Letnik XXIII/4 - Ministrstvo za obrambo
ŠTEVILKA 4 APRIL 2015 Samozavestno v projekte za učinkovitejše delovanje Delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči ‒ posveti z župani Intervju David Humar Dražbe premičnega premoženja Usposabljanja gasilcev za reševanje UVODNIK VSEBINA 4 aktualno Sledimo načelu gospodarnosti 6 izpostavljamo Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v funkciji ministra za obrambo Dejan Židan prevzel posle Poveljnik CZ že na petih posvetih z župani Role 2 prvič v operativni uporabi 10 intervju V Pomurju bo od dnevu SV praznično 13 iz naših enot Prvi mednarodni tečaj v NCOGB Na Kosovo najbolje pripravljen kontingent SV do zdaj Končana prva streljanja za društva in organizacije USPOSOBILI ODDELEK ZA PREČIŠČEVANJE VODE V PEST le najboljši Operacije pomorskega prestrezanja V Planici zmagoslavje slovenskih orlov 28obrazi Plavalna očala, kolo in tekaški copati 30 zaščita in reševanje Reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju Maja prva regijska preverjanja ekip prve pomoči CZ in RKS 34 spremljamo Tretja dimenzija Nata: znanstvena dimenzija 36 videli smo Zimske operacije s pilatusom PC-6 38 napisali ste Pravna ureditev zaposlovanja v javnem sektorju in posebnosti Uporaba orodij GIS za preglednejše gospodarjenje z nepremičninami 43 z orkestrom Orkester SV s španskim dirigentom in glasbo Pirenejskega polotoka 44 šport v vojski Zaposlitev pod oblaki in na smučeh 46 preživetje Pehar 47 jezikovni in terminološki kotiček Socialne in funkcijske zvrsti (1. del) Lažni prijatelji (False Friends), DRUGIČ 48 ste vedeli Malteški vitezi in Napoleon 48 odlikovanja v sv Medalja za zasluge 49 stenčas PREBRALI SMO NOVICA spodbudna misel 50razvedrilo nagradna križanka POIŠČI PET RAZLIK 18 Odgovornost in identiteta 13 16 22 Pred 25 leti, ko se je 83,5 odstotka volivcev udeležilo prvih povojnih večstrankarskih volitev v Sloveniji, se je duh optimizma in vznesenosti prenesel tudi na mlajše generacije. Tako tudi name, ki sem dan po volitvah kot nekaj let stara deklica začela z besedami: »Kdo je zmagal? Pučan ali Kučnik?« Ne glede na to, da z vrstniki še nismo povsem razumeli aktualnega političnega dogajanja, smo se zavedali pomembnosti preteklega dne. 8. aprila 1990 so volivci izbirali 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin, 12. aprila pa še 80 delegatov zbora združenega dela. Hkrati z volitvami v skupščino so potekale volitve predsedstva SRS. Za funkcijo predsednika predsedstva so kandidirali Milan Kučan, Jože Pučnik, Marko Demšar in Ivan Kramberger. V drugem krogu je zmagal Milan Kučan z 58,6 odstotka podpore. 16. maja je bila imenovana prva slovenska demokratično izvoljena vlada oziroma izvršni svet, njen predsednik pa je postal predsednik SKD Lojze Peterle. Na nedavni državni proslavi ob obletnici prvih demokratičnih volitev je slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor poudaril, da lahko volitve leta 1990 brez zadrege razglasimo za enega najbolj odločilnih mejnikov našega političnega in duhovnega zorenja, v DZ pa je njegov predsednik Milan Brglez dejal, da je volilni april 1990 prinesel veliko optimizma in odločenosti. Pred 25 leti so se Slovenci množično odpravili na volitve. Z visoko volilno udeležbo so izrazili željo po spremembah in tlakovali pot do samostojne ter neodvisne države. Sedanja generacija se je na svojo državo že navadila, toda zdi se, da naloge, ki nam jih nalaga samostojnost, jemljemo preveč lahkotno. Samostojnost ni samoumevna in podarjena. Nalaga nam odgovornost in zahteva razmislek, zato se sprašujem, ali četrt stoletja pozneje vemo, kakšna je naša nacionalna identiteta, ali znamo izražati svoj nacionalni ponos in ali znamo še kdaj stopiti skupaj. Ali se zavedamo odlik, ki nam jih ponuja Slovenija, in ali smo zavezani ciljem ter izpeljavi projektov, s katerimi bi pripomogli k izboljšanju zaupanja državljanov in prepoznavnosti naše države v mednarodnem okolju? 24 Svet oglaševanja nas uči o pomenu pravilnega oglaševanja blagovne znamke. Od predstavitve podobe in njenih vidnih lastnosti je odvisno, ali bodo potrošniki razumeli znamko tako, kot so si to zamislili tisti, ki znamko upravljajo, vprašanje pa je, ali zna upravljavec določenega izdelka določiti njegove pozitivne konotacije in s presežki obogateno celoto uspešno predstaviti javnosti. 36 28 Uspešnost komunikacije predstavlja uspešnost predstavitve identitete in predstave javnosti o določeni znamki. Država Slovenija v prenesenem pomenu predstavlja znamko, produkt katere osebnostne lastnosti ji določajo državljani. Mogoče lahko začnemo s preprostim ukrepom, s katerim bi izrazili svoj ponos, pripadnost in identiteto države. Razmislimo, kolikokrat izrečemo besedo Slovenija. V primerjavi s sosednjimi državami se z lastnim imenom poimenovana država v splošni ali medijski komunikaciji uporablja neprimerljivo bolj redko. Poskusimo se izogniti apatiji in mišljenju, da je nekaj dovolj dobro le zato, ker to imamo, in raje osvojimo način, da je vse mogoče izboljšati in približati tistemu, kar si želimo. S ponosom povejmo, da živimo v Sloveniji, da smo slovenski državljani, in ne zapadimo skušnjavi, da se nacionalni ponos kaže le ob vzkliku: »Kdor ne skače, ni Sloven'c.« 43 2 SV 48 Hana Souček Morača SV 3 AKTUALNO Sledimo načelu gospodarnosti V začetku leta je Ministrstvo za obrambo izvedlo dražbe za premično premoženje, katerega obnova in vzdrževanje sta bila veliko breme za obrambni proračun. Dolgo so se namreč odločali, da bi to prodali na dražbah, pred dvema letoma pa so v Direktoratu za logistiko v sodelovanju s Slovensko vojsko začeli pripravljati načrt za prodajo premičnega premoženja. Gre predvsem za odslužena osebna in vojaška vozila ter orožje, ki so s časom oziroma razvojem takratne Teritorialne obrambe in pozneje Slovenske vojske ter novimi nakupi oborožitve in opreme, ki je bila skladna z Natovimi standardi, počasi postajala neuporabna. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič do leta 1995 nam je uspelo obnoviti večino orožja, ki je ostalo od takratne JA.