Letno poročilo 2014
Letno poročilo 2014 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Letno poročilo 2014 3 KAZALO Poslovno poročilo 2014 Predstavitev Banke Koper Zgodovina banke Poslovno poročilo 10 1. POROČILO UPRAVE 2. POROČILO NADZORNEGA SVETA 3. ORGANI UPRAVLJANJA 4. GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE 5. FINANČNI REZULTAT 6. FINANČNI POLOŽAJ BANKE 7. PREGLED POSLOVANJA BANKE 12 7.1 KREDITNO POSLOVANJE 7.2 ZBIRANJE VLOG 7.3 PONUDBA DRUGIH STORITEV BANKE KOPER 7.3.1 Kartično poslovanje 7.3.2 Novi produkti 7.3.3 Spletno bančništvo 7.3.4 Mobilno bančništvo 7.3.5 Trženje vzajemnih skladov 7.3.6 Leasing 7.3.7 Odprti vzajemni pokojninski skladi Banke Koper (OVPS) 8. NOTRANJI RAZVOJ BANKE 8.1 INVESTICIJE 8.2 INFORMACIJSKI IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ 9. DEJAVNOSTI NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA BANKE KOPER V LETU 2014 10. INFORMACIJE ZA DELNIČARJE 11. POSLOVNA MREŽA 12. ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE KOPER 13. SHEMA NOTRANJE ORGANIZACIJE 11 12 14 16 16 17 18 21 21 22 23 23 23 24 24 24 24 24 25 25 26 27 29 30 32 34 5 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Računovodsko poročilo 2014 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA NA RAČUNOVODSKE IZKAZE 38 IZJAVA UPRAVE 40 RAČUNOVODSKI IZKAZI 41 1. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2. IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA 3. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA 4. IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA – NEKONSOLIDIRAN 5. IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA – KONSOLIDIRAN 6. IZKAZ DENARNIH TOKOV 41 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 1. OSNOVNI PODATKI 2. POMEMBNEJŠE RAČUNOVODSKE USMERITVE 46 2.1 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 2.2 KONSOLIDACIJA 2.3 POROČANJE PO POSLOVNIH ODSEKIH 2.4 PREVEDBA TUJIH VALUT 2.5 NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE IN DOBRO IME 2.6 POVEZANE OSEBE 2.7 FINANČNA SREDSTVA 2.8 POBOT 2.9 IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI 2.10 OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM 2.11 PRIHODKI IN ODHODKI ZA OBRESTI 2.12 PRIHODKI IN ODHODKI ZA OPRAVNINE 2.13 ZAČASNI NAKUPI IN PRODAJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV 2.14 OSLABITEV FINANČNIH SREDSTEV 2.15 NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 2.16 NALOŽBENE NEPREMIČNINE 2.17 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 2.18 RAČUNOVODSKO OBRAČUNAVANJE NAJEMOV 2.19 DENAR IN DENARNI USTREZNIKI 2.20 FINANČNE OBVEZNOSTI 2.21 REZERVACIJE ZA OBVEZNOSTI IN STROŠKE 2.22 FINANČNE GARANCIJE 2.23 DAVKI 2.24 UGODNOSTI ZAPOSLENIH 2.25 DELNIŠKI KAPITAL 2.26 POSLOVANJE V TUJEM IMENU IN ZA TUJ RAČUN 2.27 PRIMERJALNE INFORMACIJE 3. UPRAVLJANJE S TVEGANJI 3.1 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA PRI UPRAVLJANJU S TVEGANJI 3.2 KAPITALSKA USTREZNOST IN UPRAVLJANJE S KAPITALOM 3.2.1 Izpolnjevanje regulatorne kapitalske zahteve 3.2.2 Ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) 3.3 KREDITNO TVEGANJE 3.4 ANALIZA ZAPADLIH NEPLAČANIH FINANČNIH INSTRUMENTOV 3.5 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE 3.6 FINANČNO TVEGANJE LASTNIŠKIH NALOŽB V BANČNI KNJIGI 3.7 TRŽNO TVEGANJE 3.7.1 Izvedeni finančni instrumenti 3.7.2 Valutno tveganje 3.7.3 Obrestno tveganje 3.8 OPERATIVNO TVEGANJE 3.9 POŠTENA VREDNOST SREDSTEV IN OBVEZNOSTI 6 42 42 43 44 45 46 46 46 48 48 48 48 49 49 51 51 51 52 52 52 52 53 54 54 54 55 55 55 55 56 56 56 56 56 57 57 58 58 61 62 68 71 77 78 78 78 81 86 87 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 4. ČISTE OBRESTI 5. PRIHODKI IZ DIVIDEND 6. ČISTE OPRAVNINE 7. REALIZIRANI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IPI 8. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH TRGOVANJU 9. SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI PRI OBRAČUNAVANJU VAROVANJ PRED TVEGANJI 10. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ NEKRATKOROČNIH SREDSTEV V POSESTI ZA PRODAJO 11. DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE 12. ADMINISTRATIVNI STROŠKI 13. AMORTIZACIJA 14. REZERVACIJE 15. OSLABITVE 16. DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB 17. DOBIČEK NA DELNICO 18. PRIHODKI IN ODHODKI NA TUJIH TRGIH 19. DENAR V BLAGAJNI IN STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI 20. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI (BANKA KOPER IN KONSOLIDIRANO) 21. FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO IN V POSESTI DO ZAPADLOSTI 22. KREDITI BANKAM 23. KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE 24. DRUGA FINANČNA SREDSTVA 25. DOBRO IME 26. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 27. NALOŽBENE NEPREMIČNINE 28. NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 29. DOLGOROČNE NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH DRUŽB 30. DRUGA SREDSTVA 31. VLOGE BANK 32. VLOGE STRANK, KI NISO BANKE 33. PREJETI KREDITI BANK 34. PREJETI KREDITI DRUGIH STRANK 35. DRUGE FINANČNE OBVEZNOSTI 36. REZERVACIJE ZA OBVEZNOSTI IN STROŠKE 37. REZERVACIJE ZA POKOJNINE IN PODOBNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENCEV 38. DOLGOROČNO ODLOŽENI DAVKI 39. DRUGE OBVEZNOSTI 40. OSNOVNI KAPITAL, KAPITALSKE REZERVE IN LASTNI DELEŽI 41. PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA 42. REZERVE IZ DOBIČKA SKUPAJ Z ZADRŽANIM DOBIČKOM (VKLJUČNO S ČISTIM DOBIČKOM POSLOVNEGA LETA) 43. DIVIDENDE NA DELNICO 44. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI 45. POTENCIALNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI 46. POVEZANE OSEBE POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU BANKE V LETU 2014 90 90 91 91 91 91 92 92 92 93 93 93 94 94 95 95 95 97 97 97 101 101 102 102 103 103 104 104 104 104 105 105 105 106 107 107 108 108 109 110 110 110 111 113 7 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Poslovno poročilo 2014 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Predstavitev Banke Koper Poslovna mreža Sedež banke Koper Podjetniški center za malo gospodarstvo Center za poslovanje s srednjimi in velikimi podjetji Poslovalnica za fizične osebe in mikro podjetja Poslovalnica za fizične osebe Banka Koper, ustanovljena leta 1955, je osma največja bančna ustanova v Sloveniji glede na bilančno vsoto ter posluje v 52 poslovalnicah v vseh delih države ter z nekoliko večjo gostoto v primorski regiji. Banka Koper je univerzalna banka s celovitim obsegom bančnih storitev, med katere sodijo komercialno in skrbniško bančništvo, poslovanje s prebivalstvom, mednarodno poslovanje ter finančni in operativni leasing, trženje vzajemnih skladov in trženje z zavarovalniškimi produkti. Banka Koper povečuje svojo uveljavitev na domačem trgu storitev za majhna in srednje velika podjetja/posameznike ter ohranja svoj delež poslovanja z velikimi podjetji. Ima več kot 190 tisoč komitentov in je vodilna slovenska finančna ustanova, ki uvaja sodobno elektronsko poslovanje. LASTNIŠKA STRUKTURA BANKE KOPER Delež v kapitalu banke Naziv 31. 12. 2014 31. 12. 2013 1. Intesa Sanpaolo S. P. A. 97,7 % 97,6 % 2. Elektro Primorska d. d. 0,7 % 0,7 % 3. Kraški vodovod Sežana d.o.o. 0,3 % 0,3 % 4. Manjšinski delničarji 1,3 % 1,4 % Mednarodna bančna skupina Intesa Sanpaolo, ki je večinska lastnica Banke Koper, je nastala leta 2007 z združitvijo bank Banka Intesa in Sanpaolo IMI. Intesa Sanpaolo je ena vodilnih bančnih skupin v evrskem območju in vodilna v Italiji pri poslovanju z občani ter gospodarskimi družbami in upravljanju premoženja. Njeno mednarodno poslovanje je osredotočeno na osrednjo in vzhodno Evropo ter sredozemske države. 10 Mednarodna povezanost s Skupino zagotavlja prenos znanja, izkušenj in razvoj inovativnih izdelkov in storitev, kar Banko Koper uvršča med uspešnejše slovenske banke. MEDNARODNE BONITETNE OCENE Ocena 2014 Ocena 2013 Dolgoročna BBB BBB Kratkoročna F2 F3 Vitalnost bb bb Podporna 2 2 Mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings London je 10. 07. 2014 Banki Koper d.d. potrdila večino bonitetnih ocen iz leta 2013. Julija 2014 je Fitch Ratings potrdila dolgoročno bonitetno oceno Banke Koper d.d. na ravni BBB, na enakih ravneh so ohranili tudi oceno vitalnosti (bb) in podpore (2). Agencija je Banki Koper d.d. izboljšala obete iz negativnih v stabilne, prav tako pa je povišala kratkoročno bonitetno oceno na raven F2. Banka Koper je tako tudi v letu 2014 ohranila najvišjo bonitetno oceno med slovenskimi bankami, saj med njimi pozitivno izstopa tako glede rezultatov poslovanja in kapitalske osnove kot tudi pozitivnih učinkov, ki jih je pridobila z večinsko lastnico Inteso Sanpaolo. Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Zgodovina banke VALID THRU HRU 07/12 07/ /12 12 IVAN N PO POSEL L Lansiranje Mobilne Banke IN za fizične osebe. Začetek izdajanja debetne kartice Inspire. 2013 20144 Lansiranje Mobilne in spletne Banke IN za pravne osebe. 11 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Poslovno poročilo 1. POROČILO UPRAVE V letu 2014 so dogajanja v slovenskem bančnem sistemu potekala v znamenju splošne negotovosti ter v pomanjkanju povpraševanja po kreditiranju. Kljub temu smo lahko že proti koncu leta bili priča prvim vidnejšim znakom okrevanja, tako v podjetniškem sektorju kot tudi v bančnem sistemu. Povečali so se izvozni tokovi, kar je pripomoglo k povrnitvi državnega BDP-ja v varno polje pozitivne rasti. Vzporedno s tem je tudi slovenski bančni sistem zabeležil občutno zmanjšanje letne agregatne izgube, skupaj z rastjo depozitov strank. V skladu s tem se je naša banka skozi vse leto 2014 potrjevala kot ena vodilnih kreditnih institucij v državi, saj ji je uspelo zadržati začrtano smer pri ohranjanju kreditiranja ter zaupanja depozitarjev in poslovnih partnerjev. Ko so se v Sloveniji in drugod po Evropi prvič pokazali znaki gospodarskega okrevanja, smo stopili naproti podjetjem, ki so prav tako začutila, da je napočil čas za nove naložbe v širitev poslovanja, skratka v zasledovanje novih poslovnih priložnosti. S tem namenom smo oblikovali posebno kvoto v višini 100 milijonov evrov, da bi skupaj s podjetji s finančno vzdržnimi projekti vzpodbudili vnovično rast. V sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom in Slovenskim podjetniškim skladom smo podprli številna mikro podjetja, prav tako pa tudi nekatere večje projekte malih in srednjevelikih podjetij. Posebno pozornost smo namenili segmentu kmetovalcev, ki lahko v prihodnje znatno prispevajo k razvoju slovenskega turizma in gospodarstva nasploh. Na ta način smo povečali število komitentov (fizičnih in pravnih oseb) ter obseg depozitov družin in podjetij, kar razumemo kot odraz njihove visoke stopnje zaupanja v dobro ime naše banke. Posledično se je povečal tudi naš tržni delež depozitov, kar nas je umestilo med največje banke na tem področju. Toda nista samo zaupanje in varnost tista dejavnika, ki sta minulo leto označila kot uspešno za Banko Koper. Kakovost naših storitev je še ena ključna sestavina v odnosu do naših strank, čemur so v raziskavah o zadovoljstvu strank, ki smo jih izvajali skozi vse leto, neposredno pritrdili 12 tako fizične osebe kot tudi podjetja. Ob koncu leta 2014 se je na primer raven zadovoljstva strank fizičnih oseb, določena v skladu z metodologijo ECSI (European Customer Satisfaction Index ali Evropski indeks zadovoljstva strank), povečala in med vsemi anketiranimi dosegla zavidljivih 80 %, kar je zagotovo izjemen dosežek. Prepričan sem, da danes uživamo sadove sistematičnega dela zadnjih nekaj let, in je zato pomembno, da pri tem poudarim vlogo naših zaposlenih ter njihov prispevek k tem dosežkom. Ne nazadnje smo k iskanju predlogov za izboljšanje naših storitev spodbudili prav njih. Kot v preteklih letih je bil tudi v letu 2014 njihov odziv na pobudo prav tako izjemen. Najboljše ideje smo nagradili in tudi implementirali. Vse to, vključno z napori za ohranjanje discipline pri zniževanju stroškov, se je na koncu leta izkazalo v povečanju neto dobička za kar 4,1 milijone evrov v primerjavi z letom 2013. Tudi obrestni prihodki so se zvišali za več kot 5 odstotkov v primerjavi z letom 2013, prav tako so se povečali drugi prihodki. Zagotavljanje ustrezne dobičkonosnosti je ključnega pomena za ohranjanje zaupanja in verodostojnosti naših deležnikov, to je naših lastnikov, komitentov, zaposlenih, nadzornih organov in drugih institucij, ki z nami sodelujejo. Bolj kot kdajkoli prej sta konkurenčnost in dobičkonosnost v naši panogi tesno povezani z odličnimi praksami na področju kreditiranja ter s sodobno tehnološko platformo, kar banke vnašajo v vsakodnevno poslovanje. V Banki Koper smo vložili znatna sredstva in znanje za uvedbo novega kreditnega procesa, ki temelji na najsodobnejših rešitvah na tem področju. Leta 2014 smo uspešno zaključili in implementirali nov kreditni proces za obravnavo kreditnih predlogov naših strank kot del širšega projekta, ki bo vključeval tudi novi mehanizem za dodeljevanje bonitetnih ocen našim strankam. To nam bo omogočilo hitrejše in natančnejše odločanje pri kreditiranju naših strank, posledično pa bodo le-te deležne pravočasnega odgovora na svoje povpraševanje. Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Zagotavljanje dobre kakovosti kreditnega portfelja je bilo pri nas vedno na vrhu prioritet. Poleg rednih aktivnosti preverjanja te kakovosti in prepoznavanja opozorilnih znakov, povezanih s kreditnimi težavami naših kreditojemalcev, smo bili novembra 2014 vključeni še v projekt celovite ocene, ki so jo izvedli slovenski nadzorni organi, kot zadnji korak k ustanovitvi enotnega mehanizma nadzora. In nazadnje velja omeniti, da je samozavest našega vodstva, ki izhaja iz uspešnega poslovanja, še dodatno okrepljena z zavedanjem o pripadnosti Banke Koper matični bančni skupini Intesa Sanpaolo, eni vodilnih bančnih skupin v Evropi glede na velikost, tržno kapitalizacijo, likvidnost in dobičkonosnost. To zavedanje predstavlja za naše vodstvo nenehno spodbudo, da svoje delovanje primerja z najboljšimi mednarodnimi bančnimi standardi, tako kot tudi priznanje, da je Slovenija ena boljših držav, v katerih je matična bančna skupina prisotna. To je naše poslanstvo in obenem izziv, kar ostaja naša predana vizija tudi za leto 2015. 13 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 2. POROČILO NADZORNEGA SVETA O PREVERITVI LETNEGA POROČILA ZA LETO 2013 V skladu s 3. odstavkom 272. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGO), je uprava Banke Koper d.d. pripravila ter poslala članom nadzornega sveta v preveritev in potrditev: ● revidirano letno poročilo za poslovno leto 2014, ● poročilo pooblaščenega revizorja - družbe KPMG Slovenija in ● predlog uporabe bilančnega dobička. Tako kot je predvideno v 282. členu ZGO, je nadzorni svet preveril prejete dokumente in o rezultatih preveritve podaja skupščini delničarjev Banke Koper d.d. naslednje POROČILO 1. NAČIN IN OBSEG PREVERITVE VODENJA BANKE V POSLOVNEM LETU 2014 Nadzorni svet Banke Koper d.d. se je v poslovnem letu 2014 sestal na štirih rednih in sedmih korespondenčnih sejah, in obravnaval strateška in poslovna vprašanja razvoja banke, uresničevanje poslovne politike in tekoče rezultate poslovanja banke, letno poročilo in druga poročila uprave ter druga pomembna vprašanja, ki so bila povezana z delovanjem banke; odločal je o soglasju za sklenitev poslov, za katere se zaradi preseganja izpostavljenosti do posameznega komitenta zahteva soglasje nadzornega sveta banke ter o drugih tekočih aktivnostih. Gradivo za seje so člani prejemali v skladu s poslovnikom o delu nadzornega sveta in prav tako je tudi delo potekalo v skladu z omenjenim aktom. V letu 2014 je prišlo do sprememb v sestavi nadzornega sveta. Zaradi prevzema drugih del in nalog znotraj Skupine lntesa Sanpaolo, je Elena Breno z dnem 18. 6. 2014 podala odstopno izjavo s funkcije članice nadzornega sveta. Skupščina Banke Koper je na 32. seji dne 18. 6. 2014 tako izvolila novega člana nadzornega sveta Walter Chiaradonna. Nadzorni svet je opravljal svoje delo v skladu s svojo temeljno funkcijo, tj. nadzor nad vodenjem poslovanja uprave in banke v skladu s svojimi pristojnostmi, predvsem pa je: ● spremljal in sprotno ocenjeval uresničevanje za leto 2014 načrtovane poslovne politike in z njo zastavljenih ciljev; ● obravnaval letni načrt Sektorja notranje revizije za leto 2014; 14 obravnaval letno poročilo o izvajanju notranje kontrole in ukrepov, ki izhajajo iz zakonskih predpisov o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma ter izvajanju omejevalnih ukrepov v Banki koper d.d. za leto 2013 in polletno poročilo za leto 2014; ● obravnaval in potrdil letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2013 in obravnaval polletno poročilo za leto 2014 ● preverjal delo in obravnaval ugotovitve notranje revizije v tekočem letu; ● obravnaval Poročilo Banki Slovenije o izvajanju procesa ICAAP ● spremljal kapitalsko ustreznost banke; ● soglašal s pravilnikoma o izvajanju ocenjevanja primernosti članov nadzornega sveta in članov uprave in imenoval komisijo za oceno primernosti članov nadzornega sveta in uprave; ● sprejel spremembe in dopolnitve poslovnika o delu nadzornega sveta in revizijske komisije; ● imenoval nova člana uprave, odgovorna za področje poslovne mreže in področje tveganj; preostali člani uprave so bili ponovno imenovani; ● imenoval odgovorno osebo na področju FATCA; ● obravnaval Pismo Banke Slovenije nadzornemu svetu in upravi; ● soglašal s Strategijo upravljanja restrukturiranih terjatev in redno spremljal izvajanje aktivnosti vezane na pomembna finančna prestrukturiranja komitentov; ● soglašal s Pravilnikom o sistemu notranjih kontrol; ● soglašal s projektom Organizacijskega vidika sistema internih bonitetnih ocen in v zvezi s tem potrdil naloge nadzornega sveta, revizijske komisije in uprave vezane na izvajanje le-tega; ● obravnaval druge zadeve, v skladu s pristojnostmi po zakonu oziroma statutu. ● Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Nadzorni svet ocenjuje, da je imel na voljo dovolj pravočasno pripravljenih podatkov, poročil in informacij, po potrebi pa tudi dodatnih pojasnil in obrazložitev na samih sejah, da je lahko že med poslovnim letom odgovorno spremljal poslovanje banke, delo notranje revizije ter nadziral vodenje banke. Obširnejše poročilo o poslovanju in doseženih rezultatih v letu 2014, ugotovljenih na osnovi revidiranih računovodskih izkazov, je nadzorni svet poglobljeno obravnaval v marcu 2015. Nadzorni svet ugotavlja, da so vsi člani skrbno proučili letno poročilo, poročilo pooblaščenega revizorja, računovodske izkaze, pojasnila k le-tem in druge navedbe v letnem poročilu. Ugotavlja tudi, da je letno poročilo uprave verodostojen odraz dogajanj in celovita informacija o poslovanju v preteklem poslovnem letu in kot tako le dopolnjuje in nadgrajuje informacije, ki so bile nadzornemu svetu posredovane že med poslovnim letom. Banka ohranja visoko stopnjo varnosti in obvladuje tveganja, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju. Nadzorni svet tako ocenjuje, da je bilo vodenje in poslovanje banke glede na okoliščine, v katerih je banka poslovala, uspešno. Prav tako nadzorni svet ocenjuje, da je bilo delo notranje revizije dobro načrtovano in učinkovito, saj predstavlja oporo pri delu uprave, revizijske komisije in nadzornemu svetu tako pri oblikovanju mnenj kakor tudi ocen. 3. POTRDITEV LETNEGA POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2014 Na osnovi spoznanj o poslovanju banke med letom in po skrbni preveritvi revidiranega letnega poročila ter pozitivnega mnenja v poročilu pooblaščenega revizorja nadzorni svet potrjuje in sprejema letno poročilo Banke Koper d.d. za poslovno leto 2014. 4. POTRDITEV PREDLOGA O UPORABI BILANČNEGA DOBIČKA Člani nadzornega sveta so proučili tudi predlog uporabe bilančnega dobička, o katerem dokončno odloča skupščina. Ugotovili so, da je predlog uporabe bilančnega dobička usklajen zdividendno politiko banke. Po temeljiti preveritvi nadzorni svet v celoti soglaša s predlogom uprave o uporabi bilančnega dobička. Koper, 26. marec ec 2015 Predsednik NS Vojko Čok 2. STALIŠČE DO REVIZIJSKEGA POROČILA Nadzorni svet ugotavlja, da je zunanji revizor v svojem poročilu podal mnenje na računovodske izkaze Banke Koper d.d .. Zato sprejema naslednje s t a l i š č e: Na revizijsko poročilo revizijske družbe KPMG Slovenija nadzorni svet nima pripomb. 15 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 3. ORGANI UPRAVLJANJA Nadzorni svet Nadzorni svet Banke Koper sestavljajo nekdanji predsednik uprave Banke Koper, zunanja strokovnjaka in predstavnika strateškega partnerja in večinskega lastnika Banke Koper – bančne skupine Intesa Sanpaolo. V letu 2014 je prišlo do sprememb v sestavi Nadzornega sveta. Zaradi prevzema drugih zadolžitev znotraj Skupine Intesa Sanpaolo je Elena Breno z dnem 18. 6. 2014 podala odstopno izjavo s funkcije članice Nadzornega sveta. Skupščina Banke Koper na 32. seji dne 18. 6. 2014 tako izvolila novega člana Nadzornega sveta, Walterja Chiaradonno. Člani Nadzornega sveta na dan 31. 12. 2014 so: Vojko Čok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .predsednik Roberto Civalleri . . . . . . . . . . . . . . . .namestnik predsednika dr. Borut Bratina . . . . . . . . . . . . . . . .član Walter Chiaradonna . . . . . . . . . . . . .član Luca Finazzi . . . . . . . . . . . . . . . . . . .član Uprava Uprava Banke Koper d.d deluje v 7-članski sestavi pod vodstvom predsednika Uprave, g. Giancarla Mirande. V letu 2014 je prišlo do sprememb v sestavi Uprave. Zaradi prevzema drugih del in nalog znotraj Skupine Intesa Sanpaolo je Francesco Del Genio z dnem 31. 5. 2014 odstopil kot član Uprave. Imenovana je bila Irena Džaković. V septembru 2014 pa je Nadzorni svet imenoval še enega člana Uprave, Maurizia Marsona. Člani uprave na dan 31. 12. 2014 so: mag. Giancarlo Miranda . . . . . . . . .predsednik uprave Igor Kragelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .podpredsednik uprave Irena Džaković. . . . . . . . . . . . . . . . . .članica uprave Rado Grdina . . . . . . . . . . . . . . . . . . .član uprave mag. Aleksander Lozej . . . . . . . . . . .član uprave Maurizio Marson . . . . . . . . . . . . . . .član uprave Aleksander Milostnik . . . . . . . . . . . .član uprave 4. GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE V letu 2014 se je v evrskem območju kazalo le šibko okrevanje gospodarstva, ki je temeljilo predvsem na rasti zasebne potrošnje. Okrevanje slovenskega gospodarstva je bilo v tem obdobju bolj izrazito. Glavni vir gospodarske rasti v Sloveniji je neto izvoz, katerega prispevek k rasti BDP ostaja na visoki ravni kljub rasti domačega povpraševanja. Razlog za pozitiven prispevek izvoza je v solidnem tujem povpraševanju in ugodnejši stroškovni konkurenčnosti slovenskega izvoznega sektorja. Bruto investicije so se povečale predvsem zaradi infrastrukturnih projektov, delno financiranih z evropskimi sredstvi. V nasprotju z investicijami zasebna potrošnja okreva počasneje, predvsem na račun rasti nakupov trajnih proizvodov. V letu 2014 je prenehalo tudi večletno padanje državne potrošnje, ki je zaradi ukrepov fiskalne konsolidacije zniževala rast BDP. Gospodarska rast je deloma pripomogla k izboljšanju položaja na trgu dela. Konec decembra je bilo brezposelnih 119.460 oseb, kar je za 3,7 % manj kot v preteklem letu. Stopnja brezposelnosti se je v primerjavi s preteklim letom nekoliko znižala, in sicer na 13 %, medtem ko je v letu 2013 znašala 13,5 %. Po drugi strani pa se izboljšanje gospodarskih razmer ni odrazilo v rasti cen. Skupna inflacija v Sloveniji je v letu 2014 znašala 0,2 %, kar je še manj kot v letu 2013, ko je znašala 0,7 %. K nizki skupni rasti cen so največ prispevale padajoče cene nepredelane hrane ter energentov. Visok javnofinančni primanjkljaj v letu 2014 je predvsem rezultat dokapitalizacije bančnega sistema in drugih enkratnih učinkov. Javni dolg naj bi se konec leta 2014 povečal na 82,2 % BDP. Višji dolg je deloma posledica financiranja primanjkljaja, deloma pa posledica predfinanciranja odplačil obveznic v letu 2015. 16 Kljub razmeroma hitremu okrevanju gospodarstva v letu 2014 se to izboljšanje ni vidneje odrazilo v bančnem okolju. Leto 2014 je bilo tako v znamenju nadaljnjega krčenja bilančne vsote bank in kreditiranja. Znižanje obsega kreditov v slovenskem bančnem sistemu je bilo zaradi novih prenosov slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank najbolj izrazito v oktobru in decembru. Obseg kreditiranja se je najbolj zmanjšal pri kreditih podjetjem, medtem ko je bilo znižanje kreditov prebivalstvu bistveno manjše. Na segmentu prebivalstva je v letu 2014 mogoče zaznati celo majhno rast stanovanjskih kreditov. V slovenskem bančnem sistemu ostaja visok delež nedonosnih kreditov; brez prenosa na Družbo za upravljanje terjatev bank bi namreč bili učinki zniževanja nedonosnih kreditov zanemarljivi. Na pasivni strani bilance bank je razvidno izrazito znižanje obveznosti do Evropske centralne banke, saj so banke odplačale velik del obveznosti iz naslova dolgoročnega refinanciranja. S tem se banke bolj usmerjajo na pridobivanje vlog nebančnega sektorja, kar je razvidno v povečanem obsegu depozitov podjetij, gospodinjstev ter države. Povečanje slednjih je sicer predvsem odraz tekočih proračunskih potreb države. Kot posledica krčenja kreditov in povečevanja vlog se je še dodatno znižalo razmerje med krediti ter depoziti in ob koncu leta 2014 znašalo 89 %. Izguba pred davki v bančnem sistemu je znašala 48,5 mio EUR, kar je sicer bistveno manj kot v letu 2013, ko so k izgubi pred davki v višini 3,3 mia EUR največ prispevali visoki stroški oslabitev in rezervacij. Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 5. FINANČNI REZULTAT Banka je v letu 2014 ustvarila 7,6 mio EUR dobička pred obdavčitvijo oz. 6,6 mio EUR čistega dobička. Dobiček banke pred obdavčitvijo je v letu 2014 višji kot v letu 2013 za 5,0 mio EUR, kar predstavlja 188,6 % povečanje dobička v primerjavi z letom 2013. Doseženi finančni rezultat uvršča Banko Koper med najuspešnejše banke v Sloveniji. Kategorije izkaza poslovnega izida v tisoč EUR 60.000 50.000 40.000 30000 20.000 10.000 0 Čiste obresti Čiste opravnine Prihodki iz Čisti dividend poslovni izid iz finančnih poslov 31. 12. 2014 45.350 25.822 1.114 31. 12. 2013 44.198 24.126 1.079 Davčne Čisti dobiček obveznosti poslovnega leta Drugi poslovni prihodki Administrativni stroški Amortizacija Rezervacije in oslabitve finančnih sredstev 3.134 69 39.029 4.571 24.276 986 6.627 157 105 38.658 4.503 23.866 115 2.523 Konec leta 2014 so znašale čiste obresti Banke 45,3 mio EUR, kar je 2,6 % več kot v letu 2013. Obrestni prihodki v višini 66,3 mio EUR predstavljajo največji delež v prihodkih Banke. Največji delež obrestnih prihodkov izhaja iz kreditne aktivnosti komitentom, med odhodki za obresti pa zavzemajo največji delež obresti iz vlog komitentov. Banka je v letu 2014 realizirala 5,4 mio EUR nižje obrestne prihodke kot v letu 2013, in sicer za 7,5 %, predvsem zaradi krčenja kreditne aktivnosti. Obenem so bili tudi obrestni odhodki nižji za 6,5 mio EUR ali 23,8 % zmanjšanje zaradi politike nižanja depozitnih obrestnih mer, ki je tudi bilo stalnica v slovenskem bančnem prostoru v letu 2014. Banka Koper je v letu 2014 dosegla za 7,0 % višje čiste opravnine za bančne storitve kot leta 2013. Čiste opravnine znašajo 25,8 mio EUR oziroma 1,7 mio EUR več kot leto poprej. Največji delež prejetih opravnin (44,3 %) so prihodki od opravnin po plačilnih karticah, ki so bili v letu 2014 višji za 4,8 %, sledijo pa s 17,7 % opravnine za opravljanje plačilnega prometa v državi. Banka Koper je v letu 2014 realizirala 1,1 mio EUR prihodkov iz dividend iz naslova lastniških deležev v odvisni družbi Finor Leasing d.o.o. in drugih kapitalskih naložb. Struktura prihodkov Struktura odhodkov 80 % 40 % 70 % 35 % 60 % 30 % 50 % 25 % 40 % 20 % 30 % 15 % 20 % 10 % 10 % 5% 0 0 Obresti Dividende Opravnine Finančni posli Drugi poslovni prihodki Obresti Opravnine Administrativni stroški Rezervacije Amortizacija in oslabitve finan. sredstev 2014 59,8 % 1,0 % 36,3 % 2,8 % 0,1 % 2014 20,3 % 13,9 % 37,8 % 23,5 % 4,4 % 2013 64,0 % 1,0 % 35,0 % 0,1 % 0,1 % 2013 25,1 % 13,8 % 35,3 % 21,8 % 4,1 % 17 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Stroški poslovanja, ki zajemajo stroške dela, materiala in storitev, vključno z amortizacijo, so znašali konec leta 2014 43,6 mio EUR in so v primerjavi s prejšnjim letom višji za 1,0 % oziroma za 0,4 mio EUR. V letu 2014 je Banka za stroške dela namenila 27,4 mio EUR oz. 70,2 % vseh administrativnih stroškov. V primerjavi z letom 2013 so stroški dela za 0,5 mio EUR višji. Stroški materiala in storitev so v letu 2014 dosegli 11,6 mio EUR in so nižji za 1,1 % od stroškov, realiziranih v letu 2013. Nižji administrativni stroški so predvsem odraz varčevalnih ukrepov. Amortizacija je bila za leto 2014 obračunana v višini 4,6 mio EUR in je za 0,1 mio EUR oz. 1,5 % nižja kot leta 2013. Struktura stroškov poslovanja 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 Oslabitve in rezervacije finančnih sredstev Banka Koper je v letu 2014 oblikovala 24,3 mio EUR oslabitev in rezervacij finančnih sredstev, kar je za 0,4 mio EUR oziroma 1,7 % več kot v letu 2013. Največji delež med oblikovanimi oslabitvami in rezervacijami predstavljajo z 59,3 % oslabitve kreditov, medtem ko so s 35,2 % zastopane oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. Za leto 2014 so znašale davčne obveznosti Banke, obračunane v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, 1,0 mio EUR. Banka je za leto 2014 obračunala davek iz rednega poslovanja v višini 1,1 mio EUR ter obračunala obveznosti za odložene davke v višini 2,5 mio EUR. Stroški dela Splošni in admini. stroški Amortizacija 2014 62,9 % 26,6 % 10,5 % 2013 62,4 % 27,2 % 10,4 % 6. FINANČNI POLOŽAJ BANKE Leto 2014 je Banka Koper sklenila z bilančno vsoto v višini 2.289 mio EUR, kar predstavlja zmanjšanje za 0,5 % oz. 11,2 mio EUR glede na leto 2013. Glede na bilančno vsoto dosega Banka 5,9 % tržni delež. V letu 2014 predstavljajo krediti 79,9 % bilančne vsote. V primerjavi z letom 2013 so se povečali krediti bankam za 35,6 % oz. 61,5 mio EUR. Krediti nebančnemu sektorju predstavljajo, z 69,7 % celotne aktive Banke, najpomembnejšo bilančno postavko. Na dan 31. 12. 2014 so znašali neto 1.595,8 mio EUR, kar je za 128,2 mio EUR oz. 7,4 %. manj kot konec leta 2013. Porazdelitev aktive in pasive bilance stanja glede na ročnost 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 AKTIVA PASIVA v tisoč EUR Kratkoročna 1.061.480 1.758.681 Dolgoročna 1.227.226 530.025 Struktura aktivnih postavk bilance stanja v bilančni vsoti 80 % 60 % 40 % 20 % 0% 18 Krediti bankam Krediti nebančnemu sektorju Vrednostni papirji Naložbe v kapital odvisnih družb Osnovna sredstva Druga aktiva 31. 12. 2014 10,2 % 69,7 % 13,0 % 0,2 % 1,2 % 5,7 % 31. 12. 2013 7,5 % 74,9 % 13,3 % 0,2 % 1,3 % 2,8 % Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Krediti nebančnemu sektorju po ročnosti Krediti nebančnemu sektorju po valuti 80 % 100 % 70 % 80 % 60 % 50 % 60 % 40 % 40 % 30 % 20 % 20 % 10 % 0 0 kratkoročni dolgoročni 2014 37,7 % 62,3 % 2013 35,3 % 64,7 % kratkoročni dolgoročni 2014 97,9 % 2,1 % 2013 98,0 % 2,0 % Glede na ročnost se je v zadnjem letu povečal delež kratkoročnih kreditov nebančnemu sektorju s 35,3 % na 37,7 % in zmanjšal delež dolgoročnih kreditov s 64,7 % na 62,3 %. Banka je odobrila skoraj vse kredite nebančnemu sektorju v evrih, in sicer 97,9 %, v drugih valutah pa ima le 2,1 % kreditov. Naložbe v vrednostne papirje Naložbe v vrednostne papirje Banke so konec leta 2014 znašale 297,7 mio EUR oziroma 13,0 % bilančne vsote. Stanje vrednostnih papirjev je ob koncu leta 2014 nižje za 8,6 mio EUR oz. 2,8 % glede na stanje ob koncu leta 2013. Od vseh vrednostnih papirjev v lasti Banke je 99,9 % oz. 297,4 mio EUR vrednostnih papirjev, ki so razpoložljivi za prodajo. Največji delež vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, in sicer 95,3 % oz. 283,5 mio EUR, ter delnice in deleži s 4,7 % oz. 13,8 mio EUR. Ločeno od vrednostnih papirjev je v bilanci izkazana še naložba Banke v kapital odvisne družbe Finor, ki na dan 31. 12. 2013 predstavlja 0,2 % bilančne vsote oz. 3,7 mio EUR. Naložbe v vrednostne papirje 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 banke gospodarske družbe druge državne ustanove 2014 9,4 % 4,7 % 85,9 % 2013 13,0 % 8,6 % 78,4 % 19 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Struktura pasivnih postavk bilance stanja v bilančni vsoti 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 Obveznosti do bank Vloge nebančnega sektorja Rezervacije Kapital Druga pasiva 31. 12. 2014 7,7 % 78,6 % 0,5 % 12,2 % 1,0 % 31. 12. 2013 13,7 % 73,0 % 0,5 % 11,6 % 1,2 % Delež obveznosti do bank je v letu 2014 znašal 7,7 % in se je zmanjšal za 6-odstotnih točk v primerjav z letom 2013. Konec leta 2014 so tako znašale obveznosti do bank 175,3 mio EUR, kar je 138,8 mio EUR manj kot leta 2013. V strukturi pasive je leta 2014 porasel delež vlog nebančnega sektorja, in sicer se je povečal s 73,0 % v letu 2013 na 78,6 % v letu 2014, kot posledica zaupanja strank v Banko. Vloge nebančnega sektorja so se tako v letu 2014 povečale in so konec leta znašale 1.798,9 mio EUR, kar je za 118,0 mio EUR oz. 7,0 % več kot na koncu leta 2013. Vloge nebančnega sektorja po ročnosti Vloge nebančnega sektorja po valuti 80 % 100 % 80 % 60 % 60 % 40 % 40 % 20 % 20 % 0 0 vpogledne kratkoročne dolgoročne 2014 61,1 % 34,0 % 4,9 % 2013 55,4 % 37,9 % 6,7 % Glede na ročnost se je delež kratkoročnih in dolgoročnih vlog nekoliko zmanjšal, povečal pa se je delež vpoglednih vlog. 20 EUR tuje valute 2014 95,8 % 4,2 % 2013 96,1 % 3,9 % Skoraj vse vloge ima Banka v evrih, in sicer 95,8 %, v drugih valutah pa ima le 4,2 % vlog. Rezervacije Banke predstavljajo 0,5 % bilančne vsote oz. 12,1 mio EUR. Največji delež rezervacij predstavljajo rezervacije za zunajbilančne obveznosti (55,3 % oz. 6,7 mio EUR), ki so se v primerjavi z letom 2013 zvišale za 16,1 %. Druge rezervacije (30,2 %) se nanašajo na rezervacije za pokojnine in druge podobne obveznosti do zaposlenih (3,7 mio EUR), na rezervacije za plačilo premij iz naslova NSVS (1,5 mio EUR) in na rezervacije za pravno nerešene tožbe (0,2 mio EUR). Kapital Banke se je konec leta 2014 v primerjavi z letom 2013 povečal za 13,5 mio EUR in konec leta 2014 znaša 280,3 mio EUR oz. 5,0 % več kot konec leta 2013. Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 7. PREGLED POSLOVANJA BANKE 7.1 KREDITNO POSLOVANJE Zniževanje obsega kreditov slovenskega bančnega sistema nebančnim sektorjem se je nadaljevalo tudi v letu 2014. Znižanje obsega kreditov v slovenskem bančnem sistemu je bilo najbolj izrazito v oktobru in decembru zaradi novih prenosov slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank. Obseg bruto kreditov se je v letu 2014 znižal za 3,8 mrd EUR, kar je predstavlja 13,0 % znižanje. Bruto krediti Banke Koper nebančnemu sektorju so se v letu 2014 zmanjšali za 127,2 mio EUR, in sicer za 6,8 % v primerjavi z letom 2013. Tržni delež kreditiranja nebančnega sektorja pa se je od konca leta 2013 povečal s 6,4 % na 6,9 % ob koncu leta 2014. Po valutni strukturi prevladujejo krediti v domači valuti s 97,9 %, po ročnosti pa dolgoročni krediti z 82,7-odstotnim deležem v primerjavi s kratkoročnimi, ki predstavljajo le še 17,3 %. Pregled bruto kreditov nebančnega sektorja po sektorjih, ročnosti in valuti v tisoč EUR 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 pravne osebe gospodinjstva kratkoročni dolgoročni domača valuta tuja valuta SKUPAJ 31. 