SONCE IN ZDRAVJE
Ljudje, ki se izogibajo soncu, umirajo mlaj{i
Rak ne mara sonca
^
e se izogibamo soncu, so mo‘nosti, da dobimo ko‘nega raka, veliko ve~je, kot ~e se soncu nastavljamo,« trdi zdravnik Al Sears.
»Zaposleni, ki delajo v zaprtih prostorih, so bolj izpostavljeni tveganju za
nastanek melanoma v primerjavi s tistimi, ki ve~inoma delajo na prostem,
kar pomeni, da jih ultravijoli~no sevanje na nek na~in {~iti pred rakom,« pojasnjuje v ~lanku Je poti do melanoma
ve~? Jason Rivers.
[vedska raziskava je dokazala, da
ljudje, ki se izogibajo soncu, umirajo
mlaj{i kot tisti, ki se mu redno »nastavljajo«. »Sonce {~iti pred rakom, vpliva na zdravje srca in na pozitivno
razpolo‘enje. U~inkuje tudi na zdravje telomerov, zaradi ~esar ostanemo
dlje mladostni,« pi{e Al Sears. Telomeri so za{~itni pokrovi na koncih
kromosomov in delujejo nekako
tako kot biolo{ke ure, ki nadzorujejo
starost na{ih celic. ^e dobimo dovolj
»son~nega« vitamina, se na{i telomeri podalj{ajo, celice pa »pomladijo«.
SONCE JE KLJU^
Ko UVB-‘arki prodrejo v ko‘o,
za~ne telo ustvarjati vitamin D in
telomere. [tudija, ki jo je opravila
Univerza za zdrave znanosti v Georgiji, je odkrila, da se pri odraslih, ki
dobijo dva tiso~ enot vitamina D
dnevno, ustvarjanje telomerov pove~a za 19 odstotkov. Spet druga
{tudija, ki je prou~evala dva tiso~
dvoj~kov, pa je dokazala, da na
dol‘ino telomerov ne vplivajo geni,
ampak izklju~no vitamin D. Ko telo
ne ustvarja dovolj telomerov, to
postopoma vodi do odmiranja tkiv
Sonce nas varuje pred
rakom, vpliva na zdravje
srca in na pozitivno
razpolo‘enje.
in organov. »Obi~ajno postanemo ‘rtev
kroni~nih in sr~nih obolenj, vsesplo{ne
slabosti, Alzheimerja in raka,« pravi
Sears.
VE^ SONCA, MANJ RAKA
»Ljudje, ki ‘ivijo v son~nih obmo~jih
ob ekvatorju, imajo zgolj {estino mo‘-
nosti za nastanek raka slinavke v primerjavi s tistimi, ki ‘ivijo na zelo oddaljenih zemljepisnih {irinah,« poudarja
raziskovalec in profesor kalifornijske
univerze Cedric Garland. Znanstveniki
z Medicinske {ole Univerze v Kaliforniji
so odkrili, da pojavnost raka trebu{ne
slinavke po svetu nara{~a. Ugotovili so
tudi, zakaj. Ve~ ga je v tistih obmo~jih,
kjer so ljudje le kratkotrajno izpostavljeni soncu. Dokazali so, da je v povpre~ju ve~ raka trebu{ne slinavke v
dr‘avah, ki imajo ve~ obla~nih dni in v
dr‘avah na severu. »Ljudje, ki ‘ivijo v
obmo~jih z manj son~nih dni, ne dobijo
dovolj ultravijoli~ne svetlobe oziroma vitamina D, ki telesu omogo~i,
da je bolj pripravljeno na boj proti
tumorjem,« v enem od ~lankov pi{e
Carl Lowe.
»^e ljudje ‘ivijo na zemljepisni
{irini oziroma na obmo~ju, kjer je
pogosto obla~no, telo ve~ino dni v
letu ne more ustvarjati vitamina D;
posledica pa je visoko do normalno
tveganje za nastanek raka slinavke,«
zatrjuje Garland. »Zaradi posledic,
ki jih prina{a pomanjkanje sonca, je
izpostavljanje soncu mo~no priporo~ljivo; pomanjkanje vitamina D
lahko izzove tveganje za nastanek
raka slinavke,« pravi Garland.
SONCE JA,
OPEKLINE NE!
Foto Michael Baynes
»
Zaradi posledic, ki jih prina{a pomanjkanje sonca, je
izpostavljanje soncu mo~no priporo~ljivo.
Vitamin D pa ni koristen le za
prepre~evanje raka slinavke, ampak
{~iti tudi pred ko‘nim rakom. Raziskovalci so odkrili, da nemelanomski rak odra‘a kumulativno izpostavljenost soncu, melanomski rak
pa je bolj povezan s son~nimi opeklinami. Cilj raziskave, v katero je
-
JULIJ
15 -
Misteriji 17
NE MARA SONCA
Prebivalci v obmo~jih
z manj son~nih dni
ne dobijo dovolj
vitamina D za boj
proti tumorjem.
bila vklju~ena tudi Slovenija, je bil ugotoviti, ali imajo bolniki s ko‘nim rakom
spremenjeno tveganje za razvoj drugih
vrst raka.