« To je bilo predvsem orožje kalibra 7,62 x 39 oziroma tipa kalašnikovka AK-47 ali zastava, minometi kalibra 60 mm, 82 mm in 120 mm, top kalibra 76 mm, havbica kalibra 105 mm, top kalibra 100 mm in 120 mm na tankih in drugo orožje. Razvoj Slovenske vojske in približevanje Natu sta zahtevala spremembo kalibra, ki je danes 7,62 x 51, naši pripadniki pa uporabljajo avtomatsko puško kalibra 5,56. »Sprememba strukture SV in celotnega obrambnega sistema se je zgodila tudi ob prehodu iz naborniškega sistema v profesionalno strukturo, kar pomeni, da je bila potreba po orožju manjša, tako da se je večina tega orožja konzervirala ter poslala v skladišča.« Kmalu se je izkazalo, kot je dejal Kralj, da sta vzdrževanje in varovanje orožja negospodarni, kajti konzerviranje orožja ni lahek posel. Orožja, ki so ga zbrali v skladiščih, je bilo onesposobili in poslali v Železarno Jesenice na uničenje,« pove Kralj. Skozi leta so opazili zanimanje zasebnih zbirateljev, muzejev in umetnikov za tovrstno orožje. Tako so junija lani celovito pregledali orožje, ki je bilo 22 let v skladiščih in je predstavljalo bolj ali manj le strošek, ter se odločili, da ga na dražbah prodajo. Čeprav vrednost posameznega kosa ni bila več kot 10.000 evrov, so se odločili, da sodno zapriseženi cenilec oceni vse orožje in da je postopek prodaje orožja na dražbi povsem transparenten, pregleden ter javen. »Zavedamo se, da veliko orožja konča na kriznih žariščih, temu pa smo se hoteli izogniti. Prav zato smo še posebno skrbno pripravili postopek prodaje orožja, da lahko vsak trenutek z gotovostjo trdimo, da naše orožje ne bo končalo tam,« poudari Kralj. Zamisel so lani predstavili državnemu sekretarju ministrstva in se uskladili glede postopkov z ministrstvoma za pravosodje ter notranje zadeve. Kot je dejal Kralj, so sprejeli tudi pravilnik o izločitvi in odstranitvi materialnih sredstev, ki določa natančen postopek, skladen z zakonodajo. »Predvsem se držimo postopnosti pri izvedbi postopkov javnih dražb, saj pred vsako dražbo raziščemo trg, obiskali pa smo tudi kupca, ki je pozneje na zadnji dražbi kupil orožje, da smo se prepričali, da bo vse potekalo po predpisih.« Prva dražba je bila lani. Na njej so prodali 25 kosov orožja, na drugi pa 675. Zadnja dražba je bila uspešna, saj so več kot 20.000 kosov prodali avstrijskemu podjetju Limex. »Treba je poudariti, da je orožje, ki ga prodamo v Sloveniji, trajno onesposobljeno in vsak kos orožja ima tudi certifikat MNZ, ki priča o tem. Zdaj potekajo priprave za četrto dražbo, ki bo predvidoma aprila, pričakujemo pa, da bo prav tako uspešna, kot so bile prejšnje.« Denar od prodaje premičnin za nakup vozil in opreme P o osamosvojitvi in oblikovanju bojnih enot Slovenske vojske ter z njenim razvojem je počasi prihajalo do izločitve določene vrste oborožitve zaradi neuporabnosti, nefunkcionalnosti in starosti ali pa ni bilo mogoče dobiti rezervnih delov. »V obrambnem sistemu se je oblikovala prva skupina, ki je opravila strokovni tehnični pregled oborožitve, zbrala pa se je tudi remontna dokumentacija, ki je ostala v nekdanjem tehničnem zavodu Bregana, 4 SV pozneje preimenovanem v Tehnični zavod, enota Slovenska vas,« pove direktor Direktorata za logistiko Željko Kralj. »Vzpostavilo se je sodelovanje s slovenskimi podjetji, največ z današnjo Sistemsko tehniko Armas. Razvijal se je sistem vzdrževanja, ki je obsegal izdelavo rezervnih delov in orodij za vzdrževanje oborožitve ter različne meritve, kot so premeri cevi orožja, hitrosti izstrelka in pritiska v ceveh. To se je dogajalo v prvih letih po osamosvojitvi in toliko, da je ekipa, ki je skrbela zanj, delala vse leto. Konzerviranje orožja je potekalo predvsem na lokaciji Todraž, vendar se je, kot je poudaril, vsakokrat pojavilo vprašanje, katero orožje obnoviti, torej je bilo pomembno predvsem gospodarno ravnanje s premičnim premoženjem obrambnega sistema. »Orožje, ki je bilo označeno kot neperspektivno, za katerega bi torej za vzdrževanje ali obnovo porabili veliko denarja, smo komisijsko izločili, trajno Ministrstvo za obrambo se tako kot tudi druga ministrstva srečuje z dotrajanimi sredstvi. Vozni park je marsikje starejši od 15 let in ne le za pripadnike SV ter uslužbence ministrstva, temveč tudi za druge udeležence pomeni potencialno nevarnost na cesti, stroški vzdrževanja pa so postali tako visoki, da bi bilo vsakršno popravilo negospodarno. »Po pregledu stanja voznega parka smo se odločili za prodajo vozil, in sicer osebnih ter vojaških transportnih, denar, ki ga dobimo s prodajo, pa namenimo za obnovo voznega parka Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo ter nakup opreme. Predvsem je treba poudariti, da ne porabljamo proračunskega denarja, temveč denar od prodaje namenimo nakupu vozil in tako ne obremenjujemo davkoplačevalcev. S podjetji, ki bodo izbrana na javnem razpisu, bomo sklenili okvirne sporazume za dobavo vozil, predvidoma v naslednjih treh letih. Postopki so transparentni, saj smo v razpis dali take zahteve in karakteristike, da smo omogočili konkurenčnost. Gre za postopek, za katerega ocenjujemo, da je res dober, zato računamo, da nam bo v treh letih uspelo prenoviti vozni park,« še pove Željko Kralj. SV 5 Na posvetih pred predstavitvijo sistema zaščite in reševanja najprej vodje regijskih izpostav URSZR oziroma regijski poveljniki predstavijo bistvene podatke o značilnostih regije, kar je podlaga za pripravo ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja za posamezne vrste nesreč. Prav tako predstavijo statistiko nesreč v zadnjih letih in bistvene naloge na regijski ravni s poudarkom na opravljanju nalog sodelovanja in povezovanja z občinami ob večjih naravnih in drugih nesrečah v preteklosti. Šestan je poudaril, da so posveti dobra priložnost za medsebojno izmenjavo izkušenj in mnenj. Ob tem je dodal, da so župani na dosedanjih srečanjih najbolj izpostavljali problematiko nevzdrževanja vodotokov, kar sicer ni v pristojnosti obrambnega resorja, posledično pa iz leta v leto povzroča vedno večjo gospodarsko škodo in ne nazadnje ogroža tudi človeška življenja. Šestan je glede tega pojasnil, da bo pristojno ministrstvo v okviru svojih pristojnosti opozoril na te težave, za katere upa, da jih bodo poskušali rešiti s skupnimi močmi. Župani so v pogovoru s poveljnikom Civilne zaščite opozorili na težave