12. 2014 1.169.128 570.251 301.102 1.438.277 1.703.506 35.873 1.739.379 31. 12. 2013 1.262.905 603.640 328.436 1.538.109 1.828.363 38.182 1.866.545 v tisoč EUR Pregled kreditov pravnim osebam po ročnosti in valuti Pregled kreditov gospodinjstvom po ročnosti in valuti 1.500.000 600.000 1.200.000 500.000 400.000 900.000 300.000 600.000 200.000 300.000 100.000 0 0 Kratkoročni Dolgoročni EUR tuje valute v tisoč EUR Kratkoročni Dolgoročni EUR tuje valute v tisoč EUR 2014 228.876 940.252 1.140.645 28.483 2014 72.226 498.025 562.861 7.390 2013 244.841 1.018.064 1.232.865 30.040 2013 83.595 520.045 595.498 8.142 Krediti pravnim osebam znašajo 1.169,1 mio EUR oz. 67,2 % in predstavljajo največji delež kreditov, odobrenih nebančnemu sektorju. Kreditiranje prebivalstva in samostojnih podjetnikov oz. gospodinjstev je konec leta 2014 doseglo 570,3 mio EUR ali 32,8 % vseh kreditov nebančnega sektorja. Glede na predhodno leto so krediti nižji za 33,4 mio EUR oz. 5,5 %. Tudi v letu 2014 so se gospodinjstva zadolževala predvsem dolgoročno in v domači valuti, medtem ko je zadolževanje v tuji valuti še vedno zelo nizko. Med dolgoročnimi krediti je obseg stanovanjskih kreditov največji. Tržni delež kreditov prebivalstvu in samostojnim podjetnikom znaša 6,5 %, pravnim osebam pa 7,1 %. 21 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 7.2 ZBIRANJE VLOG Pregled vlog in kreditov nebančnega sektorja po sektorjih, ročnosti in valuti 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 pravne osebe gospodinjstva vpogledne vloge kratkoročne vloge dolgoročne vloge domača valuta tuja valuta SKUPAJ 31. 12. 2014 566.432 1.232.437 870.815 459.808 468.246 1.722.540 76.329 1.798.870 31. 12. 2013 546.063 1.134.813 705.832 540.899 434.145 1.615.950 64.926 1.680.876 v tisoč EUR Banka je v letu 2014 povečala vloge in prejete kredite nebančnega sektorja za 7,0 % oz. 118,0 mio EUR in ob tem ohranila skoraj enak tržni delež kot konec leta 2013. Konec leta 2014 je tako Banka beležila 7,4-odstotni tržni delež vlog nebančnemu sektorju. Med vsemi vlogami in prejetimi krediti nebančnega sektorja imajo vpogledne vloge 48,4-odstotni delež, sledijo kratkoročne vloge s 25,6 %, najmanjši delež, 26,0 %, pa predstavljajo dolgoročne vloge. Po valutni strukturi prevladujejo vloge v domači valuti, in sicer s 95,8 %. Od tega so se v letu 2014 vpogledne vloge povečale za 23,4 %, dolgoročne za 7,9 %, kratkoročne pa so se zmanjšale za 15,0 % glede na predhodno leto. Pregled vlog pravnih oseb po ročnosti Delež vlog pravnih oseb po ročnosti 300.000 60 % 250.000 50 % 200.000 40 % 150.000 30 % 100.000 20 % 50.000 10 % 0 0 Vpogledne vloge Kratkoročne vloge Dolgoročne vloge 2014 295.392 102.902 168.138 2013 201.208 174.228 170.627 v tisoč EUR V segmentu pravnih oseb se je obseg vlog v letu 2014 glede na predhodno leto povečal za 3,7 % oz. za 20,4 mio EUR. Tudi v letu 2014 prevladujejo vloge pravnih oseb v domači valuti. 22 Vpogledne vloge Kratkoročne vloge Dolgoročne vloge 2014 52,2 % 18,2 % 29,7 % 2013 36,8 % 31,9 % 31,2 % Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Pregled vlog gospodinjstev po ročnosti Delež vlog gospodinjstev po ročnosti 600.000 50 % 500.000 40 % 400.000 30 % 300.000 20 % 200.000 10 % 100.000 0 0 Vpogledne vloge Kratkoročne vloge Dolgoročne vloge 2014 575.423 356.906 300.108 2013 504.625 366.670 263.518 v tisoč EUR Vpogledne vloge Kratkoročne vloge Dolgoročne vloge 2014 46,7 % 29,0 % 24,4 % 2013 44,5 % 32,3 % 23,2 % Vloge gospodinjstev so še vedno največji del vlog nebančnega sektorja, in sicer 68,5 %. Konec leta 2014 so znašale 1.232,4 mio EUR, kar je za 97,6 mio EUR več kot v letu 2013. Tudi v segmentu gospodinjstev prevladujejo vloge v domači valuti. 7.3 PONUDBA DRUGIH STORITEV BANKE KOPER 7.3.1 Kartično poslovanje Sistem Activa Sistem Activa dokazuje inovativno naravnanost v vseh letih njegovega delovanja. To se je v letu 2014 izkazovalo z uvedbo brezstičnih kartic Activa Maestro in Activa MasterCard ter možnosti izvajanja brezstičnih transakcij na brezstičnih POS-terminalih s karticami in drugimi mobilnimi napravami prek kartičnih shem Maestro, MasterCard in Visa. Aktivnosti v letu 2014 so bile usmerjene v prilaganje zahtevnim PCI-standardom, prav tako v zaščito in varnost kartičnega plačilnega instrumenta. Na področju tržnega komuniciranja je sistem Activa tudi v letu 2014 nadaljeval s promocijsko-nagradno igro – Moja Activa z nakupi dobiva ter Časti te Activa. Cilj promocijske nagradne igre je spodbujati uporabo plačilnih kartic pri plačevanju blaga in storitev, poudariti prednosti plačevanja s plačilnimi karticami, povečati aktivacijo uporabe kartic ter utrjevati prepoznavnost in lojalnost do blagovne znamke Activa z uporabnimi nagradami. Banka Koper Banka Koper je v letu 2014 večji poudarek usmerjala na aktivnosti promocije uporabe kartičnih produktov Activa MasterCard, kartičnega produkta grupacije Visa Inspire, ekskluzivne kartice American Express ter vse bolj popularne in uporabne predplačilne kartice Moja. Imetnikom in uporabnikom teh kartic je Banka ponudila in s tem omogočila vrsto ugodnosti na prodajnih mestih. V letu 2014 je Banka uspešno zaključila razvoj certifikacije brezstičnih POS-terminalov, ki omogočajo brezstična plačila kartičnih shem MasterCard in Visa. S tem Banka sledi najnovejšim trendom na področju sodobnih plačil. 7.3.2 Novi produkti Banka Koper je v letu 2014 svojim komitentom razširila ponudbo produktov in storitev na podlagi njihovih pričakovanj, tržnih razmer ter zakonskih zahtev. Med vsemi velja izpostaviti naslednje: ● shemo ugodnosti Moj Paket; ● shemo Zaupaj mi, jaz ji zaupam, v kateri Banka Koper nagrajuje svoje zveste komitente, ki priporočajo Banko novim komitentom; ● zbiranje bonitetnih točk za uporabnike Banke IN in koriščenje le-teh pri bančnih storitvah, ● ponudbo zavarovalni produktov, vezanih na nezgodno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, turistično zavarovanje, avtomobilsko zavarovanje, premoženjsko zavarovanje ter življenjsko zavarovanje; ● mikro kredite za segment mikro podjetij in zasebnike, ● agro kredite za segment kmetovalcev, ● ugodnejše ponudbe stanovanjskih kreditov s spremenljivo in fiksno obrestno mero, ● novo spletno banko Poslovno Banko IN. 23 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 7.3.3 Spletno bančništvo Banka IN – v celoti nadomešča poslovanje v poslovalnicah Banke, saj se jo uporablja kjerkoli, tako za poslovanje z osebnim računom kot s poslovnim. Sodobni način komunikacije med komitentom in banko, celovitost opravljanja bančnega poslovanja, udobnost in uporabnost so le nekatere prednosti Banke IN, ki s svojo edinstvenostjo izstopa v primerjavi z drugimi spletnimi bankami. V letu 2014 je Banka uspešno nadomestila sedaj že bivši poslovni i-Net s povsem novo različico Poslovne Banke IN, ki se od Banke IN za občane razlikuje v dodatnih rešitvah, namenjenih najzahtevnejšim poslovnim uporabnikom. Konec leta 2014 je Banko IN uporabljalo več kot 50.000 komitentov, poslovno Banko IN pa več kot 19.000 komitentov. Število vseh uporabnikov se je v istem letu povečalo za več kot 4 %. Intenzivnost uporabe Banke IN se odraža tudi pri plačilnem prometu, saj delež elektronsko opravljenih transakcij znaša več kot 93 % vseh opravljenih transakcij v Banki. 7.3.4 Mobilno bančništvo Mobilna Banka IN – poleg spletne različice je pri komitentih dobro uveljavljena tudi Mobilna različica Banke IN, tako za fizične osebe kot za poslovne uporabnike. Aplikacija Mobilne Banke IN je primerna za uporabo na sodobnih mobilnih napravah, kot so tablični računalniki in pametni mobilni telefoni. Tudi mobilna različica je edinstvena, saj omogoča poleg vpogleda na račun tudi naročila storitev in varno komunikacijo z bančnim uslužbencem. Konec leta 2014 je mobilno različico Banke IN uporabljalo že 8.000 uporabnikov, kar je za 77 % več kot leta 2013. 7.3.5 Trženje vzajemnih skladov V letu 2014 je Banka zabeležila preobrat pri vlaganju v vzajemne sklade, in sicer se je nekajletni trend neto odlivov spreobrnil v neto prilive v slovenske sklade v višini blizu 40 mio EUR. Mnogi analitiki menijo, da imajo za to precej zaslug tudi nizke obrestne mere na depozitih. Vrednosti borznih indeksov na pomembnejših svetovnih trgih so večinoma zrasli, kar je razveselilo in dodatno opogumilo vlagatelje v sklade. Pozitivno vzdušje se je čutilo tudi pri vlagateljih v tuje sklade, ki jih trži Banka: ● Eurizon Capital S.A. (21 vzajemnih skladov Eurizon EasyFund in 4 vzajemni skladi Eurizon Manager Selection Fund), ● Franklin Templeton Investments S.A. (10 vzajemnih skladov Franklin Templeton Investment Funds). Letos so neto prilivi v te sklade znašali dobrih 1,5 mio EUR. K temu rezultatu sta pripomogli tudi dve trženjski akciji, s katerima je Banka vlagateljem znižala vstopne provizije. 24 7.3.6 Leasing Družba Finor leasing je specializirana za prodajo vseh vrst leasinga na območju celotne Slovenije, tako za fizične kot pravne osebe. V svojih poslovnih enotah v Kopru, Ljubljani in Mariboru ima 12 zaposlenih. V letu 2014 je sklenila 1.538 leasing pogodb v skupni vrednosti 52,5 mio EUR. Največ, 685 pogodb v vrednosti 21,2 mio EUR, je bilo sklenjenih za komercialna vozila, sledijo osebna vozila s 671 pogodbami v vrednosti 11,4 mio EUR, proizvodna in druga oprema s 137 pogodbami v vrednosti 6,2 mio EUR ter nepremičnine s 33 pogodbami in 13,1 mio EUR vrednosti. Plovila pa so bila z 12 pogodbami v višini 0,6 mio EUR najmanjša skupina leasinga. Pri poslovanju v letu 2014 je družba dosegla 2,4 mio EUR čistih obresti, 4,2 mio EUR neto prihodkov iz poslovanja, 2,5 mio EUR dobička pred rezervacijami in 0,8 mio EUR čistega dobička. Finor leasing je v letu 2014 pri na novo sklenjenih leasing poslih dosegel 5,8-odstotni tržni delež in se med 17 leasing družbami uvrstil na 7. mesto. 7.3.7 Odprti vzajemni pokojninski skladi Banke Koper (OVPS) Banka Koper d.d. je aktivno vključena v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja slovenskega pokojninskega sistema, saj je že leta 2001 ustanovila Odprti vzajemni pokojninski sklad Banke Koper d.d. – OVPS. Slednji je namenjen tako kolektivnemu kot tudi individualnemu prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. Na dan 31. 12. 2014 je pokojninski sklad Banke Koper – OVPS izkazoval bilančno vsoto v skupni vrednosti 31,7 mio EUR, kar je 11,6-odstotno povišanje glede na konec leta 2013. Povišanje je predvsem posledica ugodnih razmer na kapitalskih trgih in občutnemu zmanjšanju pritiska zavarovancev po izplačilih privarčevanih sredstev v enkratnem znesku. Kljub temu, da je davčna obravnava izrednega izstopa iz drugega stebra destimulirana v primerjavi z rednim izstopom, pa velja poudariti, da pri izplačilih še vedno močno prevladujejo izredni izstopi (enkratno izplačilo) iz drugega stebra pred rednimi izstopi (dodatna pokojnina). V pokojninski sklad OVPS je bilo konec leta 2014 vključenih 5.181 zavarovancev, kar je za 2,3 % manj kot leto prej in predstavlja bistveno manjše znižanje zavarovancev kot v predhodnem letu. Od tega je bilo 4.619 zavarovancev vključenih v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, 562 pa je bilo individualnih zavarovancev. Število podjetij, ki sofinancirajo kolektivne pokojninske načrte se, glede na predhodno leto, ni spremenilo, tako da je bilo konec leta 2014 v pokojninski sklad OVPS vključenih še vedno 100 podjetij. Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Vrednost enote premoženja – VEP pokojninskega sklada OVPS je na dan 31. 12. 2014 znašala 9,2 EUR in se je v letu dni povečala za 6,8 %. Posledico tako visoke donosnosti našega pokojninskega sklada z relativno konzervativno, obvezniško naložbeno politiko gre iskati predvsem v rekordno nizkih zahtevanih donosnostih na državne vrednostne papirje, kar ima za posledico rast cen teh dolžniških vrednostnih papirjev. Petletna donosnost našega pokojninskega sklada – OVPS je na dan 31. 12. 2014 znašala 11,7 % medtem ko pa je rast VEP-a od ustanovitve pokojninskega sklada – OVPS pa do 31. 12. 2014 znašala že 121,2 %. Banka Koper se je leta 2014 odločila, da bo svojim zavarovancem še naprej ponujala en vzajemni pokojninski sklad z zajamčeno vplačano čisto premijo in z zajamčenim minimalnim zajamčenim donosom. Tako bo še naprej za vsa privarčevana sredstva naših zavarovancev jamčila s celotnim kapitalom Banke Koper d.d., ki je približno 10krat tolikšen kot vsa zbrana sredstva Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada Banke Koper d.d. 8. NOTRANJI RAZVOJ BANKE 8.1 INVESTICIJE Banka Koper je tudi v letu 2014 nadaljevala z dolgoročnim razvojnim programom in investirala 2,2 mio EUR v informatizacijo poslovanja, poslovne prostore in drugo opremo. Vendar pa je Banka investicijam v letu 2014 namenila za 10,3 % oziroma 0,3 mio EUR manj kakor v predhodnem letu. Struktura investicij v letu 2014 80 % Največji delež investicij, 1,5 mio EUR oz. 69,1 %, je Banka namenila informatizaciji poslovanja, od tega največ za prenovo programske in strojne opreme ter osrednjih bančnih aplikacij. Vedno strožje zahteve glede varnosti na področju bančnega poslovanja pa terjajo tudi vsakoletne investicije v zagotavljanje varnosti poslovanja. Banka je v letu 2014 namenila vsega 0,4 mio EUR oz. 19,5 % vseh investicij za preureditev poslovnih prostorov v sodobni bančni servis ter za ureditev enot v skladu s celostno podobo bančne skupine. 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 Informatizacija poslovanja Poslovni prostori Drugo 2014 69,1 % 19,5 % 11,4 % 2013 77,2 % 17,9 % 4,9 % 25 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 8.2 INFORMACIJSKI IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ V letu 2014 je Banka nadaljevala z razvojem in uvajanjem projektov s ciljem brezpapirnega, elektronskega poslovanja in optimizacije poslovnih procesov, in sicer: ● z uporabo BPM-orodja je Banka vzpostavila podporo procesu odobravanja kreditov vsem segmentom komitentov ter podporo procesu mehke izterjave; s tem je omogočena tudi priprava dokumentov v elektronski obliki; ● s širjenjem obsega elektronskih dokumentov v okviru e-poslovalnice; s tem je bila dosežena možnost elektronskega poslovanja na vseh distribucijskih kanalih za vse komitente banke; ● z vzpostavitvijo tehnološke rešitve za vodenje splošnih in kreditnih map komitentov v elektronski obliki ter opremo poslovalnic s sodobnimi skenerji dokumentov, kar je omogočilo takojšen zajem in pretvorbo klasičnih dokumentov v elektronsko obliko, hkrati pa je avtomatizirana priprava določenih dokumentov. Ravno tako je omogočeno ‘on-line’ razpolaganje z dokumenti. V letu 2014 je Banka zaključila prenovo elektronskega poslovanja spletne in mobilne različice Banke IN za pravne osebe. Poleg fizičnih oseb so tako tudi pravne osebe deležne novih funkcionalnosti in naprednih pristopov v elektronskem poslovanju in v smeri brezpapirnega poslovanja. Banka je v letu 2014 razvila pilotsko različico Mobilna plačila, ki jo namerava implementirati v omejenem obsegu v januarju 2015. Gre za Banka IN »mobile wallet« inovativno rešitev na slovenskem trgu. Rešitev dopolnjuje obstoječe kartične rešitve ter omogoča izvajanje domačega plačilnega prometa na enostaven in transparenten način tako za ponudnika storitev kot uporabnika. Banka je v letu 2014 prenovila izvajanje zalednih opravil zakladniških poslov, s čimer je optimizirala procese in minimizirala operativna tveganja. Na področju plačilnega prometa ter e-računov je banka nadaljevala z B2B povezovanjem z večjimi podjetji in institucijami, s čimer je Banka zagotovila direkten in standarden način izmenjave podatkov, kar omogoča bolj optimalno in racionalno izvajanje poslovnih procesov tako Banke kot podjetij oz. institucij. Skladno z zakonskimi spremembami na področju e-poslovanja je Banka vzpostavila tehnološke rešitve za izdajo e-računov ter prejem sodnih sklepov in izvršb komitentov v elektronski obliki. Za zagotovitev skladnosti s predpis FATCA je Banka v sodelovanju z matično banko uvedla tehnološko podporo in implementirala procese, ki zagotavljajo evidentiranje, spremljanje in poročanje FATCA občutljivih podatkov. 26 Skladno s CRR in Basel 3 predpisi je Banka nadgradila tehnološko podporo za poročanje ALM-funkciji, ki omogoča pripravo novih poročil, vezano na likvidnostno, obrestno tveganje, pripravo LCR- in NSFR-poročil. V okviru IRB (FIRB) projekta je Banka nadaljevala z aktivnostmi na področju optimizacije kreditnih procesov, nadgradila tehnološko podporo za izračun interne bonitetne ocene ter nadaljevala s testnim obdobjem izračuna ratingov za velike komitente. Banka ja tudi nadaljevala z aktivnostmi, vezanimi na razvoj LGDmodelov ter aktivnostmi za povečanje kvalitete zavarovanj za potrebe zmanjševanja kapitalskih zahtev Banke. Organizirana je bila Služba validacije za potrebe spremljanja skladnosti poslovanja z Basel predpisi. Banka je v sodelovanju s matično banko vzpostavila tehnološko rešitev za izračun kapitalskih zahtev po Basel III in FIRB zahtevah. Z namenom obvladovanja poslovnih procesov in zmanjševanja tveganj je Banka nadgrajevala Sistem internih kontrol. Organizirala je Službo administrativnih kontrol naložb ter vzpostavila tehnološko podporo procesu kontrol. Tehnološka podpora za podporo prodaji (CRM) kot tudi centralno Podatkovno skladišče je bilo dopolnjeno z novimi vsebinami in s funkcionalnostmi z namenom zagotavljanja podatkovne celovitosti na dnevnem nivoju za različne potrebe Banke in zunanjih regulatorjev. Na področju tehnične infrastrukture ja Banka v letu 2014 v večini zaključila migracijo Microsoft Windows Server 2003 na MS Windows Server 2012 R2 ter zaključila z migracijo Linux operacijskega sistema in Jboss aplikacijskega strežnika na zadnjo objavljeno različico. Ob tem je Banka implementirala dodatne varnostne elemente z namenom znižati operativna tveganja. Prav tako je Banka prenovila IDP-sistem v WANomrežju. Rešitev Banki omogoča v prihodnje implementacijo še drugih varnostnih mehanizmov. Z vsemi zgoraj navedenimi aktivnostmi je Banka dosegla večjo učinkovitost poslovanja, optimizirala poslovne procese, dvignila kvaliteto poslovanja, zmanjševala različne vrste tveganj ter izpolnjevala zahteve skladnosti poslovanja, regulatorne zahteve in zahteve matične banke. Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 9. DEJAVNOSTI NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA BANKE KOPER V LETU 2014 Poslovanje v Banki temelji na spoštovanju in uveljavljanju načel Etičnega kodeksa v Banki Koper in skupini Intesa Sanpaolo, kateri Banka pripada. Banka obravnava Etični kodeks kot temelj, na katerem gradi svoje odnose s ključnimi deležniki, ter kot izhodišče pri preverjanju skladnosti svojega ravnanja s pomembnimi svetovnimi smernicami na področju trajnostnega razvoja. Tako je tudi v letu 2014 zabeležila nekaj pomembnih korakov, ki so in bodo pripomogli k odgovornemu ravnanju z okoljem, zaposlenimi, s komitenti ter z lokalno skupnostjo. Med bistvene vidike trajnostnega razvoja Banka šteje: upravljanje s tveganji, ki predvideva spremljanje in preprečevanje negativnih vplivov na družbeno in naravno okolje, ter tveganji, ki izhajajo iz kreditne dejavnosti, dostopnost finančnih sredstev, podporo gospodarstvu, zagotavljanje storitev z vrednostjo svojim komitentom, razvoj kadrov, spodbujanje zelene ekonomije, zmanjševanje neposrednih vplivov na okolje, odgovorno upravljanje z nabavno verigo, zagotavljanje kvalitete življenja znotraj Banke ter spodbujanje razvoja socialnega kapitala v krajih, kjer Banka posluje. Finančna dostopnost V kriznih časih je starejša populacija še posebej ranljiva ter posledično povprašuje po dodatnih finančnih sredstvih, pri čemer je ravno starost pogosta ovira za odobritev kredita. Tako je Banka tudi v letu 2014 nadaljevala z odobravanjem nenamenskih kreditov do 3.000 EUR z ročnostjo 36 mesecev ter skupaj odobrila 149 takih kreditov v skupni vrednosti 269.275 EUR. Med zelo pomembne segmente komitentov, ki zaradi narave panoge, v kateri poslujejo, ali pa zaradi posebnosti same faze razvoja, v kateri so, Banka prav tako uvršča kmetovalce ter mikro podjetja, ki potrebujejo zagonska sredstva, da lahko sploh zaženejo poslovanje. Mednje sodijo ‘start-up’ podjetja, mladi podjetniki, socialna podjetja, ipd. Banka je tako v letu 2014 kmetovalcem iz vse Slovenije odobrila 100 kreditov v skupni vrednosti 1,72 mio EUR ter skoraj 1 mio EUR mikro podjetjem na podlagi sodelovanja z Evropskim investicijskim skladom v okviru projekta European Progress Microfinance Facility Programme. Podpora gospodarstvu Podporo gospodarstvu Banka razume na več načinov. Financiranje naložbenih projektov in drugih potreb gospodarstva je zgolj en vidik. Zelo pomembno vlogo med podjetji Banka uveljavlja v obliki kompetentnega sogovornika in povezovalca pri malih in srednjevelikih podjetjih, s čimer krepi konkurenčne prednosti svojih komitentov. Temu segmentu je Banka odobrila 1,2 mio kreditov za nadaljnji razvoj in rast poslovanja ter dodatnih 7,5 mio EUR na podlagi sodelovanja s Slovenskim podjetniškim skladom, ki za odobrene kredite Banke izdaja garancije. Že nekaj let zapored pa Banka krepi odnose s svojimi komitenti tudi s spodbujanjem dialoga prek poslovnih zajtrkov, na katerih podjetja izražajo svoja pričakovanja do Banke ter prisluhnejo novostim, ki so zanimive tako za podjetja, ki poslujejo na domačem trgu, kot tudi za podjetja, ki so izrazito izvozno naravnana. Zagotavljanje storitev z vrednostjo svojim komitentom Leto 2014 je potekalo v znamenju prehoda poslovnih uporabnikov elektronskega bančništva na posodobljeno in učinkovitejšo platformo Banke IN, ki je v celoti prilagojena potrebam poslovnega segmenta. Obenem se je nadaljeval razvoj mobilnega bančništva za fizične osebe. V okviru projekta Posluh 100% je Banka spodbujala komitente k izražanju mnenj, pritožb in pohval ter novih predlogov za izboljšanje poslovanja. Tako so se redno izvajale telefonske in spletne ankete o zadovoljstvu komitentov (fizične in pravne osebe), katerih rezultati so pokazali očitno izboljšanje poslovanja Banke na več področjih v primerjavi s preteklimi leti. Pritožbe in predloge smo sprejemali tudi na za to posebej organiziranih mestih v naših poslovalnicah in na spletni strani Banke. Poslovne stranke pa smo vabili k dialogu prek naših poslovnih zajtrkov. Razvoj kadrov Usmerjeno izobraževanje je temelj razvoja zaposlenih v Banki. Delež sredstev, namenjenih izobraževanju, je v preteklem letu znašal 1,25 % celotnih stroškov Banke (brez stroškov dela). Skupaj je bilo realiziranih 20.791 ur izobraževanja, kar znaša povprečno 27,6 ure na zaposlenega . Največ pozornosti je Banka namenila usposabljanju iz informacijske varnosti, pripravam na uvedbo e-računov, izdelavi kreditnih predlogov ter zakonsko predpisanim usposabljanjem. Tako kot v preteklih letih je Banka tudi v letu 2014 skrbela za ozaveščanje vseh zaposlenih o pomenu preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter skladnosti celotnega poslovanja Banke. Eno pomembnejših področij izobraževanja so zagotovo praktične dvodnevne delavnice za komercialiste iz sektorjev poslovanja za malo gospodarstvo ter srednja in velika podjetja, v katerih je sodelovalo 85 udeležencev. Prav tako se je še naprej izvajal projekt razvoja perspektivnih kadrov, ki obsega razvoj vodstvenega kadra na eni strani ter usposabljanje vodij pri vnašanju sprememb s poudarkom na medosebnih odnosih. Spodbujanje zelene ekonomije Banka spodbuja razvoj zelene ekonomije tako, da sama tudi razvija storitve in oblikuje ponudbo, ki je namenjena bolj okoljsko ozaveščenim komitentom. Pred leti je trgu prvič ponudila tako imenovane zelene kredite za nakup elektronskih naprav in drugih izdelkov široke porabe, ki so okolju prijazni, za nakup električnih ali hibridnih osebnih vozil ali pa za energetsko obnovo stavb, gradnjo 27 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo nizkoenergijskih ali pasivni hiš ipd. Banka je tako v letu 2014 odobrila za nekaj več kot 460 tisoč evrov tovrstnih kreditov. V sodelovanju s Slovenskih ekološkim skladom, katerega glavno poslanstvo je zagotavljanje finančne in druge podpore za bivanjske naložbe, ki so okolju prijazne, je Banka posredovala pri najemu 751 kreditov v skupni vrednosti nekaj več kot 9 mio EUR. Zmanjševanje neposrednih vplivov na okolje Banka, ne samo da druge spodbuja k razmisleku in aktivnemu pristopu k varovanju okolja, temveč tudi sama vsako leto vztrajno prispeva k zmanjševanju neposrednih vplivov na okolje. Z dvema sončnima elektrarnama, ki ju je leta 2011 postavila na strehe centralne stavbe v Kopru in poslovne enote v Sežani, je od prvega zagona proizvedla in spravila v obtok že več kot 203 kWh električne energije ter tako prispevala k zmanjšanju emisij CO2 za več kot 142 ton. Sicer pa Banka vso električno energija pridobiva iz obnovljivih virov. Prav tako je tradicionalen papir v celoti zamenjala s certificiranim FSC-papirjem. Vse poslovalnice Banke so opremljene s koši za ločeno zbiranje odpadkov. Ob svetovnem dnevu okolja je Banka skupaj z Društvom Doves, ki izvaja mednarodno uveljavljen program Eko šola, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki, organizirala akcijo, v kateri je spodbujala svoje komitente, da namesto klasičnih transakcij na bančnih okencih svoje obveznosti opravijo elektronsko in brez uporabe papirja. Za vsako »zeleno« transakcijo je Banka namenila 0,10 EUR za širjenje poslanstva Eko šole. Na ta način je Banka v tednu, v katerem je bil okolju posvečen dan, zbrala 2.000 EUR. POSTOPNO ZMANJŠEVANJE PORABE VIROV PO LETIH Papir v kg El.energ. v MWh Voda v m3 2010 44.389 4.583 6.900 2011 41.826 4.376 6.476 2012 36.068 4.461 6.589 2013 33.095 4.177 6.358 2014 33.530 3.131 7.484 Zagotavljanje kvalitete življenja v Banki Kvaliteta življenja pomeni predvsem, kako kakovostno zaposleni preživijo svoj delovni čas in katere ugodnosti jim Banka omogoča zunaj delovnega okolja. Temelj vseh aktivnosti sta posluh in dialog z zaposlenimi. Banka je tako tudi v letu 2014, na podlagi izsledkov raziskave o organizacijski klimi, ki jo vsako leto izvaja skupaj z matično banko Intesa Sanpaolo, organizirala fokusno skupino, v 28 kateri so sodelovali sodelavci z različnih poslovnih funkcij, da bi pridobila čim širši spekter predlogov za krepitev delovnega vzdušja. Sledile so konkretne aktivnosti, in sicer je bilo organiziranih 7 večjih projektov ter 8 tekočih aktivnosti. Med odmevnejše sodijo ‘team building’ za vse zaposlene v obliki tematskega piknika za krepitev medsebojne povezanosti, projekt Moj otrok v pisarni, kjer je Banka istočasno v vseh svojih poslovalnicah odprla vrata otrokom vseh zaposlenih, da so tako pobliže spoznali delo svojih staršev. Za nove sodelavce pa tudi za nekaj dolgoletnih sodelavcev je bil organiziran Program spoznavanja področij in procesov banke. Komercialisti z vidnejšim prispevkom k uspehu Banke so bili nagrajeni s 3-dnevnim izletom v Torino, kjer so od blizu spoznali matično banko Inteso Sanpaolo. Za delavce Banke bila med letom organizirana tudi redna rekreacija za izboljšanje telesnega počutja, prav tako je bilo omogočenih 5 preventivnih zdravniških pregledov za nove zaposlene ter 4 redni pregledi za vodje. Spodbujanje razvoja socialnega kapitala Socialni kapital za Banko predstavlja stopnjo njene angažiranosti v družbenem življenju v okolju, kjer posluje. Banka temu delu svojega poslanstva od nekdaj namenja veliko pozornost, med drugim tudi v obliki sponzorstev in donacij. Pri sprejemanju sponzorskih zavez Banka stremi predvsem k uveljavljanju načel iz Etičnega kodeksa. Zelo velik poudarek Banka namenja vključevanju širših množic v dogodke, ki jih sama podpre. Eden takih dogodkov in najodmevnejši v letu 2014 je bil Banka Koper 1. istrski maraton, ki se je uveljavil kot tretji polnovredni maraton v Sloveniji. Več sredstev v primerjavi s preteklimi leti je Banka namenila tudi kulturnim dejavnostim. Najodmevnejši dogodek je bil koncert klasične glasbe pod vodstvom svetovno znanega dirigenta Riccarda Mutija v Ljubljani. Poleg tega smo ponovno podprli Orkesterkamp, poletno orkestrsko in komorno šolo za mlade glasbenike v Bovcu, po novem pa tudi Društvo prijateljev glasbe z namenom izobraževanja mladih o razsežnostih in pomenu klasične glasbe v vsakdanjem življenju. Banko je prepričala tudi strastna zavzetost mladega filmskega režiserja Gregorja Božiča, ki je hkrati velik ljubitelj starih avtohtonih sadnih dreves, in je tako podprla njegov projekt za ohranitev in zaščito raznovrstnih starih sadnih dreves iz Goriških brd. Malo manj kot 45% vseh sredstev za sponzorstva in donatorstva je bilo namenjenih za redno delovanje številnih športnih klubov in društev, 17 % za kulturne dejavnosti, 12 % za človekoljubne pobude ter 26 % za številne druge pobude iz vseh krajev, kjer Banka posluje in ki ohranjajo aktivno tamkajšnjo družbeno življenje. Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 10. INFORMACIJE ZA DELNIČARJE Osnovni kapital bančne skupine je razdeljen na 531.359 kosovnih delnic in znaša 22,2 mio EUR. Vsaka delnica ima enak delež in pripadajoči znesek v osnovnem kapitalu. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu se določa glede na število izdanih kosovnih delnic. Delnice Banke so v lasti 464 delničarjev. Uporaba čistega dobička poslovnegaleta in ugotovitev bilančnega dobička Banka je v skladu z zakonskim predpisom in s statutom Banke oblikovala zakonske rezerve v višini 5 % čistega dobička tekočega leta, kar znaša 0,3 mio EUR. Na dan 31. 12. 2014 tako Banka Koper izkazuje 12,6 mio EUR nerazporejenega čistega dobička. POSAMEZNE SESTAVINE KAPITALA IN NJIHOVE SPREMEMBE V LETU 2014 KAPITAL Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Lastni deleži Zadržani dobiček/izguba (vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta) Kapital manjšinskih delničarjev Skupaj kapital (zneski v tisoč EUR) STANJE 31.12.2014 STANJE 31.12.2013 22.173 22.173 7.499 7.499 12.331 3.476 225.739 225.341 (49) (49) 12.636 8.423 - - 280.329 266.863 29 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 11. POSLOVNA MREŽA Sedež banke Koper Podjetniški center za malo gospodarstvo Center za poslovanje s srednjimi in velikimi podjetji Poslovalnica za fizične osebe in mikro podjetja Poslovalnica za fizične osebe Seznam regij in podjetniških centrov – področje poslovanja z malim gospodarstvom: ZAHODNA REGIJA, Pristaniška ulica 14, Koper PODJETNIŠKI CENTRI: Koper, Pristaniška ulica 14, Koper Postojna, Tržaška cesta 1, Postojna Nova Gorica, Bevkov trg 2, Nova Gorica OSREDNJA REGIJA, Cigaletova 4, Ljubljana PODJETNIŠKI CENTRI: Ljubljana, Cigaletova 4, Ljubljana Novo mesto, Novi trg 5, Novo mesto Kranj, Likozarjeva 1, Kranj VZHODNA REGIJA, Vita Kraigherja 5, Maribor PODJETNIŠKI CENTRI: Maribor, Vita Kraigherja 5, Maribor Celje, Stanetova 31, Celje Murska sobota, Slovenska 27, Murska Sobota Slovenj Gradec, Podgorska cesta 2, Slovenj Gradec Banka na tujih trgih nima poslovno-organizacijskih enot. 30 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo Seznam poslovnih enot in poslovalnic – področje poslovanja z mikro gospodarstvom in fizičnimi osebami: PE KOPER, Pristaniška ulica 14, Koper PE LJUBLJANA, Slovenska 54, Ljubljana POSLOVALNICE: POSLOVALNICE: Koper, Pristaniška ulica 14, Koper Markovec, Beblerjeva 1, Koper Olmo, Pahorjeva 63/a, Koper Ankaran, Jadranska cesta 42, Ankaran Slovenska, Slovenska 52, Ljubljana Dunajska, Dunajska 107, Ljubljana Ljubljana Center, Cigaletova 4, Ljubljana Trzin, Planjava 4, Trzin Kamnik, Ljubljanska cesta 4a, Kamnik Logatec, Sončni log 1, Logatec Brdo, Tehnološki park 18, Ljubljana Grosuplje, Adamičeva 3/a, Grosuplje Kočevje, Trg zbora odposlancev 12, Kočevje PE IZOLA, Drevored 1. maja 5, Izola POSLOVALNICA: Izola, Drevored 1. maja 5, Izola PE LUCIJA, Obala 114/a, Lucija POSLOVALNICI: PE NOVO MESTO, Novi trg 5, Novo mesto Lucija, Obala 114/a, Lucija Piran, Tartinijev trg 12, Piran POSLOVALNICE: PE SEŽANA, Partizanska 50, Sežana POSLOVALNICE: Sežana, Partizanska 50, Sežana Komen, Komen 78, Komen Kozina, Istrska ulica 11, Kozina Divača, Ulica Albina Dujca 2, Divača PE POSTOJNA, Tržaška cesta 1, Postojna POSLOVALNICI: Postojna, Tržaška cesta 1, Postojna Pivka, Kolodvorska 14, Pivka Novo mesto, Novi trg 5, Novo mesto Trebnje, Stari trg 2/a, Trebnje Sevnica, Trg svobode 1, Sevnica Črnomelj, Ulica Otona Župančiča 2, Črnomelj Brežice, Cesta prvih borcev 24, Brežice PE KRANJ, Likozarjeva 1, Kranj POSLOVALNICE: Kranj, Likozarjeva 1, Kranj Radovljica, Kranjska cesta 18, Radovljica Jesenice, Delavska ulica 1, Jesenice Globus, Koroška cesta 4, Kranj PE MURSKA SOBOTA, Slovenska 27, Murska Sobota PE ILIRSKA BISTRICA, Bazoviška 18, Ilirska Bistrica POSLOVALNICA: POSLOVALNICE: Murska Sobota, Slovenska 27, Murska Sobota Ilirska Bistrica, Bazoviška 18, Ilirska Bistrica Trnovo, Gregorčičeva 22, Ilirska Bistrica Podgrad, Podgrad 96, Podgrad PE CELJE, Stanetova 31, Celje PE MARIBOR, Vita Kraigherja 5, Maribor POSLOVALNICE: Maribor, Vita Kraigherja 5, Maribor Ptuj, Slovenski trg 3, Ptuj Lenart, Partizanska cesta 1, Lenart Ormož, Kolodvorska cesta 1, Ormož Miklavž, Ptujska cesta 17, Miklavž na Dravskem polju Slovenska Bistrica, Ljubljanska ulica 16, Slovenska Bistrica POSLOVALNICE: Celje, Stanetova 31, Celje Velenje, Prešernova cesta 10, Velenje Žalec, Savinjska cesta 10, Žalec Šentjur, Drofenikova 15, Šentjur pri Celju PE SLOVENJ GRADEC, Podgorska cesta 2, Slovenj Gradec POSLOVALNICE: Slovenj Gradec, Podgorska cesta 2, Slovenj Gradec Radlje ob Dravi, Koroška cesta 61/a, Radlje ob Dravi Ravne na Koroškem, Prežihova ulica 3, Ravne na Koroškem PE NOVA GORICA, Bevkov trg 2, Nova Gorica POSLOVALNICE: Nova Gorica, Bevkov trg 2, Nova Gorica Idrija, Lapajnetova ulica 17, Idrija Tolmin, Trg maršala Tita 7, Tolmin Ajdovščina, Tovarniška 1/a, Ajdovščina 31 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 12. ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE KOPER POSLOVNA ENOTA T KOPER POSLOVNA ENOTA T LUCIJA Poslovalnica Koper Poslovalnica Lucija Poslovalnica Markovec Poslovalnica Piran POSLOVNA ENOTA T POSTOJNA POSLOVNA ENOTA T MARIBOR Poslovalnica Postojna Poslovalnica Maribor Poslovalnica Pivka Poslovalnica Ptuj Poslovalnica Olmo Poslovalnica Lenart Poslovalnica Ankaran Poslovalnica Ormož Poslovalnica Miklavž Poslovalnica Slovenska Bistrica POSLOVNA ENOTA T IZOLA POSLOVNA ENOTA T SEŽANA POSLOVNA ENOTA T ILIRSKA BISTRICA Poslovalnica Izola Poslovalnica Sežana Poslovalnica Ilirska Bistrica Poslovalnica Kozina Poslovalnica Tr T novo Poslovalnica Komen Poslovalnica Podgrad Poslovalnica Divača POSLOVNA MREŽA NA PODROČJU POSLOVANJA V Z MIKRO GOSPODARSTVOM IN FIZIČNIMI OSEBAMI POSLOVNA ENOTA T NOVA V GORICA POSLOVNA ENOTA T NOVO MESTO POSLOVNA ENOTA T MURSKA SOBOTA T POSLOVNA ENOTA T SLOVENJ GRADEC Poslovalnica Nova Gorica Poslovalnica Novo Mesto Poslovalnica Idrija Poslovalnica Tr T ebnje Poslovalnica Radlje ob Dravi Poslovalnica Tolmin T Poslovalnica Sevnica Poslovalnica Ravne na Koroškem Poslovalnica Ajdovščina Poslovalnica Črnomelj Poslovalnica Murska Sobota Poslovalnica Brežice POSLOVNA ENOTA T LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA T KRANJ POSLOVNA ENOTA T CELJE Poslovalnica Ljubljana Center Poslovalnica Kranj Poslovalnica Celje Poslovalnica Trzin T Poslovalnica Radovljica Poslovalnica Velenje V Poslovalnica Kamnik Poslovalnica Jesenice Poslovalnica Žalec Poslovalnica Logatec Poslovalnica Globus Poslovalnica Šentjur Poslovalnica Brdo Poslovalnica Grosuplje Poslovalnica Kočevje Poslovalnica Slovenska Poslovalnica Dunajska 32 Poslovalnice samo za fizične osebe Poslovalnica Slovenj Gradec Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo POSLOVNA MREŽA NA PODROČJU POSLOVANJA Z MALIM GOSPODARSTVOM ZAHODNA REGIJA OSREDNJA REGIJA VZHODNA REGIJA Podjetniški center Koper Podjetniški center Ljubljana Podjetniški center Maribor Podjetniški center Postojna Podjetniški center Kranj Podjetniški center Celje Podjetniški center Nova Gorica Podjetniški center Novo Mesto Podjetniški center Slovenj Gradec Podjetniški center Murska Sobota Bančna skupina Intesa Sanpaolo Banka Koper d. d. Finor Leasing d. o. o. 33 Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo 13. SHEMA NOTRANJE ORGANIZACIJE Pravna služba Sektor notranje revizije Služba skladnosti poslovanja Služba marketinga in korporativnega komuniciranja Sektor kadrovskih zadev in sekretariata UPRAVA PODROČJE GOSPODARSKIH DRUŽB IN KAPITALSKIH TRGOV PODROČJE POSLOVNE MREŽE Služba spremljanja komitentov Služba upravljanja odnosov s komitenti Služba sodobnih tržnih poti Sektor razvoja produktov Sektor poslovanja z mikro gosp. in FO Sektor poslovanja z malim gospodarstvom Poslovna mreža na področju poslovanja in mikro gosp. in FO 34 Poslovna mreža na področju poslovanja z malim gospodarstvom Služba skrbniško administrativne podpore Sektor poslovanja s srednjimi in velikimi družbami Sektor zakladništva Služba trgovanja Služba medbančnih odnosov Letno poročilo 2014 Poslovno poročilo PODROČJE UPRAVLJANJA TVEGANJ FINANČNO PODROČJE Služba upravljanja z bilanco Sektor planiranja in kontrolinga Sektor upravljanja tveganj Sektor analize naložb Služba skrbniškega bančništva Sektor računovodstva in usklajevanja Sektor kontrole in nadzora naložb Služba računovodstva Služba izterjave Služba analize naložb mikro in malemu gospodarstvu in FO Služba glavne knjige Služba administrativnih kontrol naložb Služba poročanja Služba validacije Služba analize naložb srednjim in velikim družbam PODROČJE PODPORE POSLOVANJU Sektor organizacije in poslovnih procesov Služba varnosti Projektna pisarna Služba splošnih poslov in nabave Sektor zalednega poslovanja Sektor informacijske tehnologije Služba plačilnega prometa in dokumentarnega poslovanja Služba razvoja programske opreme Služba vodenja aktivnih poslov Help Desk Služba tehničnega razvoja in podpore Služba vodenja pasivnih poslov in poravnave izvržb Služba vodenja poslov trgovanja Služba centralnega trezorja in upravljanja z gotovino 35 Računovodsko poročilo 2014 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA NA RAČUNOVODSKE IZKAZE 38 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 39 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo IZJAVA UPRAVE Uprava je na dan 23. 3. 2015 potrdila računovodske izkaze Banke in Skupine in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom za javno objavo. Izjava o odgovornosti poslovodstva Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila Banke in Skupine tako, da le-to predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja Banke in Skupine ter izidov njenega poslovanja za leto 2014. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi Banke in Skupine, skupaj s pojasnili, izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčne oblasti lahko kadar koli v roku 5 let po poteku leta, v katerem je bilo potrebno davek odmeriti, preverijo poslovanje Banke, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni z naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Koper, 23. 3. 2015 Član uprave Aleksander Milostnik Član uprave Mag. Mag a . Alek ag Aleksander le e san Lozej 40 Podpredsednik uprave Igor Kragelj Član uprave Rado G Grdina rdina Predsednik uprave Mag. Giancarlo Miranda Članica Uprave Irena Džaković Član Uprave Maurizio Marson Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo RAČUNOVODSKI IZKAZI 1. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (zneski v tisoč evrih) Pojasnilo V obdobju od 01. 01. do 31. 12. Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 Prihodki iz obresti 4 66.332 71.718 69.130 74.832 Odhodki za obresti 4 (20.982) (27.520) (21.388) (28.272) 45.350 44.198 47.742 46.560 1.114 1.079 514 232 Čiste obresti 2014 2013 Prihodki iz dividend 5 Prihodki iz opravnin 6 40.196 39.229 40.597 39.572 Odhodki za opravnine 6 (14.374) (15.103) (14.416) (15.151) 25.822 24.126 26.181 24.421 Čiste opravnine Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi IPI 7 2.623 (501) 2.623 (501) Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 8 273 2.289 273 2.289 131 107 131 107 9 215 (192) 215 (192) (129) (1.566) (114) (1.581) Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi IPI Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev, brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 10 21 20 56 51 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 11 69 105 1.714 1.221 Administrativni stroški 12 (39.029) (38.658) (40.170) (39.844) Amortizacija 13 (4.571) (4.503) (5.352) (5.014) (1.343) 165 (1.336) 155 (993) 545 (986) 542 Rezervacije: - rezervacije za obveznosti in stroške 14 - rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 14 (350) (380) (350) (387) Oslabitve 15 (22.933) (24.031) (24.266) (24.930) 7.613 2.638 8.211 2.974 (986) (115) (1.141) (276) Čisti dobiček poslovnega leta 6.627 2.523 7.070 2.698 Lastnikov obvladujoče banke 6.627 2.523 7.070 2.698 - - - - 6.627 2.523 7.070 2.698 12,49 4,76 13,33 5,09 Dobiček iz poslovanja Davek iz dohodka pravnih oseb 16 Manjšinskih lastnikov Dobiček na delnico (v EUR na delnico) 17 Pojasnila na straneh od 46 do 112 so sestavni del računovodskih izkazov. 41 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 2. IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 6.627 2.523 7.070 2.698 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI 8.855 (5.312) 8.855 (5.312) POSTAVKE, KI BODO LAHKO POZNEJE PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID 8.855 (5.312) 8.855 (5.312) Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 10.669 (6.400) 10.669 (6.400) - dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja 6.145 (8.690) 6.145 (8.690) - prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid 4.524 2.290 4.524 2.290 (1.814) 1.088 (1.814) 1.088 15.482 (2.789) 15.925 (2.614) 15.482 (2.789) 15.925 (2.614) - - - - Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki bodo pozneje lahko prerazvrščene v poslovni izid VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI a) lastnikov obvladujoče banke b) manjšinskih lastnikov 3. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA (zneski v tisoč evrih) Pojasnilo Na dan 31. decembra Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 107.468 37.437 107.468 37.437 110 363 110 363 20 110 363 110 363 267 389 267 389 21 297.357 305.578 297.357 305.578 1.936.681 SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 19 Finančna sredstva, namenjena trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: 1.849.746 1.917.226 1.839.581 - bankam 22 233.857 172.406 233.857 172.406 - strankam, ki niso banke 23 1.595.841 1.724.055 1.592.121 1.749.235 15.040 24 20.048 20.765 13.603 Dobro ime - druga finančna sredstva 25 - - 905 905 Opredmetena osnovna sredstva 26 22.263 23.745 24.655 25.420 Naložbene nepremičnine 27 1.261 1.283 13.813 8.074 Neopredmetena dolgoročna sredstva 28 4.365 4.585 4.447 4.661 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb 29 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb: - terjatve za davek - odložene terjatve za davke Druga sredstva 38 30 Skupaj sredstva 3.688 3.688 - - 1.312 4.357 2.304 5.110 - 1.331 - 1.331 1.312 3.026 2.304 3.779 869 1.225 14.252 14.358 2.288.706 2.299.876 2.305.159 2.338.976 OBVEZNOSTI Finančne obveznosti, namenjene trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančni instrumenti, namenjeni varovanju 148 613 148 613 20 148 613 148 613 20 38 328 38 328 1.994.009 2.018.838 2.007.278 2.055.319 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: - vloge bank in centralnih bank 31 22.531 20.252 22.531 20.252 - vloge strank, ki niso banke 32 1.796.653 1.676.504 1.796.646 1.676.485 - prejeti krediti bank in centralnih bank 33 152.728 293.804 165.732 329.819 - prejeti krediti drugih strank 34 2.216 4.372 2.216 4.372 - druge finančne obveznosti 35 19.881 23.906 20.153 24.391 11.084 Rezervacije: 12.125 11.005 12.158 - rezervacije za obveznosti in stroške 36 8.458 7.564 8.436 7.549 - rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 37 3.667 3.441 3.722 3.535 419 - 460 8 419 - 460 8 1.639 2.229 2.020 2.475 2.008.378 2.033.013 2.022.102 2.069.827 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb - obveznosti za davek Druge obveznosti Skupaj obveznosti KAPITAL 42 39 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo (zneski v tisoč evrih) Pojasnilo Na dan 31. decembra Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 22.173 22.173 22.173 22.173 7.499 Osnovni kapital 40 Kapitalske rezerve 40 7.499 7.499 7.499 Presežek iz prevrednotenja 41 12.331 3.476 12.331 3.476 Rezerve iz dobička 42 226.069 225.341 226.598 225.341 Lastni deleži 40 (49) (49) (49) (49) Zadržani dobiček/izguba (vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta) 42 12.305 8.423 14.505 10.709 280.328 266.863 283.057 269.149 2.288.706 2.299.876 2.305.159 2.338.976 Skupaj kapital Skupaj obveznosti in kapital Pojasnila na straneh od 46 do 112 so sestavni del računovodskih izkazov. 4. IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA – NEKONSOLIDIRAN (zneski v tisoč evrih) Leto 2014 Pojasnilo ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU Zadržani dobiček/ izguba (vključno s čistim dobičkom/ izgubo Rezerve iz poslovnega dobička leta) Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja 22.173 7.499 3.476 225.341 Lastni deleži (odbitna postavka kapitala) Skupaj kapital 8.423 (49) 266.863 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 41 - - 8.855 - 6.627 - 15.482 Izplačilo (obračun) dividend 42 - - - - (2.017) - (2.017) Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 42 KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA - - - 728 (728) - - 22.173 7.499 12.331 226.069 12.305 (49) 280.328 - - - - 6.296 - 6.296 (zneski v tisoč evrih) Leto 2013 Pojasnilo ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU Zadržani dobiček/ izguba (vključno s čistim dobičkom/ izgubo Rezerve iz poslovnega dobička leta) Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja 22.173 7.499 8.788 225.209 Lastni deleži (odbitna postavka kapitala) Skupaj kapital 12.835 (49) 276.455 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 41 - - (5.312) - 2.523 - (2.789) Izplačilo (obračun) dividend 42 - - - - (6.821) - (6.821) Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 42 - - - 132 (132) - - Drugo - prenos zastaranih dividend v zadržani dobiček KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA - - - - 18 - 18 22.173 7.499 3.476 225.341 8.423 (49) 266.863 - - - - 2.415 - 2.415 * Zadržani dobiček v višini 6.009 tisoč EUR izvira iz ugotovljenih razlik ob prehodu iz lokalnih računovodskih standardov na mednarodne standarde računovodskega poročanja. Uprava Banke je tedaj sprejela sklep, da ta dobiček ni predmet razdelitve med delničarje. Pojasnila na straneh od 46 do 112 so sestavni del računovodskih izkazov. 43 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 5. IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA – KONSOLIDIRAN (zneski v tisoč evrih) Leto 2014 Pojasnilo ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja 22.173 7.499 3.476 225.341 Skupaj kapital (49) 269.149 - 7.070 - 15.925 15.925 - (2.017) - (2.017) (2.017) - 728 (728) - - - - - 529 (529) - - - 7.499 12.331 226.598 14.505 (49) 283.057 283.057 41 - - 8.855 Izplačilo (obračun) dividend 42 - - - Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 42 - - 22.173 KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU Lastni deleži Kapital (odbitna lastnikov postavka obvladujoče kapitala) banke 10.709 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Drugo - prenos zadržanega dobička Finorja v zakonske rezerve Zadržani dobiček/ izguba (vključno s čistim dobičkom/ izgubo Rezerve iz poslovnega dobička leta) 269.149 (zneski v tisoč evrih) Leto 2013 Pojasnilo ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU Zadržani dobiček/ izguba (vključno s čistim dobičkom/ izgubo Rezerve iz poslovnega dobička leta) Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja 22.173 7.499 8.788 225.209 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 41 - - (5.312) Izplačilo (obračun) dividend 42 - - - Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 42 Lastni deleži Kapital lastnikov (odbitna postavka obvladujoče kapitala) banke Skupaj kapital 14.946 (49) 278.566 278.566 - 2.698 - (2.614) (2.614) - (6.821) - (6.821) (6.821) - - - 132 (132) - - - Drugo - prenos zastaranih dividend v zadržani dobiček - - - - 18 - 18 18 KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU 22.173 7.499 3.476 225.341 10.709 (49) 269.149 269.149 * Zadržani dobiček v višini 6.009 tisoč EUR izvira iz ugotovljenih razlik ob prehodu iz lokalnih računovodskih standardov na mednarodne standarde računovodskega poročanja. Uprava Banke je tedaj sprejela sklep, da ta dobiček ni predmet razdelitve med delničarje. Pojasnila na straneh od 46 do 112 so sestavni del računovodskih izkazov. 44 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 6. IZKAZ DENARNIH TOKOV (zneski v tisoč evrih) Na dan 31. decembra Banka Koper Pojasnilo Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 7.613 2.638 8.211 2.974 Amortizacija 13 4.571 4.502 5.352 5.012 Oslabitve/(odprava oslabitve) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 15 8.537 3.279 8.537 3.279 Oslabitve/(odprava oslabitve) kreditov 14.395 20.752 15.628 20.331 Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik 6.736 (2.526) 6.721 (2.511) (21) (20) (56) (51) Neto (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin Nerealizirani (dobički)/izgube iz finančnih sredstev, ki so merjena po pošteni vrednosti in so sestavni del denarnih ustreznikov Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo - - - - 1.343 906 1.336 909 Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 43.174 29.531 45.729 29.943 (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov): 50.514 124.155 71.705 145.057 253 (653) 253 (653) Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 122 (107) 122 (107) Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (4.437) (7.889) (4.437) (7.889) Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov 54.221 134.131 74.156 155.105 355 (1.327) 1.611 (1.399) (26.595) (6.024) (49.305) (26.045) Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti: Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti Denarni tokovi pri poslovanju (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (465) 429 (465) 429 (24.829) (8.727) (47.840) (28.824) (1.245) (290) (1.245) (290) (1.011) 3.519 (710) 3.595 67.093 147.662 68.129 148.955 597 1.350 237 1.007 67.690 149.012 68.366 149.962 Prejemki pri naložbenju 25 22 164 217 Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 25 22 164 217 (1.136) (1.186) (2.563) (2.327) 1.136 (1.178) (2.563) (2.319) - (8) - (8) (1.111) (1.164) (2.399) (2.110) Neto denarni tokovi pri poslovanju DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Izdatki pri naložbenju Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev Neto denarni tokovi pri naložbenju DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Prejemki pri financiranju Izdatki pri financiranju Plačane dividende Neto denarni tokovi pri financiranju Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov - - - - (2.017) (6.834) (1.417) (6.834) (2.017) (6.834) (1.417) (6.834) (2.017) (6.834) (1.417) (6.834) 6.605 (4.092) 6.605 (4.092) 64.562 141.014 64.550 141.018 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 44 194.745 57.823 194.764 57.838 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 44 265.912 194.745 265.919 194.764 (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Denarni tokovi iz obresti in dividend Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 Plačane obresti (22.853) (26.367) (23.259) (27.119) Prejete obresti 66.960 72.221 69.758 75.335 1.114 1.079 514 232 Prejete dividende Denarni tokovi iz obresti in dividend so predmet postavke čisti poslovni izid pred obdavčitvijo. Na dan 31. 12. 2014 Banka in Skupina nista imeli na razpolago za prihodnje poslovne operacije in poravnavo obveznosti najetih nečrpanih prejetih posojil (2013: 200.000 tisoč EUR). Pojasnila na straneh od 46 do 112 so sestavni del računovodskih izkazov. 45 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 1. OSNOVNI PODATKI Banka Koper d.d. (v nadaljevanju Banka) je univerzalna banka in ponuja celoten spekter bančnih storitev, kot so: komercialno bančništvo, investicijsko bančništvo, skrbniško bančništvo, poslovanje s prebivalstvom in mednarodno poslovanje. Poleg tega od leta 2004 zaokrožuje ponudbo finančnih storitev s ponudbo finančnega in poslovnega leasinga prek odvisne družbe Finor leasing d.o.o., v kateri ima 100 % delež. Banka je delniška družba s sedežem v Kopru, Pristaniška ulica 14. Finor leasing je družba z omejeno odgovornostjo, z osnovnim kapitalom 2.045 tisoč evrov in sedežem v Kopru, Pristaniška ulica 14. Konec februarja 2007 je Banka postala lastnica 75 % deleža v družbi Centurion finančne storitve d.o.o. Ljubljana Finančne storitve d.o.o., z osnovnim kapitalom 1.648 tisoč evrov in sedežem v Ljubljani, Slovenčeva ulica 24. V juniju 2009 se je družba Centurion finančne storitve d.o.o. Ljubljana Finančne storitve d.o.o. preimenovala v ISP Card d.o.o., Ljubljana. Dne 1. 8. 2009 je Banka na pobudo matične banke izločila iz svojega poslovanja procesiranje plačilnih kartic in s tem v zvezi prenesla na družbo ISP Card d.o.o., Ljubljana ustrezni del opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, ustrezni del pogodbenih obveznosti in zaposlenih. Poštena vrednost prenesenih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev je predstavljala dokapitalizacijo družbe ISP Card d.o.o. s strani Banke Koper. Na dan 31. 12. 2009 je znašal delež Banke Koper v družbi v ISP Card d.o.o., Ljubljana 92,67 %. V skladu s pobudo matične banke je v marcu 2010 Banka Koper prodala naložbo v ISP Card d.o.o. Ljubljana družbi ISP Card Zagreb. Od leta 2002 je Banka Koper del bančne skupine Sanpaolo IMI, ene večjih bančnih skupin v Italiji. Na dan 1. 1. 2007 je bančno skupino Sanpaolo IMI prevzela Banca Intesa. Tako je nastala nova bančna skupina z imenom Intesa Sanpaolo, ki je tudi krovna banka navedene skupine. Banka Koper je v njeni neposredni lasti. Intesa Sanpaolo ima glavni sedež v Torinu (Italija), Piazza San Carlo 166, in sekundarni sedež v Milanu (Italija), Via Monte di Pietá 8. Banka Koper ima status pomembne podrejene banke, zato mora izpolnjevati obveznosti razkritij iz 3. in 4. točke 207. člena Zakona o bančništvu oz. 12. in 13. člena Sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic in 23. c in d člena iz Sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic, in sicer na konsolidirani podlagi. Navedeni členi zahtevajo razkritja o kapitalu in notranjem kapitalu, informacije o pomembnih poslovnih stikih ter informacije o upoštevanju predpisov in drugih pravil glede ukrepov za ugotavljanje in preprečevanje nasprotij interesov pri članih vodenja in nadzora podrejenih finančnih družb s sedežem zunaj Republike Slovenije. Banka mora v skladu z ZGD pripraviti računovodske izkaze na posamični in konsolidirani osnovi. Za datum potrditve računovodskih izkazov s strani Uprave se šteje datum Izjave Uprave, ki je v Letnem poročilu pred računovodskimi izkazi. 2. POMEMBNEJŠE RAČUNOVODSKE USMERITVE Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi računovodskih izkazov Banke in Skupine, so predstavljene v nadaljevanju. . 2.1 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Predstavitev računovodskih izkazov Nekonsolidirani in konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU. Uporabljene metode vrednotenja pri pripravi računovodskih izkazov Nekonsolidirani in konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni na osnovi modela nabavne vrednosti in so ustrezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, finančnih sredstev in obveznosti, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, ter izvedenih finančnih instrumentov po pošteni vrednosti. Uporaba pomembnih računovodskih ocen in predpostavk Pri pripravi nekonsolidiranih in konsolidiranih računovodskih izkazih v skladu z MSRP, ki jih je sprejela EU, je potrebno uporabiti ocene in predpostavke, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti ter na razkritja potencialnih 46 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo sredstev in obveznosti na poročevalski datum ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Čeprav so uporabljene ocene zasnovane na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. Uporaba pomembnejših računovodskih ocen in predpostavk se nanaša na: ● oslabitev posojil in terjatev, ● poštene vrednosti finančnih instrumentov, ● oslabitev lastniških instrumentov, razpoložljivi za prodajo. Dodatna razkritja so prikazana v poglavju 2.14 Oslabitev finančnih sredstev in 3.3 Kreditno tveganje. Pri pripravi Letnega poročila za leto 2014, glede na leto 2013, Banka oziroma Skupina ni spremenila računovodskih usmeritev. Seznam novih in še neveljavnih EU MSRP standardov, izjav in sprememb veljavnih standardov (na dan 22. januar 2015), v zvezi z razkritji v računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z MSRP, kot jih je sprejela Evropska Unija (EU), za letno računovodsko poročanje in poslovno leto, ki se je končalo 31. Decembra 2014. Standardi, pojasnila in spremembe objavljenih standardov, ki še niso veljavni Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso veljavni in se med pripravo letnih računovodskih izkazov na dan 31. december 2014 niso upoštevali: [IAS 8.30 (a)]: Standard/Pojasnilo [MRS 8.31 (a), 8.31(c)] Narava prihajajočih sprememb računovodske usmeritve [MRS 8.31 (b)] Vpliv na računovodske izkaze [MRS 8.31 (e)] Dopolnila k MRS 19 – Zaslužki zaposlencev: Prispevki zaposlenih (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 2. 2015. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.) Spremembe so pomembne zgolj za programe z določenimi zaslužki oziroma izpolnjevanje zahtev, ki se nanašajo na prispevke zaposlenih ali tretjih oseb. Skupina predvideva, da dopolnilo ne bo vplivalo na računovodske izkaze, saj nima programov z določenimi zaslužki, ki se nanašajo na zaposlene ali tretje osebe. Gre za prispevke, ki: • jih določajo formalne določbe programa; • so povezani z opravljeno storitvijo in • so neodvisni od števila let delovne dobe. V primeru, da so ta merila izpolnjena, jih lahko (ni pa nujno) družba upošteva kot zmanjšanje stroškov službovanja v obdobju, ko je bila zadevna storitev opravljena. OPMSRP 21 Dajatve (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 17. 6. 2014. Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.) Pojasnilo daje smernice k opredelitvi obvezujočega dogodka, na podlagi katerega nastane obveznost, ter določitvi časovnega okvirja za pripoznanje obveznosti plačila dajatve. V skladu s pojasnilom je obvezujoči dogodek tisti, ki sproži plačilo dajatve, kot je opredeljen z zakonodajo, obveznost plačila dajatve pa se pripozna ob nastanku tega dogodka. Obveznost plačila dajatve se pripozna postopoma, če obvezujoči dogodek nastopi v določenem časovnem obdobju. Če je obvezujoči dogodek doseganje najnižjega praga dejavnosti (kot so: najnižji znesek ustvarjenih prihodkov ali prodaje ali proizvedenih outputov), se ustrezna obveznost pripozna, ko je dosežen ta najnižji prag dejavnosti. Pojasnilo nadalje določa, da družba nima posredne obveze plačati dajatve, ki se sproži s poslovanjem v prihodnjem obdobju, če mora zaradi gospodarskih razlogov nadaljevati poslovanje v navedenem prihodnjem obdobju. Skupina predvideva, da pojasnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na računovodske izkaze, saj ne zahteva spremembe računovodskih usmeritev glede dajatev. MSRP 3 Poslovne združitve Dopolnilo k MSRP 3 Poslovne združitve (posledično vključujejo spremembe ostalih standardov) pojasnjuje, ko gre pri finančnem instrumentu za pogojno nadomestilo; v tem primeru se skladno z MRS 32 instrument razvrsti kot obveznost ali kapital. Nadalje dopolnilo pojasnjuje, da je pogojno nadomestilo, razvrščeno kot sredstvo ali obveznost, potrebno na dan poročanja meriti po pošteni vrednosti. Skupina predvideva, da dopolnilo ne bo vplivalo na računovodske izkaze. Banka in Skupina pregledujeta vpliv še neobveznih standardov in pojasnil in v tem trenutku še nista ocenili vpliva novih zahtev. Banka in Skupina bosta uporabili nove standarde in pojasnila v skladu z zahtevami le-teh v primeru, da jih EU sprejme. 47 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 2.2 KONSOLIDACIJA Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni iz računovodskih izkazov Banke in njenih odvisnih družb na dan 31. 12. 2014. Za vse odvisne družbe se uporablja metoda popolne konsolidacije od dne, ko skupina obvladuje odvisno družbo. Iz skupine so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv matične banke ali družbe v skupini. Računovodski izkazi družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi matične banke, z uporabo istih računovodskih usmeritev. Ob pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločeni vsi posli, stanja in nerealizirani dobički in izgube, ki so posledica notranjih poslov znotraj skupine, in dividende med povezanimi družbami. Izguba odvisne družbe se pripiše neobvladujočemu deležu tudi v primeru, če je posledica tega primanjkljaj. Sprememba v lastniškem deležu odvisne družbe, pri kateri ne pride do izgube vpliva, se obračuna v kapitalu. Ob izgubi vpliva v odvisni družbi mora Skupina: ● odpraviti pripoznanje sredstev (vključno z dobrim imenom) in obveznosti odvisne družbe, ● odpraviti pripoznanje knjigovodske vrednosti vseh neobvladujočih deležev, ● odpraviti celotni znesek tečajnih razlik, ki so bile pripoznane v kapitalu, ● pripoznati pošteno vrednost prejetega nadomestila, ● pripoznati pošteno vrednost vseh preostalih naložb, ● pripoznati vse presežke ali primanjkljaje v izkazu poslovnega izida, ● ustrezno prerazvrstiti delež matične družbe v postavkah, ki so bile predhodno pripoznane v drugem vseobsegajočem dobičku, v izkaz poslovnega izida ali zadržani dobiček. 2.3 POROČANJE PO POSLOVNIH ODSEKIH Ker Banka ni izdala dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev in njene delnice ne kotirajo na borzi, poročanje po poslovnih odsekih ni potrebno. 2.4 PREVEDBA TUJIH VALUT Funkcijska in predstavitvena valuta Postavke, prikazane v računovodskih izkazih posameznih družb članic Skupine, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, v katerem družba posluje. Vse članice skupine, ki so vključene v konsolidacijo, uporabijo Evro kot funkcijsko valuto. Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so predstavitvena valuta Skupine od 1. 1. 2007. Prevedba poslovnih dogodkov in postavk Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi takšnih transakcij in pri prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški vrednostni papirji, razvrščeni v skupino finančnih instrumentov, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se prikažejo kot del dobička oziroma izgube iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri lastniških vrednostnih papirjih, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se prikažejo v prevrednotovalnem popravku kapitala, skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti. Prihodki in odhodki v tuji valuti so preračunani v evrsko protivrednost po tečaju na datum transakcije. Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupo-prodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki neto dobički in izgube iz trgovanja s tujo valuto. 2.5 NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE IN DOBRO IME V posamičnih računovodskih izkazih Banka vlaganja v odvisne družbe vrednoti in pripozna po nabavni vrednosti, ki je poštena vrednost danega sredstva, po izdanih kapitalskih instrumentih in nastalih ali prevzetih obveznostih na dan menjave, povečani za neposredne stroške nabave. V konsolidiranih računovodskih izkazih se poslovne združitve obračunajo z uporabo prevzemne metode. Stroški v zvezi s prevzemom se določijo v skupni višini nadomestila po pošteni vrednosti na dan prevzema, povečani za znesek vseh neobvladujočih deležev v prevzeti družbi. Za vsako poslovno združitev mora prevzemna družba izmeriti višino neobvladujočega deleža v prevzeti družbi, bodisi po pošteni vrednosti bodisi po sorazmernem delu opredeljivih čistih sredstev prevzete družbe. Prevzemna družba pripozna stroške, povezane s prevzemom med odhodki, v postavki splošni administrativni stroški. Ob prevzemu Skupina oceni, ali je razporeditev pridobljenih finančnih sredstev in prevzetih obveznosti skladna s pogodbenimi določili, z gospodarskim položajem in s pomembnimi okoliščinami na datum prevzema. Poleg tega mora prevzeta družba ločiti vstavljene izpeljane instrumente od gostiteljske pogodbe. 48 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Pri poslovni združitvi, izvedeni na več stopnjah, se poštena vrednost prejšnjega prevzemnikovega deleža v lastniškem kapitalu prevzete družbe ponovno izmeri na pošteno vrednost na datum prevzema skozi izkaz poslovnega izida. Znesek pogojnega nadomestila, ki bo predvidoma preneseno na prevzemno družbo, se pripozna po pošteni vrednosti na datum prevzema. Kasnejše spremembe poštene vrednosti pogojnega nadomestila, ki se šteje za sredstvo ali obveznost, se po MRS 39 pripoznajo bodisi v izkazu poslovnega izida bodisi kot sprememba drugega vseobsegajočega dobička. Če se pogojno nadomestilo pripozna v kapitalu, se ne sme ponovno izmeriti, vse dokler ni poračunano s kapitalom. Dobro ime se pri prvotnem merjenju pripozna po nabavni vrednosti, ki je presežek skupnega zneska prenesenega nadomestila in pripoznanega zneska neobvladujočega deleža nad zneskom opredeljivih pridobljenih sredstev in prevzetih obveznosti. Če je nadomestilo nižje od poštene vrednosti čistih sredstev prevzete odvisne družbe, se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida. Po prvotnem pripoznanju se dobro ime izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano izgubo iz oslabitve. Zaradi preizkusa dobrega imena zaradi oslabitve se od dneva prevzema dobro ime, pridobljeno pri poslovni združitvi, razporedi na vsako denar ustvarjajočo enoto skupine, za katero se pričakuje, da bodo k njej pritekale koristi od poslovne združitve, ne glede na to, ali so druga sredstva in obveznosti prevzete družbe dodeljeni tem enotam. Kadar je dobro ime del denar ustvarjajoče enote in se del poslovanja le-te odtuji, se pri določanju dobička in izgube ob odtujitvi poslovanja dobro ime, ki je povezano s to enoto, pripozna v knjigovodski vrednosti poslovanja odtujene enote. Dobro ime, ki je odsvojeno v teh okoliščinah, se meri na osnovi relativne vrednosti odtujene dejavnosti ali dela denar ustvarjajoče enote, ki jo Skupina obdrži. 2.6 POVEZANE OSEBE Za potrebe računovodskih izkazov povezane stranke vključujejo vsa podjetja, ki neposredno ali posredno, prek enega ali več posrednikov, nadzirajo ali so pod nadzorom ali pod skupnim nadzorom z banko, ki poroča (sem sodijo: matična podjetja, odvisna podjetja in partnerska podjetja), pridružena podjetja, vodilni direktorji in direktorji bank in podjetij, v katerih vodilni direktorji in direktorji banke lahko izvajajo pomemben vpliv (udeležba pri odločanju o finančni in poslovni politiki podjetja). 2.7 FINANČNA SREDSTVA Razvrščanje a) Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida Ta kategorija se razdeli na dve skupini: finančni instrumenti v posesti za trgovanje in finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida. Finančni instrument se ob pridobitvi razvrsti v to skupino, če je bil pridobljen izključno z namenom nadaljnje prodaje v kratkem času ali če se je za takšno klasifikacijo odločilo poslovodstvo. Izvedeni finančni instrumenti so razvrščeni v skupino finančnih instrumentov v posesti za trgovanje. b) Posojila in terjatve Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, razen: a) tistih, ki jih družba namerava prodati takoj ali kmalu, tistih, ki so razvrščeni med instrumente, namenjene trgovanju, in tistih, ki jih družba ob začetnem pripoznavanju meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida; b) tistih, ki jih družba ob začetnem pripoznavanju opredeli kot razpoložljiva za prodajo; c) tistih, katerih lastnik mogoče ne bo nadomestil skoraj vse svoje začetne naložbe iz drugih razlogov, razen znižanja kreditne bonitete. c) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, za katere Banka oziroma Skupina zagotavlja namen in sposobnost posedovati jih do zapadlosti. d) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so finančni instrumenti, ki niso derivativi, ki niso krediti in druge terjatve, ki niso finančni instrumenti v posesti do zapadlosti oziroma finančni instrumenti, vrednoteni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Začetno pripoznavanje in merjenje a) Datum pripoznanja Običajni pristop nakupov in prodaje: Nakupi in prodaje finančnih instrumentov po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida finančnih sredstev v posesti do zapadlosti ter finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila se pripoznajo, ko se strankam zagotovijo denarna sredstva. 49 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo b) »Profit prvega dne« Ko je cena transakcije na neaktivnem trgu za isti instrument bistveno drugačna od poštene vrednosti na drugem pomembnem primerljivem trgu ali če je cena transakcije bistveno drugačna od cene, ki temelji na modelu vrednotenja, ki upošteva predpostavke iz aktivnega trga, Banka oziroma Skupina takoj pripozna razliko med ceno transakcije in pošteno vrednostjo v izkazu uspeha v postavki čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju »kot profit prvega dne«. V primeru, ko cena na trgu ni relevantna, se razlika med ceno transakcije in modelom vrednotenja pripozna v izkazu uspeha šele tedaj, ko trg postane pomemben, ali takrat, ko se instrument odtuji. c) Vrednost začetnega pripoznanja in nadaljnje merjenje Finančna sredstva, razen finančnih instrumentov po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške. Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube se pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti, pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se dobički in izgube iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti prikažejo v drugem vseobsegajočem donosu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida, ko je sredstvo prodano ali oslabljeno. Kakor koli pa se pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, obresti, izračunane na osnovi metode efektivnih obresti, ter čisti dobički in izgube v tuji valuti pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida. Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, pa se pripoznajo v izkazu poslovnega izida takrat, kadar ima Banka oziroma Skupina pravico do prejema plačila dividende. Posojila in finančna sredstva v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti. Restrukturirani krediti Če stranka ni zmožna odplačevati dolga pod prvotno dogovorjenimi pogoji, Banka oziroma Skupina, kjer je mogoče, zaradi dolgotrajnih postopkov in visokih sodnih stroškov stremi k restrukturiranju kreditov, in sicer donosnih in nedonosnih kreditov (težavnih terjatev in terjatev v zamudi) z zamudami nad 90 dni namesto unovčenja zavarovanj. Banka restrukturira terjatve s sprejemom ene ali več aktivnosti: podaljševanjem rokov vračila in/ali zniževanjem obrestne mere in/ali delnim odpisom in/ali konverzijo terjatev in/ali, ko se restrukturiranje nanaša na donosne kredite in je izvedeno v okviru poola bank. Ko so enkrat spremenjeni pogoji osnovne pogodbe dogovorjeni in aneksi podpisani, kredit ni več zapadel, vendar pa kredit v primeru nedonosnih izpostavljenosti ostane razvrščen kot nedonosna izpostavljenost najmanj 1 leto, šele nato lahko postane ta izpostavljenost donosna, vendar je v opazovanju še najmanj 2 leti, ko se redno spremljajo možnosti odplačila kreditov po novih pogojih. Odprava pripoznanja Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje kriterije za odpravo pripoznanja. Finančno sredstvo (ali del finančnega sredstva ali del skupine podobnih finančnih sredstev) se odpravi, če: ● pravice do prejemanja denarnih tokov iz sredstva zapadejo ali ● je Banka oziroma Skupina prenesla svoje pravice do prejema denarnih tokov iz sredstva ali prevzela obveznost za plačilo prejetih denarnih tokov v celoti in brez zamud tretji osebi na podlagi odstopnega dogovora ali - je Banka oziroma Skupina prenesla vsa tveganja in koristi iz sredstva ali - Banka oziroma Skupina ni prenesla tvegaj in koristi iz sredstva, vendar je prenesla nadzor nad sredstvom. Ko je Banka oziroma Skupina prenesla svoje pravice do prejema denarnih tokov iz sredstva ali je pogodbeno odstopila te pravice tretji osebi, vendar ni prenesla in niti ni zadržala skoraj vseh tveganj in koristi lastništva prenesenega sredstva, ohranila pa je obvladovanje prenesenega sredstva, še naprej pripoznava preneseno sredstvo v obsegu svoje nadaljnje udeležbe. Nadaljujoča se vpletenost podjetja prevzame tako obliko poroštva za preneseno sredstvo, ki je pripoznano kot nižja vrednost med nabavno vrednostjo sredstva in največje vrednosti prejetega nadomestila, ki bi ga podjetje morda moralo vrniti (znesek poroštva). Finančna obveznost je odpravljena iz izkaza finančnega položaja le takrat, kadar je izbrisana, to je, če je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Zamenjava obstoječe finančne obveznosti istega kreditodajalca za novo obveznost z bistveno drugačnimi pogoji se obravnava kot izbris originalne finančne obveznosti in pripoznanje nove finančne obveznosti. Razlika med odplačno vrednostjo stare in nove finančne obveznosti se pripozna v izkazu poslovnega izida. Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti Poštena vrednost finančnih instrumentov temelji na objavljeni tržni ceni na datum poročanja. Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih bodočih denarnih tokov ali na osnovi cenovnega modela. Pri uporabi modela diskontiranih bodočih denarnih tokov se le-ti določijo na podlagi najverjetnejše ocene, pri določanju diskontne stopnje pa se upošteva tržna obrestna mera sorodnega finančnega instrumenta s primerljivimi 50 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo lastnostmi na zadnji dan poročevalskega obdobja. Pri uporabi cenovnega modela se upoštevajo podatki z delujočega trga na datum poročanja. Kjer pa to ni možno, se pri določitvi poštene vrednosti upošteva najboljša možna ocena. MRSP 13 določa, da mora vsaka družba razkriti uporabljene parametre za vrednotenje finančnih naložb po pošteni vrednosti ter jih na podlagi teh uporabljenih parametrov in metod razvrstiti v tri nivoje: ● Nivo 1: Poštena vrednost finančnih instrumentov, ki se vrednotijo na podlagi tržnih cen, dostopnih na delujočem trgu za identična sredstva. ● Nivo 2: Poštena vrednost finančnih instrumentov, ki niso vključeni na nivo 1 in ne temeljijo na tržnih cenah posameznih instrumentov, vendar uporabljajo inpute, ki so primerni za te finančne instrumente, bodisi direktno (cene podobnih sredstev) ali indirektno (cene, ki so izvedene iz podobnih instrumentov) s trga. ● Nivo 3: Poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki ne temeljijo na primerljivih tržnih cenah. Dodatna razkritja so prikazana v poglavju 3.9 Poštena vrednost sredstev in obveznosti, Poštena vrednost finančnih instrumentov. 2.8 POBOT Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, ko za to obstaja pravna pravica in namen neto poravnave ali istočasna realizacija sredstva ter poravnava obveznosti. 2.9 IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli in terminskimi pogodbami, zamenjavami ter opcijami, so v izkazu finančnega položaja pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se ustrezno določi na osnovi objavljene tržne cene, modela diskontiranih bodočih denarnih tokov ali z uporabo cenovnih modelov. Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so v izkazu finančnega položaja prikazane med sredstvi, če je poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov pozitivna, oziroma med obveznostmi, če je poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov negativna. Posamezni izvedeni finančni instrumenti, ki iz poslovnega vidika predstavljajo uspešne instrumente varovanja, vendar pa ne izpolnjujejo vseh kriterijev za uporabo računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, so v računovodskih izkazih obravnavani kot finančni instrumenti v posesti za trgovanje. Najboljši dokaz poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta je transakcijska cena (poštena vrednost prejetega oz. danega nadomestila), razen če je poštena vrednost podkrepljena s primerljivimi tržnimi transakcijami (brez modifikacij) s takšnim instrumentom ali pa temelji na modelu vrednotenja, katerega spremenljivke izvirajo z aktivnega trga. V takšnih primerih Banka oziroma Skupina pripozna dobiček že prvi dan; v primeru, ko pa takšni dokazi ne obstajajo, se dobička ne pripozna prvi dan, ampak takrat, ko so in če so takšni dokazi na voljo, oziroma ko se odpravi pripoznanje izvedenega finančnega instrumenta. Odprava pripoznanja izvedenega finančnega instrumenta se opravi, ko je bilo na podlagi pogodbene transakcije preneseno lastništvo finančnega instrumenta na kupca, hkrati pa je prodajalec s to transakcijo prenesel tudi vsa tveganja in prejemke, ki so izhajali iz tega lastništva. 2.10 OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM Za obvladovanje izpostavljenosti do sprememb obrestnih mer Banka oziroma Skupina uporablja izpeljane finančne instrumente. Ob začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti pripoznajo po pošteni vrednosti na datum uvedbe, po prvotnem pripoznanju pa Banka oziroma Skupina le-te ponovno izmeri po pošteni vrednosti. Banka oziroma Skupina pripozna izpeljane finančne instrumente med finančnimi sredstvi v primeru pozitivne poštene vrednosti oziroma med finančnimi obveznostmi, če je poštena vrednost negativna. Za namen obračunavanja varovanja pred tveganjem se razmerja varovanja pred tveganjem delijo na: ● varovanje poštene vrednosti pred tveganjem: varovanje pred izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti pripoznanega sredstva ali obveznosti, ali nepripoznane trdne obveze; ● varovanje denarnih tokov pred tveganjem: varovanje pred izpostavljenostjo spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanem s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo, ali zelo verjetnimi napovedanimi transakcijami; in ● varovanje čiste finančne naložbe v poslovanje v tujini pred tveganjem. Ob uvedbi varovanja pred tveganjem Banka oziroma Skupina pripravi formalne listine o razmerju varovanja pred tveganjem in o cilju ravnanja s tveganjem v Banki oziroma Skupini ter o strategiji projekta varovanja pred tveganjem. Te listine morajo vsebovati opredelitev instrumentov za varovanje pred tveganjem, pred tveganjem varovane postavke ali transakcije, vrsto tveganja, pred katerim se varuje, in način, kako bo Skupina ocenila uspešnost instrumentov za varo51 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo vanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke ali varovanih denarnih tokov transakcije, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. Pričakuje se zelo uspešno varovanje pred tveganjem pri doseganju pobotanih sprememb poštene vrednosti ali denarnih tokov, ki se pripisujejo varovanemu tveganju. Uspešnost varovanja pred tveganjem Banka oziroma Skupina ocenjuje skozi vsa obdobja računovodskega poročanja, za katera je varovanje pred tveganjem uvedeno. V nadaljevanju so opisana razmerja varovanja pred tveganjem, ki izpolnjujejo stroga sodila za označitev računovodskega varovanja pred tveganjem: a) Varovanje poštene vrednosti pred tveganjem Transakcije za varovanje pred tveganjem so namenjene nevtralizaciji morebitnih izgub določenega finančnega instrumenta ali skupine finančnih instrumentov, če bi do takšnega tveganja dejansko prišlo. Varovanje poštene vrednosti ima za cilj zmanjšanje izpostavljenosti zaradi sprememb poštene vrednosti posameznih finančnih sredstev/obveznosti oziroma skupin le-teh ter varovanje oziroma ohranjanje obstoječih obveznosti, vključno z glavnico, kakor to dopušča MRS 39, ki ga je potrdila Evropska komisija. 2.11 PRIHODKI IN ODHODKI ZA OBRESTI Obrestni prihodki in odhodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške inštrumente z uporabo metode efektivne obrestne mere na osnovi dejanske nakupne cene. Obrestni prihodki vključujejo obresti od naložb s fiksnim donosom in obračunane diskonte in premije pri obveznicah. Ko je finančno sredstvo oziroma skupina sorodnih finančnih sredstev oslabljena, se obrestni prihodki pripoznajo na osnovi obrestne mere, ki je bila uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za namene izračuna oslabitve. Metoda efektivnih obresti je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva oziroma obveznosti in pripisovanja obrestnih prihodkov ter obrestnih odhodkov v času življenjske dobe sredstva oziroma obveznosti. Efektivna obrestna mera natančno diskontira ocenjene bodoče denarne tokove za celotno pričakovano življenjsko dobo finančnega instrumenta oziroma v nekaterih primerih, ko gre za krajše obdobje, na neto sedanjo vrednost finančnega instrumenta oziroma obveznosti. Bančna skupina pri izračunu efektivne obrestne mere oceni bodoče denarne tokove z upoštevanjem vseh pogodbenih obveznosti za dani finančni instrument (npr. možnost predplačila, možnost odpoklica in druge opcije) in ne upošteva bodočih kreditnih izgub. Izračun upošteva vse provizije in pribitke med pogodbenima strankama, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, kot tudi transakcijske stroške ter premije ali diskonte. 2.12 PRIHODKI IN ODHODKI ZA OPRAVNINE Opravnine (provizije) se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. Opravnine vključujejo opravnine od plačilnega prometa, opravnine iz poslov upravljanja premoženja pravnih in fizičnih oseb ter opravnine od garancij. Terjatve za opravnine, ki predstavljajo nadomestilo za določeno storitev, so vključene med prihodke, ko je storitev opravljena. 2.13 ZAČASNI NAKUPI IN PRODAJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV Vrednostni papirji, ki so predmet pogodbe o začasni prodaji finančnih sredstev (repo), so prikazani v izkazu finančnega položaja začasnega prodajalca, obveznost iz naslova prejetih denarnih sredstev pa je vključena med depozite bank ali depozite strank. Začasno prodani vrednostni papirji so v izkazu finančnega položaja prikazani kot zastavljena sredstva, kadar ima nasprotna stranka pogodbeno pravico prodati ali nadalje zastaviti te vrednostne papirje. Začasno kupljeni vrednostni papirji so v izkazu finančnega položaja prikazani kot dani kredit. Razlika med prodajno ceno in ceno ponovnega odkupa se v računovodskih izkazih obravnava kot obresti, ki se obračunavajo v celotnem času trajanja pogodbe, z uporabo efektivne obrestne mere. 2.14 OSLABITEV FINANČNIH SREDSTEV a) Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti Na vsak datum poročanja Banka oziroma Skupina oceni, ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi finančnega sredstva oziroma skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo oziroma skupina finančnih sredstev je oslabljena in izgube nastanejo le, če obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi kot posledica enega ali več dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in imajo vpliv na prihodnje denarne tokove. Banka oziroma Skupina najprej oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi pri posamično pomembnih finančnih sredstvih. Če Banka oziroma Skupina ugotovi, da ni znakov oslabitve pri posamično pomembnem finančnem 52 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo sredstvu, ga vključi v skupino sorodnih finančnih sredstev in preveri, ali so znaki oslabitve v skupini. Sredstva, ki so bila posamično ocenjena in pri katerih se ugotovi prisotnost znakov oslabitve, se ne vključijo v skupinsko preverjanje oslabitve. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo do izgube pri posojilih ali finančnih sredstvih v posesti do zapadlosti, se znesek oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo sedanjo vrednostjo prihodnjih denarnih tokov, ugotovljeno na osnovi izvirne efektivne obrestne mere; v primeru spremenljive obrestne mere pa na osnovi trenutno veljavne obrestne mere. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z uporabo konta popravka vrednosti in se prikaže kot izguba v izkazu poslovnega izida. Izračun sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih tokov, v primeru zavarovanih finančnih sredstev, odraža sedanjo vrednost čistih denarnih tokov iz naslova prejetega zavarovanja, ne glede na to, ali je unovčenje zavarovanja verjetno. Za potrebe skupinskega ocenjevanja oslabitve se finančna sredstva razvrstijo v skupine, upoštevaje sorodne značilnosti glede kreditnega tveganja (na osnovi internega procesa Skupine, ki upošteva vse pomembne dejavnike). Prihodnji denarni tokovi se za skupino posamično pomembnih finančnih sredstev ocenijo na osnovi pogodbeno dogovorjenih denarnih tokov in z upoštevanjem izkušenj glede preteklih izgub, če gre za sredstva s podobnimi značilnostmi glede kreditnega tveganja. Banka in Skupina redno preverjata ustreznost uporabljene metodologije in ocen, uporabljenih za določanje prihodnjih denarnih tokov. Če se kasneje znesek izgube zmanjša kot posledica dogodka, ki je nastopil po oslabitvi, se odprava oslabitve izvede z zmanjšanjem konta popravka vrednosti. Ko kredit postane neizterljiv, se ga odpiše z uporabo predhodno oblikovanega popravka vrednosti. V primeru, da ni bilo oblikovanih popravkov vrednosti, se odpisi pripoznajo v postavki realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Neizterljive terjatve se odpišejo po izčrpanju vseh možnosti za izterjavo in ko je znesek izgube določen. V primeru kasnejšega poplačila odpisane terjatve se prikaže prihodek v izkazu poslovnega izida. b) Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Banka oziroma Skupina v vsakem poročevalskem obdobju oceni, ali obstajajo znaki, ki označujejo oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. Pomembno in dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti lastniškega instrumenta pod njegovo nabavno vrednost lahko predstavlja nepristranski dokaz o oslabitvi. V skladu z usmeritvami Banke oziroma Skupine gre za pomembno zmanjšanje takrat, kadar pade poštena vrednost finančnega sredstva za več kot 30 % pod tehtano povprečno nakupno vrednostjo; dolgotrajno zmanjšanje pa običajno takrat, kadar je poštena vrednost finančnega sredstva nižja od njegove tehtane povprečne vrednosti v obdobju, daljšem od 24 mesecev. V primeru obstoja nepristranskega dokaza o oslabitvi finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, se nabrana izguba, pripoznana v kapitalu, prenese v izkaz poslovnega izida. Odprava oslabitve v primeru lastniškega instrumenta se ne izvede prek izkaza poslovnega izida, temveč se kasnejše povečanje poštene vrednosti prikaže neposredno v kapitalu. Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta poveča in je povečanje mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube, se odprava oslabitve izvede prek izkaza poslovnega izida. 2.15 NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA Neopredmetena sredstva vključujejo licence, pravice na tujih osnovnih sredstvih ter stroške razvoja in so v izkazu finančnega položaja pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in oslabitev. Stroški, ki so posredno povezani z raziskavami in vzdrževanjem programske opreme, se pripoznajo ob nastanku kot odhodki v izkazu poslovnega izida. Stroški, ki pa se neposredno nanašajo na razvoj programske opreme, katere ekonomska korist bo čez čas večja od stroškov, pa se pripoznajo kot neopredmetena dolgoročna sredstva. Kot neposredne stroške pojmujemo stroške zaposlenih na razvoju programske opreme in del pripadajočih režijskih stroškov. Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo. Obdobje in metoda amortiziranja se za neopredmetena dolgoročna sredstva s končno življenjsko dobo preverita ob koncu vsakega poslovnega leta. Neopredmetena dolgoročna sredstva Ocenjena doba koristnosti v letu 2014 Ocenjena doba koristnosti v letu 2013 Licenčnine 4 4-5 Stroški raziskav in razvoja 4 4 Programska oprema 4 4 Dobički in izgube zaradi ukinitve pripoznavanja neopredmetenih dolgoročnih sredstev se knjižijo v izkazu poslovnega izida. Če obstajajo razlogi za oslabitev neopredmetenega dolgoročnega sredstva, se slabitev izvede na datum izkaza finančnega položaja. 53 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 2.16 NALOŽBENE NEPREMIČNINE Naložbene nepremičnine so naložbe (zemljišča in zgradbe), ki jih Banka oziroma Skupina poseduje za pridobivanje najemnin ali kapitalskih dobičkov, in ne neposredno za opravljanje svojih dejavnosti. Ob nabavi se naložbene nepremičnine pripoznajo po nabavni vrednosti, povečani za neposredne transakcijske stroške. Naložbene nepremičnine se skozi življenjsko dobo amortizirajo in občasno vrednotijo enako kot druge nepremičnine. Za naložbene nepremičnine Banka oziroma Skupina uporablja enako metodo in enake stopnje amortiziranja kot za poslovne nepremičnine (točka 2.17). 2.17 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA O metena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, gradbene objekte ter opremo. Opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva je ob začetnem pripoznanju všteva njegova nakupna cena po odbitku popustov, uvozne in nevračljive nakupne dajatve, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi (stroški dovoza, namestitve …), ter stroški razgradnje, odstranitve in obnovitve. Stroški obresti iz naslova nakupa opredmetenega osnovnega sredstva so predmet nabavne vrednosti in so usredstveni. Pri zamenjavi opredmetenega osnovnega sredstva za drugo opredmeteno osnovno sredstvo se nabavna vrednost zamenjanega opredmetenega osnovnega sredstva pripozna po njegovi pošteni vrednosti. Za opredmetena osnovna sredstva se vsako leto oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na njihovo oslabitev. Če se ugotovi, da so takšna znamenja, se pristopi k ocenjevanju nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali čista prodajna vrednost, in sicer tista, ki je višja. Če je nadomestljiva vrednost višja od knjigovodske vrednosti, je to pokazatelj, da sredstva niso oslabljena. Vlaganja v obstoječe gradbene objekte in opremo, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, pa povečujejo vrednost opredmetenega osnovnega sredstva. Vzdrževanja in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida, ko stroški nastanejo. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost opredmetenih osnovnih sredstev razporejena v stroške v ocenjenem obdobju njihove koristnosti. Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so na voljo za uporabo. Preostala vrednost in doba koristnosti sredstva se redno pregleduje in ustrezno prilagodi, če so pričakovanja drugačna od prejšnjih ocen. Opredmetena osnovna sredstva Ocenjena doba koristnosti v letu 2014 Ocenjena doba koristnosti v letu 2013 Gradbeni objekti 16,6-40 16,6-40 Druga vlaganja 10 10 Oprema, mehanizacija 5 5 Osebni avtomobili 5 5 Računalniška oprema 4 4 Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na knjigovodsko vrednost sredstev in čisti donos ob odtujitvi ter v izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz rednega poslovanja. 2.18 RAČUNOVODSKO OBRAČUNAVANJE NAJEMOV Opredelitev, ali je neka pogodba finančni najem in ali vsebuje določila poslovnega najema, izhaja iz njene vsebine, predvsem iz določil o pravicah uporabe sredstva, ki je predmet najema. Banka oziroma Skupina v vlogi najemnika Najemi, ki ne prenesejo na Banko oziroma Skupino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom zakupljenih sredstev, so poslovni najemi. Pogodbeno dogovorjene zakupnine se pripoznajo kot odhodek v izkazu poslovnega izida sorazmerno s časom trajanja najema. Iz zakupnin izhajajoče najemnine so odhodek obdobja, za katerega so obračunane. Kot finančni najem je opredeljen tisti najem, ko najemnik prevzame skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom. Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena na finančni najem, se izkažejo po pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti minimalnih plačil do konca najema, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgubo zaradi slabitev, in sicer po tisti, ki je nižja. Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena s finančnim najemom, se amortizirajo v dobi koristnosti sredstva. Če ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja finančnega najema, je treba takšno opredmeteno osnovno sredstvo povsem amortizirati med trajanjem finančnega najema ali v dobi njegove koristnosti, in sicer v tisti dobi, ki je krajša. 54 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Banka oziroma Skupina v vlogi najemodajalca Sredstvu, danemu v finančni najem, se sedanja vrednost najemnin prikaže kot terjatev iz naslova finančnega najema. Prihodki iz finančnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo sistematično skozi celotno življenjsko dobo najema in odražajo konstanten donos najemodajalca. Sredstvu, danemu v poslovni najem, Banka oziroma Skupina pripozna prihodke iz naslova najemnin v izkazu poslovnega izida, sorazmerno s časom trajanja najema. 2.19 DENAR IN DENARNI USTREZNIKI V izkazu denarnih tokov se kot denar in denarni ustrezniki prikazujejo: denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki, brez obvezne rezerve, dolžniški vrednostni papirji v posesti za trgovanje, posojila bankam ter vrednostni papirji, ki niso v posesti za trgovanje, vsi s pogodbeno zapadlostjo manj kot 90 dni. 2.20 FINANČNE OBVEZNOSTI Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se v izkazu finančnega položaja pripoznajo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšanih za neposredne transakcijske stroške. Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se merijo po odplačni vrednosti, razlika med začetno in končno vrednostjo pa se v izkaz poslovnega izida prenaša z uporabo metode efektivne obrestne mere. Lastni odkupljeni dolg se prikaže kot zmanjšanje obveznosti v pasivi izkaza finančnega položaja. 2.21 REZERVACIJE ZA OBVEZNOSTI IN STROŠKE Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo, če ima Banka oziroma Skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti. 2.22 FINANČNE GARANCIJE Finančne garancije so pogodbe, ki izdajatelja obvezujejo k poravnavi določenega zneska imetniku garancije, in sicer iz naslova izgube, ki nastane v primeru, da prvotni dolžnik ob zapadlosti svojih obveznosti tega ni storil, kot je bilo dogovorjeno. Finančne garancije izdaja Banka oziroma Skupina drugim bankam, finančnim institucijam in drugim komitentom za zavarovanje dolgov, limitov in drugih bančnih poslov. Finančne garancije se v računovodskih izkazih prvotno pripoznajo po pošteni vrednosti na dan izdaje. Pri kasnejših vrednotenjih finančnih obveznosti, ki izhajajo iz danih garancij, se upošteva višjo vrednost med začetno vrednostjo, zmanjšano za znesek amortizacije, izračunane na osnovi metode enakomernega časovnega amortiziranja. Na podlagi lete se v izkazu uspeha pripozna prihodek skozi celotno življenjsko dobo garancije in najboljšo oceno izdatka, potrebnega za poravnavo finančnih obveznosti, obstoječih na dan poročanja. 55 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 2.23 DAVKI Tekoči davek od dohodka pravnih oseb je prikazan v višini, kot ga je obračunala vsaka članica Skupine v skladu z zakonodajo, kjer posluje. Odloženi davki se obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in vrednostjo obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Odloženi davki so obračunani po trenutno veljavni davčni stopnji. Najpomembnejše začasne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih instrumentov, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, in rezervacij za zaposlence. Za leto 2014 so bili odloženi davki obračunani po davčni stopnji 17 %. Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljiv obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Odloženi davek, povezan z vrednotenjem finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže neposredno v kapitalu in se ob prodaji pripozna v izkazu poslovnega izida skupaj z dobičkom oziroma izgubo iz naslova vrednotenja. Odloženi davek se obračuna na začasne razlike pri naložbah v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe, razen če ni mogoče nadzorovati, kdaj bo začasna razlika odpravljena, in če ni verjetno, da bi bila začasna razlika odpravljena v predvidljivi prihodnosti. 2.24 UGODNOSTI ZAPOSLENIH Ugodnosti zaposlenih vključujejo jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in druge dolgoročne ugodnosti. Rezervacije za ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar po metodi knjižnega rezerviranja (book reserve method). Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu, so: ● diskontni dejavnik 4,35 % (2013: 4,35 %), ● rast plač v višini 0% (2013: 3,5 %) letno. Banka in njene hčerinske družbe prispevajo v program določene prispevke, v skladu s slovensko zakonodajo. Ko so prispevki plačani, Banka oziroma Skupina nima nadaljnjih obveznosti plačila. Prispevki predstavljajo neto periodične stroške za leto, v katerem so bili plačani, in so vključeni med stroške dela. V skladu s slovensko zakonodajo se zaposleni upokojijo po 40 letih službovanja in takrat so, ob izpolnitvi določenih pogojev, upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade za vsakih deset let službovanja v Banki oziroma v njenih hčerinskih družbah. Te obveznosti so izmerjene v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov. Obveznosti iz tega naslova so oblikovane v breme poslovnega izida. 2.25 DELNIŠKI KAPITAL Dividende na navadne delnice Dividende na navadne delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so jih lastniki Banke odobrili. Lastne delnice Če Banka ali družba, članica Skupine, z nakupom pridobi delnice Banke, se dano nadomestilo prikaže kot znižanje kapitala. V primeru kasnejše prodaje lastnih delnic se prejeto nadomestilo prikaže s povečanjem kapitala. 2.26 POSLOVANJE V TUJEM IMENU IN ZA TUJ RAČUN Banka oziroma Skupina omogoča svojim strankam tudi storitve upravljanja s premoženjem. Za te storitve se strankam zaračunava provizija. Premoženje strank ni vključeno v izkazu finančnega položaja. 2.27 PRIMERJALNE INFORMACIJE Banka za primerjalne informacije uporablja enake računovodske usmeritve kot za podatke za tekoče leto. 56 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 3. UPRAVLJANJE S TVEGANJI Sestavni del procesa upravljanja s tveganji so načela interne organiziranosti, postopki upravljanja na ravni produktov in procesov Skupine ter merjenje in obvladovanje tveganj na nivoju posameznih vrst tveganj in tveganj Skupine. Strateški cilji in segmenti poslovanja Skupine določajo profil tveganja. Na tej podlagi so identificirana ključna tveganja in opredeljeni postopki prevzemanja in obvladovanja tveganj. Najpomembnejša tveganja Skupine z vidika izpostavljenosti so kreditno tveganje, strukturna finančna tveganja in operativno tveganje. V sklopu strukturnih finančnih tveganj sta najbolj pomembna obrestno in likvidnostno tveganje. Druga relevantna tveganja za Skupino so strateško tveganje, tveganje ugleda, tržno tveganje, tveganje kreditne koncentracije ter tveganje lastniških naložb. Cilj upravljanja s tveganji je obvladovanje tveganj v okviru pripravljenosti za prevzemanje tveganj, kot ga določajo lastniške in vodstvene strukture Skupine. Ker spada Skupina pod okrilje bančne skupine Intesa Sanpaolo, se metodologije in procesi upravljanja s tveganji usklajujejo s standardi nadrejene banke. 3.1 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA PRI UPRAVLJANJU S TVEGANJI Za ustreznost upravljanja s tveganji je organizacijsko odgovorno Področje upravljanja tveganj. Oseba, odgovorna za Področje upravljanja tveganj, je član uprave. Organiziranost Področja upravljanja tveganj PODROČJE UPRAVLJANJA TVEGANJ SEKTOR UPRAVLJANJA TVEGANJ SLUŽBA VALIDACIJE SEKTOR ANALIZE NALOŽB Služba analize naložb mikro in malem gospodarstvu ter fizičnim osebam SEKTOR KONTROLE IN NADZORA NALOŽB SLUŽBA IZTERJAVE SLUŽBA ADMINISTRATIVNIH KONTROL NALOŽB Sektor analize naložb srednjim in velikim družbam Sektor upravljanja tveganj je odgovoren za področje operativnih in tržnih tveganj, kapitalske ustreznosti ter implementacijo metodologij za merjenje tveganj. Na področju kreditnega tveganja predlaga politike upravljanja kreditnih tveganj, razvija ustrezne procese odobravanja, daje podporo komercialnim enotam glede poslovnih pravili in pogojev odobravanja naložb in uporabe različnih vrst zavarovanj ter izvaja nadzor nad kakovostjo kreditnega portfelja. Služba analize naložb mikro gospodarstvu in malemu gospodarstvu ter fizičnim osebam ocenjuje in spremlja kakovost naložb do fizičnih oseb in malih dolžnikov. Služba analize naložb srednjim in velikim družbam ocenjuje in spremlja kakovost naložb do velikih in srednjevelikih gospodarskih družb. Sektor kontrole in nadzora naložb spremlja in nadzoruje portfelj terjatev s povečanim tveganjem, vodi postopek upravljanja terjatev s povečanim tveganjem in določa strategijo izterjave terjatev s povečanim tveganjem. Služba izterjave upravlja s portfeljem neizterljivih terjatev in se zavzema za zmanjšanje izgub Banke z vzpostavitvijo primernih ukrepov za izterjavo zapadlih neplačanih terjatev v sodni izterjavi. Služba administrativnih kontrol naložb izvaja kontrole v kreditnem procesu s ciljem preverjanja ustreznosti vseh administrativnih postopkov in dokumentacije pred izvedbo kreditnih pogodb. V skladu s Statutom in politiko upravljanja s tveganji so za Področje upravljanja tveganj opredeljene še naslednje vloge: 57 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Nadzorni svet potrjuje strateške odločitve in politiko upravljanja s tveganji ter spremlja učinkovitost in ustreznost sistema upravljanja s tveganji v Skupini. Uprava predlaga politiko upravljanja s tveganji in je odgovorna za implementacijo politike in internih kontrol ter zagotavlja organizacijske in druge pogoje za njihovo izvajanje. Odbor za upravljanje s poslovnimi tveganji (ALCO odbor) ocenjuje izpostavljenost finančnim tveganjem in odloča o pomembnejših poslovnih transakcijah ter sprejema odločitve, ki vplivajo na izpostavljenost finančnim tveganjem. Odbor za kvaliteto aktive spremlja kakovost kreditnega portfelja in sprejema ukrepe, potrebne za preprečevanje in blaženje kreditnih izgub. Sektor notranje revizije ovrednoti in revidira procese, postopke, smernice, politiko in celovito poslovanje Skupine z namenom ocenjevanja učinkovitosti in uspešnosti sistema notranjih kontrol in sistema upravljanja s tveganji. Služba skladnosti poslovanja ugotavlja, ocenjuje, spremlja in upravlja tveganja neskladnosti poslovanja Banke z domačimi in mednarodnimi predpisi ter internimi akti/dokumenti Nadzornega sveta in Uprave Banke z namenom preprečevanja zakonskih sankcij in finančnih izgub ter obvladovanja tveganja ugleda. 3.2 KAPITALSKA USTREZNOST IN UPRAVLJANJE S KAPITALOM Kapital vključuje lastna sredstva Banke oziroma Skupine in druge obveznosti, ki imajo z vidika pokrivanja izgub podobno vlogo kot kapital. Kapital ima ključno vlogo pri pokrivanju potencialnih izgub ter s tem varovanja sredstev bančnih deponentov. Kapitalska ustreznost za namene pokrivanja tveganj je opredeljena z regulatorno kapitalsko zahtevo ter z interno oceno kapitalske ustreznosti (kapitalske potrebe). 3.2.1 Izpolnjevanje regulatorne kapitalske zahteve Regulatorna kapitalska zahteva je opredeljena z razmerjem med lastnimi sredstvi in tvegano aktivo. Le-to ne sme biti nižje od 8 %. V izračun tvegane aktive se vključuje kreditno, tržno in operativno tveganje. Banka oziroma Skupina zagotavlja kapitalsko ustreznost z izdelavo strateških načrtov za rast kapitala, skladno s načrtovano rastjo poslovnih aktivnosti. Kapitalska ustreznost se je v preteklih letih zagotavljala z delitvijo dobička oziroma njegovim razporejanjem v rezerve, ki so del kapitala Banke oziroma Skupine. Kapitalsko ustreznost redno spremljajo najvišji organi Banke oziroma Skupine. 