posebno naravo dela obsegajo fiksni in variabilni del. Pogoj za izplačilo variabilnega dela prejemka je izpolnitev zastavljenih poslovnih ciljev na nivoju banke in organizacijske enote ter izpolnitev drugih zapisanih obveznosti po individualni pogodbi o zaposlitvi, v poslovnem letu. Uspešnost posameznega zaposlenega s posebno naravo dela se ocenjuje na podlagi finančnih in nefinančnih meril uspešnosti. Finančna merila uspešnosti se ugotavljajo na nivoju banke in na nivoju organizacijske enote. Nefinančna merila se nanašajo na zaposlenega s posebno naravo dela pri čemer se upoštevajo njegovi doseženi razvojni cilji. 178 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) V spodnji tabeli so prikazani ciljni kazalci za ugotavljanje uspešnosti zaposlenih s posebno naravo dela, ki so lahko primeroma uporabljeni in so opredeljeni v politiki prejemkov: I. FINANČNA MERILA Kazalec Ocene za ocenjevanje CILJ JE: Količnik kapitalske ustreznosti presežen dosežen ni dosežen I.1. na nivoju banke Doseganje čistega dobička presežen dosežen ni dosežen Za vsako poslovno leto določi banke po oblikovanju ciljne kazalce uprava banke in oslabitev in plačilu davka jih potrdi nadzorni svet. Doseganje načrtovanega presežen dosežen ni dosežen poslovnega izida pred Izbira se lahko navedene oslabitvami kazalce, niso pa to izključni, saj Ustrezno razmerje med presežen dosežen ni dosežen se lahko za posamezno stroški in prihodki poslovno leto določijo novi Razmerje med neto krediti kazalci. nebančnemu sektorju in presežen dosežen ni dosežen depoziti nebančnega sektorja s potrdili o vlogi Variabilni del prejemka za doseganje ciljnih kazalcev na nivoju banke: Najvišja možna višina variabilnega dela prejemka pri doseganju ciljnih kazalcev na nivoju banke je 15 % fiksnih letnih prejemkov zaposlenega s posebno naravo dela. I.2. na nivoju organizacijske Poslovni cilji organizacijske presežen dosežen ni dosežen enote enote Za vsako poslovno leto določi Finančni cilji organizacijske presežen in potrdi ciljne kazalce, uprava enote (tam kjer jih je možno banke. izmeriti) dosežen ni dosežen Variabilni del prejemka za doseganje ciljnih kazalcev na nivoju organizacijske enote: Najvišja možna višina variabilnega dela prejemka pri doseganju ciljnih kazalcev na nivoju organizacijske enote je 10 % fiksnih letnih prejemkov zaposlenega s posebno naravo dela. II. NEFINANČNA MERILA II.1. na zaposlenega s posebno naravo dela Doseženi razvojni cilji opisna ocena zaposlenega s posebno naravo dela (spoštovanje sprejetih politik, spoštovanje zahtev regulatorja, spoštovanje pooblastil, spoštovanje integritete ter skrb za zakonitost poslovanja, razvoj in skrb za zaposlene itd.) Za vsako poslovno leto se določijo ciljni kazalci za zaposlenega s posebno naravo dela, glede na njegovo funkcijo, skupaj z njegovim nadrejenim in jih potrdi pristojni organ banke. Variabilni del prejemka za doseganje nefinančnih meril zaposlenega s posebno naravo dela: Najvišja možna višina variabilnega dela prejemka pri doseganju nefinančnih meril na zaposlenega je 5 % fiksnih letnih prejemkov zaposlenega s posebno naravo dela. Ocenjevanje uprave banke je v pristojnosti nadzornega sveta, ocenjevanje ostalih zaposlenih s posebno naravo dela je v pristojnosti uprave banke. 179 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) Način in struktura izplačila variabilnega dela prejemka z obdobjem odložitve, se za upravo izvede po modelu: - 40 % se izplača po potrditvi rezultatov na skupščini banke; - 60 % se izplačuje v obdobju 3 let. Za ostale zaposlene s posebno naravo dela se izplačilo variabilnega dela izvede z obdobjem odložitve, pri katerem sta način in struktura izplačila določena po modelu: - 60 % se izplača po potrditvi rezultatov poslovanja na skupščini banke; - 40 % se izplačuje v obdobju 3 let. V primeru nastanka omejitvenih situacij, določenih v sklepu o upravljanju s tveganji (na primer slabši položaj na področju kapitala in likvidnosti), banka takoj pristopi k izvajanju konservativne politike prejemkov. V skladu s politiko prejemkov banka variabilnega dela ne izplačuje v finančnih instrumentih. Najpomembnejše vsebinske značilnosti politike prejemkov Namen politike