pri pridobivanju podatkov ob nesrečah, pri čemer je Šestan posebej opozoril na problem kadrovskega primanjkljaja v podpornih službah. Na posvetih je na župane naslovil priporočila, da občine v čim večjem številu imenujejo samostojnega svetovalca za zaščito in reševanje ali enega imenujejo za več občin skupaj. Ob tem je Šestan dodal, da so v pogovoru z župani izpostavili tudi potrebo po boljšem ozaveščanju ljudi o nesrečah, pri tem pa je velika odgovornost na medijih in ljudeh, ki delajo na področju zaščite in reševanja. Ti morajo državljane čim bolje obvestiti o tem, da morajo z določenimi ukrepi tudi sami nekaj narediti za svojo varnost in si ob nesrečah najprej pomagati sami, če tako niso ogrožena njihova življenja, nato pa počakati na pomoč izkušenih reševalcev. Minister za Poveljnik CZ že kmetijstvo, na petih posvetih gozdarstvo in z župani prehrano v funkciji ministra za obrambo Dejan Židan prevzel posle Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je v preteklih mesecih imel že pet od trinajstih načrtovanih regijskih posvetov z župani. Tako je bil 16. aprila v Mariboru. Cilja posvetov sta seznaniti župane in njihove sodelavce z organiziranjem ter delovanjem sistema zaščite, reševanja in pomoči ter izboljšati ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah v prihodnje. Kot je poudaril Šestan, je zadovoljen z dosedanjimi dejavnostmi na posvetih in predvsem z visoko udeležbo županov ter njihovih strokovnih sodelavcev na srečanjih. Namenjeni so tudi spoznavanju, izmenjavi medsebojnih izkušenj in znanja iz delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tako na lokalni kot državni ravni ter povezavi med njima. Poveljnik Civilne zaščite bo na podlagi vseh trinajstih regijskih posvetov z župani, kar naj bi končal predvidoma do konca maja, pripravil povzetek in analizo, ki bosta podlaga za pripravo morebitnega predloga dopolnitev ali sprememb zakonodaje, ki bo pripomogla k večji učinkovitosti in še hitrejši odzivnosti sistema zaščite, reševanja in pomoči. »Možnosti za izboljšave vsekakor obstajajo,« še dodaja Šestan, zato želi s posveti nadaljevati tudi v prihodnje, predvsem po lokalnih volitvah, ko bodo županske funkcije zasedli novi in manj izkušeni župani. Fotografija: Borut Podgoršek Besedilo: Marko Pišlar Fotografija: SSK MO izpostavljamo V petek, 10. aprila, je na Ministrstvu za obrambo potekala predaja ministrskih poslov med nekdanjim ministrom za obrambo Jankom Vebrom in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Židanom, ki bo do imenovanja novega ministra za obrambo vodil Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Ob tej priložnosti sta nekdanji minister za obrambo Janko Veber in minister mag. Dejan Židan v funkciji obrambnega ministra podpisala primopredajni zapisnik. Besedilo: SSK MO Fotografija: Bruno Toič Vlada je na dopisni seji sprejela ugotovitveni sklep, na podlagi katerega je mag. Milošu Bizjaku 9. aprila prenehala funkcija državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo. Na predlog ministra mag. Dejana Židana v funkciji ministra za obrambo je vlada za državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo 10. aprila znova imenovala mag. Miloša Bizjaka. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je imel v preteklih mesecih pet regijskih posvetov z župani v Kranju, Postojni, Novi Gorici, na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. Poudaril je, da si z organizacijo posvetov prizadeva predvsem izboljšati ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah na podlagi izkušenj iz lanskega žledoloma ter poplav, saj takrat ukrepanje nekaterih lokalnih skupnosti ni bilo najbolj učinkovito in pravočasno. Cilj strokovnih posvetov je, da poveljnik Civilne zaščite župane in njihove sodelavce po regijah seznani z organiziranostjo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami s poudarkom na organizaciji sistema na ravni lokalne skupnosti. Prav tako jim predstavi možnosti za aktiviranje dodatnih zmogljivosti, kot je na primer tudi Slovenska vojska, saj bo z modularno zmogljivostjo, ki jo je vzpostavila februarja, lahko pripomogla k hitrejšemu ter učinkovitejšemu odzivu na naravne in druge nesreče. »Posveti so tudi dobra priložnost za pogovor z župani o njihovih težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu na tem področju,« je dejal Šestan. 6 SV SV 7 Role 2 prvič v operativni uporabi Ministrstvo za obrambo je v dogovoru z Ministrstvom za zdravje julija lani Splošni bolnišnici Jesenice v uporabo predalo del zmogljivosti mobilne vojaške bolnišnice role 2 LM, vanj pa so začasno preselili urgentno zdravstveno službo. Čeprav je jeseniška bolnišnica prve paciente v role 2 LM oskrbela že kmalu po predaji, je urgentni center v njej začel poskusno delovati 1. marca, v celoti pa 11. marca. Zdravstveno oskrbo bolnikov v vojaški bolnišnici role 2 LM in potek gradnje novega urgentnega centra na Jesenicah sta si v sredo, 11. marca, ogledala nekdanji minister za obrambo Janko Veber ter ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki sta bila zadovoljna z delovanjem vojaške bolnišnice role 2 LM. Besedilo in fotografije: Marko Pišlar Ministrstvo za obrambo je zaradi gradnje novega urgentnega centra v okviru projekta mreža urgentnih centrov jeseniški bolnišnici predalo približno 70 odstotkov zmogljivosti vojaške bolnišnice role 2 LM, od šotorskega dela in transportno-skladiščnih 8 SV zabojnikov, agregatov in grelnih naprav do medicinske opreme za predoperativo, kirurgijo, intenzivno nego, rentgen in lekarno. V prostorih urgentne službe v role 2 LM, kjer vsak dan sprejmejo in oskrbijo od 100 do 200 pacientov, potekajo urgentna internistična in kirurška dejavnost z reanimacijo ter kontrolnimi pregledi poškodovanih in obolelih. Internistična dejavnost obsega reanimacijo oziroma zdravljenje kritično bolnih internističnih in nevroloških bolnikov ob prihodu v bolnišnico, prve preglede internističnih bolnikov, odvzem telesnih tekočin za laboratorijsko dejavnost ter rentgensko diagnostiko. Kirurška dejavnost poleg reanimacije in prvih ter kontrolnih pregledov vključuje tudi rentgensko diagnostiko, izvajanje manjših kirurških posegov v lokalni in splošni