58 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Kapitalska ustreznost na dan 31. decembra 2014 – nekonsolidirano (zneski v tisoč evrih) Tveganjem prilagojene postavke Bilančne postavke 2014 Kapitalske zahteve 2014 2013 2013 2014 2013 559.643 498.927 3.280 6 262 - 54.583 58.026 10.890 11.579 871 926 8.328 10.815 4.551 4.098 364 328 798 400 - - - - Institucije 303.391 222.255 76.241 54.787 6.099 4.383 Podjetja 660.673 870.215 574.201 783.151 45.936 62.652 17.541 - 23.073 - 1.846 - Bančništvo na drobno 843.336 897.903 499.822 562.379 39.986 44.990 Zapadle postavke 163.168 23.186 204.128 27.720 16.330 2.218 996 71.495 1.491 73.417 119 5.873 29.894 28.363 29.892 28.363 2.391 2.269 Kreditno tveganje bančne knjige Enote centralne ravni države ali centralne banke Enote regionalne ali lokalne ravni držav Osebe javnega sektorja Multilateralne razvojne banke Lastniški instrumenti Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti Naložbe v investicijske sklade Ostale izpostavljenosti 43.637 78.193 27.647 63.867 2.212 5.109 2.685.988 2.759.778 1.455.216 1.609.367 116.416 128.748 1.455.216 1.609.367 116.416 128.748 1.513 1.750 121 140 Operativnemu tveganju prilagojena aktiva 125.176 141.788 10.014 11.343 Skupaj tveganjem prilagojena aktiva 1.581.905 1.752.905 126.551 140.231 22.173 22.173 7.499 7.499 Skupaj Kreditnemu tveganju prilagojena aktiva Tržnemu tveganju prilagojena aktiva Regulatorni kapital banke Ustanovitveni kapital Kapitalske rezerve Lastne delnice (49) (49) Zakonske rezerve 13.655 13.324 Statutarne rezerve 212.365 211.968 Rezerve za sklad lastnih delnic Zadržan dobiček iz prehoda na MRSP Revalorizacijske rezerve (100 % slabitev lastniških VP) 49 49 6.009 6.009 - (971) Presežek iz prevrednotenja 12.331 - Zmanjšanje za neopredmetena osnovna sredstva (4.365) (4.585) Druge prehodne prilagoditve Nerealizirani dobički/izgube iz državnih VP Nerealizirani dobički/izgube iz drugih VP Skupaj temeljni kapital - - (9.007) - (3.333) - 257.327 255.417 Revalorizacijske rezerve (80 % krepitev lastniških VP) - 1.173 Skupaj dodatni kapital - 1.173 Zmanjšanja kapitala: - za naložbe v odvisne družbe Skupaj zmanjšanja kapitala Skupaj regulatorni kapital BIS-količnik kapitalske ustreznosti - - - - 257.327 256.590 16,27 14,64 59 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Kapitalska ustreznost na dan 31. decembra 2014 – konsolidirano (zneski v tisoč evrih) Tveganjem prilagojene postavke Bilančne postavke Kapitalska ustreznost na dan 31. decembra 2014 – konsolidirano 2014 Kapitalske zahteve 2014 2013 2013 2014 2013 560.638 499.787 5.760 6 461 - 57.362 61.023 11.446 12.178 916 974 8.408 10.934 4.631 4.157 370 333 798 400 - - - - Institucije 303.391 222.255 76.241 54.787 6.099 4.383 Podjetja 576.765 812.928 490.453 726.912 39.236 58.153 13.853 - 13.853 - 1.108 - Bančništvo na drobno 903.759 947.449 535.889 599.539 42.871 47.963 Zapadle postavke 171.575 40.130 216.105 52.455 17.288 4.196 996 77.311 1.491 82.091 119 6.567 29.894 28.363 29.892 28.363 2.391 2.269 Kreditno tveganje bančne knjige Enote centralne ravni države ali centralne banke Enote regionalne ali lokalne ravni držav Osebe javnega sektorja Multilateralne razvojne banke Lastniški instrumenti Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti Naložbe v investicijske sklade Ostale izpostavljenosti 70.483 94.689 54.493 74.830 4.359 5.986 2.697.922 2.795.269 1.440.254 1.635.318 115.218 130.824 1.440.254 1.635.318 115.218 130.824 1.513 1.750 121 140 Operativnemu tveganju prilagojena aktiva 130.185 146.188 10.415 11.695 Skupaj tveganjem prilagojena aktiva 1.571.952 1.783.256 125.754 142.659 22.173 22.173 7.499 7.499 Skupaj Kreditnemu tveganju prilagojena aktiva Tržnemu tveganju prilagojena aktiva Regulatorni kapital banke Ustanovitveni kapital Kapitalske rezerve Lastne delnice (49) (49) Zakonske rezerve 14.184 13.324 Statutarne rezerve 212.365 211.968 Rezerve za sklad lastnih delnic Zadržan dobiček iz prehoda na MRSP Revalorizacijske rezerve (100 % slabitev lastniških VP) 49 6.009 6.009 - (971) Presežek iz prevrednotenja 12.331 - Zmanjšanje za neopredmetena osnovna sredstva (4.447) (4.662) Zmanjšanje za dobro ime (905) (905) Manjšinski kapital - - Druge prehodne prilagoditve - - (9.007) - Nerealizirani dobički/izgube iz državnih VP Nerealizirani dobički/izgube iz drugih VP Skupaj temeljni kapital (3.333) - 256.869 254.435 Revalorizacijske rezerve (80 % krepitev lastniških VP) - 1.173 Skupaj dodatni kapital - 1.173 256.869 255.608 16,34 14,33 Skupaj regulatorni kapital Količnik kapitalske ustreznosti 60 49 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 3.2.2 Ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) Proces internega ocenjevanja kapitalske ustreznosti (kratica ICAAP) je uveden z novo kapitalsko regulativo, poimenovano Basel II, ki predpisuje minimalne zahteve glede upravljanja s tveganji v bankah na področju organizacije, sistemov ter ocenjevanja potrebnega razpoložljivega kapitala. Namen procesa ICAAP je dopolnitev regulatornih kapitalskih zahtev za zagotovitev celovitejše obravnave vseh bančnih tveganj. ICAAP se za Skupino izvaja na podlagi enotne metodologije in enotnih procesov upravljanja s tveganji znotraj bančne skupine Intesa Sanpaolo, upoštevajoč posebnosti Skupine z vidika obravnavanja posameznih tveganj in lastnosti širšega lokalnega okolja. Nadrejena banka določi metodologijo in izdela interno oceno kapitalskih potreb. Le-ta je izdelana tako, da se zasleduje cilj pokritja tveganj, katerih navzočnost je ocenjena z 99,9-odstotno verjetnostjo v časovnem horizontu enega leta. Interno ocenjeni kapital (razpoložljiva finančna sredstva), ki določa sposobnost prevzemanja tveganj, vključuje regulatorni kapital ter tekoči dobiček, ki bo razporejen med rezerve, ki so del kapitala Skupine. Skupina je v letu 2014 zagotavljala primeren obseg interno ocenjenega kapitala tako z vidika interno opredeljene ciljne kapitalske pozicije kot tudi minimalnih zahtev bančnega nadzornika v okviru regulatornega dialoga z banko, ki jih ocenjuje na letnem nivoju, in na podlagi ocen o izpostavljenosti tveganjem Skupine. Interno določena ciljna višina interno ocenjenega kapitala Skupine znaša 109 % kapitalskih potreb po osnovnem scenariju, ki vključuje vse kategorije tveganja brez kapitalskih potreb po stresnih scenarijih. 31. 12. 2014 je interno ocenjeni kapital v odnosu do njegove ciljne višine znašal 176 %. Interno ocenjene kapitalske potrebe so izračunane za naslednja tveganja, upoštevajoč posamezne vidike tveganj, kot je navedeno v nadaljevanju: Kreditno tveganje nasprotne stranke je tveganje, da je ta ob dospetju terjatev nezmožna poravnati finančne obveznosti. Kapitalske potrebe so ocenjene v višini regulatornih kapitalskih zahtev, od katerih so odštete kapitalske zahteve iz naložb, ki so predmet obravnave drugih tveganj (naložbe v lastniške deleže). Tržno tveganje je tveganje nastanka izgub iz aktivnosti trgovanja zaradi sprememb tržnih cen. Kapitalske potrebe so ocenjene v višini regulatornih kapitalskih zahtev. Operativno tveganje je tveganje napak ljudi, neustreznih poslovnih procesov ali sistemov ter zunanjih dogodkov ter vključuje tudi pravna tveganja. Kapitalske potrebe za operativna tveganja so ocenjene v višini regulatornih kapitalskih zahtev. Finančna tveganja bančne knjige so tveganja lastniških naložb, obrestno tveganje ter likvidnostno tveganje. Tveganje lastniških naložb se veže na spremembo vrednosti naložb, ki so v lasti Banke oziroma Skupine zaradi netrgovalnih namenov in niso konsolidirane v finančnih izkazih Skupine. Kapitalske potrebe so izračunane na podlagi historične simulacije, v katero so vključene dnevne spremembe zadnjih 5 let. Obrestno tveganje bančne knjige je tveganje neugodnega vpliva spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke netrgovalnih aktivnosti. Kapitalske potrebe so izračunane na podlagi historične simulacije dnevnih sprememb obrestnih mer, narejenih iz 5-letnih zgodovinskih podatkov. Simulacije krivulj donosnosti predstavljajo scenarije sprememb obrestnih mer, za katere se izračunajo skupni potencialni učinki na neto obrestne prihodke ter ekonomsko vrednost lastnih sredstev Skupine, ob izbrani stopnji statističnega zaupanja. Strateško tveganje vključuje tveganje znižanja poslovnega rezultata zaradi sprememb v konkurenčnem okolju, slabih poslovnih odločitev ali nezadostne odzivnosti na spremembe. Interni kapital Skupine se oblikuje v odnosu do tveganj neugodnega gibanja posameznih komponent poslovnega izida na prihodkovni in stroškovni strani z uporabo parametrične tvegane vrednosti (angleška kratica VaR). Tveganje kreditne koncentracije je tveganje tako posamične kot panožne koncentracije kreditnega portfelja banke. Banka uporablja poenostavljeno metodologijo Banke Slovenije za panožno koncentracijo, medtem ko je metodologija za posamično koncentracijo previdnostno dopolnjena. 61 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Kapitalske potrebe za stresne scenarije Ocenjevanje ustreznega internega kapitala (kapitalske potrebe) je v običajnih pogojih poslovanja dopolnjeno z oceno tveganj v izjemnih, vendar verjetnih razmerah (obremenitveni testi ali stres testi), za katere se vzpostavijo dodatne kapitalske potrebe. Stres test predstavlja pogled vnaprej in je kombinacija letnega plana in stresnih scenarijev za to obdobje. Stres-testi so identificirani in glede na relevantnost izdelani za vse vrste tveganj, po katerih se izračunavajo osnovne kapitalske potrebe. Posebej se ocenjujejo učinki stres-testov na interno oceno kapitala ter interni kapital: ● za kreditno tveganje je izračunan učinek za 2,5 odstotne točke nižje rasti bruto družbenega produkta od rasti, predvidene s poslovnim planom; ● za operativno tveganje je izbran učinek enega od 5 scenarijev z največjo ocenjeno potencialno izgubo, pridobljenih v okviru samoocene operativnih tveganj; izbran je scenarij, ki je v obravnavanem obdobju najbolj verjeten; ● za obrestno tveganje bančne knjige se ocenjuje učinek na kapitalske potrebe z vzporednim premikom krivulje donosnosti za 200 b. t. in preizkusom drugih izbranih stresnih scenarijev; poleg tega se ocenjuje tudi učinek planiranih nivojev obrestnih mer na interno oceno razpoložljivega kapitala banke; ● za tveganje lastniških naložb je učinek na kapitalske potrebe ocenjen na osnovi simulacij sprememb cen delnic v portfelju lastniških vrednostnih papirjev v zadnjih 5 letih; prav tako je ocenjen učinek potencialnih neugodnih gibanj borznih indeksov in pripadajočih prevrednotenj naložb na razpoložljivi kapital banke; ● za strateško tveganje se ugotovi vpliv nekaterih makroekonomskih kazalnikov, ki temeljijo na gibanju BDP, obrestnih mer ter inflacije v preteklem obdobju, upoštevajoč statistično povezanost le-teh s sestavo prihodkov in stroškov skupine. Interna ocena kapitalskih potreb na konsolidirani ravni Tveganje Kreditno tveganje Tržno tveganje (zneski v mio evrih) 31. 12. 2014 31. 12. 2013 114,11 128,66 0,12 0,14 Operativno tveganje 10,41 11,69 Finančna tveganja bančne knjige 10,13 35,81 - obrestno tveganje 4,73 21,15 - lastniške naložbe 5,4 14,66 Strateško tveganje 9,32 11,47 Tveganje kreditne koncentracije 2,28 2,57 - 3,28 Tveganje dobičkonosnosti Stres test scenarij 7,7 8,61 Skupaj kapitalske potrebe 154,07 202,23 Interna ocena kapitala 258,26 252,55 3.3 KREDITNO TVEGANJE Kreditno tveganje predstavlja tveganje izgub ali potencialnih izgub, ki izvirajo iz dolžnikovega neizpolnjevanja pogodbenih in finančnih obveznosti do Banke oziroma Skupine. Kreditno tveganje je, glede na obseg in poslovno naravnanost Banke oziroma Skupine, najpomembnejše tveganje. Kreditno tveganje Banke oziroma Skupine izhaja predvsem iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti (posojila in druge terjatve). Za te naložbe so kreditna tveganja ocenjena na osnovi kreditne klasifikacije in z določitvijo potrebnih oslabitev bilančnih postavk in rezervacij za zunajbilančne obveznosti. Oslabitve in rezervacije morajo odražati pričakovano izgubo iz kreditnega tveganja. Za finančne instrumente, merjene po pošteni vrednosti, se kreditno tveganje oceni tudi z ugotavljanjem sprememb tržne vrednosti finančnega instrumenta, na katerega je vplivalo tudi poslabšanje bonitete oz. kreditna sposobnost izdajatelja finančnega instrumenta. Za izvedene finančne instrumente je kreditna izpostavljenost izračunana na podlagi nadomestitvene vrednosti. Nadomestitvena vrednost je sestavljena iz pozitivne vrednosti posla, to je pozitivne razlike med poravnalno ceno in pošteno vrednostjo instrumenta, ter pribitka, ki odseva potencialni porast razlike. Kreditna izpostavljenost Skupine je 31. decembra 2014 znašala 2,801 milijonov EUR, kar je 13 % manj kot 31. decembra 2013. 31. decembra 2014 je bilo v portfelju Skupine 91 % izpostavljenosti klasificiranih kot dobrih terjatev. Kreditna izpostavljenost Banke Koper je konec decembra 2014 znašala 2,798 milijonov EUR, dobre terjatve so predstavljale 92 % celotnega portfelja. 62 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Kreditni portfelj Banke Koper na dan 31. 12. 2014 Komitenti 1 Osnova za obSkupni likovanje portfelj rezervacij Struktura (zneski v tisoč evrih) Dobre terjatve Struktura Dvomljive in sporne terjatve Struktura Rezervacije za dobre terjatve Stopnja pokritja dobrih terjatev Rezervacije za dvomljive in sporne terjatve Stopnja pokritja dvomljivih in spornih terjatev 12=11/7 2 3 4 5 6 7 8 9 10=9/5 11 414.001 158.974 6% 158.974 7% - 0% - 0% - 0% 1.434.669 1.414.955 57% 1.224.263 54% 190.692 93% 21.557 2% 121.795 64% Banke 308.769 279.177 11% 277.616 12% 1.561 1% - 0% 3 0% Prebivalstvo 640.983 640.983 26% 628.437 27% 12.546 6% 1.348 0% 6.133 49% 100% 2.289.290 100% 204.799 100% 22.905 1% 127.931 62% BS in RS Gospodarske družbe Skupaj 2.798.422 2.494.089 Kreditni portfelj Banke Koper na dan 31. 12. 2013 Komitenti 1 Osnova za obSkupni likovanje portfelj rezervacij Struktura (zneski v tisoč evrih) Dobre terjatve Struktura Dvomljive in sporne terjatve Struktura Rezervacije za dobre terjatve Stopnja pokritja dobrih terjatev Rezervacije za dvomljive in sporne terjatve Stopnja pokritja dvomljivih in spornih terjatev 12=11/7 2 3 4 5 6 7 8 9 10=9/5 11 473.348 98.651 4% 98.651 4% - 0% - 0% - 0% 1.601.632 1.570.026 62 % 1.394.394 59 % 175.632 93 % 18.082 1% 121.114 69 % Banke 244.003 202.206 8% 201.100 9% 1.106 1% - 0% 9 1% Prebivalstvo 677.596 677.596 26 % 665.565 28 % 12.031 6% 1.776 0% 7.622 63 % 100 % 2.359.710 100 % 188.769 100 % 19.858 1% 128.745 68 % BS in RS Gospodarske družbe Skupaj 2.996.579 2.548.479 Kreditni portfelj Skupine na dan 31. 12. 2014 Komitenti 1 Osnova za obSkupni likovanje portfelj rezervacij Struktura (zneski v tisoč evrih) Dobre terjatve Struktura Dvomljive in sporne terjatve Struktura Rezervacije za dobre terjatve Stopnja pokritja dobrih terjatev Rezervacije za dvomljive in sporne terjatve Stopnja pokritja dvomljivih in spornih terjatev 12=11/7 2 3 4 5 6 7 8 9 10=9/5 11 414.993 158.974 7% 158.974 7% - 0% - 0% - 0% 1.424.592 1.395.928 56% 1.194.395 53% 201.533 93% 20.722 2% 126.635 63% Banke 308.769 279.177 11% 277.616 12% 1.561 1% - 0% 3 0% Prebivalstvo 652.244 652.244 26% 638.602 28% 13.642 6% 1.393 0% 6.532 48% 100% 2.269.587 100% 216.736 100% 22.115 1% 133.170 61% BS in RS Gospodarske družbe Skupaj 2.800.598 2.486.323 Kreditni portfelj Skupine na dan 31. 12. 2013 Komitenti 1 Osnova za obSkupni likovanje portfelj rezervacij Struktura (zneski v tisoč evrih) Dobre terjatve Struktura Dvomljive in sporne terjatve Struktura Rezervacije za dobre terjatve Stopnja pokritja dobrih terjatev Rezervacije za dvomljive in sporne terjatve Stopnja pokritja dvomljivih in spornih terjatev 12=11/7 2 3 4 5 6 7 8 9 10=9/5 11 474.101 98.651 4% 98.651 4% - 0% - 0% - 0% 1.615.546 1.579.624 61 % 1.386.796 59 % 192.828 93 % 17.451 1% 124.736 65 % Banke 244.003 202.206 8% 201.100 8% 1.106 1% - 0% 9 1% Prebivalstvo 689.502 689.502 27 % 675.994 29 % 13.508 6% 1.821 0% 7.949 59 % 100 % 2.362.541 100 % 207.442 100 % 19.272 1% 132.694 64 % BS in RS Gospodarske družbe Skupaj 3.023.152 2.569.983 63 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Analiza kreditov po vrsti zavarovanja (zneski v tisoč evrih) Banka Koper 2014 Nepremičnine Bančna garancija Jamstva pravnih in fizičnih oseb Dolžniški vrednostni papirji Konsolidirano 2013 Neto krediti Poštena vrednost prejetih zavarovanj 472.264 21.803 237.081 2014 Neto krediti Poštena vrednost prejetih zavarovanj 1.069.341 501.827 22.704 24.643 - 242.657 2013 Neto krediti Poštena vrednost prejetih zavarovanj Neto krediti Poštena vrednost prejetih zavarovanj 1.207.121 521.124 1.118.201 557.407 1.262.701 26.100 21.803 22.704 24.643 26.100 594.918 237.081 - 242.657 594.918 24.419 36.482 13.185 28.413 24.419 36.482 13.185 28.413 Državno jamstvo 133.560 140.883 111.344 112.129 133.560 140.883 111.344 112.129 Drugo 108.558 245.653 110.903 204.008 160.162 297.257 156.440 249.545 5.533 6.669 2.195 3.078 5.533 6.669 2.195 3.078 115.819 132.581 125.009 143.823 115.819 132.581 125.009 143.823 Bančna vloga Jamstvo zavarovalnic Lastniški vrednostni papirji Skupaj neto zavarovani krediti Nezavarovano Skupaj neto krediti - - 26.915 46.451 - - 26.915 46.451 1.119.037 1.654.313 1.158.678 2.366.041 1.219.501 1.754.777 1.259.795 2.467.158 476.804 565.377 372.620 489.440 1.595.841 1.724.055 1.592.121 1.749.235 Krediti so praviloma zavarovani z eno obliko zavarovanja ali več oblikami zavarovanja. Odločitev glede ustreznosti vrste in vrednosti zavarovanja je odvisna od ocenjene bonitete komitenta ter vrste, višine in ročnosti naložbe. Skrbnik komitenta spremlja učinkovitost dogovorjenega zavarovanja v razmerju do morebitnega povečanja tveganosti komitenta oziroma znižanja vrednosti zavarovanja in po potrebi zahteva od komitenta zagotovitev dodatnega zavarovanja (druge vrste zavarovanja ali povečanje vrednosti obstoječe vrste zavarovanja). Prevrednotenje vrednosti zavarovanja se izvaja glede na vrsto zavarovanja: ● tržna vrednost vrednostnega papirja in enot premoženja investicijskih skladov se ugotavlja in prevrednoti vsak dan, ● prevrednotenje vrednosti stanovanjske nepremičnine se izvaja vsaj vsaka tri leta, ● prevrednotenje vrednosti poslovne nepremičnine se izvaja vsaj enkrat na leto, ● kontrola vrednosti premičnin in prevrednotenja le-teh se mora izvajati vsaj enkrat na leto. Kot nezavarovano so upoštevani kredit, ki nimajo zavarovanj. Vrednotenje kreditnega tveganja Banka oziroma Skupina spremlja in vrednoti kreditno tveganje neposredno prek ocenjevanja in razvrščanja kreditnega portfelja ali posredno z vrednotenjem naložb po pošteni vrednosti, na kar vpliva tudi kreditna sposobnost izdajatelja. Kreditni portfelj Banke oziroma Skupine vključuje vse denarne naložbe in terjatve ter prevzete obveznosti, razen naložb v vrednostne papirje in kapitalske naložbe, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti in podobni finančni posli z odloženim rokom poravnave se v izpostavljenost vključujejo po nadomestitveni vrednosti. Kreditna izpostavljenost do posameznih dolžnikov se obvladuje s sistemom pooblastil in s postopki odobravanja posameznih kreditnih izpostavljenosti. Proces odobravanja kreditov sloni na celoviti analizi dolžnika in projektov, ki so predmet financiranja. Osnova za odobritev kreditov in drugih izpostavljenosti je ustrezna kreditna sposobnost dolžnika, katero v zahtevanih primerih dopolnjujejo različne oblike utrjevanja obveznosti, kot so kreditna zavarovanja. Kreditna izpostavljenost do instrumentov finančnega trga ter izvedenih finančnih instrumentov se nadzira z aplikacijo Kondor+ (modul KGL), s katero se v realnem času preverjajo poštene vrednosti in iz teh izračunane kreditne izpostavljenosti. 64 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Maksimalna izpostavljenost (zneski v tisoč evrih) Maksimalna izpostavljenost Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 233.857 172.406 233.857 172.406 1.595.841 1.724.055 1.592.121 1.749.235 507.095 533.339 517.912 544.862 - okvirni krediti 32.725 38.693 32.725 38.693 - kreditne kartice 20.171 21.037 20.171 21.037 - potrošniški krediti 104.817 114.282 104.817 114.282 - stanovanjski krediti 349.382 359.327 349.382 359.327 - - 10.817 11.523 48.912 53.415 61.846 65.427 Krediti drugim strankam 1.039.834 1.137.301 1.012.363 1.138.946 Druga finančna sredstva 20.048 20.765 13.603 15.040 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo: 297.357 305.578 297.357 305.578 - dolžniški vrednostni papirji 283.505 278.767 283.505 278.767 13.852 26.811 13.852 26.811 125.236 44.176 151.854 63.821 Garancije 149.578 175.408 149.578 175.408 Prevzete in druge potencialne finančne obveznosti 259.155 295.445 257.083 294.116 Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke: Krediti prebivalstvu: - finančni leasing Krediti samostojnim podjetnikom - delnice in kapitalske naložbe Druga sredstva Izpostavljenosti zunajbilančnih postavk kreditnemu tveganju: Na dan 31. decembra 2.681.072 2.737.833 2.695.453 2.775.604 Maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja najslabši možni scenarij izpostavljenosti Banke oziroma Skupine kreditnemu tveganju na dan 31. decembra 2014 in 2013, in sicer brez upoštevanja kakršnih koli zavarovanj. Razvrščanje kreditnih izpostavljenosti Razvrščanje dolžnikov se izvaja v skladu z internimi kriteriji razvrščanja dolžnikov, ki so usklajeni s postopki razvrščanja terjatev do dolžnikov, kot jih predpisuje Banka Slovenije. Naložbe v kreditnem portfelju so, glede na ocenjeno zmožnost izpolnjevanja obveznosti, razvrščene v pet osnovnih bonitetnih skupin, kot jih določa regulativa Banke Slovenije. Znotraj tega je interno skupno opredeljenih 13 bonitetnih razredov. Terjatve do dolžnikov z najvišjo kreditno sposobnostjo ali z ustreznim jamstvom države so razvrščene v razred A, terjatve do dolžnikov z najnižjo boniteto pa v skupino E. Razvrščanje v skupine od A do E (v skupino A so razvrščeni komitenti, ki nimajo težav z odplačevanjem, v skupino E so razvrščeni komitenti, ki so v stečaju) temelji na ocenah sposobnosti dolžnikov glede izpolnjevanja obveznosti ob dospelosti. Ocene vključujejo finančni položaj dolžnika, zmožnost zagotavljanja zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti, vrsto in obseg zavarovanja terjatev ter dolžnikovo izpolnjevanje obveznosti do Banke oziroma Skupine v preteklih obdobjih. Banka šteje za dobre terjatve izpostavljenosti do dolžnikov, klasificiranih v A in B, od leta 2011 pa tudi terjatve do prebivalstva, klasificirane v C. Razvrstitev kreditov in oslabitev Banke Koper v bonitetne razrede 2014 Bonitetni razred 2013 Krediti (%) Oslabitve (%) Krediti (%) Oslabitve (%) A 68 0,4 71 0,5 B 19 3,5 19 2,4 C 4 10,6 3 15,8 D 3 38,6 3 41,9 E 6 66,8 4 71,4 100 6,2 100 5,9 Razvrstitev kreditov in oslabitev Skupine v bonitetne razrede 2014 Bonitetni razred 2013 Krediti (%) Oslabitve (%) Krediti (%) Oslabitve (%) A 68 0,3 70 0,4 B 19 3,5 18 2,4 C 4 10,6 3 15,8 D 3 39,4 4 38,5 E 6 66,5 5 70,7 100 6,4 100 6,0 65 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Oblikovanje oslabitev Na osnovi ocene kreditne sposobnosti dolžnika in zavarovanosti terjatev se ugotavljajo potrebe po oblikovanju oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja. Oslabitve in rezervacije se računajo posamično ali skupinsko. Kreditne izgube se ugotavljajo posamično za pravne osebe in samostojne podjetnike, katerih skupna izpostavljenost presega 75.000 EUR in so razvrščeni v bonitetne razrede slabih dolžnikov C, D ali E. Pri ugotavljanju kreditnih izgub se izdela ocena pričakovanih denarnih tokov, izterjanih od upnika, poroka ali zavarovanj, diskontiranih s pogodbeno obrestno mero. Skupinsko ocenjene oslabitve in rezervacije so pridobljene na podlagi ocen o pričakovanih izgubah, pridobljenih iz razpoložljivih historičnih podatkov o stopnjah verjetnosti neplačila ter stopenj pričakovanih poplačil do teh dolžnikov. Metodologijo in izračun pričakovane izgube po skupinskem pristopu se pregleduje in osvežuje enkrat na leto. Za pravne osebe se stopnje neplačila za segment velikih podjetij ocenjujejo z dodelitvijo internih bonitetnih ocen (interni rating) in pripadajočih stopenj verjetnosti neplačila ter z izračunom stopenj prehodov med bonitetnimi ocenami (matrike prehodov) za preostale segmente. Za fizične osebe se stopnje neplačil ocenjujejo z izračunom stopenj prehodov med bonitetnimi ocenami. Stopnje neplačila se za fizične osebe izračunavajo ločeno po namenskih kategorijah kreditov. Časovna vrsta za izračun letnih stopenj neplačil je dolga 5 let. Stopnje pričakovanih poplačil (loss given default) se ocenjujejo ločeno za skupine kreditov, ki so zavarovani z isto vrsto zavarovanja, ter za posamezne segmente dolžnikov. Stopnje povračil slabih kreditov so ocenjene z metodo, ki temelji na učinkih izterjave (work-out metoda), s katero se primerjajo sedanje vrednosti vseh oblik poplačil z višino kreditne izpostavljenosti ob nastanku neplačila. Ocena je izdelana na 6-letnih historičnih podatkih o internih rezultatih izterjave za posamezne dolžnike. Krediti, katere Skupina ocenjuje kot neunovčljive, so odpisani v breme popravkov vrednosti šele takrat, ko so bile izkoriščene vse možnosti za poplačilo in je izguba znana. Če se v naslednjih obdobjih znesek ugotovljenih rezervacij zmanjša in gre objektivno gledano za izboljšanje kreditne sposobnosti dolžnika, se pripoznane izgube iz slabitev finančnih sredstev odpravijo v breme popravkov vrednosti in v dobro izkaza poslovnega izida. Velika izpostavljenost Z namenom omejevanja tveganja posameznih dolžnikov, ki lahko posamično predstavljajo znaten delež celotne izpostavljenosti, Banka oziroma Skupina spremlja in nadzira tveganje koncentracije do skupin povezanih oseb. Največja dopustna izpostavljenost do posameznega dolžnika oziroma skupine povezanih oseb je zakonsko omejena in ne sme preseči 25 % regulatornega kapitala Banke oziroma Skupine. Z namenom omejevanja kreditne koncentracije kreditnega portfelja Banka oziroma Skupina izračunava indeks panožne in posamične koncentracije. Indeksi se izračunavajo po metodologiji, ki jo je predlagala Banka Slovenije. Izpostavljenost finančnih instrumentov deželnemu tveganju Deželno tveganje Banke Koper na dan 31. 12. 2014 Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (zneski v tisoč evrih) Slovenija EU Od tega Italija 82.199 21.092 16.379 Ostala Evropa Ostali svet Skupaj 50 4.127 107.468 - 110 110 - - 110 - 110 110 - - 110 - 267 267 - - 267 208.785 88.572 74.930 - - 297.357 1.546.916 237.212 179.719 34.334 31.284 1.849.746 3 229.742 177.153 4.112 - 233.857 - strankam, ki niso banke 1.530.978 6.453 2.548 30.216 28.194 1.595.841 - druga finančna sredstva 15.935 1.017 18 6 3.090 20.048 3.688 - - - - 3.688 769 99 15 - 1 869 385.805 14.812 703 1.050 23 401.690 35.434 35.435 2.661.195 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: - bankam Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb Druga sredstva Potencialne in prevzete obveznosti SKUPAJ IZPOSTAVLJENOST 66 2.228.162 362.164 272.123 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Deželno tveganje Banke Koper na dan 31. 12. 2013 Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: (zneski v tisoč evrih) Slovenija EU Od tega Italija Ostala Evropa Ostali svet Skupaj 32.999 3.681 1.424 146 611 37.437 - 363 363 - - 363 - 363 363 - - 363 - 389 389 - - 389 199.577 106.001 83.904 - - 305.578 1.917.226 1.672.339 181.039 140.863 31.868 31.980 3 172.403 138.151 - - 172.406 - strankam, ki niso banke 1.656.077 7.189 2.668 31.862 28.927 1.724.055 - druga finančna sredstva - bankam 16.259 1.447 44 6 3.053 20.765 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb 3.688 - - - - 3.688 Druga sredstva 1.111 114 43 - - 1.225 443.108 21.466 11.170 - 167 464.741 2.352.822 313.053 238.156 32.014 32.758 2.730.647 Slovenija EU Od tega Italija Ostala Evropa Ostali svet Skupaj 82.199 21.092 16.379 50 4.127 107.468 Potencialne in prevzete obveznosti SKUPAJ IZPOSTAVLJENOST Deželno tveganje Skupine na dan 31. 12. 2014 Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: - bankam - strankam, ki niso banke - druga finančna sredstva Druga sredstva Potencialne in prevzete obveznosti (zneski v tisoč evrih) - 110 110 - - 110 - 110 110 - - 110 - 267 267 - - 267 208.785 88.572 74.930 - - 297.357 1.536.751 237.212 179.719 34.334 31.284 1.839.581 3 229.742 177.153 4.112 0 233.857 1.527.258 6.453 2.548 30.216 28.194 1.592.121 9.490 1.017 18 6 3.090 13.603 14.152 99 15 - 1 14.252 383.755 14.812 703 1.050 23 399.640 35.435 2.658.675 SKUPAJ IZPOSTAVLJENOST 2.225.642 362.164 272.123 35.434 Slovenija EU Od tega Italija Ostala Evropa Ostali svet Skupaj 32.999 3.681 1.424 146 611 37.437 - 363 363 - - 363 - 363 363 - - 363 Deželno tveganje Skupine na dan 31. 12. 2013 Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: - bankam - strankam, ki niso banke - druga finančna sredstva Druga sredstva Potencialne in prevzete obveznosti SKUPAJ IZPOSTAVLJENOST (zneski v tisoč evrih) - 389 389 - - 389 199.577 106.001 83.904 - - 305.578 1.936.681 1.691.794 181.039 140.863 31.868 31.980 3 172.403 138.151 - - 172.406 1.681.257 7.189 2.668 31.862 28.927 1.749.235 10.534 1.447 44 6 3.053 15.040 14.244 114 43 - - 14.358 441.794 21.466 11.170 - 167 463.427 2.380.408 313.053 238.156 32.014 32.758 2.758.233 Na dan 31. 12. 2014 je bila skupina Banka Koper od izbranih držav evroobmočja (Portugalska, Irska, Grčija, Italija in Španija) izpostavljena le do Italije, in sicer v višini 272.123 tisoč EUR (v 2013 238.156 tisoč EUR), od tega gre za izpostavljenost do matične družbe v skupnem znesku 190.693 tisoč EUR (v 2013 156.268 tisoč EUR). 67 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 3.4 ANALIZA ZAPADLIH NEPLAČANIH FINANČNIH INSTRUMENTOV Analiza zapadlih neplačanih finančnih instrumentov se nanaša le na kredite, pri drugih finančnih instrumentih Banka oziroma Skupina ne beleži zamud. V nadaljevanju so predstavljene naslednje razčlenitve kreditov: Razčlenitev kreditov po zapadlosti – nekonsolidirano (zneski v tisoč evrih) 31. december 2014 Nekonsolidirano 31. december 2013 Krediti strankam, ki niso banke Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Krediti bankam 1.425.431 232.782 1.597.847 171.552 30.936 - 8.719 - 283.012 1.075 259.979 854 1.739.379 233.857 1.866.545 172.406 (143.538) - (142.490) - 1.595.841 233.857 1.724.055 172.406 Nezapadli dobri Zapadli neplačani dobri Dvomljivi in sporni Bruto Oslabitve kreditov Neto Razčlenitev kreditov po zapadlosti – konsolidirano (zneski v tisoč evrih) 31. december 2014 31. december 2013 Konsolidirano Krediti strankam, ki niso banke Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Krediti bankam Nezapadli dobri 1.412.284 232.782 1.606.213 171.552 32.897 - 10.238 - 294.949 1.075 278.652 854 1.740.130 233.857 1.895.103 172.406 (148.009) - (145.868) - 1.592.121 233.857 1.749.235 172.406 Zapadli neplačani dobri Dvomljivi in sporni Bruto Oslabitve kreditov Neto Razčlenitev kreditov strankam, ki niso banke, po zapadlosti in boniteti – nekonsolidirano 31. 12. 2014 (zneski v tisoč evrih) Prebivalstvo Druge stranke Skupaj krediti strankam, ki niso banke 23.688 523.695 1.045.608 20.472 358.146 378.667 247 - - 1.156 345.546 44.160 881.841 1.425.431 Okvirni krediti Kreditne kartice Potrošniški krediti Nezapadli A 31.819 18.485 102.622 345.299 Nezapadli B 2 45 2 - Nezapadli C 93 537 279 31.914 19.067 102.903 31. december 2014 - Nekonsolidirano Nezapadle dobre Nezapadle dvomljive in sporne terjatve Zapadli Bruto Oslabitve kreditov Neto Stanovan- Samostojni jski krediti podjetniki 89 17 1.051 1.917 1.739 86.731 91.544 1.893 1.931 2.482 4.749 10.711 200.638 222.404 33.896 21.015 106.436 352.212 56.610 1.169.210 1.739.379 (1.171) (844) (1.619) (2.830) (7.698) (129.376) (143.538) 32.725 20.171 104.817 349.382 48.912 1.039.834 1.595.841 Razčlenitev kreditov strankam, ki niso banke, po zapadlosti in boniteti – konsolidirano 31. 12. 2014 (zneski v tisoč evrih) Prebivalstvo Druge stranke Skupaj krediti strankam, ki niso banke 36.059 488.175 1.032.461 20.472 358.146 378.667 - - - 1.156 10.002 56.531 846.321 1.412.284 Okvirni krediti Kreditne kartice Potrošniški krediti Stanovanjski krediti Nezapadli A 31.819 18.485 102.622 345.299 10.002 Nezapadli B 2 45 2 - - Nezapadli C 93 537 279 247 31.914 19.067 102.903 345.546 31. december 2014 – Konsolidirano Nezapadle dobre Nezapadle dvomljive in sporne terjatve Zapadli Bruto Oslabitve kreditov Neto Finančni Samostojni leasing podjetniki 89 17 1.051 1.917 322 1.991 89.228 94.615 1.893 1.931 2.482 4.749 937 11.678 209.561 233.231 33.896 21.015 106.436 352.212 11.261 70.200 1.145.110 1.740.130 (1.171) (844) (1.619) (2.830) (444) (8.354) (132.747) (148.009) 32.725 20.171 104.817 349.382 10.817 61.846 1.012.363 1.592.121 Nezapadle dvomljive in sporne terjatve se nanašajo predvsem na restrukturirane kredite. 68 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Razčlenitev kreditov strankam, ki niso banke, po zapadlosti in boniteti – nekonsolidirano 31. 12. 2013 (zneski v tisoč evrih) Prebivalstvo Druge stranke Skupaj krediti strankam, ki niso banke 25.956 657.897 1.210.752 22.146 364.017 386.248 61 - - 847 356.194 48.102 1.021.914 1.597.847 Okvirni krediti Kreditne kartice Potrošniški krediti Nezapadli A 38.125 19.565 113.076 356.133 Nezapadli B 12 64 9 - Nezapadli C 103 337 346 38.240 19.966 113.431 31. december 2013 – Nekonsolidirano Nezapadle dobre Nezapadle dvomljive in sporne terjatve Zapadli Bruto Oslabitve kreditov Neto Stanovan- Samostojni jski krediti podjetniki 150 82 715 2.802 2.506 94.182 100.437 1.929 2.234 2.874 3.172 11.243 146.809 168.261 40.319 22.282 117.020 362.168 61.851 1.262.905 1.866.545 (1.626) (1.245) (2.738) (2.841) (8.438) (125.602) (142.490) 38.693 21.037 114.282 359.327 53.413 1.137.303 1.724.055 Razčlenitev kreditov strankam, ki niso banke, po zapadlosti in boniteti – konsolidirano 31. 12. 2013 (zneski v tisoč evrih) Prebivalstvo Druge stranke Skupaj krediti strankam, ki niso banke 37.354 644.620 1.219.118 22.146 364.017 386.248 - - - 847 10.245 59.500 1.008.637 1.606.213 Okvirni krediti Kreditne kartice Potrošniški krediti Stanovanjski krediti Nezapadli A 38.125 19.565 113.076 356.133 10.245 Nezapadli B 12 64 9 - - Nezapadli C 103 337 346 61 38.240 19.966 113.431 356.194 31. december 2013 – Konsolidirano Nezapadle dobre Nezapadle dvomljive in sporne terjatve Zapadli Bruto Oslabitve kreditov Neto Finančni Samostojni leasing podjetniki 150 82 715 2.802 365 2.620 101.203 107.937 1.929 2.234 2.874 3.172 1.285 12.380 157.079 180.953 40.319 22.282 117.020 362.168 11.895 74.500 1.266.919 1.895.103 (1.626) (1.245) (2.738) (2.841) (372) (9.075) (127.971) (145.868) 38.693 21.037 114.282 359.327 11.523 65.425 1.138.948 1.749.235 Razvrstitev zapadlih kreditov strankam, ki niso banke, po boniteti in trajanju zapadlosti – nekonsolidirano (zneski v tisoč evrih) Prebivalstvo 31. december 2014 – Nekonsolidirano Okvirni krediti Kreditne kartice A, B, C D, E A, B, C Zapadli neplačani do 30 dni 192 16 Zapadli neplačani 30–60 dni 76 40 Zapadli neplačani 60–90 dni 46 3 Zapadli neplačani nad 90 dni Skupaj Potrošniški krediti D, E A, B,C 750 9 112 23 38 15 Skupaj D, E prebivalstvo D, E A, B, C 214 25 219 24 35 30 34 223 573 20 52 18 9 201 1.449 2 1.518 4 980 13 2.093 20 4.202 8.832 316 1.577 904 1.027 282 2.200 291 4.458 11.055 Samostojni podjetniki Druge stranke Skupaj A, B C, D, E A, B C, D, E Zapadli neplačani do 30 dni 64 180 27.099 10.608 37.951 Zapadli neplačani 30–60 dni 54 173 725 24.621 25.573 Zapadli neplačani 60–90 dni 31 34 22 6.986 7.073 Zapadli neplačani nad 90 dni 3 10.172 1.145 129.432 140.752 152 10.559 28.991 171.647 211.349 Skupaj Stanovanjski krediti 69 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Razvrstitev zapadlih kreditov strankam, ki niso banke, po boniteti in trajanju zapadlosti – konsolidirano (zneski v tisoč evrih) Prebivalstvo A, B, C D, E A, B, C D, E A, B, C D, E A, B,C D, E A, B,C D, E Skupaj prebivalstvo Zapadli neplačani do 30 dni 192 16 750 9 214 25 219 24 86 5 1.540 Zapadli neplačani 30–60 dni 76 40 112 23 35 30 34 223 34 5 612 Zapadli neplačani 60–90 dni 46 3 38 15 20 52 18 9 18 10 229 31. december 2014 Konsolidirano Okvirni krediti Kreditne kartice Zapadli neplačani nad 90dni Skupaj Finančni leasing 2 1.518 4 980 13 2.093 20 4.202 25 754 9.611 1.577 904 1.027 282 2.200 291 4.458 163 774 11.992 Druge stranke A, B C, D, E A, B C, D, E Skupaj 231 190 27.770 10.721 38.912 183 1.066 24.818 26.199 Zapadli neplačani 30–60 dni Zapadli neplačani 60–90 dni 79 54 166 7.036 7.335 Zapadli neplačani nad 90 dni 30 10.779 1.467 136.517 148.793 472 11.206 30.469 179.092 221.239 Skupaj Stanovanjski krediti 316 Samostojni podjetniki Zapadli neplačani do 30 dni Potrošniški krediti Razvrstitev zapadlih kreditov strankam, ki niso banke, po boniteti in trajanju zapadlosti – nekonsolidirano (zneski v tisoč evrih) Prebivalstvo A, B, C D, E A, B, C D, E A, B,C D, E A, B, C D, E Skupaj prebivalstvo Zapadli neplačani do 30 dni 288 1 893 22 255 70 320 121 1.970 Zapadli neplačani 30–60 dni 66 11 130 23 38 33 46 54 401 Zapadli neplačani 60–90 dni 19 7 34 34 13 40 24 22 193 Okvirni krediti 31. december 2013 – Nekonsolidirano Zapadli neplačani nad 90 dni Skupaj Kreditne kartice Potrošniški krediti 3 1.534 3 1.095 9 2.416 19 2.566 7.645 376 1.553 1.060 1.174 315 2.559 409 2.763 10.209 Samostojni podjetniki Druge stranke A, B C, D, E A, B C, D, E Skupaj Zapadli neplačani do 30 dni 537 30 4.468 258 5.293 Zapadli neplačani 30–60 dni 79 34 667 2.097 2.877 Zapadli neplačani 60–90 dni 27 97 765 2.417 3.306 Zapadli neplačani nad 90 dni 5 10.434 11 136.126 146.576 648 10.595 5.911 140.898 158.052 Skupaj Stanovanjski krediti Razvrstitev zapadlih kreditov strankam, ki niso banke, po boniteti in trajanju zapadlosti – konsolidirano (zneski v tisoč evrih) Prebivalstvo 31. december 2013 - Konsolidirano Okvirni krediti Kreditne kartice Stanovanjski krediti Finančni leasing Skupaj prebivalstvo A, B C, D, E A, B C, D, E A, B C, D, E A, B C, D, E A, B C, D, E Zapadli neplačani do 30 dni 288 1 893 22 255 70 320 121 86 15 2.071 Zapadli neplačani 30–60 dni 66 11 130 23 38 33 46 54 45 8 454 Zapadli neplačani 60–90 dni 19 7 34 34 13 40 24 22 22 6 221 Zapadli neplačani nad 90 dni 3 1.534 3 1.095 9 2.416 19 2.566 20 1.083 8.748 376 1.553 1.060 1.174 315 2.559 409 2.763 173 1.112 11.494 Skupaj Samostojni podjetniki A, B Druge stranke C, D, E A, B C, D, E Skupaj Zapadli neplačani do 30 dni 709 37 4.986 1.525 7.257 Zapadli neplačani 30–60 dni 140 41 856 2.228 3.265 Zapadli neplačani 60–90 dni 59 104 874 2.567 3.604 Zapadli neplačani nad 90 dni 43 11.247 238 143.805 155.333 951 11.429 6.954 150.125 169.459 Skupaj 70 Potrošniški krediti Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Razčlenitev posamično oslabljenih kreditov (bruto zneski) skupaj s pošteno vrednostjo zavarovanja le-teh je naslednja: Posamično oslabljeni krediti (zneski v tisoč evrih) Banka Koper in konsolidirano 31. december 2014 Prebivalstvo Samostojni podjetniki Druge stranke Skupaj Posamično oslabljeni krediti - 7.925 250.992 258.917 Poštena vrednost zavarovanja - 11.257 245.721 256.978 Samostojni podjetniki Druge stranke Skupaj Prebivalstvo 31. december 2013 Posamično oslabljeni krediti - 8.475 227.575 236.050 Poštena vrednost zavarovanja - 14.437 196.401 210.838 Skupina je v letu 2014 za poplačilo svojih terjatev unovčila 9.984 tisoč EUR z naslova prejetih zavarovanj. 