[tudija je prou~evala nekaj ve~ kot
416.000 primerov ko‘nega raka in ve~
kot tri milijone primerov neko‘nega
raka, ki je sicer v trinajstih registrih raka
na prvem mestu. Znanstveniki so med
seboj primerjali podatke iz registrov
raka v dr‘avah z ve~ sonca (Avstralija,
Singapur in [panija) in v dr‘avah z manj
sonca (Kanada, Danska, Finska, Islandija, Norve{ka, [kotska, Slovenija in
[vedska). Odkrili so, da je imelo ve~ kot
10.000 melanomskih in ve~ kot 35.000
nemelanomskih primerov ko‘nega raka
{e druge vrste raka. V son~nih dr‘avah
je bilo tveganje za nastanek
drugega primarnega raka (takoj
za nemelanomskim ko‘nim rakom) manj{e za ve~ino vrst raka
– razen za raka ustnic, ust in neHodgkinovega limfoma. [tudija,
ki jo je objavil European Journal
of Cancer (Evropska revija za
raka), je pokazala, da tvorjenje
vitamina D v telesu, ki ga pridobimo s son~enjem, mo~no
zni‘uje verjetnost za nastanek
raka ledvic, mehurja, debelega
~revesa in danke, ‘elodca, jeter,
prsi, prostate, plju~, ‘ol~nika in
slinavke.
NA SONCE
MED 10. IN 14. URO
Da bi za{~itili svoje telomere, moramo vsak dan dobiti
dovolj vitamina D. To pomeni,
da se moramo soncu nastavljati
vsaj dvajset minut, tisti s temnej{o poltjo od pol do ene ure.
[ESTKRAT POZOR!
^eprav je sonce zdravilo, pa moramo biti, ko se gremo son~it, {e posebej
pozorni na {est delov telesa: o~i, dlesni, nosno votlino, vagino, ko‘o pod nohti
ter dlani in podplate.
O^I – Takoj za ko‘o so o~i tisti predel telesa, kjer najpogosteje nastane
melanom. Ve~ina melanomov nastane v notranjosti o~esa, ~esar v ogledalu
ne vidimo. Dobro je, da si nadenemo o~ala z UVA- in UVB-za{~ito.
DLESNI – Ustni melanom zavzema v ZDA skoraj dva odstotka vseh rakov
v glavi in vratu. Zdrave dlesni so roza barve, ~e pa opazite made‘ v barvi
~rnila na dlesni, nebu ali notranji strani lic, obi{~ite zdravnika.
VAGINA – ^eprav vagina ni izpostavljena prevelikim koli~inam sonca,
je dobro, da nanjo »popazimo«. ^rni vozli~i, nenormalna podro~ja krvavitve
ali made‘i barve ~rnila vsekakor opozarjajo, da je potrebna biopsija.
KO@A POD NOHTI – Tako kot na ko‘i lahko znamenja nastanejo tudi
pod nohti. Temne ~rte ali made‘e ljudje pogosto zamenjajo za modrice ali
izliv krvi. Razlika je v tem, da benigne lezije rastejo naprej.
NOSNA VOTLINA – [e en del telesa, za katerega si ne bi mislili, da ga
sonce dose‘e, je nosna votlina. Nepri~akovane krvavitve iz nosu so lahko
posledica suhega vremena ali travm, pozorni pa bodite na ponavljajo~e se
krvavitve iz nosu, u{es ali grla.
DLANI IN PODPLATI – Za redko vrsto melanoma, znanega kot akralni
lentiginozni melanom, so dovzetni tudi podplati in dlani.
18 - JULIJ 15 -
Fotoarhiv Misteriji
RAK
Po podatkih Evropskega registra za raka
EUCAN je bila Slovenija leta 2012 po ocenjeni incidenci in smrtnosti zaradi raka slinavke
(pri obeh spolih) na petem mestu.
^e smo na soncu vsaj dvajset minut,
dobimo dvajset do petdeset tiso~ enot
vitamina D. Najbolje je, da smo na
soncu med deseto in {tirinajsto uro, ko
je UVB-ja v obilju. Ne smemo pa dopustiti, da nas ope~e. Uporaba za{~itnih
krem ni priporo~ljiva, saj krema, ki jo
nanesemo na ko‘o, blokira u~inke son~nih ‘arkov.
»^e ne morete biti dovolj dolgo na
soncu, vsak dan vzemite 2000 do 5000
enot vitamina D, najbolje v bioaktivni
obliki,« svetuje Sears. Vitamin D je tudi
v hrani, mastnih ribah, na primer v sardinah, lososu in sku{ah. Tudi goveja
jetra, jajca in sir vsebujejo nekaj vitamina
D. Da bi zmanj{ali tveganje za nastanek
raka za {estdeset odstotkov, bi morali
vsrkati vsaj tiso~ enot vitamina D dnevno.
Barbara ^erne
D