anesteziji, sprejem poškodovanih, mavčarsko dejavnost ter odvzem telesnih tekočin za laboratorijsko dejavnost. Urgentna služba jeseniške bolnišnice bo v enajstih vojaških zabojnikih in povezovalnem šotoru, ki ga z glavno bolnišnično stavbo povezuje montažni objekt, delovala najpozneje do 1. novembra letos, ko naj bi odprli novi urgentni center, ki ga gradijo ob bolnišnici. Delo v premični vojaški bolnišnici je posebna in enkratna izkušnja za zaposlene v Splošni bolnišnici Jesenice. V okviru civilno-vojaškega sodelovanja so v SV zagotovili tudi skupno usposabljanje pripadnikov stalne sestave SV in pogodbene rezerve v role 2 LM, saj je večji del pogodbenih rezervistov SV v mobilni vojaški bolnišnici role 2 LM zaposlen prav v Splošni bolnišnici Jesenice. SV je tako poskrbela za vzdrževanje operativne pripravljenosti medicinske opreme v role 2 LM, pri čemer bo jeseniška bolnišnica po njeni uporabi izdala potrdilo o ustreznosti za delovanje. Nekdanji minister za obrambo Veber je po ogledu poudaril, da gre za pomemben preizkus sodelovanja med SV in javnim zdravstvom. »Gre za zahtevno medicinsko opremo, ki je, kot kaže, primerna in ustreza vsem standardom,« je pojasnil Veber in dodal, da je to dobra preizkušnja, da se lahko tudi v izrednih razmerah, ki bi nastopile v Sloveniji, uspešno vključimo v reševa- nje življenj. Veber je glede na večnamensko uporabo sredstev in opreme obrambnega resorja izpostavil helikopterje SV, s katerimi se zagotavlja helikopterska nujna medicinska pomoč, pri kateri je sodelovanje med SV in javnim zdravstvom prav tako zelo dobro. Kot primer dobre prakse je navedel nedavno vladno odločitev, da se falcon uporablja za prevoz človeških organov. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je povedala, da se bo potrudila zagotoviti manjkajoča sredstva za končanje gradnje urgentnega centra, da bi bil ta lahko odprt najpozneje do 1. novembra letos, do takrat pa bo urgenca Splošne bolnišnice Jesenice v mobilni vojaški bolnišnici role 2 LM. Kohezijska sredstva na- mreč pokrijejo 85 odstotkov naložbe, 15 odstotkov denarja pa gre iz integralnega proračuna. Po njenem prepričanju bi morali zaradi nekaterih dodatnih del zagotoviti še približno nekaj več kot milijon evrov. Ministrica Milojka Kolar Celarc je še poudarila, da so v sklepni fazi priprave mreže nujne medicinske pomoči in osnutka pravilnika o nujni medicinski pomoči. Med pripravami bodo obiskali vse regije in se z župani ter direktorji zdravstvenih ustanov pogovorili o mreži. Po njenih zagotovilih bo mreža urgentnih centrov z njihovimi sateliti, torej manjšimi oblikami centrov, in dispečerskima centroma ljudem v življenjsko ogrožajočih stanjih zagotovila hitro ter popolno pomoč. SV 9 INTERVJU V Pomurju bo od dnevu SV praznično Pogovor z namestnikom načelnika GŠSV brigadirjem Davidom Humarjem V počastitev začetka delovanja SV v samostojni Sloveniji bo SV maja organizirala številne dogodke in prireditve. Osrednja slovesnost ob dnevu SV bo 15. maja na letališču v Rakičanu pri Murski Soboti, kjer se bo Slovenska vojska prebivalcem na obeh staneh reke Mure predstavila s svojo tehniko in oborožitvijo. Ob tej priložnosti bo SV maja in tudi čez vse leto odprla vrata večine vojašnic, letos pa bo prvič omogočila organiziran ogled strelišč in vadišč SV po vsej Sloveniji, kjer izvaja svoje redne vojaške aktivnosti. Majski praznični utrip bodo v SV kmalu zamenjale vojaške aktivnosti, med katerimi bodo najpomembnejši vojaške vaje in usposabljanja v Sloveniji ter tujini. O poteku praznovanja dneva SV in najpomembnejših vojaških vajah SV letos smo se pogovarjali z namestnikom načelnika GŠSV in predsednikom organizacijskega odbora za pripravo prireditev ob dnevu SV brigadirjem Davidom Humarjem. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič 10 SV V čem je posebnost praznovanja letošnjega dneva SV? Če smo v zadnjih dveh letih ob dnevu SV namenili poudarek prikazu preoblikovane strukture SV, bomo letošnji praznik posvetili predstavitvi SV na območju, kjer smo bili manj navzoči. To je Pomurje. Naš cilj je, da se s praznovanjem dneva SV predstavimo na obeh straneh reke Mure. SV sicer ima vojašnico v Murski Soboti, ki je v zadnjih desetih letih delovala bolj skromno, nekaj časa celo samevala, v zadnjem času pa je ponovno polna. S prikazom delovanja SV se želimo zahvaliti prebivalcem, da so to negotovost glede vojašnice dobro prenesli in so nas spodbujali, da jo ohranimo. Iz Pomurja prihaja veliko naših sodelavcev, v SV pa tudi računamo, da bomo v Pomurju še vedno veliko zaposlovali. Letos smo si postavili cilj, da zaposlimo nekaj manj kot 340 novih pripadnikov, od katerih bo del gotovo iz Pomurja. Tudi na lanskih usposabljanjih na tem območju smo dobro sodelovali z lokalno skupnostjo, saj smo tam izvedli več usposabljanj, tudi dve veliki aktivnosti v okviru večnacionalnih sil kopenske vojske (MLF) Zvita podlasica 2014 in zaključno vajo motorizirane bataljonske bojne skupine (MotBBSk), ki smo jo preverjali po Natovi metodi CREVAL. Naš cilj je, da se v prazničnem mesecu čim bolje predstavimo v tem delu Slovenije in se ob tej priložnosti zahvalimo Pomurju za vso podporo. Kje bo potekala osrednja prireditev ob dnevu SV in kakšen bo program? Osrednja proslava ob dnevu SV bo v petek, 15. maja, ob 12. uri na letališču v Rakičanu pri Murski Soboti. Pred proslavo in po njej bomo predstavili SV s statičnimi ter dinamičnimi predstavitvami, na katerih bodo svoje zmogljivosti prikazale enote SV in, upamo, tudi del zavezniških sil. V dinamičnem prikazu bomo predstavili delovanje vojaškega letalstva z naleti helikopterjev, pri usmerjanju ognja iz zračnega prostora, delovanje v MOM itn. Na ogled bodo vojaška tehnika in bojna vozila, od kolesnih oklepnih vozil ter tankov do opreme majhnih enot. Dopoldanski del predstavitev bo namenjen predvsem organiziranim skupinam, šolam in zainteresiranim organizacijam. Vabljeni so tudi drugi. Popoldne bomo še enkrat ponovili dopoldanske predstavitve, saj želimo privabiti čim več okoliških prebivalcev, da si v prostem času ogledajo zmogljivosti SV. K predstavitvam smo povabili sodelavce iz Civilne zaščite in veteranskih ter domoljubnih organizacij in prav tako predstavnike