3.5 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE Likvidnostno tveganje je opredeljeno kot tveganje nezmožnosti pravočasnega poravnavanja obveznosti zaradi težav pri pridobivanju virov na denarnih trgih ter zaradi težav pri unovčevanju likvidnega finančnega premoženje, vključno z izgubami, ki s tem lahko nastanejo. Minimalno likvidnost, ki jo morajo banke zagotavljati, določa Sklep Banke Slovenije o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank. Ta predpisuje minimalno vrednost količnika likvidnosti z ročnostjo do enega meseca. Z namenom upravljanja likvidnostnega tveganja Banka oziroma Skupina dnevno spremlja kratkoročni likvidnostni količnik ter stanje obveznih rezerv z namenom izpolnjevanja predpisanih povprečnih dnevnih stanj. Na operativnem nivoju se likvidnost uravnava s skrbnim načrtovanjem dnevnih denarnih tokov. Sektor zakladništva zagotavlja likvidnost Banke oziroma Skupine tudi s primerno velikim portfeljem kvalitetnih vrednostnih papirjev, ki jih je možno refinancirati pri centralni banki. Strukturno likvidnostno tveganje Banka oziroma Skupina uravnava z določitvijo minimalnega razmerja med dolgoročnimi in kratkoročnimi viri in naložbami. Sektor upravljanja tveganj spremlja kratkoročno likvidnost v običajnih in likvidnostno težavnih pogojih, s predpostavljanjem npr. omejenih možnosti pridobivanja novih finančnih virov in povečanih črpanj odobrenih kreditnih linij. Sektor upravljanja s tveganji najmanj enkrat na mesec analizira in poroča o indikatorjih likvidnosti ALCO odboru ter spremlja spoštovanje njihovih minimalnih ravni. Določeni so minimalni nivoji za dva ključna indikatorja: ● interni kratkoročni količnik likvidnosti, določen z razmerjem med pričakovanimi prilivi in odlivi s preostalo ročnostjo do enega meseca, ki ne sme biti nižji od 1; ● obseg srednjeročnih in dolgoročnih naložb ne sme presegati obsega virov, ocenjenih kot primernih za financiranje naložb daljših ročnosti. V letu 2014 sta bila določena kot osrednja indikatorja LCR (količnik likvidnostnega kritja) ter NSFR (količnik neto stabilnih virov financiranja), s katerima se zagotavlja minimalen previdnostni obseg likvidnosti Banke v običajnih in stresnih razmerah. Količnika se izračunata skladno z uredbo o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR) ter redno poročata ALCO odboru in Revizijski komisiji. Ukrepanja v morebitnih likvidnostnih krizah se obvladujejo s kriznimi likvidnostnimi načrti, v katerih so opredeljeni opozorilni indikatorji ter vnaprej določeni postopki in pooblastila za ukrepanje v krizni situaciji. 71 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Izpostavljenost banke likvidnostnemu tveganju – nekonsolidirano Denarni tokovi brez derivativov po pričakovani zapadlosti (zneski v tisoč evrih) Pričakovana zapadlost Na dan 31. decembra 2014 Do 1 meseca Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Skupaj do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj nad 1 letom Skupaj 91.234 - - 91.234 - 16.234 16.234 107.468 SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: - - - - 267 - 267 267 915 55.448 57.204 113.567 134.879 48.911 183.790 297.357 1.868.622 346.149 168.679 349.758 864.586 598.394 405.642 1.004.036 - bankam 163.420 26.342 44.095 233.857 - - - 233.857 - strankam, ki niso banke 178.101 133.490 299.090 610.681 598.394 405.642 1.004.036 1.614.717 - druga finančna sredstva 4.628 8.847 6.573 20.048 - - - 20.048 - - - - 2.438 19.825 22.263 22.263 Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine - - - - 1.261 - 1.261 1.261 Neopredmetena dolgoročna sredstva - - - - 4.365 - 4.365 4.365 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb - - - - - 3.688 3.688 3.688 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb: - - 13 13 1.265 34 1.299 1.312 - - 13 13 1.265 34 1.299 1.312 113 33 332 478 391 - 391 869 438.411 224.160 407.307 1.069.878 743.260 494.334 1.237.594 2.307.472 1.122.426 218.063 414.418 1.754.907 181.593 57.509 239.102 1.994.009 6.198 - 2.333 8.531 9.333 4.667 14.000 22.531 1.099.074 210.931 398.684 1.708.689 84.048 3.916 87.964 1.796.653 152.728 - odložene terjatve za davke Druga sredstva Skupaj sredstva OBVEZNOSTI Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - prejeti krediti bank in centralnih bank 1.785 2.604 11.245 15.634 88.168 48.926 137.094 - prejeti krediti drugih strank 3 13 2.156 2.172 44 - 44 2.216 - druge finančne obveznosti 15.366 4.515 - 19.881 - - - 19.881 Rezervacije: - rezervacije za obveznosti in stroške - rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev Obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb - obveznosti za davek Druge obveznosti Skupaj obveznosti - - 1.531 1.531 6.927 3.667 10.594 12.125 - - 1.531 1.531 6.927 - 6.927 8.458 - - - - - 3.667 3.667 3.667 - - 419 419 - - - 419 - - 419 419 - - - 419 749 890 - 1.639 - - - 1.639 1.123.175 218.953 416.368 1.758.496 188.520 61.176 249.696 2.008.192 NEUSKLAJENOST (684.764) 5.207 (9.061) Skupaj sredstva 343.065 109.559 Skupaj obveznosti 956.451 247.989 (613.386) (138.430) (688.618) 554.740 433.158 987.898 299.280 421.329 873.953 916.055 509.505 1.425.560 2.299.513 409.674 1.614.114 344.592 73.366 417.958 2.032.072 11.655 (740.161) 571.463 436.139 1.007.602 267.441 Na dan 31. decembra 2013 NEUSKLAJENOST 72 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Izpostavljenost banke likvidnostnemu tveganju – nekonsolidirano in konsolidirano Denarni tokovi iz derivativov na neto osnovi po pričakovani zapadlosti (zneski v tisoč evrih) Pričakovana zapadlost Na dan 31. december 2014 Do 1 meseca Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Skupaj do 1 leta 110 - Od 1 leta do 5 let Nad Skupaj nad 5 let 1 letom - - 110 - - - 110 - - - - 108 108 108 110 - - 110 - 108 108 218 110 - - 110 - - - 110 - - 145 145 - - - 145 Skupaj SREDSTVA Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju: - forward valut - obrestna kapica Skupaj aktiva OBVEZNOSTI Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju: - forward valut - obrestna zamenjava (IRS) - obrestna kapica - - - - - 1 1 1 Skupaj pasiva 110 - 145 255 - 1 1 256 Neusklajenost - - (145) (145) - 107 107 (38) Skupaj aktiva 1 1 6 8 40 315 355 363 Skupaj pasiva 1 1 169 171 430 12 442 613 Neusklajenost - - (163) (163) (390) 303 (87) (250) Na dan 31. decembra 2013 V primeru obrestnih kapic, obrestnih opcij in obrestnih zamenjav denarni tokovi predstavljajo razliko med pogodbeno ceno in tržno vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta. Na dan 31. december 2014 Do 1 meseca Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Skupaj do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj nad 1 letom Skupaj SREDSTVA Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju - - - - - - - - Skupaj aktiva - - - - - - - - OBVEZNOSTI Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju: - IRS - 38 - 38 - - - 38 Skupaj pasiva - 38 - 38 - - - 38 Neusklajenost - (38) - (38) - - - (38) Do 1 meseca Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Skupaj do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj nad 1 letom Skupaj Na dan 31. december 2013 SREDSTVA Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju - - - - - - - - Skupaj aktiva - - - - - - - - OBVEZNOSTI Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju: - IRS - - 113 113 215 - 215 328 Skupaj pasiva - - 113 113 215 - 215 328 Neusklajenost - - (113) (113) (215) - (215) (328) 73 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Izpostavljenost banke likvidnostnemu tveganju – nekonsolidirano in konsolidirano Denarni tokovi iz derivativov na bruto osnovi po pričakovani zapadlosti (zneski v tisoč evrih) Pričakovana zapadlost Do 1 meseca Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Skupaj do 1 leta - odtoki 110 - - 110 - - - pritoki 110 - - 110 - - - Skupaj odtoki 110 - - 110 - - - Skupaj pritoki 110 - - 110 - - - Nad 1 leta Skupaj nad do 5 let 1 letom Skupaj Na dan 31. december 2014 Nad 1 leta Skupaj nad do 5 let 1 letom Skupaj Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju: - Forward pogodbe na valuto - Pričakovana zapadlost Do 1 meseca Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Skupaj do 1 leta - odtoki 137 95 - 232 - - 232 - pritoki 137 95 - 232 - - 232 Skupaj odtoki 137 95 - 232 - - 232 Skupaj pritoki 137 95 - 232 - - 232 Na dan 31. december 2013 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju: - Forward pogodbe na valuto Na bruto osnovi se izmenjajo le pogodbeni denarni tokovi terjatev in obveznosti iz valutnih swapov, medtem ko se denarni tokovi terjatev in obveznosti iz drugih vrst derivativov izmenjajo po netu principu. 74 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Izpostavljenost Skupine likvidnostnemu tveganju – konsolidirano Denarni tokovi brez derivativov po pričakovani zapadlosti (zneski v tisoč evrih) Pričakovana zapadlost Na dan 31. december 2014 Do 1 meseca Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Skupaj do 1 leta Od 1 leta do 5 let 91.234 - - 91.234 - Nad Skupaj nad 5 let 1 letom Skupaj SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: 16.234 16.234 107.468 - - - - 267 - 267 267 915 55.448 57.204 113.567 134.879 48.911 183.790 297.357 1.858.795 329.474 169.949 338.317 837.740 600.720 420.335 1.021.055 - bankam 163.420 26.342 44.095 233.857 - - - 233.857 - strankam, ki niso banke 161.298 134.760 294.222 590.280 600.720 420.335 1.021.055 1.611.335 - druga finančna sredstva 13.603 4.756 8.847 - 13.603 - - - Dobro ime - - - - - 905 905 905 Opredmetena osnovna sredstva - - - - 4.830 19.825 24.655 24.655 Naložbene nepremičnine - - - - 13.813 - 13.813 13.813 Neopredmetena dolgoročna sredstva - - - - 4.447 - 4.447 4.447 992 - 13 1.005 1.265 34 1.299 2.304 992 - 13 1.005 1.265 34 1.299 2.304 113 33 13.715 13.861 391 - 391 14.252 422.728 225.430 409.249 1.057.407 760.612 506.244 1.266.856 2.324.263 1.125.860 218.108 420.308 1.764.276 178.926 64.076 243.002 2.007.278 6.198 - 2.333 8.531 9.333 4.667 14.000 22.531 1.099.067 210.931 398.684 1.708.682 84.048 3.916 87.964 1.796.646 165.732 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb: - odložene terjatve za davke Druga sredstva Skupaj sredstva OBVEZNOSTI Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - prejeti krediti bank in centralnih bank 5.226 2.377 17.135 24.738 85.501 55.493 140.994 - prejeti krediti drugih strank 3 13 2.156 2.172 44 - 44 2.216 - druge finančne obveznosti 15.366 4.787 - 20.153 - - - 20.153 Rezervacije: - rezervacije za obveznosti in stroške - rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb: - - 1.531 1.531 6.905 3.722 10.627 12.158 - - 1.531 1.531 6.905 - 6.905 8.436 - - - - - 3.722 3.722 3.722 460 41 - 419 460 - - - 41 - 419 460 - - - 460 1.130 890 - 2.020 - - - 2.020 Skupaj obveznosti 1.127.031 218.998 422.258 1.768.287 185.831 67.798 253.629 2.021.916 NEUSKLAJENOST (704.303) 6.432 (13.009) (710.880) 574.781 438.446 1.013.227 302.347 Skupaj sredstva 350.806 110.366 433.315 894.487 924.280 519.846 1.444.126 2.338.613 Skupaj obveznosti 956.662 252.478 428.677 1.637.817 350.590 80.479 431.069 2.068.886 (605.856) (142.112) 4.638 (743.330) 573.690 439.367 1.013.057 269.727 - obveznosti za davek Druge obveznosti Na dan 31. decembra 2013 NEUSKLAJENOST 75 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Izpostavljenost Skupine likvidnostnemu tveganju – nekonsolidirano Denarni tokovi – Zunajbilančne postavke po pričakovani zapadlosti (zneski v tisoč evrih) Pričakovana zapadlost Do 1 leta Na dan 31. decembra 2014 Možne obveznosti iz naslova akreditivov in indosamentov Garancije 1-5 let Več kot 5 let Skupaj 159 - - 159 93.667 24.912 26.625 145.204 Izvedeni finančni instrumenti 227 - 221 448 Prevzete finančne obveznosti 248.429 7.894 - 256.323 342.482 32.806 26.846 402.134 400.118 42.549 22.775 465.443 Skupaj Na dan 31. decembra 2013 Skupaj Izpostavljenost Skupine likvidnostnemu tveganju – konsolidirano Denarni tokovi – Zunajbilančne postavke po pričakovani zapadlosti (zneski v tisoč evrih) Pričakovana zapadlost Na dan 31. decembra 2014 Možne obveznosti iz naslova akreditivov in indosamentov Garancije Do 1 leta 1-5 let Več kot 5 let 159 - - 159 93.667 24.912 26.625 145.204 Skupaj Izvedeni finančni instrumenti 227 - 221 448 Prevzete finančne obveznosti 246.357 7.894 - 254.251 340.410 32.806 26.846 400.062 398.793 42.549 22.775 464.117 Skupaj Na dan 31. decembra 2013 Skupaj Pogodbeno nediskontirani denarni tokovi za finančne obveznosti brez derivativov – nekonsolidirano (zneski v tisoč evrih) Na dan 31. decembra 2014 Do 1 meseca Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: 1.123.103 218.328 415.991 186.779 61.688 2.005.889 - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - prejeti krediti bank in centralnih bank 6.199 0 2.336 9.390 4.723 22.648 1.099.746 211.189 400.148 85.590 4.059 1.800.732 1.789 2.611 11.336 91.754 52.906 160.396 3 13 2.171 45 - 2.232 15.366 4.515 - - - 19.881 7.992 30.656 17.632 9.114 17.873 83.267 - prejeti krediti drugih strank - druga finančna sredstva Izdane finančne garancije Pogodbeno nediskontirani denarni tokovi za finančne obveznosti brez derivativov – konsolidirano Na dan 31. decembra 2014 Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: 1.126.540 218.373 421.930 184.004 68.790 2.019.637 - vloge bank in centralnih bank - vloge in krediti strank, ki niso banke - prejeti krediti bank in centralnih bank - prejeti krediti drugih strank - druga finančna sredstva Izdane finančne garancije 76 (zneski v tisoč evrih) Do 1 meseca 6.199 - 2.336 9.390 4.723 22.648 1.099.739 211.189 400.148 85.590 4.059 1.800.725 5.233 2.384 17.275 88.979 60.008 173.879 3 13 2.171 45 - 2.232 15.366 4.787 - - - 20.153 7.993 30.666 17.648 9.155 18.021 83.483 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Pogodbeno nediskontirani denarni tokovi za finančne obveznosti brez derivativov – nekonsolidirano Na dan 31. decembra 2013 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - prejeti krediti bank in centralnih bank - prejeti krediti drugih strank - druga finančna sredstva Izdane finančne garancije (zneski v tisoč evrih) Do 1 meseca Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj 955.926 247.618 410.682 344.807 73.527 2.032.560 1.586 - 2.340 9.454 7.182 20.562 932.276 241.697 395.649 111.403 2.913 1.683.938 1.581 2.626 10.653 221.503 63.432 299.795 6 5 2.040 2.447 - 4.498 20.477 3.290 - - - 23.767 26.268 30.808 23.009 14.837 9.235 104.157 Do 1 meseca Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj 955.884 252.114 429.788 350.982 80.924 2.069.692 Pogodbeno nediskontirani denarni tokovi za finančne obveznosti brez derivativov – konsolidirano Na dan 31. decembra 2013 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: - vloge bank in centralnih bank - vloge in krediti strank, ki niso banke - prejeti krediti bank in centralnih bank - prejeti krediti drugih strank - druga finančna sredstva Izdane finančne garancije (zneski v tisoč evrih) 1.586 - 2.340 9.454 7.182 20.562 932.257 241.697 395.649 111.403 2.913 1.683.919 1.558 6.637 29.759 227.678 70.829 336.461 6 5 2.040 2.447 - 4.498 20.477 3.775 - - - 24.252 26.268 30.808 23.009 14.837 9.235 104.157 3.6 FINANČNO TVEGANJE LASTNIŠKIH NALOŽB V BANČNI KNJIGI Fina evidentiranih med razpoložljive za prodajo, ki niso konsolidirane v finančnih izkazih. Skupina ne upravlja s portfeljem lastniških naložb za namene trgovanja, vendar pa upravlja z naložbami, pridobljenimi z unovčitvijo delnic, prvotno zastavljenih kot zavarovanje kreditov svojih strank. Banka aktivno išče kakršne koli možnosti prodaje deležev, bodisi morebitnim strateškim ali drugim zainteresiranim skupinam vlagateljev. 77 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 3.7 TRŽNO TVEGANJE Kot aktivnosti trgovanja so opredeljeni nakupi ali prodaje finančnih instrumentov v svojem imenu (katerih namen je kratkoročna prodaja oziroma ustvarjanje dobička z razliko v ceni iz naslova dejanskih ali pričakovanih kratkoročnih cenovnih gibanj) ali zaradi sedanje ali prihodnje transakcije z bančnim komitentom. Dobiček iz trgovanja je rezultat spremembe cen ali obrestnih mer, razlike med nakupno in prodajno ceno ali pribitka, zaračunanega stranki. V postavke trgovanja so vključene tudi transakcije, namenjene notranjemu varovanju drugih postavk trgovanja. Namen pridobitve finančnega instrumenta ali sklenitve pogodbe mora biti znan pred njegovo dejansko pridobitvijo ali sklenitvijo pogodbe. Kot glavne aktivnosti trgovanja Banke oziroma Skupine so devizno trgovanje in poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti. Zaradi internih kontrol in morebitnih navzkrižnih interesov Banka oziroma Skupina izvaja aktivnosti trgovanja z jasno ločitvijo med komercialnimi in zalednimi enotami. 3.7.1 Izvedeni finančni instrumenti Banka oziroma Skupina sklepa posle z izvedenimi finančnimi instrumenti za potrebe in po nalogu komitentov. Vsak posamični posel s komitentom se v celoti zaščiti pred pozicijskim tveganjem (tveganje spremembe poštene vrednosti instrumenta zaradi nihanja vrednosti osnovnega instrumenta oziroma cen) s sklenitvijo hkratnega posla, ki izpostavljenost nevtralizira. Banka oziroma Skupina prevzame le kreditno tveganje do nasprotne stranke za izvršitev pogodbe. Kreditno tveganje se ocenjuje z izračunom nadomestitvene vrednosti (sestavljene iz pozitivne razlike med prejeto sedanjo vrednostjo prihodnjih pritokov in odtokov ter pribitkom za prihodnjo volatilnosti) in se omejuje z zahtevano kreditno sposobnostjo nasprotne stranke. Na medbančnem trgu Banka oziroma Skupina sklepa tovrstne posle le z ustanovami z visoko bonitetno oceno. 3.7.2 Valutno tveganje Odprta devizna pozicija in spremembe valutnih tečajev izpostavljajo Banko oziroma Skupino valutnemu tveganju. Odprta devizna pozicija v posamezni valuti je razlika med terjatvami in obveznostmi v tej valuti. Pri merjenju valutnega tveganja Banka oziroma Skupina upošteva celotno pozicijo, ki je rezultat seštevka vseh naložb in obveznosti v tujem denarju ter vseh sklenjenih in neporavnanih valutnih poslov: spot posli in posli z izvedenimi finančnimi instrumenti. Banka oziroma Skupina dnevno meri in ugotavlja valutno tveganje: ● kot nominalno odprto pozicijo v posameznih valutah, ● kot tvegano vrednost (Value at Risk) za skupno izpostavljenost v vseh valutah. Tvegana vrednost je statistična ocena najvišje možne izgube, izračunane z 99 % stopnjo statističnega zaupanja za obdobje 1 delovnega dne. Ocena tvegane vrednosti upošteva podatke o višini odprte pozicije v posamezni valuti, nestanovitnost deviznih tečajev in korelacije med valutami. Ker je nihanje tečajev med ključnimi valutami zelo intenzivno, so vzpostavljeni relativno ozki limiti, ki pa omogočajo nemoteno izvajanje komercialnih aktivnosti Banke oziroma Skupine. VAR skupine po vrstah tveganja (zneski v tisočih evrih) 12 mesecev do 31. decembra 2014 12 mesecev do 31. decembra 2013 Povprečno Visoko1 Nizko1 Povprečno Visoko1 Valutno tveganje (trgovalni in bančni portfelj) 1 3 - 2 6 - Tveganje iz portfelja obveznic (Bančna knjiga) 760 1.087 510 1.782 2.867 1.054 Skupaj VAR 761 1.090 510 1.784 2.873 1.054 1 Najnižja in najvišja tvegana vrednost, izračunana z 99 % stopnjo statističnega zaupanja za obdobje 1 delovnega dne v opazovanem 12-mesečnem obdobju. 78 Nizko1 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Izpostavljenost Banke valutnemu tveganju – nekonsolidirano Na dan 31. december 2014 (zneski v tisoč evrih) EUR Druge valute USD Skupaj SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 99.292 4.410 3.766 110 - - 107.468 110 110 - - 110 267 - - 267 297.357 - - 297.357 1.753.635 77.925 18.186 1.849.746 173.161 49.757 10.939 233.857 - strankam, ki niso banke 1.560.434 28.160 7.247 1.595.841 - druga finančna sredstva 20.040 8 - 20.048 Opredmetena osnovna sredstva 22.263 - - 22.263 Naložbene nepremičnine 1.261 - - 1.261 Neopredmetena dolgoročna sredstva 4.365 - - 4.365 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb 3.688 - - 3.688 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb: 1.312 - - 1.312 1.312 - - 1.312 869 - - 869 2.184.419 82.335 21.952 2.288.706 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: - bankam - odložene terjatve za davke Druga sredstva Skupaj sredstva OBVEZNOSTI Finančne obveznosti, namenjene trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - prejeti krediti bank in centralnih bank 148 - - 148 148 - - 148 1.889.444 82.565 22.000 1.994.009 22.531 - - 22.531 1.720.323 54.376 21.954 1.796.653 152.728 124.621 28.107 - - prejeti krediti drugih strank 2.216 - - 2.216 - druge finančne obveznosti 19.753 82 46 19.881 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Rezervacije: 38 - - 38 12.125 - - 12.125 - rezervacije za obveznosti in stroške 8.458 - - 8.458 - rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 3.667 - - 3.667 419 - - 419 419 - - 419 1.639 - - 1.639 1.903.813 82.565 22.000 2.008.378 NEUSKLAJENOST 280.606 (230) (48) 280.328 Del zunajbilančnih prevzetih obveznosti, občutljivih na spremembo tečaja v letu 264.886 163 - 265.049 EUR USD Druge valute Skupaj Skupaj sredstva 2.204.230 71.236 24.410 2.299.876 Skupaj obveznosti 1.936.909 71.579 24.525 2.033.013 NEUSKLAJENOST 267.321 (343) (115) 266.863 Zunajbilančne prevzete obveznosti 294.984 122 - 295.106 Obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb - obveznosti za davek Druge obveznosti Skupaj obveznosti Na dan 31. december 2013 79 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Izpostavljenost Banke valutnemu tveganju – konsolidirano Na dan 31. december 2014 (zneski v tisoč evrih) EUR USD Druge valute 99.292 4.410 3.766 110 - - 110 110 - - 110 Skupaj 107.468 SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 267 - - 267 297.357 - - 297.357 1.743.412 77.925 18.244 1.839.581 173.103 49.757 10.997 233.857 - strankam, ki niso banke 1.556.714 28.160 7.247 1.592.121 - druga finančna sredstva 13.595 8 - 13.603 905 - - 905 Opredmetena osnovna sredstva 24.655 - - 24.655 Naložbene nepremičnine 13.813 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: - bankam Dobro ime 13.813 - - Neopredmetena dolgoročna sredstva 4.447 - - 4.447 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb: 2.304 - - 2.304 - odložene terjatve za davke Druga sredstva Skupaj sredstva 2.304 - - 2.304 14.252 - - 14.252 2.200.814 82.335 22.010 2.305.159 OBVEZNOSTI Finančne obveznosti, namenjene trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - prejeti krediti bank in centralnih bank - - 148 - - 148 1.902.713 82.565 22.000 2.007.278 22.531 - - 22.531 1.720.316 54.376 21.954 1.796.646 165.732 137.625 28.107 - - prejeti krediti drugih strank 2.216 - - 2.216 - druge finančne obveznosti 20.025 82 46 20.153 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Rezervacije: 38 - - 38 12.158 - - 12.158 - rezervacije za obveznosti in stroške 8.436 - - 8.436 - rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 3.722 - - 3.722 460 - - 460 460 - - 460 2.020 - - 2.020 1.917.537 82.565 22.000 2.022.102 NEUSKLAJENOST 283.277 (230) 10 283.057 Del zunajbilančnih prevzetih obveznosti, občutljivih na spremembo tečaja v letu 262.814 163 - 262.977 EUR USD Druge valute Skupaj Skupaj sredstva 2.242.964 71.236 24.776 2.338.976 Skupaj obveznosti 1.973.723 71.579 24.525 2.069.827 NEUSKLAJENOST 269.241 (343) 251 269.149 Zunajbilančne prevzete obveznosti 294.984 122 - 295.106 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb - obveznosti za davek Druge obveznosti Skupaj obveznosti Na dan 31. december 2013 80 148 148 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 3.7.3 Obrestno tveganje Spodnja tabela prikazuje izpostavljenost Skupine obrestnemu tveganju. Upoštevana so sredstva in obveznosti Skupine po knjigovodski vrednosti, razvrščeni bodisi glede na pogodbeno zapadlost terjatve oz. obveznosti (fiksna obrestna mera) bodisi glede na ročnost prevrednotenja pogodbene obrestne mere (spremenljiva obrestna mera). Izpostavljenost banke obrestnemu tveganju – nekonsolidirano Na dan 31. decembra 2014 Do 1 meseca (zneski v tisoč evrih) Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Od 1 leta do 5 let Nad Neobresto5 let vano 64.890 - - - 16.234 26.344 - 108 - - - 2 110 - 108 - - - 2 110 Skupaj SREDSTVA Denar v blagajni in stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: 107.468 - - - - - 267 267 914 57.413 55.240 126.332 43.606 13.852 297.357 1.849.746 409.626 306.679 1.069.745 18.831 7.410 37.455 - bankam 163.420 26.342 44.095 - - - 233.857 - strankam, ki niso banke 246.206 280.337 1.025.650 18.831 7.410 17.407 1.595.841 - druga finančna sredstva Opredmetena osnovna sredstva - - - - - 20.048 20.048 - - - - - 22.263 22.263 Naložbene nepremičnine - - - - - 1.261 1.261 Neopredmetena dolgoročna sredstva - - - - - 4.365 4.365 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb - - - - - 3.688 3.688 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb: - - - - - 1.312 1.312 - - - - - 1.312 1.312 - - - - - 869 869 475.430 364.200 1.124.985 145.163 67.250 111.678 2.288.706 - odložene terjatve za davke Druga sredstva Skupaj sredstva OBVEZNOSTI Finančne obveznosti, namenjene trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - prejeti krediti bank in centralnih bank 88 58 - - - 2 148 88 58 - - - 2 148 1.154.215 299.636 432.212 84.037 3.903 20.006 1.994.009 6.198 - 16.333 - - - 22.531 1.099.198 210.931 398.628 83.993 3.903 - 1.796.653 152.728 48.816 88.692 15.220 - - - - prejeti krediti drugih strank 3 13 2.031 44 - 125 2.216 - druge finančne obveznosti - - - - - 19.881 19.881 Finančni instrumenti, namenjeni varovanju - 38 - - - - 38 Rezervacije: - - - - - 12.125 12.125 - rezervacije za obveznosti in stroške - - - - - 8.458 8.458 - rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev - - - - - 3.667 3.667 - - - - - 419 419 - - - - - 419 419 - - - - - 1.639 1.639 Skupaj obveznosti 1.154.303 299.732 432.212 84.037 3.903 34.191 2.008.378 NEUSKLAJENOST (678.873) 64.468 692.773 61.126 63.347 Na dan 31. december 2013 Do 1 meseca Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Od 1 leta do 5 let 413.215 324.450 1.178.889 203.791 Obveznosti za davek - obveznosti za davek Druge obveznosti Skupaj sredstva Nad Neobresto5 let vano Skupaj 69.217 110.314 2.299.876 37.391 2.033.013 Skupaj obveznosti 1.112.320 338.678 433.906 107.987 2.731 NEUSKLAJENOST (699.105) (14.228) 744.983 95.804 66.486 81 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Izpostavljenost banke obrestnemu tveganju – konsolidirano Na dan 31. december 2014 Do 1 meseca (zneski v tisoč evrih) Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Od 1 leta do 5 let Nad Neobresto5 let vano 64.890 - - - 16.234 26.344 107.468 - 108 - - - 2 110 - 108 - - - 2 110 - - - - - 267 267 914 57.413 55.240 126.332 43.606 13.852 297.357 1.839.581 Skupaj SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: 424.353 364.523 990.988 20.011 8.696 31.010 - bankam 163.420 26.342 44.095 - - - 233.857 - strankam, ki niso banke 260.933 338.181 946.893 20.011 8.696 17.407 1.592.121 - druga finančna sredstva 13.603 - - - - - 13.603 Dobro ime - - - - - 905 905 Opredmetena osnovna sredstva - - - - - 24.655 24.655 13.813 Naložbene nepremičnine - - - - - 13.813 Neopredmetena dolgoročna sredstva - - - - - 4.447 4.447 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb: - - - - - 2.304 2.304 - - - - - 2.304 2.304 - - - - - 14.252 14.252 - odložene terjatve za davke Druga sredstva Skupaj sredstva 490.157 422.044 1.046.228 146.343 68.536 131.851 2.305.159 OBVEZNOSTI Finančne obveznosti, namenjene trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - prejeti krediti bank in centralnih bank 88 58 - - - 2 148 88 58 - - - 2 148 1.155.207 311.641 432.212 84.037 3.903 20.278 2.007.278 6.198 - 16.333 - - - 22.531 1.099.191 210.931 398.628 83.993 3.903 - 1.796.646 165.732 49.815 100.697 15.220 - - - - prejeti krediti drugih strank 3 13 2.031 44 - 125 2.216 - druge finančne obveznosti - - - - - 20.153 20.153 Finančni instrumenti, namenjeni varovanju - 38 - - - - 38 Rezervacije: - - - - - 12.158 12.158 - - - - - 8.436 8.436 - rezervacije za obveznosti in stroške - rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev - - - - - 3.722 3.722 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb: - - - - - 460 460 - - - - - 460 460 - - - - - 2.020 2.020 Skupaj obveznosti 1.155.295 311.737 432.212 84.037 3.903 34.918 2.022.102 NEUSKLAJENOST (665.138) 110.307 614.016 62.306 64.633 Na dan 31. december 2013 Do 1 meseca Od 1 mes. do 3 mes. Od 3 mes. do 12mes. Od 1 leta do 5 let 444.292 383.180 1.111.559 204.876 Skupaj obveznosti 1.124.362 362.632 433.906 NEUSKLAJENOST (680.070) 20.548 677.653 - obveznosti za davek Druge obveznosti Skupaj sredstva Nad Neobresto5 let vano Skupaj 70.835 124.234 2.338.976 107.987 2.731 38.209 2.069.827 96.889 68.104 Skupina sistematično meri naslednje vire obrestnega tveganja: ● Tveganje časovnega neujemanja sprememb obrestnih mer (repricing risk) je tveganje razkoraka med spremembami obrestnih mer naložb in obveznosti. Obrestne mere naložb in obveznosti se spreminjajo ob zapadlosti (fiksna obrestna mera) ali ob pogodbenih prilagoditvah obrestne mere (spremenljiva obrestna mera). ● Bazično tveganje je tveganje nepopolne korelacije med različnimi vrstami obrestnih mer ali osnov, na katere so vezane spremenljive obrestne mere. ● Pri tveganju indeksacij so obrestne mere vezane na nekatere druge osnove, npr. indeksi cen. 82 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Zaradi volatilnosti obrestnih mer je poslovni uspeh Skupine izpostavljen vplivom neugodnih sprememb obrestnih mer. Spremembe obrestnih mer vplivajo na sedanjo vrednost bodočih denarnih tokov in na neto obrestne prihodke obrestovanih naložb in obveznosti. Skupina meri obrestno tveganje naložb in obveznosti bančne knjige tako, da upošteva vidik občutljivosti neto obrestnih prihodkov ter vidik občutljivosti neto sedanje vrednosti obrestovanih naložb in obveznosti. Periodično se pripravlja in ALCO odboru posreduje poročilo, ki vključuje: ● občutljivost neto obrestnih prihodkov na paralelno spremembo krivulje donosnosti za 100 bazičnih točk v časovnem obdobju enega leta; ● občutljivost ekonomske vrednosti, kot razlike med neto sedanjo vrednostjo obrestno občutljivih naložb in obveznosti, na paralelni premik krivulje donosnosti za 100 bazičnih točk ter 200 bazičnih točk. Prvi kazalnik upošteva kratkoročni vpliv spremembe krivulje donosnosti na prihodke Skupine, medtem ko drugi kazalnik prikazuje dolgoročni vpliv spremembe obrestnih mer. Sredstva, ki nimajo pogodbeno določenih zapadlosti (vpogledne vloge), so na podlagi uporabljenih modelov prikazana na način, ki metodološko pojasnjuje njihovo občutljivost na spremembe obrestnih mer. V letu 2014 je Banka pri merjenju obrestnega tveganja implementirala metode, s katerimi denarne tokove obrestno občutljivih postavk prilagodi za učinke predčasnih odplačil kreditov ter pričakovanih izgub iz kreditnega tveganja: ● Model predčasnih poplačil temelji na pričakovanjih, da bo del kreditov odplačan pred zapadlostjo. Zato se na podlagi konstantne stopnje predčasnih odplačil časovno pospešuje obseg odplačil kreditov v odplačilu. ● Z namenom, da se pri obrestnemu tveganju upoštevajo samo gotovi denarni tokovi, je potrebno izdvojiti pričakovane izgube zaradi kreditnega tveganja. Vpliv paralelnega premika krivulje donosnosti za 100 b. p. na neto obrestne prihodke Skupine na dan 31. 12. 2014 Skupaj +50 b.p. (mio EUR) +100 b.p. -50 b.p. -100 b.p Na vpogled vezava Skupaj Na vpogled vezava Skupaj Na vpogled vezava Skupaj Na vpogled vezava Skupaj (2,5) 3,3 0,8 (4,9) 6,6 1,7 1,0 (1,4) (0,4) 1,0 (1,5) (0,5) (3,4) Aktiva 0,9 6,5 7,4 1,9 13,1 15,0 (0,4) (2,9) (3,3) (0,4) (3,0) Kreditne linije 0,9 - 0,9 1,9 - 1,9 (0,4) - (0,4) (0,4) - (0,4) FX - 0,3 0,3 - 0,7 0,7 - (0,1) (0,1) - (0,1) (0,1) Vrednostni papirji FL - - - - 0,1 0,1 - Krediti FX - 1,2 1,2 - 2,3 2,3 - - - - - (0,6) (0,6) - (0,6) (0,6) (2,2) (2,2) - (2,3) (2,3) - - - - - FL - 5,0 5,0 - 10,0 10,0 FX - - - - - - Druga finančna aktiva - - - - - - - - - - - - Pasiva (3,4) (3,2) (6,6) (6,8) (6,4) (13,2) 1,4 1,5 2,9 1,4 1,5 2,9 Vpogledni depoziti (3,4) - (3,4) (6,8) (6,8) 1,4 - 1,4 1,4 - 1,4 Izdani vredno- FX - - - - - - - - - - - - stni papirji FL - - - - - - - - - - - - Depoziti FX - (2,5) (2,5) (5,0) (5,0) - 1,1 1,1 1,1 1,1 FL - (0,7) (0,7) (1,4) (1,4) - 0,4 0,4 0,4 0,4 FX - - - - - - - - - - Druge finančne obveznosti FL - - - - - - - - - - - - IFI - - - - - - - - - - - - FL - - - 83 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Vpliv paralelnega premika krivulje donosnosti za 100 b. p. na neto obrestne prihodke Skupine na dan 31. 12. 