prejemkov je zagotavljati njeno skladnost s priporočili in načeli politik nagrajevanja v finančnem sektorju. Politika prejemkov predstavlja krovni akt banke na področju določanja pravic, ki izhajajo iz dela, vodenja oz. nadzora ter določa izhodišča in oblike nagrajevanja v banki. Politika prejemkov je usklajena s poslovno strategijo banke, cilji banke in njenimi vrednotami ter organizacijsko kulturo. Cilj politike prejemkov je, da zagotavlja sistem nagrajevanja, ki spodbuja motiviranost zaposlenih in maksimiranje poslovnih rezultatov, zagotavlja preglednost prejemkov in učinkovitost nadzora nad prejemki, hkrati pa zagotavlja učinkovito upravljanje s tveganji in ga tudi spodbuja. Politika prejemkov zagotavlja jasne povezave med opravljenim delom, vodstvenimi sposobnostmi ter variabilnim delom prejemkov. Prejemki zaposlenih so določeni v sorazmerju z njihovimi pooblastili, nalogami, izkušnjami in odgovornostjo ter finančnim stanjem banke, vse pa v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti na tem področju, ki določa zgornje meje prejemkov. Prejemki zaposlenih s posebno naravo dela so sestavljeni iz fiksnega in variabilnega dela. Banka zagotavlja, da so razmerja med fiksnim in variabilnim delom uravnotežena tako, da višina celotnih prejemkov zaposlenih s posebno naravo dela ni pomembno odvisna od variabilnega dela prejemka, hkrati pa še vedno predstavlja učinkovit način vzpodbujanja zaposlenih iz te skupine za doseganje ali preseganje načrtovanih rezultatov dela. Fiksni prejemek predstavlja dovolj visok delež v celotnih prejemkih zaposlenih s posebno naravo dela, da lahko banka izvaja popolnoma prilagodljivo politiko variabilnega prejemka, vključno z možnostjo njegovega neizplačila. Prejemki uprave banke in višjega vodstva so urejeni v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 21/10, 8/11, ZPPOGD). Merila uspešnosti, na podlagi katerih je zaposleni upravičen do delnic, opcij ali drugih oblik variabilnega dela prejemka ter glavna pravila in podlago za odločanje o uporabi možnih vrst variabilnih prejemkov in drugih nedenarnih ugodnosti za zaposlene Variabilni prejemek lahko predstavlja maksimalno 30 % fiksnih letnih prejemkov zaposlenega s posebno naravo dela. Fiksni variabilni del prejemka se lahko zaposlenemu s posebno naravo dela določi le za prvo leto zaposlitve. 180 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) V skladu s politiko prejemkov se izplačilo variabilnega dela prejemkov za upravo in za zaposlene s posebno naravo dela izvede z obdobjem odložitve treh let, pri čemer se vsako leto odložitve praviloma za upravo izplača največ po 20 % variabilnega dela in za zaposlene s posebno naravo dela največ 13,33 % letno. Banka mora pred izplačilom preveriti izpolnitev pogojev za izplačilo odloženega dela variabilnega prejemka. Informacija o skupnem bruto znesku izplačanih prejemkov v letu 2014 Informacije o prejemkih so razvidne v točki 4.27 Računovodskega poročila. 15 UPORABA TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNIH TVEGANJ (453. člen Uredbe CRR) a) Politike in procesi za bilančni in zunajbilančni pobot Banka za zmanjšanje kreditnega tveganja ne uporablja bilančnega pobota in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov. b) Politike in procese za vrednotenje in upravljanje zavarovanja s premoženjem Banka izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšuje z izvajanjem politike zavarovanj terjatev. Zaradi minimiziranja izgub ob neplačilu banka teži k temu, da pridobi od kreditojemalca primerno zavarovanje v ustreznem razmerju, kot je zastava poslovne ali stanovanjske nepremičnine, finančnega premoženja (bančne vloge, zastava vrednostnih papirjev) ali pridobitev osebnega kreditnega zavarovanja primernega dajalca. Ostale oblike zavarovanja, kot so zastava premičnin, zalog in denarnih terjatev, banka ocenjuje kot manj kvalitetne. Zavarovani so dolgoročni in kratkoročni krediti, nezavarovani pa so izjemoma lahko kratkoročni krediti kreditojemalcev z višjo boniteto. Če pride do poslabšanja bonitetne ocene kreditojemalca ali do znižanja poštene vrednosti zavarovanj, se banka dogovarja za dodatno zavarovanje ali znižanje izpostavljenosti. Tržna