lokalne skupnosti. V SV upamo, da bo tudi lokalno okolje to priložnost čim bolj izkoristilo in se predstavilo pripadnikom SV, ki radi zahajajo v Pomurje, da čim bolje spoznajo turistične in kulturne znamenitosti teh lepih krajev na obeh straneh Mure. Rad bi poudaril, da smo se z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, ki 17. maja praznuje dan vojnih veteranov, dogovorili, da se bomo njihovega praznika spomnili na dan SV, kar smo naredili že lani na proslavi v vojašnici v Kranju. Verjamem, da bodo pri tem sodelovale še druge veteranske in domoljubne organizacije, ki bodo vabljene na ta slovesni dogodek. Že od 9. maja bo SV obiskovala druge kraje v Pomurju, kjer se bomo predstavili z nastopi Orkestra SV, Gardo SV in pripadniki 72. brigade, ki je domicilna enota na tem območju. Šolam in organizacijam v Pomurju želimo te predstavitve ponuditi kot obrambni dan, zato bodo pripadniki 72. brigade obiskali številne šole in jim predstavili vsebine tega dneva. ker jih ne moremo plačati. Dejstvo je, da so aktivnosti morda bolj skromne in da ni vse pripravljeno na tako visoki ravni, kar pa ne pomeni, da SV tako ni bolj pristno predstavljena. Rad bi poudaril, da nekatera kulturna društva in samostojni umetniki zaradi dobrega sodelovanja s SV nastopajo brezplačno, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Kdaj organizirate dneve odprtih vrat vojašnic in katere novosti pripravljate? Kot vsako leto bomo tudi letos odprli vrata slovenskih vojašnic. V primerjavi s preteklimi leti sta dve posebnosti, saj bomo dneve odprtih vrat razdelili v dve fazi. Med 9. majem in 10. junijem bomo odprli vrata vojašnic v okviru praznovanja dneva SV. Druga novost v tem času bo dan odprtih vrat na osrednjem vadišču SV Postojna na Počku 23. maja. Tako želimo namreč prikazati, kaj delamo na tem območju. Medtem bo potekalo eno izmed usposabljanj, ki ga bomo izvedli z zavezniki. Ob predstavitvi našega osrednjega vadišča ne bomo prikazali le usposabljanja, temveč si bodo lahko obiskovalci v organiziranih in vodenih skupinah ogledali vadišče ter klasične aktivnosti, ki jih SV izvaja na Počku. Prepričan sem, da negodovanja okoliških prebivalcev izhajajo tudi iz dejstva, da se vojaki v preteklosti nismo dovolj potrudili, da bi prikazali, kaj se dogaja na tem vadišču. Res je, da tam streljamo, izvajamo taktična urjenja, premike vozil in opreme ter druge vojaške naloge, ki jih moramo vojaki opravljati, dejstvo pa je, da to delamo čim bolj prijazno do okolja, saj je naš cilj, da ostanemo na tem vadišču in poskrbimo za okolje, v katerem živimo. Vse razvite in sodobne vojske si tudi na podlagi mednarodnega prava prizadevajo doseči svoje cilje brez velikega uničevanja okolja. Prepričan sem, da v SV namenjamo veliko skrb varovanju okolja, zato želimo z dnevom odprtih vrat na vadišču Poček naše aktivnosti čim bolj realno prikazati slovenski javnosti. Upam, da se bodo domačini s postojnskega in pivškega območja v čim večjem številu odzvali in prišli pogledat, kaj SV tam dela. V drugi fazi bodo nekatere vojašnice odprle svoja vrata tudi med letom ob priložnostnih datumih. Največkrat bo to ob praznovanju dneva enot, ki domujejo v vojašnici. Pomembna novost je, da bomo za javnost odprli druga vadišča in strelišča po vsej Sloveniji. Želimo, da ljudje vidijo, kaj na njih delamo, da bi bolje razumeli naše delovanje v lokalnem okolju. Kljub prazničnemu maju SV že v prihodnjih mesecih čaka veliko rednih vojaških aktivnosti, med katerimi so najzahtevnejše vojaške vaje. Kakšen bo njihov namen in na katerih vadbenih aktivnostih bo letos sodelovala SV? Leta 2013 je potekalo obsežno preoblikovanje SV, zato smo lani izvedli več usposabljanj in vaj, s katerimi smo preverili preoblikovanje ter utrdili enote, ki smo jih preoblikovali. Lani smo tudi prenovili operativne cikle enot, s čimer smo zagotovili način rotiranja med posameznimi enotami. Nosilni enoti, ki rotirata v SV, sta 1. in 72. brigada. Leta 2014 se je za delovanje pripravljala slednja, 1. brigada pa je bila nosilec delovanja. Letos je postala nosilec delovanja 72. brigada, zato je večji del njenih pripadnikov v MOM in pripravljenosti za delovanje, 1. brigada pa se pripravlja, da bo v prihodnjem obdobju od 72. brigade prevzela te naloge. Po lanskem intenzivnem usposabljanju in vajah letos po urejanju operativnih ciklov prehajamo na bolj redne aktivnosti, zato so se usposabljanja in vaje normalizirali in niso več tako intenzivni. Če smo lani izvedli pet velikih vojaških vaj, bomo letos le eno vajo, za katero bi lahko rekel, da je osrednja. To bo vaja Takojšen odgovor 2015 oziroma Immediate Response 2015. Vajo, katere nosilna enota je poveljstvo ameriške kopenske vojske v Evropi, sogostiteljici pa Slovenija in Kako varčevalni ukrepi in nižja denarna sredstva, ki jih ima SV, vplivajo na izvedbo teh aktivnosti? Varčevalni ukrepi se poznajo že nekaj let, zato vedno več aktivnosti izvajamo v okviru rednega delovnega časa oziroma prerazporejamo delovni čas tako, da lahko izvedemo težiščne in nujne aktivnosti. To pomeni, da izvajamo manj aktivnosti, ker če ne moremo plačati nadur, moramo tudi pri prerazporeditvah stvari prej ali slej nadomestiti. Poleg tega vedno več stvari naredimo sami, kar pomeni, da iščemo notranje zmogljivosti. Če so še pred leti bili na naših proslavah zunanji izvajalci, na primer nastopajoči pevci, si tega ne moremo več privoščiti, SV 11 iz naših enot ta vaja nadaljevala vsako leto, saj bo v podporo visoko pripravljenim Natovim silam (VJTF), s katerimi bo zavezništvo nadgradilo Natove odzivne sile (NRF). Vaja Saber Junction je mednarodna vaja ameriške vojske v Evropi z dolgoletno tradicijo. Namenjena je predvsem nadgradnji združljivosti med zavezniki in izmenjavi izkušenj iz taktičnega delovanja na sodobnem vojskovališču. SV je lani na njej sodelovala z zmogljivostmi motorizirane bataljonske bojne skupine. Naša nova bataljonska bojna skupina, ki jo vzpostavljamo, ni v takem ciklu, da bi lahko letos sodelovala na tej vaji v tako velikem obsegu kot lani, bo pa SV na vajo naslednje leto najbrž spet napotila novo bataljonsko skupino, ki jo vzpostavljamo v 1. brigadi. Hrvaška, smo lani prvič izvedli v Sloveniji in njeni