2013 Skupaj +50 b.p. (mio EUR) +100 b.p. -50 b.p. -100 b.p Na vpogled vezava Skupaj Na vpogled vezava Skupaj Na vpogled vezava Skupaj Na vpogled vezava Skupaj (1,5) 2,0 0,5 (3,0) 3,7 0,8 1,2 (1,8) (0,6) 0,9 (1,8) (0,9) (6,6) Aktiva 0,2 6,8 7,0 0,4 13,5 13,9 (0,2) (6,1) (6,3) (0,6) (6,1) Kreditne linije 0,2 - 0,2 0,4 - 0,4 (0,2) - (0,2) (0,6) - (0,6) Vrednostni FX - 0,1 0,15 - 0,2 0,2 - (0,1) (0,1) - (0,1) (0,1) papirji FL - 0,1 0,1 - 0,1 0,1 - (0,1) (0,1) - (0,1) (0,1) Krediti FX - 1,0 0,29 - 2,0 2,0 - (0,8) (0,8) - (0,8) (0,8) FL - 5,6 6,26 - 11,2 11,2 - (5,1) (5,1) - (5,1) (5,1) FX - - - - - - - - - - - - Druga finančna aktiva - - - - - - - - - - - - Pasiva FL (1,7) (4,7) (6,4) (3,4) (9,5) (12,9) 1,4 4,2 5,6 1,5 4,2 5,7 Vpogledni depoziti (1,7) - (1,7) (3,4) - (3,4) 1,4 - 1,4 1,5 - 1,5 Izdani vredno- FX - - - - - - - - - - - - stni papirji FL - - - - - - - - - - - - Depoziti FX - (2,6) (2,6) - (5,3) (5,3) - 2,4 2,4 - 2,4 2,4 FL - (2,1) (2,1) - (4,2) (4,2) - 1,8 1,8 - 1,8 1,8 FX - - - - - - - - - - - - Druge finančne obveznosti FL IFI - - - - - - - - - - - - - (0,1) (0,1) - (0,3) (0,3) - 0,1 0,1 - 0,1 0,1 Občutljivost neto obrestnih prihodkov na zvišanje/znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk bi v letu 2014 imela naslednji vpliv na dobiček: ● za zvišanje 50 b.p. je 0,9 mln EUR; ● za zvišanje 100 b.p. je 1,7 mln EUR; ● za znižanje 50 b.p. je (0,5) mln EUR; ● za znižanje 100 b.p. je (0,6) mln EUR. Vpliv paralelnega premika obrestnih mer za 100 b. p. na neto sedanjo vrednost obrestovanih naložb in obveznosti Skupine na 31. 12. 2014: (mio EUR) Valuta Skupaj 0-18m 18m-3L 3L-5L 5L-10L 10L-15L >15L EUR (1,95) (0,88) 1,44 2,88 (2,62) (1,99) (0,78) USD 0,26 0,04 0,09 0,13 - - - (1,69) (0,84) 1,53 3,01 (2,62) (1,99) (0,78) Skupni premik Limit Izkoriščenost limita 9,0 18,4 % V tabeli je prikaz obrestne izpostavljenosti, merjene s spremembo neto sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov obrestovanih postavk, ki jo povzroči sprememba referenčnih tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk, vzdolž celotne krivulje donosnosti. Posamezen časovni žepek kaže učinke navedenih sprememb obrestnih mer na neto sedanjo vrednost denarnih tokov, glede na čas ponovne uskladitve pogodbene obrestne mere z referenčno tržno obrestno mero. Največja izpostavljenost Banke je v evrski valuti, medtem ko so izpostavljenosti v drugih valutah nematerialne. Interni limit na obrestno občutljivost v višini 100 bazičnih točk za izpostavljenosti v vseh valutah znaša 9,0 milijon EUR, medtem ko izpostavljenost Banke na presečni datum znaša 1,7 milijona EUR. 84 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Časovni intervali ● 0–18 mesecev ● od 19 m–5 let ● >5 let Limit +/- 5,0 +/- 6,5 +/- 7,5 Izpostavljenost -0,87 4,62 -5,40 Banka je v prvem polletju leta 2014 presegala limit za časovni interval nad 5 let. V drugi polovici je Skupina postopoma zniževala izpostavljenost in se uskladila s postavljenim limitom. Vpliv paralelnega premika obrestnih mer za 100 b. p. na neto sedanjo vrednost obrestovanih naložb in obveznosti Skupine na 31. 12. 2013: Valuta (mio EUR) Skupaj 0-18m 18m-3L 3L-5L 5L-10L 10L-15L >15L EUR (7,33) (1,95) 1,10 1,66 (4,82) (2,31) (1,01) USD 0,23 0,06 0,07 0,11 (0,01) - - CHF - (0,02) 0,03 0,04 (0,02) (0,02) (0,01) (7,10) (1,91) 1,20 1,81 (4,85) (2,33) (1,02) 8,8 Skupni premik Limit Izkoriščenost limita 80 % Vpliv paralelnega premika obrestnih mer za 200 b. p. na neto sedanjo vrednost obrestovanih naložb in obveznosti Skupine na 31. 12. 2014 Valuta (mio EUR) Skupaj 0-18m 18m-3L 3L-5L 5L-10L 10L-15L >15L EUR (3,48) (1,75) 2,85 5,63 (5,05) (3,74) (1,42) USD 0,51 0,09 0,17 0,25 - - - CHF - (0,07) 0,04 0,06 (0,01) (0,01) (0,01) Druge valute 0,08 0,01 0,03 0,04 - - - Skupni premik (2,89) (1,72) 3,09 5,98 (5,06) (3,75) (1,43) Limit 256,9 Izkoriščenost limita 1,1 % Vpliv paralelnega premika obrestnih mer za 200 b. p. na neto sedanjo vrednost obrestovanih naložb in obveznosti Skupine na 31. 12. 2013 (mio EUR) Valuta Skupaj 0-18m 18m-3L 3L-5L 5L-10L 10L-15L >15L EUR (13,98) (3,27) 2,20 3,34 (9,63) (4,61) (2,01) USD 0,46 0,14 0,14 0,20 (0,02) - - CHF 0,02 (0,03) 0,06 0,08 (0,04) (0,03) (0,02) Druge valute Skupni premik Limit Izkoriščenost limita 0,08 0,01 0,03 0,04 - - - (13,42) (3,15) 2,43 3,66 (9,69) (4,64) (2,03) 258,3 5% Skladno s tem merilom se ekonomska vrednost Skupine zmanjša v primeru zvišanja obrestnih mer, nasprotno pa se v primeru znižanja obrestnih mer ekonomska vrednost poveča. 85 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Spodnja tabela prikazuje efektivno letno obrestno mero posameznih finančnih instrumentov: Efektivna letna obrestna mera posameznih finančnih instrumentov Banke Koper 2014 SREDSTVA 2013 EUR USD Druge valute EUR USD Druge valute Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 1,00 - - 1,00 - - Krediti bankam 0,29 0,15 0,29 0,33 0,16 0,38 Krediti strankam, ki niso banke 2,98 3,01 1,81 3,17 3,00 1,88 - - - 3,39 - - Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (RZP) OBVEZNOSTI Vloge bank in centralnih bank 0,24 - - 0,52 - - Vloge in krediti strank, ki niso banke 0,76 0,15 0,07 1,29 0,21 0,08 Prejeti krediti bank in centralnih bank 1,57 1,89 - 0,99 1,89 - Efektivna letna obrestna mera posameznih finančnih instrumentov Skupine 2014 SREDSTVA 2013 EUR USD Druge valute EUR USD Druge valute Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 1,00 - - 1,00 - - Krediti bankam 0,29 0,15 0,29 0,33 0,16 0,38 Krediti strankam, ki niso banke 3,12 3,01 1,80 3,31 3,00 1,87 - - - 3,39 - - Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (RZP) OBVEZNOSTI Vloge bank in centralnih bank 0,24 - - 0,52 - - Vloge in krediti strank, ki niso banke 0,76 0,15 0,07 1,29 0,21 0,08 Prejeti krediti bank in centralnih bank 1,57 1,89 - 0,99 1,89 - 3.8 OPERATIVNO TVEGANJE Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi nepravilnega ali neustreznega izvajanja notranjih procesov, nepravilnega ravnanja ljudi, neustreznega delovanja sistemov ali zaradi zunanjih vzrokov. V operativno tveganje sodita tudi pravno tveganje, ki izvira iz neuspešne izpeljave pravnih postopkov in pomanjkljive pravne dokumentacije, ter tveganje skladnosti poslovanja z zakonodajo, ki je opredeljeno kot tveganje neizpolnjevanja zakonskih in drugih zahtev (priporočila, pravila, sporazumi, poslovna praksa) Banke oziroma Skupine. Podobno kot velja za zakonsko definicijo operativnih tveganj, tudi strateško tveganje in tveganje dobrega imena nista vključena v okvir interne definicije operativnih tveganj. Cilji upravljanja z operativnimi tveganji so: ● varovanje sredstev oziroma ohranjanje in varovanje materialnih in intelektualnih sredstev Banke oziroma Skupine; ● kontrola in aktivni nadzor procesov z namenom takojšnje identifikacije pomembnih tveganj; ● izpolnjevanje in uskladitev z zahtevami in s postopki, določenimi z internimi pravili in zunanjo zakonodajo. Proces upravljanja z operativnimi tveganji vključuje identifikacijo, merjenje, upravljanje in nadzor nad operativnimi tveganji. Proces merjenja in obvladovanja operativnih tveganj je podprt z informacijskim sistemom, ki ga je razvila nadrejena banka in omogoča podporo naslednjim aktivnostim: ● zbiranje škodnih dogodkov, ● ocenjevanje operativnega okolja, ● analiza scenarijev, ● spremljanje vseh aktivnosti za zmanjšanje operativnega tveganja, ● seznanitev s trendom operativnih škod v nadrejeni banki. S sistematično ureditvijo zbiranja škodnih dogodkov je omogočena takojšnja analiza vzrokov izgub ter vzpostavitev preventivnih ukrepov. S tem je zagotovljeno izpolnjevanje splošnih standardov upravljanja z operativnim tveganjem. Upravljanje operativnih tveganj na prvem nivoju obvladujejo odgovorni za posamezni proces v posameznih organizacijskih enotah. Upravljanje na drugem nivoju izvaja Sektor upravljanja tveganj, ki je odgovoren za zbiranje 86 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo škodnih dogodkov in izvajanje samoocene operativnega tveganja. Samoocena Banki oziroma Skupini omogoča učinkovito ovrednotenje stopnje tveganja, ki ji je Banka oziroma Skupina izpostavljena, ter tudi sposobnost prevzemanja operativnega tveganja v prihodnosti. Aktivnosti za izvajanje procesa zbiranja in evidentiranja podatkov se opravljajo tako centralizirano kot tudi decentralizirano. Aktivnosti izvajajo: ● Sektor upravljanja tveganj – centralizirane aktivnosti, ● druge organizacijske enote – decentralizirane aktivnosti. Sektor upravljanja tveganj skupaj s podporo Skupine za operativna tveganja (posvetovalno telo, v katero so vključeni vodje pomembnejših organizacijskih enot) četrtletno poroča Upravi in predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. V letu 2014 je bila izvedena letna samoocena operativnih tveganj v skladu z metodologijo nadrejene banke, ki pa je bila osredotočena na najbolj pomembne procese oziroma organizacijske enote Banke oziroma Skupine. 3.9 POŠTENA VREDNOST SREDSTEV IN OBVEZNOSTI Poštena vrednost sredstev in obveznosti – nekonsolidirano (zneski v tisoč evrih) 2014 Banka Koper 2013 Poštena vrednost Nepripoznani dobički/ izgube Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Nepripoznani dobički/ izgube 107.468 107.468 - 37.437 37.437 - 110 110 - 363 363 - 110 110 - 363 363 - Knjigovodska vrednost SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 267 267 - 389 389 - 297.357 297.357 - 305.578 305.578 - 1.849.746 1.845.201 (4.545) 1.917.226 1.908.304 (8.922) 233.857 233.857 - 172.406 172.406 - - strankam, ki niso banke 1.595.841 1.591.296 (4.545) 1.724.055 1.715.133 (8.922) - druga finančna sredstva 20.048 20.048 - 20.765 20.765 - 3.688 3.688 - 3.688 3.688 - Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: - bankam Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb Druga sredstva Skupaj sredstva 869 869 - 1.225 1.225 - 2.259.505 2.254.960 (4.545) 2.265.906 2.256.984 (8.922) 613 613 - - 613 613 - OBVEZNOSTI Finančne obveznosti, namenjene trgovanju: 148 148 148 148 1.994.009 1.994.744 735 2.018.838 2.020.142 1.304 22.531 22.767 236 20.252 20.596 344 1.796.653 1.797.094 441 1.676.504 1.677.043 539 152.728 152.757 29 293.804 294.159 355 - prejeti krediti drugih strank 2.216 2.245 29 4.372 4.438 66 - druge finančne obveznosti 19.881 19.881 - 23.906 23.906 - 38 38 - 328 328 - 1.639 1.639 2.229 2.229 - 1.995.834 1.996.569 2.022.008 2.023.312 1.304 - izvedeni finančni instrumenti Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - prejeti krediti bank in centralnih bank Finančna sredstva, namenjena varovanju Druge obveznosti Skupaj obveznosti 735 87 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Poštena vrednost sredstev in obveznosti – konsolidirano (zneski v tisoč evrih) 2014 Konsolidirano 2013 Poštena vrednost Nepripoznani dobički/ izgube Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Nepripoznani dobički/ izbube 107.468 107.468 - 37.437 37.437 - 110 110 - 363 363 - 110 110 - 363 363 - Knjigovodska vrednost SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju: - izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 267 267 - 389 389 - 297.357 297.357 - 305.578 305.578 - 1.839.581 1.835.036 (4.545) 1.936.681 1.927.759 (8.922) 233.857 233.857 - 172.406 172.406 - - strankam, ki niso banke 1.592.121 1.587.576 (4.545) 1.749.235 1.740.313 (8.922) - druga finančna sredstva 13.603 13.603 - 15.040 15.040 - 905 905 - 905 905 - 14.252 14.252 - 14.358 14.358 - 2.259.940 2.255.395 (4.545) 2.295.711 2.286.789 (8.922) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti: - bankam Dobro ime Druga sredstva Skupaj sredstva OBVEZNOSTI Finančne obveznosti, namenjene trgovanju: 148 148 - 613 613 - 148 148 - 613 613 - 2.007.278 2.008.013 735 2.055.319 2.056.623 1.304 22.531 22.767 236 20.252 20.596 344 1.796.646 1.797.087 441 1.676.485 1.677.024 539 165.732 165.761 29 329.819 330.174 355 - prejeti krediti drugih strank 2.216 2.245 29 4.372 4.438 66 - druge finančne obveznosti 20.153 20.153 - 24.391 24.391 - 38 38 - 328 328 - 2.020 2.020 - 2.475 2.475 - 2.009.484 2.010.219 735 2.058.735 2.060.039 1.304 - izvedeni finančni instrumenti Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: - vloge bank in centralnih bank - vloge strank, ki niso banke - prejeti krediti bank in centralnih bank Finančna sredstva, namenjena varovanju Druge obveznosti Skupaj obveznosti Poštene vrednosti finančnih instrumentov Izvedeni finančni instrumenti Izvedeni finančni instrumenti so vrednoteni na podlagi tržno ugotovljivih cen ali pa na podlagi metod, za katere ne obstajajo ugotovljive cene, ki so osnova vrednotenju. Pri vrednotenju obrestnih zamenjav, obrestnih kapic, opcij strukturiranih depozitov, valutnih zamenjav in terminskih valutnih pogodb so poštene vrednosti izračunane na podlagi tržno ugotovljivih cen. Poštene vrednosti enostavnih izvedenih finančnih instrumentov so izračunane v aplikaciji za podporo zakladniškim poslom Kondor+, v kateri se za potrebe vrednotenj uporabljajo podatki iz sistema Reuters. Poštena vrednost teh instrumentov je izračunana iz spot in terminskih obrestnih mer denarnega trga na podlagi metode neto sedanje vrednosti. Poštene vrednosti obrestnih kapic in tako imenovanih “range accrual” poslov (opcije, ki so sestavni del strukturiranih depozitov) izračuna nadrejena banka z metodo Black in SABR izračunom volatilnosti. Obračunavanje varovanja pred tveganjem (Hedge accounting) Skupina ščiti po principu računovodskega pripoznavanja učinkov varovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti vire sredstev, ki jih je pridobila z izdajo strukturiranih depozitov, kjer se ščiti izpostavljenost pred obrestnim tveganjem, z nadomestitvijo finančnih obveznosti iz fiksne obrestne mere v spremenljivo obrestno mero. Finančni instrumenti, razpoložljivi za prodajo Banka vrednoti finančne instrumente po pošteni vrednosti. Delnice, ki kotirajo na organiziranem trgu, so vrednotene na podlagi tržnih cen, medtem ko se delnice ali lastniški deleži, ki ne kotirajo na organiziranem trgu ali so nelikvidni, vrednotijo na podlagi metod, ki so določene z interno politiko merjenja lastniških naložb. Delnice, ki ne kotirajo na delujočem trgu, so vrednotene z uporabo metode primerljivih borznih cen. Delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, vendar ne ustrezajo merilom delujočega trga, so bile v poslovnih knjigah Skupine vrednotene po metodi primerljivih borznih cen. Razlika med vrednotenji za omenjene delnice po borzni kotaciji in vrednotenji po modelu na dan 31. 12. 2014 znaša EUR 137.927. 88 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Ob predpostavki upoštevanja kriterija primerljivih cen enakovrednih družb lahko z metodo primerljivih borznih cen določimo vrednost ocenjevanega podjetja na podlagi primerjave s tržnimi cenami delnic in tržnih mnogokratnikov primerljivih podjetij, ki kotirajo na borzi. Pogoj za uporabo modela je obstoj vsaj dveh kotirajočih primerljivih družb. Primerljive družbe so tiste, ki kotirajo na organiziranem trgu in so hkrati primerljive po večini od navedenih značilnosti: ● panogi; ● tržni kapitalizaciji; ● velikosti kapitala; ● geografski legi poslovanja. Podatki o finančnih kazalnikih primerljivih družb morajo biti pridobljeni iz neodvisnih virov, kot je Ljubljanska borza, Reuters in podobno. Vrednost delnice je ocenjena na podlagi podatkov primerljivih družb, za katere se izračunavajo naslednji finančni kazalniki ter tržni mnogokratniki: ● EV/S (vrednost podjetja/prodaja); ● EV/EBITDA (vrednost podjetja/dobiček iz poslovanja + amortizacija); ● P/E (cena na dobiček); ● P/BV (cena delnice/knjigovodska vrednost); Osnova za izdelavo ocene so finančni izkazi: ● bilanca stanja (zadnja 3 poslovna leta); ● izkaz uspeha (zadnja 3 poslovna leta). Končna ocena vrednosti podjetja je izračunana kot povprečje vrednosti, pridobljenih iz posameznih mnogokratnikov. Če je eden od večkratnikov neustrezen za vrednotenje, se ta ne upošteva pri izračunu. Postopki izvajanja rednega vrednotenja Delitev finančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti po nivojih – nekonsolidirano in konsolidirano 2014 Nivo 1 SREDSTVA Derivativi - Nivo 2 110 (zneski v tisoč evrih) 2013 Nivo 3 - Skupaj Nivo 1 110 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj - 363 - 363 RZP: 9.079 282.756 - 291.835 285.294 5.539 9.223 300.056 - dolžniški 2.678 280.827 - 283.505 278.767 - - 278.767 - lastniški 6.401 1.929 - 8.330 6.527 5.539 9.223 21.289 267 - - 267 389 - - 389 - 417.096 1.432.650 1.849.746 - 1.789.115 Derivativi - 148 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - 1.358.721 Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Krediti 133.404 1.922.519 OBVEZNOSTI - 148 - 613 635.288 1.994.009 - 1.887.005 - 613 - 1.887.005 V letu 2014 je Banka spremenila metodo vrednotenja kapitalske naložbe v podjetjih Cinkarna Celje ter Pivovarna Laško, in sicer je iz vrednotenja po modelu prešla na vrednotenje z uporabo borznih cen (prenos z nivoja 2 na nivo 1). 89 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Gibanje finančnih sredstev in obveznosti na nivoju 3 – nekonsolidirano in kosolidirano Stanje 1. 1. 2014 Nakup/ Prodaja Neralizirani dobički/ izgube, pripoznani v IPI 9.223 (89) (7.434) Nerealizirani dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja Realizirani dobički/ izgube, pripoznani v IPI Prenos z nivoja 3 1.170 43 (2.913) (zneski v tisoč evrih) Prenos na Stanje 31. 12. nivo 3 2014 SREDSTVA AFS lastniški - Gibanje finančnih sredstev in obveznosti na nivoju 3 – nekonsolidirano in kosolidirano Stanje 1. 1. 2013 Neralizirani dobički/ izgube, Nakup/ pripoznani Prodaja v IPI - (zneski v tisoč evrih) Nerealizirani dobički/ izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja Realizirani dobički/ izgube, pripoznani v IPI Prenos z nivoja 3 Prenos na nivo 3 Stanje 31. 12. 2013 (2.314) - - 7.657 9.223 SREDSTVA AFS lastniški 2.835 1.806 (761) 4. ČISTE OBRESTI (zneski v tisoč evrih) Banka Koper 2014 Konsolidirano 2013 2014 2013 PRIHODKI IZ OBRESTI Obresti iz stanj na računih pri centralni banki Obresti iz danih kreditov in vlog (tudi iz finančnega leasinga): - bankam - drugim strankam Obresti iz finančnih sredstev RZP in v posesti do zapadlosti 8 85 8 85 58.527 63.646 61.325 66.760 599 572 599 572 57.928 63.074 60.726 66.188 7.797 7.987 7.797 7.987 66.332 71.718 69.130 74.832 - obresti za finančne obveznosti do centralne banke 50 1.089 50 1.089 - obresti za vloge bank 92 394 92 394 17.482 22.463 17.482 22.463 ODHODKI ZA OBRESTI Obresti za finančnih obveznosti, merjene po odplačni vrednosti: - obresti za vloge drugih strank 2.735 2.869 3.141 3.621 Obresti za izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju - obresti za kredite pri drugih bankah 251 533 251 533 Obresti iz finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju 362 166 362 166 10 6 10 6 20.982 27.520 21.388 28.272 45.350 44.198 47.742 46.560 Obresti za druge finančne obveznosti 5. PRIHODKI IZ DIVIDEND (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Dividende iz finančnih sredstev RZP Dividende iz finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 90 Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 1.103 1.068 503 221 11 11 11 11 1.114 1.079 514 232 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 6. ČISTE OPRAVNINE (zneski v tisoč evrih) Banka Koper 2014 Konsolidirano 2013 2014 2013 PRIHODKI IZ OPRAVNIN Za vodenje transakcijskih računov Za opravljanje storitev v zvezi s plačevanjem 3.901 3.728 3.901 3.728 10.467 10.074 10.467 10.074 Za kartično poslovanje 8.640 8.072 8.640 8.072 Za medbančne provizije 8.369 8.101 8.369 8.101 Iz kreditnih poslov 3.849 3.988 4.250 3.988 Iz danih jamstev 1.519 1.721 1.519 1.721 76 31 76 31 511 555 511 555 Za shranjevanje stvari in vrednosti ter oddajanj sefov Za upravljanje pokojninskih skladov Za opravljanje skrbniških storitev po drugih zakonih Za upravljanje plačilni sistemov in drugih dodatnih finančnih storitev Za posredovanja pri sklepanju kreditov in zavarovalnih polic za račun drugih 910 765 910 765 1.765 2.036 1.765 2.036 189 158 189 501 40.196 39.229 40.597 39.572 51 ODHODKI ZA OPRAVNINE Za opravljene borzne in druge posle z vrednostnimi papirji 56 51 56 Za opravljanje posredniških in komisijskih poslov 107 95 144 95 Za opravljanje skrbniških poslov 354 328 354 328 10.106 9.498 10.106 9.498 2.799 2.744 2.804 2.744 Za opravljanje plačilnih storitev v zvezi s kartičnim poslovanjem Za opravljanje drugih storitev v zvezi s plačevanjem Za najete vire 952 2.387 952 2.435 14.374 15.103 14.416 15.151 25.822 24.126 26.181 24.421 7. REALIZIRANI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IPI (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Prodaja finančnih sredstev RZP* Odpisi kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti Dobički iz odpisanih kreditov in drugih terjatev, merjenih po odplačni vrednosti Konsolidirano 2014 2013 2014 3.742 141 3.742 2013 141 (1.290) (971) (1.290) (971) 171 329 171 329 2.623 (501) 2.623 (501) * Od tega iz presežka iz prevrednotenja 1.990 tisoč EUR (2013: 227 tisoč EUR). 8. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH TRGOVANJU (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov Čisti dobički/izgube pri nakupu in prodaji tujih valut Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 (378) 1.619 (378) 1.619 651 670 651 670 273 2.289 273 2.289 9. SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI PRI OBRAČUNAVANJU VAROVANJ PRED TVEGANJI (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 Čisti izid iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju 256 310 256 2013 310 Čisti izid iz varovanih postavk (41) (502) (41) (502) 215 (192) 215 (192) Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju, in vrsta varovanih instrumentov so dodatno razkriti v pojasnilu številka 20. 91 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 10. ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ NEKRATKOROČNIH SREDSTEV V POSESTI ZA PRODAJO (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 21 20 56 51 21 20 56 51 Čisti dobiček pri prodaji osnovnih sredstev 2013 11. DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Prihodki od najemnin Davki in druge dajatve iz prihodka Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 1.735 808 2.486 1.306 (1.559) (1.462) (1.559) (1.462) Članarine in podobno (77) (99) (77) (99) Drugi poslovni odhodki (30) (1) (437) (1) Drugi poslovni prihodki - 859 1.301 1.477 69 105 1.714 1.221 Iz najemnih pogodb izhaja, da znaša vsota bodočih prihodkov iz najemnin 6.086 tisoč EUR (Skupina 8.893 tisoč EUR), in sicer: (zneski v tisoč evrih) Banka Koper 2014 2013 Do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let 682 2.503 2.901 710 2.610 3.020 (zneski v tisoč evrih) Konsolidirano 2014 2013 Do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let 1.792 4.200 2.901 1.312 3.884 3.020 12. ADMINISTRATIVNI STROŠKI (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Stroški dela: Bruto plače Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 27.417 26.915 27.965 27.515 18.612 18.602 19.018 19.044 Dajatve za socialno zavarovanje 2.988 2.971 3.056 3.047 Dajatve za pokojninsko zavarovanje 1.643 1.653 1.662 1.670 Drugi stroški dela 4.174 3.689 4.229 3.754 11.612 11.743 12.205 12.329 Stroški materiala 2.199 2.296 2.262 2.344 Stroški informacijskega sistema 1.805 1.896 1.839 1.900 Stroški najemnin 1.341 1.034 1.341 1.411 Stroški storitev drugih Splošni in administrativni stroški: 5.058 5.396 5.486 5.459 Stroški reklame 822 694 843 717 Stroški svetovalnih, revizijskih, računovodskih, odvetniških in notarskih storitev* 387 427 434 498 39.029 38.658 40.170 39.844 * V tem revizijske storitve: (zneski v tisoč evrih) Banka Koper 2014 Konsolidirano 2013 2014 2013 REVIZIJSKE STORITVE: 92 - za revizijo računovodskih izkazov 83 54 83 54 Skupaj 83 54 83 54 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 13. AMORTIZACIJA (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 1.630 1.390 1.660 1.415 2.941 3.113 3.692 3.599 4.571 4.503 5.352 5.014 V letu 2013 je Banka znižala amortizacijske stopnje nekaterih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev je nižja za 319 tisoč EUR, medtem ko je amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev nižja za 126 tisoč EUR. V letu 2014 se amortizacijske stopnje niso spreminjale. 14. REZERVACIJE (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Rezervacije za NSVS Rezervacije za pravno nerešene tožbe in kočljive pogodbe Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in drugo Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 (933) 1.354 (926) 1.351 112 56 112 56 (172) (865) (172) (865) (350) (380) (350) (387) (1.343) 165 (1.336) 155 15. OSLABITVE (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 14.132 20.431 15.365 21.392 264 321 364 259 8.537 3.279 8.537 3.279 22.933 24.031 24.266 24.930 Oslabitve kreditov (tudi finančnega leasinga), merjenih po odplačni vrednosti: - oslabitve kreditov drugih strank - oslabitve drugih finančnih sredstev Oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (delnice) Slabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se nanaša na slabitev delnic Cimosa, Trimo Trebnja, Mercatorja in Gorenjske banke. 93 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 16. DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 Davek iz dohodka pravnih oseb 1.086 601 1.480 2013 952 Odloženi davek (pojasnilo 38) (100) (486) (339) (676) 986 115 1.141 276 7.613 2.638 8.211 2.974 Dobiček iz rednega poslovanja Nadaljnja razkritja odloženih davkov so predstavljena v pojasnilu 38. Dejansko obračunani davek se od teoretičnega razlikuje iz naslednjih naslovov: Davek, obračunan po stopnji 17 % 1.294 448 1.456 578 Prihodki iz že obdavčenih dividend (189) (183) (189) (183) 155 156 155 156 51 27 56 32 (325) (333) (337) (307) 986 115 1.141 276 Davčno nepriznani odhodki: – druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo – drugi davčno nepriznani odhodki Davčne olajšave Skupaj davek iz dohodka pravnih oseb Za leto 2014 je znašala zakonska davčna stopnja 17 % (2013: 17 %). Na višjo efektivno stopnjo obdavčitve v letu 2014 (12,95 %) glede na leto 2013 (4,37 %) je vplivala predvsem različna višina čistega dobička, realiziranega v teh letih, v odnosu do obračunanih olajšav (2014: 1.006 tisoč EUR, 2013: 1.066 tisoč EUR) in izvzetih dividend (2014: 1.057 tisoč EUR, 2013: 1.025 tisoč EUR), ki so v obeh letih približno enake. Finančna uprava lahko kadar koli izvede davčno inšpekcijo za tekoče poročevalsko obdobje v naslednjih 5 letih ter na osnovi le-te zahteva dodatne ocene in kazni. Uprava ni seznanjena z nobenimi okoliščinami, ki bi lahko bile razlog za potencialno materialno obveznost v zvezi s tem. 17. DOBIČEK NA DELNICO (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2013 Čisti dobiček poslovnega leta Tehtano povprečno število izdanih delnic Osnovni in prilagojeni dobiček na delnico (v evrih na delnico) 2013 6.627 2.523 7.070 2.698 530.398 530.398 530.398 530.398 12,49 4,76 13,33 5,09 Banka oziroma Skupina je osnovni dobiček na delnico izračunala kot razmerje med čistim dobičkom poslovnega leta in tehtanim povprečnim številom izdanih navadnih delnic, brez upoštevanja 961 odkupljenih lastnih delnic. 94 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 18. PRIHODKI IN ODHODKI NA TUJIH TRGIH Prihodki in odhodki na tujih trgih se v pretežni meri nanašajo na poslovanje Banke oziroma Skupine z državami članicami Evropske unije. (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Prihodki od obresti Odhodki za obresti Neto obresti Dividende Prejete provizije Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 4.259 5.333 4.259 5.333 (6.322) (6.990) (6.728) (7.742) (2.063) (1.657) (2.469) (2.409) - 11 - 11 534 417 534 417 (1.523) (2.356) (1.523) (2.356) (989) (1.939) (989) (1.939) Realizirani dobički/izgube od finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 367 1.939 367 1.939 Realizirani dobički/izgube od finančnih sredstev, namenjenih varovanju 256 277 256 277 Realizirani dobički/izgube od finančnih sredstev, ki niso merjene skozi IPI 159 59 159 59 (9) - (9) - (147) (509) (147) (509) (2.426) (1.819) (2.832) (2.571) Dane provizije Neto provizije Dobički/izgube iz finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi IPI Drugi čisti poslovni dobički /izgube Skupaj bruto dobiček, dosežen na tujih trgih 19. DENAR V BLAGAJNI IN STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 15.990 19.867 15.990 19.867 Vloge pri CB 65.134 12.277 65.134 12.277 Druge vloge na vpogled 26.344 5.293 26.344 5.293 107.468 37.437 107.468 37.437 16.234 15.095 16.234 15.095 Gotovina v blagajni Od tega obvezna rezerva Slovenske banke morajo imeti obvezno rezervo pri Banki Slovenije, katere višina je odvisna od obsega in strukture prejetih vlog. Trenutna zahteva Banke Slovenije glede izračuna zneska obvezne rezerve je, da morajo banke obračunavati obvezno rezervo v višini 1 % za vse vloge in dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo do 2 let. Banka je v letu 2014 brez težav zagotavljala potrebne obvezne rezerve. 20. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI (BANKA KOPER IN KONSOLIDIRANO) Bančna skupina sklepa obrestne swape v okviru zaščite obrestnih prihodkov in tudi kot običajno storitev za svoje komitente. Swape sklepa tako, da so datumi ponovne določitve variabilne obrestne mere usklajeni z datumi zadevnih strukturiranih depozitov. V letih 2012 in 2013 je Banka izvedla pet izdaj strukturiranih depozitov v višini 32,7 milijonov EUR (konec leta 2013: 29,4 milijonov EUR, konec leta 2014: 18,7 milijonov EUR), z originalno ročnostjo 4 leta oziroma 2 leti in 6 mesecev. Obrestovanje teh depozitov je kombinacija fiksne obrestne mere v višini: - 5 % za prvo leto za drugo in tretjo izdajo oziroma - 6 % za prvih 6 mesecev za četrto izdajo. Obrestovanje v naslednjih treh letih pa je odvisno od gibanja vrednosti referenčne obrestne mere 6M Euribor, in znaša: - za 2. izdajo 4,25 % letno za dneve, ko se 6M Euribor giblje v razponu 1,28 % – 5 %, - za 3. izdajo 5,1 % letno za dneve, ko se 6M Euribor giblje v razponu 1,5 % – 5 %, - za 4. Izdajo 5 % letno za dneve, ko se 6M Euribor giblje v razponu 1,0 % – 3,5 %. Banka je navedeni inštrument v poslovnih knjigah razstavila na dva dela, in sicer na depozit, merjen po odplačni vrednosti s fiksno obrestno mero, in prodano obrestno opcijo depozitodajalcem, vezano na zgoraj omenjeno gibanje vrednosti referenčne obrestne mere 6M Euribor. 95 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Da bi se izognila obrestnemu tveganju, Banka navedene pozicije strukturiranih depozitov varuje s kupljeno obrestno opcijo, ki ima enake pogoje kot izdana, in s sklenitvijo pogodbe o obrestni zamenjavi v višini strukturiranih depozitov, ki je namenjena varovanju poštene vrednosti depozita zaradi spremembe obrestne mere. Za uspešni del mikrovarovanja je ustrezno prilagojena tudi vrednost samih strukturiranih depozitov. Nominalni zneski določenih finančnih instrumentov predstavljajo osnovo za primerjavo z instrumenti, pripoznanimi v izkazu finančnega položaja, vendar ne prikazujejo nujno prihodnjih denarnih tokov ali trenutne poštene vrednosti instrumentov ter posledično tudi ne izražajo bančne izpostavljenosti kreditnemu ali cenovnemu tveganju. Izvedeni finančni instrumenti postanejo ugodni (sredstva) ali neugodni (obveznosti) kot posledica nihanj tržnih cen, tržnih obrestnih mer ali tržnih tečajev, ki so povezani s pogodbenimi pogoji terminskega posla. Skupni pogodbeni ali nominalni znesek izvedenega finančnega instrumenta, razpon, ki določa, ali je instrument ugoden ali neugoden, in torej tudi skupna poštena vrednost izvedenega finančnega sredstva ali obveznosti lahko občasno zelo nihajo. Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov v posesti so prikazane v naslednji tabeli: Izvedeni finančni instrumenti (Banka Koper in konsolidirano) Stanje na dan 31. 12. 2014 (zneski v tisoč evrih) Pogodbeni znesek Poštena vrednost Sredstva Obveznosti INSTRUMENTI, NAMENJENI TRGOVANJU Valutni IFI Prodaja valut 110 - 2 Nakup valut 110 2 - Obrestna kapica – nakup 6.793 108 - Obrestna kapica – prodaja 1.100 - 1 Kupljena obrestna opcija 22.245 - - Prodana obrestna opcija 18.813 - - Obrestni swap 12.628 Obrestni IFI Skupaj izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju - 145 110 148 INSTRUMENTI, NAMENJENI VAROVANJU Obrestni swap 9.617 Skupaj izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Stanje na dan 31. 12. 2013 Pogodbeni znesek - 38 - 38 Poštena vrednost Sredstva Obveznosti INSTRUMENTI, NAMENJENI TRGOVANJU Valutni IFI Valutni swap 231 - 1 Prodaja valut 231 2 - Obrestna kapica – nakup 7.463 314 - Obrestna kapica – prodaja 1.500 - 12 Kupljena obrestna opcija 33.638 47 - Prodana obrestna opcija 28.838 - 41 Obrestni swap 18.530 - 559 363 613 Obrestni IFI Skupaj izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju INSTRUMENTI, NAMENJENI VAROVANJU Obrestni swap Skupaj izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 96 15.108 - 328 - 328 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 21. FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO IN V POSESTI DO ZAPADLOSTI (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 253.709 238.506 253.709 238.506 29.796 40.261 29.796 40.261 - uvrščeni v borzno kotacijo 7.155 13.725 7.155 13.725 - neuvrščeni v borzno kotacijo 6.697 13.086 6.697 13.086 297.357 305.578 297.357 305.578 DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI: Državne obveznice: - uvrščene v borzno kotacijo Drugi dolžniški vrednostni papirji: - uvrščeni v borzno kotacijo DELNICE IN KAPITALSKI DELEŽI: Skupaj finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Banka oziroma Skupina v primerih vrednostnih papirjev oz. kapitalskih deležev, ki niso uvrščeni v borzno kotacijo, uporablja svoj model vrednotenja (glej pojasnilo št. 3.9) ali pa naložbe meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za oslabitve. Banka oziroma Skupina konec leta 2014 ni imela v zastavi dolžniških vrednostnih papirjev (2013: 131.832 tisoč EUR). Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (zneski v tisoč evrih) Banka Koper in konsolidirano Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 2014 2013 305.578 304.090 Povečanja 57.505 73.571 Oslabitve (8.537) (3.279) Stanje na začetku obdobja Pripis obresti Zapadli kuponi Zmanjšanja Dobički/izgube iz spremembe poštene vrednosti Stanje na koncu obdobja 9.051 9.270 (9.370) (8.475) (66.592) (62.817) 9.722 (6.782) 297.357 305.578 Med finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, je 27.500 lotov obveznice RS68 v tržni vrednosti 28,3 milijonov EUR, zastavljenih za jamstvo zajamčenih vlog. 22. KREDITI BANKAM (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Vloge pri drugih bankah Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 233.857 172.406 233.857 172.406 233.857 172.406 233.857 172.406 Na dan 31. 12. 2014 Banka oziroma Skupina ni imela zastavljenih vlog pri drugih bankah (31. 12. 2013: 0 tisoč EUR). 23. KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 513.559 541.789 524.820 553.684 - okvirni krediti 33.896 40.319 33.896 40.319 - kreditne kartice 21.015 22.282 21.015 22.282 - potrošniški krediti 106.436 117.020 106.436 117.020 - stanovanjski krediti 352.212 362.168 352.212 362.168 - - 11.261 11.895 56.610 70.287 70.200 82.936 1.169.210 1.254.469 1.145.110 1.258.483 1.739.379 1.866.545 1.740.130 1.895.103 (143.538) (142.490) (148.009) (145.868) 1.595.841 1.724.055 1.592.121 1.749.235 Krediti prebivalstvu: - finančni leasing Krediti samostojnim podjetnikom Krediti drugim strankam, ki niso banke Bruto krediti Oslabitve kreditov strankam, ki niso banke Neto krediti 97 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Gibanje oslabitev kreditov prebivalstvu – nekonsolidirano (zneski v tisoč evrih) Krediti prebivalstvu – Banka Koper Stanje na dan 31. 12. 2012 Okvirni krediti Kreditne kartice Potrošniški krediti Stanovanjski krediti Skupaj krediti prebivalstvu – Banka Koper 2.209 1.281 3.392 3.282 10.164 Dodatne oslabitve 606 1.522 3.521 6.377 12.026 Odprava oslabitev (702) (1.558) (3.500) (6.526) (12.286) (96) (36) 21 (149) (260) Izkazano v IPI Odpisi popravkov vrednosti Stanje na dan 31. 12. 