in kreditna tveganja, ki izhajajo iz uporabe kreditnih zavarovanj, banka obvladuje z rednim spremljanjem poštene vrednosti in likvidnosti posameznih oblik zavarovanj. Banka ima opredeljena minimalna zavarovalna razmerja, ki so določena glede na vrsto zavarovanja in tveganost kreditojemalca. Zavarovalna razmerja banka redno spremlja, ob poslabšanju vrednosti in kvalitete zavarovanj ali poslabšanju kreditne sposobnosti dolžnika pa zahteva dodatno zavarovanje. Koncentracijo tržnega in kreditnega tveganja, ki izhajajo iz uporabe zavarovanj, banka obvladuje z rednimi (mesečnimi) pregledi in analizami prejetih zavarovanj. Ob uporabi zavarovanja je banka izpostavljena preostalemu tveganju, zato ima izdelano politiko prevzemanja in upravljanja tveganj, povezanih z zavarovanji. Banka presoja in spremlja tveganje neučinkovitosti ali zmanjšanja učinkovitosti zavarovanj, tveganje v zvezi z vrednotenjem zavarovanj, tveganje koncentracije posamezne vrste zavarovanj ter tveganje v zvezi s prenehanjem zavarovanj. c) Opis glavnih vrst zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema institucija Pomembnejše vrste primernih zavarovanj, ki jih banka uporablja, in način njihovega vrednotenja so razvidni v nadaljevanju: - zavarovanje s finančnim premoženjem (bančne vloge v banki ali denarju podobni instrumenti, dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni države, centralne banke ali institucije, lastniški in drugi vrednostni papirji, ki so uvrščeni v borzno trgovanje), ki je vrednoteno po tržnih cenah in se dnevno prevrednotuje; - zavarovanje s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami, ki je vrednoteno po pošteni vrednosti; 181 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) - osebna kreditna zavarovanja naslednjih dajalcev: enote centralne ravni držav in centralne banke, enote regionalne ali lokalne ravni države, osebe javnega sektorja, institucije, zavarovalnice in podjetja z visoko bonitetno oceno. d) Glavne vrste izdajateljev jamstev in nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih ter njihova kreditna kakovost Bonitetna ocena 2014 znesek 1. Enote centralne ravni države struktura 16,3% 58.314 18,9% - 0,0% - 0,0% 135.254 52,3% 151.876 49,3% A 131.864 150.862 B 3.390 1.013 4. Podjetja 39.357 15,2% 58.230 A 9.342 14.864 B 30.015 43.367 5. Samostojni podjetniki 4.017 1,6% 18,9% 3.163 A 1.559 1.832 B 2.458 1.331 6. Fizične osebe in osebna poroštva Skupaj znesek 42.086 2. Osebe javnega sektorja 3. Institucije in zavarovalnica 2013 struktura 1,0% 37.665 14,6% 36.766 11,9% 258.379 100,0% 308.349 100,0% e) Informacije o koncentracijah tržnega ali kreditnega tveganja v okviru prevzetega zmanjševanja kreditnega tveganja 2014 struktura 1,0% 4,4% 13,7% 1,8% 64,0% 15,2% 100,0% Vrsta zavarovanja Depoziti Jamstva Republike Slovenije Zavarovalnica Vrednostni papirji Hipoteke Ostale vrste zavarovanj Skupaj 2013 struktura 0,7% 3,6% 10,9% 3,0% 67,2% 14,6% 100,0% f) Skupna vrednost izpostavljenosti po uporabi prilagoditev za nestanovitnost, ki jo krije primerno zavarovanje s finančnim premoženjem 31. 12. 2014 31. 12. 2013 znesek struktura znesek struktura Bančništvo na drobno 7.044 63,5% 6.545 33,8% Podjetja 3.180 28,7% 7.275 37,6% Druge postavke 542 4,9% - 0,0% Neplačane izpostavljenosti 297 2,7% - 0,0% 34 0,3% 34 0,2% - 0,0% 4.965 25,6% Osebe javnega sektorja Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti Ostale izpostavljenosti Skupaj - 0,0% 539 2,8% 11.097 100,0% 19.358 100,0% Banka v drugih kategorijah izpostavljenosti nima izpostavljenosti, zavarovanih s finančnim premoženjem. 182 Banka Celje d.d. Razkritja 2014 (zneski v preglednicah v tisoč evrih) g) Skupna vrednost izpostavljenosti, ki je krita z jamstvi ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti 31. 12. 2014 Podjetja Osebe javnega sektorja Institucije Neplačane izpostavljenosti Bančništvo na drobno Skupaj 31. 12. 2013 znesek struktura znesek struktura 154.636 89,1% 36.314 47,2% 11.004 6,3% 16.953 22,0% 7.549 4,3% 23.549 30,6% 393 0,2% - 0,0% - 0,0% 122 0,2% 173.582 100,0% 76.938 100,0% Banka v drugih kategorijah izpostavljenosti nima izpostavljenosti, zavarovanih z osebnimi jamstvi. 183
© Copyright 2024