gostitelji bomo najverjetneje ostali do leta 2019. Nosilec vaje v SV bo 1. brigada, v prihodnje pa bo njen nosilec tista brigada, ki bo v fazi priprav. Poleg te vaje naj omenim še drugo večjo vadbeno aktivnost v Sloveniji, in sicer vajo Jadranski udar 2015 (Adriatic Stike 2015), katere nosilec je 15. polk VL. Kdaj in kje bo potekala osrednja vaja Takojšen odgovor 2015? Vaja bo od 9. do 22. septembra v Sloveniji s težiščem delovanja na osrednjem vadišču SV na Počku, v vojašnicah v Postojni in Vipavi. Del vaje bo tudi na drugih lokacijah po Sloveniji, saj želimo osrednje vadišče SV čim bolj razbremeniti vojaških aktivnosti, prav tako pa bi radi spoznali druge predele Slovenije kot možne lokacije za izvedbo vojaških aktivnosti. Ob tem bi rad poudaril, da bo del vadbenih aktivnosti potekal na Hrvaškem v simulacijskem centru v Zagrebu ter na vadišču in strelišču Slunj, kjer bodo vsa streljanja z artilerijo. Prav tako bo del vaje v Nemčiji v JMTC v Grafenwöhru in Wiesbadnu. Z vajo Takojšen odgovor 2015 bodo udeleženci prek računalniških simulacij in s pomočjo terenskih usposabljanj poskušali doseči čim večjo povezljivost sistemov poveljevanja, nadzora ter kontrole. Na vaji bo skupno sodelovalo 1500 udeležencev, od tega 1100 v Sloveniji, skoraj petsto pa na Hrvaškem in nekaj tudi v Nemčiji. Vadbenci bodo iz dvanajstih držav, k sodelovanju pa smo povabili še sedem držav. V čem bo posebnost letošnje vaje Jadranski udar? Vajo Jadranski udar 2015, ki je že četrta po vrsti, bomo tako kot do zdaj izvajali na različnih lokacijah po Sloveniji. Osrednji del vaje bo na osrednjem vadišču SV Postojna na Počku, vadbene aktivnosti pa bodo potekale tudi na območju Raduhe, Gotenice, Sevnice in letališča Murska Sobota. Za potrebe vaje bodo uporabljena vojaška 12 SV letališča Cerklje ob Krki, letališče Aviano v Italiji, Kecskemet na Madžarskem in zagrebško letališče. Vaja Jadranski udar 2015 bo od 1. do 6. junija, na njej pa bo sodelovalo 250 pripadnikov SV in 200 pripadnikov vojsk iz 11 zavezniških držav. V aktivnosti bo vključenih 22 letal, od tega šest slovenskih, 15 helikopterjev, od tega šest iz SV, in štiri brezpilotna letala. Glavni cilj vaje bo urjenje usmerjevalcev združenega ognja, posadk strelnih platform, poveljnikov čet in načrtovalcev združenega ognja. Z omenjeno aktivnostjo bomo podprli naša prizadevanja za ustanovitev regionalne šole za usmerjevalce združenega ognja (UZO) v Sloveniji. SV bo del usposabljanj in vaj izvedla tudi v tujini. Koliko jih bo in kateri bodo najpomembnejši? SV izvaja usposabljanja in vaje v Sloveniji ter tujini. Od 156 vaj in usposabljanj, na katerih letos sodeluje SV, bo v domovini 99 dogodkov, v tujini pa 57. Usposabljanja in vaje v tujini bodo potekali s podporo ZDA ter drugih zaveznic. Nato je namreč zaradi splošnih razmer v svetu, predvsem pa zaradi umika svojih sil iz Afganistana spet začel serijo usposabljanj in vaj, ki niso več usmerjeni v opravljanje nalog v klasičnih mednarodnih operacijah in na misijah, temveč temeljijo na splošnem usposabljanju za izvajanje osnovnega vojaškega poslanstva. Tudi SV vse bolj aktivno sodeluje v teh aktivnostih zavezništva. Za SV bosta letos najpomembnejši Natova vaja Trident Juncture, ki bo oktobra v tujini s težiščem aktivnosti v Španiji, in septembrska vaja Saber Junction, katere večji del bo v JMRC v Hohenfelsu v Nemčiji. Trident Juncture spada v novo serijo Natovih vaj, s katero se poskuša zavezništvo vrniti k osnovnemu vojaškemu poslanstvu. Glavni cilj vaje bo izvesti večrodovsko in združeno usposabljanje z mednarodno udeležbo. Zavezništvo želi s temi aktivnostmi svoje sile čim bolj pripravljati in uskladiti za svoje delovanje. Pričakujemo, da se bo Kako ste se v SV prilagodili, da bi z vadbenimi aktivnostmi čim manj motili lokalno okolje? V SV bomo del vadbenih aktivnosti namesto v domovini izvedli v tujini. Tako bomo bojna streljanja z artilerijo jeseni opravili na vadišču Slunj na Hrvaškem v okviru vaje Takojšen odgovor 2015. Enote zračne obrambe v teh dneh v okviru mednarodne vaje Štit 2015 na poligonu hrvaške vojske na rtu Kamenjak bojno streljajo z raketnimi sistemi zračne obrambe, kar smo že izvedli na poligonu Krivolak v Makedoniji in na strelišču Namfi na Kreti. Vsa usposabljanja zunaj vadišč SV čim bolj usklajujemo z lokalnimi skupnostmi. Zaradi vadbenih aktivnosti bo občasno zaprt zračni prostor nad nekaterimi območji Slovenije. Koliko bo teh zapor? Zračni prostor bomo največ zapirali zaradi usposabljanja posadk zrakoplovov in usmerjevalcev združenega ognja v letalski podpori kopenskim silam. SV nima močnega letalstva, zato se pri tem opiramo na zavezniške zračne sile. Letalstvo je slovenskim vojakom v Afganistanu pogosto zagotavljalo direktno ognjeno podporo iz zraka, ko so bili v nevarnem položaju. Sloveniji pomembno ognjeno podporo iz zraka in podatke zagotavljajo zavezniki. Omenjenih zmogljivosti nimamo, zato je še toliko bolj pomembno, da znamo zavezniška letala poklicati in usmerjati, da nam zagotovijo podporo za varno ter učinkovito delovanje. SV mora svoje usmerjevalce združenega ognja usposobi za varno in učinkovito usmerjanje letal na cilje na zemlji. Glavni namen vseh zapor zračnega prostora med vajami bo, da zagotovimo, da lahko letalstvo deluje v podporo silam na zemlji. Večina zapor ne bo zaradi streljanj ali bombardiranj, temveč da bodo lahko letala v zraku izvajala manevre, s katerimi bodo nakazala, kako podpirajo delovanje kopenskih enot, pri čemer jih bodo na cilje na zemlji usmerjali usmerjevalci združenega ognja. Pri zaporah zračnega prostora bomo zelo selektivni v času, višinah in širinah območij zapor. Največ zapor pričakujemo med vajo Jadranski udar 2015, zaradi rednih usposabljanj in aktivnosti SV pa bo skoraj vsak mesec zaprt tudi del zračnega prostora, o čemer bomo lokalne prebivalce redno obveščali na spletu in v drugih javnih občilih. Poudarek na praktičnem delu v zimskih razmerah Tritedenski nadaljevalni tečaj vojaškega gorništva v zimskih razmerah pomeni dopolnitev usposobljenosti iz poletnih vsebin vojaškega gorništva. Kot je poudaril inštruktor štabni vodnik Rafael Kolbl iz NCOGB, tečajniki na zimskem tečaju pridobijo osnovno znanje iz zimskega