2013 (487) - (675) (292) (1.454) 1.626 1.245 2.738 2.841 8.450 Dodatne oslabitve 1.062 1.101 1.113 1.983 5.259 Odprava oslabitev (1.482) (1.502) (1.957) (1.994) (6.935) (420) (401) (844) (11) (1.676) Izkazano v IPI Odpisi popravkov vrednosti Stanje na dan 31. 12. 2014 (35) - (275) - (310) 1.171 844 1.619 2.830 6.464 Gibanje oslabitev kreditov prebivalstvu – konsolidirano (zneski v tisoč evrih) Krediti prebivalstvu – Konsolidirano Stanje na dan 31. 12. 2012 Okvirni krediti Kreditne kartice Potrošniški krediti Stanovanjski krediti Finančni leasing Skupaj krediti prebivalstvu – Konsolidirano 2.209 1.281 3.392 3.282 379 10.543 Dodatne oslabitve 606 1.522 3.521 6.377 68 12.094 Odprava oslabitev (702) (1.558) (3.500) (6.526) (65) (12.351) (96) (36) 21 (149) 3 (257) (675) (292) (10) (1.464) Izkazano v IPI Odpisi popravkov vrednosti Stanje na dan 31. 12. 2013 (487) - 1.626 1.245 2.738 2.841 372 Dodatne oslabitve 1.062 1.101 1.113 1.983 192 5.451 Odprava oslabitev (1.482) (1.502) (1.957) (1.994) (54) (6.989) (420) (401) (844) (11) 138 (1.538) Izkazano v IPI Odpisi popravkov vrednosti Stanje na dan 31. 12. 2014 98 8.822 (35) - (275) - (66) (376) 1.171 844 1.619 2.830 444 6.908 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Gibanje oslabitev kreditov samostojnim podjetnikom in pravnim osebam – nekonsolidirano in konsolidirano (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Samostojni podjetniki Stanje na dan 31. 12. 2012 9.186 Konsolidirano Druge Samostojni stranke podjetniki 107.974 9.686 Druge stranke 109.543 Dodatne oslabitve 6.177 70.361 6.356 71.522 Odprava oslabitev (6.507) (49.340) (6.547) (49.682) (330) 21.021 (191) 21.840 (418) (3.393) (420) (3.412) 8.438 125.602 9.075 127.971 Izkazano v IPI Odpisi popravkov vrednosti Stanje na dan 31. 12. 2013 Dodatne oslabitve 3.306 55.046 3.460 56.656 Odprava oslabitev (3.469) (39.075) (3.582) (39.631) (163) 15.971 (122) 17.025 (577) (12.274) (599) Izkazano v IPI Odpisi popravkov vrednosti Popravki pripisanih obresti h glavnici Stanje na dan 31. 12. 2014 (12.326) 77 7.698 129.376 Sektorska delitev kreditov strankam, ki niso banke 77 8.354 132.747 (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 89.240 80.565 92.098 80.565 Trgovina 162.022 220.491 180.420 220.491 Storitve 532.762 425.588 469.410 426.013 68.104 73.039 73.157 73.039 196.356 225.561 208.733 225.561 Država Gradbeništvo Predelovalne dejavnosti Kmetijstvo, ribištvo, lov in gozdarstvo Prebivalstvo 4.846 6.398 5.111 6.398 56.610 541.789 67.871 553.684 Samostojni podjetniki 513.559 61.851 527.149 74.500 Drugo 115.880 231.263 116.181 234.852 1.739.379 1.866.545 1.740.130 1.895.103 (143.538) (142.490) (148.009) (145.868) 1.595.841 1.724.055 1.592.121 1.749.235 Bruto krediti strankam, ki niso banke Oslabitve strankam, ki niso banke Neto krediti strankam, ki niso banke Po stanju kreditov strankam, ki niso banke, konec leta 2014 izhaja, da je Banka Koper kar 96 % (Skupina: 96 %) kreditov plasirala na domači trg, druge, 4 % pa na trge Srbije, Hrvaške, Liberije in Italije. Analiza finančnega najema po preostali zapadlosti (zneski v tisoč evrih) Banka Koper in konsolidirano 2014 2013 Do 1 leta 36.512 37.277 Več kot 1 leto do 5 let 58.590 55.251 Več kot 5 let 29.642 30.509 124.744 123.037 (18.704) (17.678) Do 1 leta 31.960 33.096 Več kot 1 leto do 5 let 49.332 46.367 Več kot 5 let 24.749 25.896 106.041 105.359 BRUTO FINANČNI LEASING: Odložene obresti od finančnega leasinga NETO FINANČNI LEASING: 99 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Restrukturirani krediti na dan 31. 12. 2014 – Banka Koper in konsolidirano Banka Koper (zneski v tisoč evrih) Država Nefinančne družbe Gospodinjstva Skupaj Banka Koper Dobri krediti 217 78.014 1.472 79.703 217 80.698 1.497 82.412 Reprogramirani dvomljivi in sporni krediti 251 50.212 1.109 51.572 251 55.503 1.278 57.032 Prestrukturirani dvomljivi in sporni krediti Skupaj bruto krediti Oslabitve za dobre kredite Oslabitve za reprogramirane dvomljive in sporne kredite Konsolidirano Država Nefinančne družbe GospodinjSkupaj stva konsolidirano - 7.590 9 7.599 - 7.590 9 7.599 468 135.816 2.590 138.874 468 143.791 2.784 147.043 (4) (5.345) (23) (5.372) (4) (5.348) (23) (5.375) (57) (7.335) (482) (7.874) (57) (9.348) (626) (10.031) Oslabitve za prestrukturirane dvomljive in sporne kredite - (1.486) (6) (1.492) - (1.486) (6) (1.492) Skupaj oslabitve (61) (14.166) (511) (14.738) (61) (16.182) (655) (16.898) Dobri krediti 213 72.669 1.449 74.331 213 75.350 1.474 77.037 Reprogramirani dvomljivi in sporni krediti 194 42.877 627 43.698 194 46.155 652 47.001 Prestrukturirani dvomljivi in sporni krediti Skupaj neto krediti - 6.104 3 6.107 - 6.104 3 6.107 407 121.650 2.079 124.136 407 127.609 2.129 130.145 V letu 2014 je Banka restrukturirala za 87.581 tisoč EUR kreditov (2013: 77.929 tisoč EUR), Skupina pa 93.938 tisoč EUR kreditov (2013: 84.066 tisoč EUR). Restrukturirani krediti na dan 31. 12. 2013 – Banka Koper in konsolidirano Banka Koper (zneski v tisoč evrih) Konsolidirano Država Nefinančne družbe Gospodinjstva Skupaj Banka Koper Dobri krediti 280 70.536 978 71.794 280 73.742 982 75.004 Reprogramirani dvomljivi in sporni krediti 200 13.751 521 14.472 200 20.005 1.120 21.325 Prestrukturirani dvomljivi in sporni krediti Skupaj bruto krediti Oslabitve za dobre kredite Oslabitve za reprogramirane dvomljive in sporne kredite Oslabitve za prestrukturirane dvomljive in sporne kredite Država Nefinančne družbe GospodinSkupaj jstva konsolidirano - - 6 6 - - 6 6 480 84.287 1.505 86.272 480 93.747 2.108 96.335 (5) (1.522) (16) (1.543) (5) (1.524) (16) (1.545) (38) (3.182) (290) (3.510) (38) (4.076) (380) (4.494) - - (5) (5) - - (5) (5) Skupaj oslabitve (43) (4.704) (311) (5.058) (43) (5.600) (401) (6.044) Dobri krediti 275 69.014 962 70.251 275 72.218 966 73.459 Reprogramirani dvomljivi in sporni krediti 162 10.569 231 10.962 162 15.929 740 16.831 Prestrukturirani dvomljivi in sporni krediti Skupaj neto krediti - - 1 1 - - 1 1 437 79.583 1.194 81.214 437 88.147 1.707 90.291 Zaznamba pogodb kreditov, ki so bile restrukturirane, je novost, uvedena v letu 2014, zato v letu 2014 še nima vpliva na klasifikacijo komitentov. Krediti strankam, ki niso banke, so dodatno analizirani v naslednjih pojasnilih: 3.4 Analiza zapadlih neplačanih finančnih instrumentov, 3.7.2. Valutno tveganje, 3.7.3. Obrestno tveganje, 3.5. Likvidnostno tveganje, 3.9. Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti ter 46. Povezane osebe. 100 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 24. DRUGA FINANČNA SREDSTVA Druga finančna sredstva (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 340 356 340 356 4 3 4 3 863 629 1.219 1.010 8.517 9.968 8.517 9.968 777 853 777 853 10.124 9.277 3.551 3.304 Bruto druga finančna sredstva 20.625 21.086 14.408 15.494 Oslabitve drugih finančnih sredstev (577) (321) (805) (454) 20.048 20.765 13.603 15.040 Terjatve za provizije in druge terjatve Terjatve iz čekov Kupci Terjatve za nelikvidiran promet po plačilnih karticah Terjatve iz poslov z gospodinjstvi Druge terjatve Neto druga finančna sredstva Gibanje prevrednotovalnih popravkov drugih sredstev Stanje na dan 31. 12. 2012 (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano - 195 Dodatne oslabitve 329 377 Odprava oslabitev (8) (118) Izkazano v IPI 321 259 Stanje na dan 31. 12. 2013 321 454 Dodatne oslabitve 297 450 Odprava oslabitev (33) (86) Izkazano v IPI 264 364 (8) (13) 577 805 Odprava oslabitev, ki ni izkazana v IPI Stanje na dan 31. 12. 2014 25. DOBRO IME (zneski v tisoč evrih) Konsolidirano 2014 2013 905 905 Pridobitev nove naložbe - - Odprava zaradi oslabitve naložbe - - 905 905 Začetno stanje Končno stanje 101 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 26. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Zemljišča in gradbeni Računalniška oprema objekti Konsolidirano Druga oprema Skupaj Banka Koper Zemljišča in gradbeni Računalniška objekti oprema Druga oprema Skupaj konsolidirano 27.567 GIBANJE V LETU 2013 Začetno stanje Prenos med naložbene nepremičnine Povečanja Zmanjšanja 23.181 1.204 1.948 26.333 23.181 1.209 3.177 (338) - - (338) (338) - - (338) 270 317 187 774 270 317 1.154 1.741 - - - - - - (168) (168) Amortizacija v letu (1.976) (447) (601) (3.024) (1.976) (450) (956) (3.382) Končno stanje 21.137 1.074 1.534 23,745 21.137 1.076 3.207 25.420 STANJE 31. 12. 2013 Nabavna vrednost 49.659 7.251 11.159 68.069 49.659 7.279 14.132 71.070 Prevrednotovalni popravki (28.522) (6.177) (9.625) (44.324) (28.522) (6.203) (10.925) (45.650) Sedanja vrednost 31. 12. 2013 21.137 1.074 1.534 23.745 21.137 1.076 3.207 25.420 21.137 1.074 1.534 23.745 21.137 1.076 3.207 25.420 597 352 440 1.389 597 361 1.839 2.797 - - (10) (10) - - (129) (129) Amortizacija v letu (1.908) (456) (497) (2.861) (1.908) (460) (1.065) (3.433) Končno stanje 19.826 970 1.467 22.263 19.826 977 3.852 24.655 GIBANJE V LETU 2014 Začetno stanje Povečanja Zmanjšanja STANJE 31. 12. 2014 Nabavna vrednost 50.259 6.160 11.402 67.821 50.259 6.198 15.362 71.819 Prevrednotovalni popravki (30.433) (5.190) (9.935) (45.558) (30.433) (5.221) (11.510) (47.164) Sedanja vrednost 31. 12. 2014 19.826 970 1.467 22.263 19.826 977 3.852 24.655 Vsa opredmetena osnovna sredstva so bremen prosta in last Banke oziroma Skupine. Poleg lastnih poslovnih prostorov ima Banka oziroma Skupina v najemu poslovne prostore na 32 lokacijah. Iz najemnih pogodb izhaja, da znaša vsota stroškov bodočih najemnin 5.450 tisoč EUR, od tega: (zneski v tisoč evrih) Banka Koper in Konsolidirano 2014 2013 Do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let 545 2.180 2.725 558 2.232 2.790 27. NALOŽBENE NEPREMIČNINE Za naložbene nepremičnine Banke oziroma Skupine ni posebnih omejitev glede obstoja in uporabe. Na dan 31. 12. 2014 Banka oziroma Skupina nima sklenjenih pogodbenih obvez za nakup in gradnjo naložbenih nepremičnin. Prav tako v letu 2015 Banka oziroma Skupina ne predvideva nobenih pomembnejših investicij za popravila, vzdrževanje in razširitev le-teh. Gibanje naložbenih nepremičnin (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Na dan 01. 01 Amortizacija Povečanja Na dan 31. 12 Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 1.283 1.028 8.074 6.445 (80) (89) (259) (217) 58 344 5.998 1.846 1.261 1.283 13.813 8.074 Iz poslovnega najema svojih naložbenih nepremičnin je Banka v letu 2014 iztržila 55 tisoč EUR iz naslova najemnin (2013: 80 tisoč EUR), Skupina pa 943 tisoč EUR (2013: 685 tisoč EUR). V letu 2014 je Banka imela 8 tisoč EUR (2013: 1 tisoč EUR), Skupina 188 tisoč EUR (2013: Skupina: 62 tisoč EUR) stroškov vzdrževanja naložbenih nepremičnin. 102 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 28. NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano Razvoj Licence Programi, pravice in drugo Skupaj Banka Koper Razvoj Licence Programi, pravice in drugo Skupaj konsolidirano 2.684 818 734 4.236 2.684 917 736 821 58 860 1.739 821 58 860 4.337 1.739 Amortizacija v letu (851) (244) (295) (1.390) (851) (268) (296) (1.415) Končno stanje 2.654 632 1.299 4.585 2.654 707 1.300 4.661 GIBANJE V LETU 2013 Začetno stanje Povečanja Stanje 31. 12. 2013 Nabavna vrednost 10.820 3.080 4.629 18.529 10.820 3.198 4.636 18.654 Prevrednotovalni popravki (8.166) (2.448) (3.330) (13.944) (8.166) (2.491) (3.336) (13.993) Sedanja vrednost 31. 12. 2013 2.654 632 1.299 4.585 2.654 707 1.300 4.661 Začetno stanje 2.654 632 1.299 4.585 2.654 707 1.300 4.661 Povečanja 1.065 554 - 1.619 1.065 590 - 1.655 - - (209) (209) - - (209) (209) (1.014) (259) (357) (1.630) (1.014) (288) (358) (1.660) 2.705 927 733 4.365 2.705 1.009 733 4.447 GIBANJE V LETU 2014 Zmanjšanja Amortizacija v letu Končno stanje STANJE 31. 12. 2014 Nabavna vrednost 11.885 3.634 4.420 19.939 11.885 3.787 4.427 20.099 Prevrednotovalni popravki (9.180) (2.707) (3.687) (15.574) (9.180) (2.778) (3.694) (15.652) Sedanja vrednost 31. 12. 2014 2.705 927 733 4.365 2.705 1.009 733 4.447 Banka oziroma Skupina nima zastavljenih neopredmetenih dolgoročnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti. Banka oziroma Skupina ima evidentirano pogodbeno obveznost za nakup licence AMEX v višini 150 tisoč EUR. Banka oziroma Skupina nima pomembnih neopredmetenih sredstev v upravljanju. V letu 2014 Banka oziroma Skupina v izkazu poslovnega izida ni izkazala stroškov raziskav in razvoja, temveč je vse pripadajoče stroške razvoja projektov evidentirala med investicije, zato je tudi lastno delo kapitalizirala v višini 316 tisoč EUR. 29. DOLGOROČNE NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH DRUŽB (zneski v tisoč evrih) Banka Koper 2014 2013 3.688 3.688 Dokapitalizacija - - Odtujitev - - Učinek prodaje - - Odprava oslabitve finančne naložbe - - 3.688 3.688 Stanje na dan 1. 1. Stanje na dan 31. 12. 103 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 30. DRUGA SREDSTVA (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 446 789 454 794 Zaloge materiala 19 19 19 19 Davki in prispevki 5 7 8 113 391 391 13.688 12.311 8 19 78 1.105 AČR Osnovna sredstva iz zaseženih zavarovanj Predujmi in varščine Druge terjatve - - 5 16 869 1.225 14.252 14.358 Osnovna sredstva iz zaseženih zavarovanj se nanašajo predvsem na zasežena sredstva, ki so predmet leasig pogodb. 31. VLOGE BANK (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Vloge na vpogled Druge vloge bank Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 6.195 1.551 6.195 1.551 16.336 18.701 16.336 18.701 22.531 20.252 22.531 20.252 32. VLOGE STRANK, KI NISO BANKE (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 - vloge na vpogled 529.477 465.831 529.477 465.831 - kratkoročne, dolgoročne vloge in krediti 651.650 624.149 651.650 624.149 PREBIVALSTVO SAMOSTOJNI PODJETNIKI - vloge na vpogled - kratkoročne, dolgoročne vloge in krediti 45.946 38.793 45.946 38.793 5.364 6.040 5.364 6.040 DRUGE STRANKE, KI NISO BANKE - vloge na vpogled 295.392 - kratkoročne, dolgoročne vloge in krediti 201.208 295.385 201.189 268.824 340.483 268.824 340.483 1.796.653 1.676.504 1.796.646 1.676.485 Na dan 31. 12. 2014 je bilo zastavljenih za 12.197 tisoč EUR vlog (2013: 7.401 tisoč EUR) za poravnavanje kreditnih obveznosti do Banke (enako velja za Skupino). 33. PREJETI KREDITI BANK Banka Koper in njene odvisne družbe redno izpolnjujejo vse obveznosti iz naslova prejetih kreditov, tako kratkoročnih kot dolgoročnih. Le-ti so prikazani v spodnji tabeli. (zneski v tisoč evrih) Banka Koper 2014 2013 2014 2013 Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni Domača valuta - 124.621 - 264.590 - 137.625 186 300.419 Tuja valuta - 28.107 - 29.214 - 28.107 - 29.214 - 152.728 - 293.804 - 165.732 186 329.633 152.728 104 Konsolidirano 293.804 165.732 329.819 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 34. PREJETI KREDITI DRUGIH STRANK (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Pridobitev nepremičnine na osnovi finančnega lizinga Drugi krediti Dolgoročne finančne obveznosti iz kupljenih licenc Konsolidirano 2014 2013 2014 90 119 90 2013 119 2.001 4.003 2.001 4.003 125 250 125 250 2.216 4.372 2.216 4.372 Preostala zapadlost finančnih obveznosti iz tega naslova je prikazana v poglavju 3.5. – Likvidnostno tveganje. 35. DRUGE FINANČNE OBVEZNOSTI (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 395 481 396 481 Obveznosti do prodajnih mest in multilateralnega kliringa 5.590 5.950 5.590 5.950 Neizvršena plačila 9.334 Obveznosti za provizije 2013 4.909 9.334 4.909 Dividende 107 106 107 106 Dobavitelji 2.355 2.582 2.490 2.897 Obveznosti do zaposlenih 1.973 2.027 2.006 2.062 PČR 4.502 3.379 4.605 3.470 50 47 50 91 19.881 23.906 20.153 24.391 Druge obveznosti 36. REZERVACIJE ZA OBVEZNOSTI IN STROŠKE Rezervacije za vračilo premij so namenjene pokritju obveznosti Banke, ki izhajajo iz Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Banka je dolžna vrniti Stanovanjskemu skladu premije, izplačane osebam, ki varčujejo po stanovanjski shemi in ki 2 leti po končanem varčevanju ne najamejo stanovanjskega posojila pri Banki v skladu s pogoji, ki jih določa zakon. Znesek premij, ki ga bo Banka dolžna vrniti skladu, je ocenjen, upoštevajoč usmeritve Banke Slovenije, obseg preteklih vračil premij ter pričakovane prihodnje razmere. Banka ima obveznost vračila premij v primeru nenamenske porabe privarčevanih sredstev po 5. razpisu za 10-letno varčevanje. Znesek rezervacij na dan 31. 12. 2014 v višini 52 tisoč EUR izhaja iz ocene, da bo nenamensko uporabljenih 80 % privarčevanih sredstev. Banka oziroma Skupina oblikuje rezervacije za kreditno tveganje tudi iz naslova zunajbilančnih tveganih postavk. Gre predvsem za pogodbene obveze Banke oziroma Skupine iz naslova izdanih garancij in dokumentarnih akreditivov ter nepreklicne pogodbene zaveze iz naslova odobrenih še nečrpanih kreditov. Pri tem uporablja enak pristop kot pri oblikovanju popravkov vrednosti za kredite. Rezervacije za obveznosti in stroške (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Rezervacije za vračilo premij NSVS Dolgoročne rezervacije za pravno nerešene tožbe Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 6.705 5.773 6.683 5.758 52 202 52 202 223 274 223 274 Rezervacije za kočljive pogodbe 1.478 1.315 1.478 1.315 Skupaj 8.458 7.564 8.436 7.549 105 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Gibanje rezervacij (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Stanje na začetku obdobja Oblikovane med letom Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 7.564 8.220 7.549 8.202 12.579 12.227 12.579 12.227 (11.586) (12.772) (11.593) (12.769) Izkazano v IPI v okviru rezervacij 993 (545) 986 (542) Poraba za izplačilo premij (39) (82) (39) (82) Poraba rezervacij za izplačilo tožb (60) (29) (60) (29) 8.458 7.564 8.436 7.549 Ukinjene med letom Stanje na koncu obdobja 37. REZERVACIJE ZA POKOJNINE IN PODOBNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENCEV (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Dolgoročne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade Dolgoročne rezervacije za presežne delavce Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 3.156 3.069 3.211 3.163 511 372 511 372 3.667 3.441 3.722 3.535 Gibanje (zneski v tisoč evrih) Banka Koper 2014 2013 2014 2013 3.441 3.166 3.535 3.252 Oblikovano med letom 350 380 350 387 Izkazano v IPI 350 380 350 387 (124) (105) (163) (104) 3.667 3.441 3.722 3.535 Stanje na začetku obdobja Poraba rezervacij Stanje na koncu obdobja 106 Konsolidirano Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 38. DOLGOROČNO ODLOŽENI DAVKI (zneski v tisoč evrih) Banka Koper 2014 Konsolidirano 2013 2014 2013 DOLGOROČNE ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVKE Nekratkoročna sredstva za prodajo 2 2 2 2 Vrednotenje finančnih sredstev RZP 2.533 1.006 2.533 1.006 2.535 1.008 2.535 1.008 321 324 326 334 - - 987 743 Vrednotenje finančnih sredstev RZP 3.508 3.664 3.508 3.664 Vrednotenje finančnih sredstev HFT 4 7 4 7 Rezervacije za NSVS 9 34 9 34 DOLGOROČNE ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVKE Bonitete zaposlenih Vrednotenje kreditov Drugo - amortizacija nad davčno predpisano stopnjo 5 5 5 5 3.847 4.034 4.839 4.787 Neto dolgoročne odložene terjatve za davke 1.312 3.026 2.304 3.779 Gibanje odloženih davkov (pobotano za terjatve in obveznosti) 2014 2013 2014 2013 Stanje na začetku obdobja 3.026 1.452 3.779 2.015 100 486 339 676 Vrednotenje finančnih sredstev RZP (1.814) 1.088 (1.814) 1.088 Stanje na koncu obdobja 1.312 3.026 2.304 3.779 Odloženi davki v IPI Dolgoročno odloženi davki skozi izkaz poslovnega izida Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 Beneficije zaposlenih (3) 3 (9) 3 Vrednotenje kreditov - - 245 190 Vrednotenje finančnih sredstev HFT Rezervacije za NSVS Rezervacije za pravno nerešene tožbe Vrednotenje finančnih sredstev AFS Drugo 2013 (4) - (4) - (25) (21) (25) (21) - - - - 133 478 133 478 (1) - (1) - Razlika zaradi spremembe davčne stopnje: - beneficije zaposlenih - 26 - 26 100 486 339 676 39. DRUGE OBVEZNOSTI (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 PČR 185 229 289 314 Prejeti predujmi 707 509 872 644 Davki in prispevki 747 1.491 812 1.495 Drugo - - 47 22 1.639 2.229 2.020 2.475 107 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 40. OSNOVNI KAPITAL, KAPITALSKE REZERVE IN LASTNI DELEŽI (zneski v tisoč evrih) Število delnic Osnovni kapital Kapitalske rezerve Lastne delnice Na dan 31. 12. 2012 531.359 22.173 7.499 (49) Na dan 31. 12. 2013 531.359 22.173 7.499 (49) Na dan 31. 12. 2014 531.359 22.173 7.499 (49) Banka Koper in konsolidirano Osnovni kapital bančne skupine je razdeljen na 531.359 delnic. Delnice se ne glasijo na nominalni znesek. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu se določa glede na število izdanih kosovnih delnic. 41. PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA (zneski v tisoč evrih) Banka Koper in konsolidirano 2014 2013 Dolžniški VP 9.108 2.974 Lastniški VP 3.223 502 12.331 3.476 PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA: Skupaj Gibanje – Banka Koper in konsolidirano (zneski v tisoč evrih) Presežek iz prevrednotenja Na dan 31. 12. 2012 8.788 PREVREDNOTENJE V ZVEZI S FIN. SREDSTVI Lastniški VP - Prevrednotenje (8.805) (10.803) - Odtujitev (91) - Oslabitev 2.089 Dolžniški VP 3.493 - Prevrednotenje - Odtujitev Na dan 31. 12. 2013 3.590 (97) 3.476 PREVREDNOTENJE V ZVEZI S FIN. SREDSTVI Lastniški VP (1.415) - Odtujitev (1.270) - Oslabitev 5.406 Dolžniški VP 6.134 - Prevrednotenje 6.515 - Odtujitev (381) Na dan 31. 12. 2014 108 2.721 - Prevrednotenje 12.331 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo 42. REZERVE IZ DOBIČKA SKUPAJ Z ZADRŽANIM DOBIČKOM (VKLJUČNO S ČISTIM DOBIČKOM POSLOVNEGA LETA) (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 Zakonske rezerve 13.655 13.324 14.184 13.324 Statutarne rezerve 212.365 211.968 212.365 211.968 Zadržani dobiček 12.305 8.423 14.505 10.709 49 49 49 49 238.374 233.764 241.103 236.050 Skupaj rezerve 238.044 Rezerve za lastne delnice Skupaj Gibanje rezerv iz dobička – Banka Koper Na dan 31. 12. 2012 (zneski v tisoč evrih) Zakonske rezerve Statutarne rezerve Zadržani dobiček Rezerve za lastne delnice 13.198 211.962 12.835 49 Čisti dobiček poslovnega leta - - 2.523 - 2.523 Dividende - - (6.821) - (6.821) Vrnitev zastaranih dividend v zadržani dobiček - - 18 - 18 Prenos v statutarne rezerve - 6 (6) - - 126 - (126) - 233.764 Prenos v zakonske rezerve Na dan 31. 12. 2013 13.324 211.968 8.423 49 Čisti dobiček poslovnega leta - - 6.627 - 6.627 Dividende - - (2.017) - (2.017) Prenos v statutarne rezerve Prenos v zakonske rezerve Na dan 31. 12. 2014 - 397 (397) - - 331 - (331) - - 13.655 212.365 12.305 49 238.374 Skupaj rezerve 240.155 Gibanje rezerv iz dobička – Konsolidirano Na dan 31. 12. 2012 (zneski v tisoč evrih) Zakonske rezerve Statutarne rezerve Zadržani dobiček Rezerve za Lastne delnice 13.198 211.962 14.946 49 Čisti dobiček poslovnega leta - - 2.698 - 2.698 Dividende - - (6.821) - (6.821) Vrnitev zastaranih dividend v zadržani dobiček - - 18 - 18 Prenos v statutarne rezerve - 6 (6) - - 126 - (126) - 236.050 Prenos v zakonske rezerve Na dan 31. 12. 2013 13.324 211.968 10.709 49 Čisti dobiček poslovnega leta - - 7.070 - 7.070 Dividende - - (2.017) - (2.017) Prenos v statutarne rezerve Prenos v zakonske rezerve Na dan 31. 12. 2014 - 397 (397) - - 860 - (860) - - 14.184 212.365 14.505 49 241.103 Zakonske rezerve Banka na podlagi statuta oblikuje zakonske rezerve v taki višini, da znaša vsota zakonskih rezerv in tistih kapitalskih rezerv, ki se na podlagi zakona za namene ugotavljanja potrebne višine zakonskih rezerv le-tem prištevajo, dvakratnik osnovnega kapitala Banke. Statutarne rezerve Banka na podlagi statuta lahko oblikuje statutarne rezerve, dokler njihova višina ne doseže petnajstkratnika osnovnega kapitala Banke. V posameznem poslovnem letu se za oblikovanje statutarnih rezerv lahko nameni del zneska čistega dobička, ki ostane po pokritju morebitnih zneskov, uporabljenih za kritje prenesene izgube, zakonskih rezerv in rezerv za lastne delnice. 109 Letno poročilo 2013 2014 Računovodsko poročilo 43. DIVIDENDE NA DELNICO Določitev dividend za leto 2014 je v pristojnosti Skupščine Banke. Do dneva odobritve računovodskih izkazov ni bila predlagana delitev dividend. Za leto 2013 je Banka izplačala dividende v višini 2.016 tisoč EUR oziroma 3,80 EUR/delnico bruto. Ugotovitev bilančnega dobička za delitev (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Ugotovitev bilančnega dobička za delitev 2014 2013 Čisti poslovni izid poslovnega leta 6.627 2.523 Razporeditev v zakonske rezerve (5 %) (331) (126) Prenos zastaranih dividend BILANČNI DOBIČEK, ki ga razporedi skupščina - 18 6.296 2.415 44. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Denar v blagajni in stanje na računih pri CB Krediti bankam Skupaj Konsolidirano 2014 2013 2014 2013 91.234 22.342 91.241 22.361 174.678 172.403 174.678 172.403 265.912 194.745 265.919 194.764 45. POTENCIALNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI Tožbe proti Banki ali Skupini. Na dan 31. 12. 2014 je Banka oziroma Skupina vključena v več tožbenih postopkov. Višina tožbenih zahtevkov je znašala 484 tisoč EUR. Na podlagi ocene iztožljivosti je Banka oziroma Skupina pripoznala rezervacije v višini 222 tisoč EUR. Prevzete obveznosti iz naslova kapitala. Na dan 31. 12. 2014 Banka oziroma Skupina ni imela obveznosti iz naslova kapitala. Prevzete obveznosti v zvezi s krediti. Osnovni namen teh instrumentov je, da se stranki zagotovijo sredstva, ko jih potrebuje. Garancije in stand-by akreditivi, ki so nepreklicno zagotovilo Banke oziroma Skupine, da bo poravnala obveznosti v primeru, da stranka ne bo mogla poravnati svojih obveznosti do tretjih oseb, so izpostavljeni kreditnemu tveganju, enako kot posojila. Dokumentarni in komercialni akreditivi so pisne obveze Banke oziroma Skupine v imenu stranke, s katerimi Banka oziroma Skupina pooblašča tretjo osebo, da unovči bančne menice do višine pogodbeno določenih sredstev pod posebnimi pogoji, in so zavarovane s pošiljkami blaga, ki so podlaga za izdajo instrumentov. Tveganje, vezano na garancije in stand-by akreditive, je bistveno manjše, zato se zahtevajo tudi nižji denarni zneski, kot je sama prevzeta obveznost, ker Banka oziroma Skupina običajno ne pričakuje unovčenja teh instrumentov. Obveznosti za kreditiranje so le nečrpan del odobrenih sredstev financiranja v obliki posojil, garancij ali akreditivov. V zvezi s kreditnim tveganjem za financiranje je Banka oziroma Skupina izpostavljena možnim izgubam do višine neizkoriščenih prevzetih obveznosti za financiranje. Višina verjetne izgube, ki jo je sicer težko kvantificirati, je bistveno manjša od skupnega zneska neizkoriščenih prevzetih obveznosti, saj je večina prevzetih obveznosti za kreditiranje vezanih na boniteto stranke. Čeprav obstaja kreditno tveganje v zvezi s preostalim delom prevzetih obveznosti, je to tveganje majhno, ker je vezano na možnost, da najprej stranka črpa še nečrpane zneske odobrenih posojil, kot drugo pa obstaja tveganje, da se že črpana sredstva ne bodo poplačala ob zapadlosti. Banka oziroma Skupina spremlja ročnost prevzetih kreditnih obveznosti, ker imajo na splošno prevzete obveznosti z daljšo ročnostjo večjo stopnjo kreditnega tveganja kot kratkoročne prevzete obveznosti. Skupni znesek dolgov iz naslova prevzetih obveznosti za kreditiranje oziroma financiranje ne predstavlja nujno bodočih potreb po denarnih sredstvih, ker bo rok za črpanje za velik del prevzetih obveznosti potekel, ne da bi se sredstva sploh črpala. Spodaj navedena tabela prikazuje pogodbene zneske zunajbilančnih instrumentov Banke oziroma Skupine oziroma prevzete obveznosti za kreditiranje strank. 110 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Potencialne in prevzete obveznosti (zneski v tisoč evrih) Banka Koper Možne obveznosti iz naslova akreditivov in indosamentov Garancije Prevzete finančne obveznosti: - z originalno zapadlostjo do 1 leta - z originalno zapadlostjo več kot 1 leto Konsolidirano 2014 2013 2014 160 775 160 2013 775 149.418 174.633 149.418 174.633 258.817 295.106 256.745 293.777 209.880 277.391 209.880 277.391 48.937 17.715 46.865 16.386 408.395 470.514 406.323 469.185 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Možne obveznosti iz naslova akreditivov in indosamentov Garancije Prevzete finančne obveznosti Skupaj - (7) - (7) (4.211) (2.687) (4.211) (2.687) (2.494) (3.079) (2.472) (3.064) 401.690 464.741 399.640 463.427 46. POVEZANE OSEBE (zneski v tisoč evrih) Delavci, zaposleni na podlagi IP Povezane osebe Uprava Banke in njeni ožji družinski člani 2014 2013 Nadzorni svet in njegovi ožji družinski člani Večinski delničarji 2014 2014 2013 2013 Odvisne družbe 2014 2013 2014 2013 261 287 - - - - 148.782 43.695 76.801 43.136 7 7 80 - - - 3.722.913 2.592.432 64.072 83.212 (35.583) (49.547) 148.782 105.290 76.801 KREDITI Stanje na začetku obdobja Novi krediti v letu Odplačila v letu (40) (33) - - - - (3.697.477) (2.487.345) Stanje na koncu obdobja 228 261 80 - - - 174.218 - - - - - - - - 228 864 545 599 286 - - - - - - - Popravki vrednosti na dan 31. 12. Prejeta zavarovanja na dan 31. 12. DEPOZITI Stanje na začetku obdobja 894 551 2.329 2.081 592 535 84.007 138.907 19 15 2.387 1.327 10.003 5.777 1.584 1.186 50.104 225.744 - 114.137 (2.463) (984) (9.820) (5.529) (1.933) (1.129) (53.205) (280.644) - (114.133) 818 894 2.512 2.329 243 592 80.906 84.007 19 19 21 22 59 69 13 17 1.670 1.995 - - Prejete obresti 7 8 - - - - 516 370 - 1.526 Prejete opravnine 1 1 1 1 - - 518 510 - 42 Izdane garancije banke - - - - - - 3.024 2.498 - - 837 861 1.648* 1.740 77* 118 Novi depoziti v letu Zapadli v letu Stanje na koncu obdobja Dane obresti Prejemki (plače, nagrade in druge ugodnosti) 111 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo Banka in Skupina nimata razmerij s podjetji, v katerih bi imeli Uprava, Nadzorni svet ter njihovi ožji družinski člani, kot tudi delavci, zaposleni na podlagi individualnih pogodb, pomemben vpliv. * Poimenski seznam - Uprava: Uprava (zneski v tisoč evrih) Dodatno pokojninsko Boniteta zavarovanje Bruto plača Nagrada Giancarlo Miranda 300 125 10 - Igor Kragelj 287 - 6 3 296 Aleksander Lozej 200 16 6 3 225 Aleksander Milostnik 199 16 7 3 225 Rado Grdina 200 16 5 3 224 Irena Džaković (član od 1. 6. 2014) 114 - 5 1 120 Maurizio Marson (član od 1. 11. 2014) 30 - 6 2 38 Francesco Del Genio (član do 31. 5. 2014) 65 16 4 - 85 1.395 189 49 15 1.648 Sejnine Nagrade Skupaj Vojko Čok 3 27 30 Roberto Civalleri 4 20 24 Borut Bratina 3 20 23 Luca Finazzi - - - Walter Chiaradonna (član od 18. 6. 2014) - - - Elena Breno (član do 18. 6. 2014) - - - 10 67 77 Skupaj Skupaj 435 * Poimenski seznam – Nadzorni svet: (zneski v tisoč evrih) Nadzorni svet Skupaj 112 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU BANKE V LETU 2014 (zneski v tisoč evrih) 31. 12. 2014 31. 12. 2013 31. 12. 2012 izv. 14 / izv. 13 izv. 13 / izv. 12 1. Bilančna vsota 2.288.706 2.299.876 2.316.486 100 99 2. Skupni znesek vlog nebančnega sektorja 1.798.870 1.680.580 1.513.843 107 111 617.742 590.601 460.510 105 128 1.181.128 1.089.979 1.053.333 108 103 1.595.841 1.724.055 1.863.839 93 93 1.088.746 1.190.591 1.310.757 91 91 96 I. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA 2.1 pravnih in drugih oseb 2.2 prebivalstva 3. Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 3.1 pravnim in drugim osebam 507.095 533.464 553.082 95 4. Celotni kapital 3.2 prebivalstvu 280.328 266.863 276.455 105 97 5. Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije 177.280 173.885 156.020 102 111 6. Obseg zunajbilančnega poslovanja 502.056 609.531 755.888 82 81 7. Čiste obresti 45.350 44.198 50.430 103 88 8. Čisti neobrestni prihodki 30.139 25.467 26.961 118 94 9. Stroški dela, splošni in administrativni stroški 39.029 38.658 39.393 101 98 4.571 4.503 5.143 102 88 24.276 23.866 24.043 102 99 7.613 2.638 8.812 289 30 7 II. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 10. Amortizacija 11. Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije 12. Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega in ustavljenega poslovanja 13. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega in ustavljenega poslovanja 986 115 1.627 857 14. Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo 10.669 (6.400) 7.701 - - 15. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (1.814) 1.088 (1.223) - - 16. Število zaposlenih 753 755 770 100 98 17. Število delničarjev 463 510 531 91 96 531.359 531.359 531.359 100 100 18. Število delnic 19. Pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu (v EUR) 41,73 41,73 41,73 100 100 528,52 503,14 521,22 105 97 16,27 14,64 13,54 111 108 22. Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne postavke 6,05 5,83 5,03 104 116 86 20. Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) III. KAZALCI 21. Kapitalska ustreznost 23. Obrestna marža 1,98 1,89 2,19 105 24. Marža finančnega posredništva 3,30 2,97 3,36 111 88 25. Donos na aktivo po obdavčitvi 0,29 0,11 0,31 269 35 26. Donos na kapital pred obdavčitvijo 2,77 0,97 3,23 287 30 27. Donos na kapital po obdavčitvi 2,41 0,92 2,63 261 35 28. Operativni stroški/Povprečna aktiva 1,91 1,84 1,94 103 95 14,73 10,90 6,52 135 167 8,52 5,75 3,28 148 176 29. Likvidna sredstva/Kratkoročne vloge do nebančnega sektorja 30. Likvidna sredstva/Povprečna aktiva 113 Letno poročilo 2014 Računovodsko poročilo HERMAN PEČARIČ Rdeča hiša z oljkami, 1975, olje na platnu, 70 x 100 cm Herman Pečarič (1908, Spodnje Škofije – 1981, Ankaran) sodi v krog vodilnih slovenskih marinistov in pejsažistov. Šolal se je na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu, kjer je leta 1950 diplomiral iz slikarstva. Istega leta je bil sprejet v Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov. Po končanem študiju se je naselil v Piranu, kjer je živel in ustvarjal. Ob slikanju se je ukvarjal tudi s scenografijo za Ljudsko gledališče v Kopru in sodeloval kot ilustrator pri tedniku Slovenski Jadran. Leta 1964 se je študijsko izpopolnjeval v Parizu. Leto dni pred smrtjo so mu Obalne galerije Piran pripravile veliko retrospektivno razstavo v Mestni galeriji Piran. Leta 1983 je soproga Marija s posebno darilno pogodbo izpolnila slikarjevo željo in poklonila občini Piran 141 del v trajno last. Ta neprecenljiva Pečaričeva likovna zapuščina je od leta 1999 nameščena v priljubljeni Galeriji Herman Pečarič Piran. Herman Pečarič ostaja zapisan v zakladnici sodobnega slovenskega slikarstva kot umetnik, ki mu je genius loci Istre opredelil njegov modus vivendi in posledično tudi celoten ustvarjalni opus. Skoraj neodvisno od tedanjih aktualnih umetnostnih trendov je razvil avtorsko prepoznavno likovno poetiko. Določljiva je z osebno občuteno atmosfero barv in pretežno realistično maniro, vselej vsebinsko navdahnjeno v vedutah istrskih mest, obmorskih pejsažih, prav tako v krajinah istrskega podeželja, pa v življenju in delu ribičev, solinarjev, kmetov. Tudi slika Rdeča hiša z oljkami iz leta 1975 je, tako kot mnoge druge njegove podobe z motivom oljk in rdeče zemlje, s katerimi je postal tudi širše prepoznaven, izzvana v trenutku konkretnega svetlobnega vzdušja in ožarjenosti s toplino mediteranskega sonca. Ostaja nam kot pomnik in spomenik konkretnega stanja v naravi, z barvami, ki zažarijo v vsej intenzivnosti in neposrednosti ter moči istrske zemlje. Nives Marvin Produkcija Banka Koper d.d. :: Inspira komunikacije :: April 2015 114
© Copyright 2024