gorništva in se naučijo gibanja, plezanja, preživetja ter bojevanja v gorskem svetu v zimskih razmerah. Ob tem je dodal, da je za udeležbo na tečaju zaželeno, da imajo tečajniki vsaj nekaj osnovnega znanja iz turnega smučanja, kar za večino tečajnikov ni težava. Poudarek tečaja je predvsem na praktičnem delu v realnih zimskih razmerah. Prvi teden tečaja so se udeleženci v NCOGB v Poljčah seznanili s specialistično opremo, poslušali so predavanja in na krajših turah na območju Begunjščice pridobili znanje, ki je bilo podlaga za poznejše praktično delo na terenu. Drugi teden so udeleženci preživeli na Pokljuki, kjer so imeli v njeni okolici več turnih pohodov z uporabo turnih smuči, krpelj, cepina in derez. Prav tako so se naučili izdelati zimske bivake, pripraviti hrano, zaščito pred zimskimi nevarnostmi, kot so snežni plazovi, in spoznali postopke reševanja ponesrečenca izpod plazov s sondiranjem ter uporabo lavinske žolne. Seznanili so se z bojevanjem v gorskem svetu in spoznavali taktične postopke, bojno opremo ter oborožitev. Zadnji teden so jih s helikopterjem SV prepeljali na Komno, kjer so izvedli zaključni tridnevni teren, na katerem so bivali v zimskih bivakih, ki so jih izdelali sami, in v praksi združili vse predhodno pridobljeno znanje. Ob koncu tečaja so opravili še zaključno preverjanje. Štabni vodnik Kolbl je razložil, da je pripravljenost tečajnikov zelo različna. Nekateri namreč prihajajo iz enot, ki se redno srečujejo tudi z delovanjem v gorskem svetu, kot so gorske in specialne enote. »Kandidati, ki so slabše pripravljeni in nimajo gorniškega znanja, se zelo trudijo in so visoko motivirani, da bi pridobili čim več novega znanja,« je povedal štabni vodnik Kolbl ter dodal, da je nekaj tečajnikov v Sloveniji predhodno že opravilo tečaj iz poletnih vsebin vojaškega gorništva, kar je zelo pomembno, saj mora dober gornik obvladati znanje iz poletnega in zimskega gorništva. Tečaj temelji na postopnosti, kar pomeni, da zahtevnost postopno povečujejo glede na zmožnosti tečajnikov, saj je cilj, da tečaj varno in uspešno opravijo vsi tečajniki. Prvi mednarodni tečaj v NCOGB Od 2. do 20. marca je v okolici Pokljuke in na območju Karavank ter Julijskih Alp pod vodstvom Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje (NCOGB) iz Poljč na Gorenjskem potekalo prvo mednarodno usposabljanje, nadaljevalni tečaj vojaškega gorništva, ki se ga je udeležilo 24 tečajnikov iz oboroženih sil ZDA, Velike Britanije, Hrvaške, Libanona, Črne gore, Kosova in Slovenije. Inštruktorji NCOGB so udeležencem posredovali znanje in veščine, pomembne za preživetje, gibanje ter bojevanje v gorskem svetu v zimskih razmerah. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: desetnik Robert Cotič Tečajniki so pridobili znanje za reševanje ponesrečenca v gorah izpod plazov. Poleg izvedbe TEČAJEV BODO razvijali doktrine in koncepte ter oblikovali standarde V NCOGB je bilo to prvo mednarodno usposabljanje, čeprav so izkušeni inštruktorji vojaškega gorništva iz SV v preteklosti v okviru Gorske šole in Večnacionalnega centra odličnosti za gorsko bojevanje (VCOGB) usposobili že veliko pripadnikov iz SV ter partnerskih in zavezniških vojsk. V okviru tečajev NCOGB bodo velik poudarek namenili usposabljanju iz individualnih veščin posameznika. Na tečajih se pogosto srečajo pripadniki z različnim Tečaj je obsegal izvedbo več pohodov s turnimi smučmi. SV 13 taktičnim znanjem za delovanje v gorah in iz poznavanja oborožitve in opreme za delovanje v gorah ter naravnih značilnosti zahtevnega gorskega okolja. Kot je dejal direktor NCOGB polkovnik Boštjan Blaznik, bo njihova naloga, da različno predznanje in usposobljenost tečajnikov ustrezno standardizirajo oziroma zagotovijo njihovo medsebojno povezljivost. V NCOGB bodo poleg daljših tečajev in usposabljanj izvajali tudi krajše tečaje od enega tedna do 10 dni. Ti tečaji, ki jih še pripravljajo, bodo prilagojeni zahtevam in potrebam tečajnikov iz posameznih držav in se bodo nanašali na posamezno izmed treh temeljnih področij vojaškega gorništva, to so premik, preživetje in bojevanje. »Tečaji in usposabljanja posameznikov ter enot za delovanje v gorah bodo ena izmed stalnic delovanja,« je pojasnil polkovnik Blaznik, vendar bodo le del vseh aktivnosti NCOGB. Center bo skrbel predvsem za zagotavljanje odličnosti in strokovnosti pri razvoju doktrin in konceptov, raziskavah in razvoju, učenju iz izkušenj, pri analizah ter oblikovanju standardov in podpori preoblikovanja enot za gorsko bojevanje. V NCOGB bodo tako pripravljali standarde za programe in vsebino tečajev ter jih posredovali partnerskim državam. Polkovnik Blaznik je poudaril, da Nato za gorsko bojevanje nima ustrezne institucije in pripravljene doktrine, standardnih operativnih postopkov, zbranih izkušenj in dosežene ustrezne stopnje medsebojne povezljivosti oziroma interoperabilnosti. Zato bo cilj NCOGB tudi zagotavljanje določene povezljivosti zmogljivosti, ki jih imajo na nacionalni ravni nekatere izmed držav članic zavezništva. Natov center odličnosti marca začel tudi formalno delovati Slovenija kot država ustanoviteljica in sponzorske države Hrvaška, Italija ter Nemčija so 25. marca v ZDA podpisale sporazum o soglasju o ustanovitvi NCOGB, kar pomeni, da je center tega dne začel tudi formalnopravno delovati. Pozneje se bo kot partnerska država pridružila Avstrija, pričakujejo pa pridružitev še nekaj drugih držav. Predstavniki države ustanoviteljice in sponzorskih držav so s podpisom sporazuma o soglasju potrdili zavezo, da želijo v centru sodelovati z osebjem in dogovorjenim letnim finančnim vložkom, ki bo del skupnega proračuna centra. Letni proračun centra bo 414.000 evrov, kar bodo po dogovorjenem načinu prispevale vse sponzorske države, večino pa bo dajala Slovenija. Polkovnik Blaznik je dejal, da bo vsaka izmed držav imela v Sloveniji enega pripadnika častnika, v letni proračun centra pa bo na leto prispevala približno 21.000 evrov. V okviru Nata je že akreditiranih 20 centrov odličnost, pri čemer bo slovenski center za gorsko bojevanje v Natu edini. Centri odličnosti kot del Natovega koncepta pametne obrambe Zavezništvo si z ustanovitvijo centrov odličnosti želi prispevati k povečanju in izboljšanju skupnih zmogljivosti na 14 SV izbranih vojaškostrokovnih nišnih področjih ter zagotoviti podporo operativnemu delovanju takih enot. Polkovnik Blaznik je povedal, da so centri odličnosti del Natovega koncepta pametne obrambe (Smart defence), ki je nujen zaradi zmanjševanja obrambnih izdatkov, varčevanja z denarjem in prilagajanja vojsk na gospodarsko krizo, zato si zavezništvo želi, da bi bili ti centri odličnosti čim bolj neodvisni, kar se kaže skozi proračun in načela delovanja. Natov center odličnosti je neodvisna mednarodna vojaška organizacija, ki ni neposredno vezana na zavezništvo in državo ustanoviteljico, v kateri ima center sedež, temveč ga upravlja, nadzira ter vodi usmerjevalni odbor. Skozi odbor države izražajo tudi svoje interese iz doktrine gorskega bojevanja in razvoja vojaških zmogljivosti, učenja iz izkušenj ter vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Majski akreditacijski obisk predstavnikov ACT podlaga za akreditacijo Drugi pomemben korak pri dokončanju oblikovanja Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje bo akreditacija centra. Ob tem bo bistvena dejavnost prvo srečanje usmerjevalnega odbora NCOGB, na njem pa bodo predstavniki ustanoviteljice in sponzorskih držav potrdili koncept delovanja, program dela za leto 2015, finančni načrt ter opis del in nalog zaposlenih, kar bo centru omogočilo delovanje, kadrovsko popolnjevanje ter vključitev v Natova delovna telesa. Akreditacijski obisk, ki je načrtovan za konec maja, bo skladno z metodologijo ocenjevanja Natovih centrov odličnosti opravila strokovna komisija iz zavezniškega poveljstva za transformacijo (ACT) iz Norfolka. Polkovnik Blaznik je dejal, da bo pozitivno poročilo o akreditacijskem obisku podlaga za sklep o akreditaciji, ki ga sprejme Severnoatlantski strokovnega razvoja gorskega bojevanja v svet, tako pa bo center odličnosti dobil sta- zavezništvu. To naj bi se zgodilo predvidotus Natove vojaške ustanove, ki je nosilka ma oktobra. Premagovanje strmega pobočja z uporabo cepina Prikaz izdelave zimskega bivaka iz kock snega Desetnik Arnold Scott, Velika Britanija: Poročnik Damir Kubinčan, Hrvaška: Poročnik Yehya Khalife, Libanon: Tečaj v Sloveniji je dober zaradi razgibanega gorskega terena. Pridobil sem veliko dragocenega znanja in veščin iz preživetja v gorskem svetu ter iz reševanja izpod plazov. Poleg tega sodelujemo s pripadniki različnih tujih vojsk in si z njimi izmenjujemo izkušnje ter znanje. Za delo v matični enoti mi bo koristilo znanje iz orientacije in gibanja v gorah. Sem pripadnik kraljevih marincev, zato že imam znanje iz vojaškega gorništva. Na ta tečaj sem prišel, da bi ga dopolnil in spoznal gore še v drugih državah. Za gorsko bojevanje se največ urimo na Škotskem in Norveškem. Kot pripadnik enote za specialne operacije sem oktobra lani v Sloveniji opravil že tečaj iz poletnih vsebin vojaškega gorništva. Hrvaška je vstopila v Natov center odličnosti, zato bomo poleg predstavnika, ki bo delal v strukturi centra v Sloveniji, pripadniki hrvaške vojske še bolj pogosto prihajali na usposabljanja v Slovenijo. Mislim, da mi bo najbolj koristilo znanje iz smučanja po neurejenih površinah, saj pri nas za turno smučanje ni tako dobrih razmer. Od slovenskih inštruktorjev smo se veliko naučili, saj so izurjeni za izvajanje zimskih tečajev. Čeprav imamo v Libanonu gore, mi bo tečaj zelo koristil, saj sem spoznal nov in drugačen teren. Pričakoval sem, da bo usposabljanje lažje in da ga bom opravil brez težav. Imam majhne težave s kondicijo, saj so pobočja v slovenskih gorah zelo strma, zato je treba uporabiti vso moč. Tečajniki se med seboj dobro razumemo, slovenski inštruktorji pa so nam tudi vedno pripravljeni pomagati, če česa ne zmoremo. Na letošnji poletni tečaj vojaškega gorništva v Slovenijo bo prišel še en pripadnik libanonske vojske. SV 15 Na Kosovo najbolje pripravljen kontingent SV do zdaj Pripadniki 31. kontingenta SV so v začetku marca v Svetlem Potoku pri Kočevju izvedli zaključno preverjanje pripravljenosti pred aprilsko napotitvijo na mednarodno misijo Kforja na Kosovo. 310 članov kontingenta, katerega večji del je pred napotitvijo opravil več kot leto in pol dolgo intenzivno usposabljanje v okviru oblikovanja motorizirane bataljonske bojne skupine (MotBBSk) in preverjanje po Natovi metodologiji CREVAL, je s potrditvijo končne ocene pripravljen za šestmesečno nalogo na Kosovu, kakor bodo v kratkem odšli še zadnji pripadniki kontingenta. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: desetnik Robert Cotič Glavnina kontingenta opravila usposabljanje za MotBBSk V 31. kontingentu SV bo konec aprila na misiji Kforja na Kosovu delovalo 310 pripadnikov iz različnih enot SV. Kot je pojasnil poveljnik 31. kontingenta SV v Kforju podpolkovnik Boštjan Močnik, se kontingent razlikuje od predhodnikov po tem, da se je njegova sestava usposabljala v MotBBSk, zato je to do zdaj najbolje pripravljen kontingent SV, ki odhaja na mednarodno misijo. Glavnina pripadnikov kontingenta namreč prihaja iz 20. pehotnega polka, ki se je v okviru oblikovanja MotBBSk 22 mesecev intenzivno usposabljal za bojno in stabilizacijsko delovanje, kar so avgusta lani potrdili na mednarodni vojaški vaji Saber Junction 14 v Združenem centru za ugotavljanje pripravljenosti (Joint Multinational Readiness Center ‒ JMRC) v Hohenfelsu v Nemčiji. Uspešni na preverjanju po Natovi metodi CREVAL za doseganje končnih operativnih zmogljivosti po Natovi metodologiji CREVAL (Combat Readiness Evaluation). Podpolkovnik Močnik je poudaril, da so decembra lani že začeli namenske priprave za misijo Kforja. Priprave za Kosovo so bile sestavljene iz treh faz, pri čemer je v prvem delu potekalo usposabljanje na ravni posameznika. Obsegalo je doseganje strelske usposobljenosti, fizične pripravljenosti in usposobljenosti iz individualnih veščin. V drugi fazi so izvedli kolektivno usposabljanje, ki je temeljilo predvsem na taktiki in tehniki delovanja v operacijah. »V tej fazi smo usposabljanje razdelili glede na posebnosti strukture kontingenta na misiji, torej za delo v poveljstvih, manevrskih enotah ter skupinah za nadzor in povezavo oziroma LMT,« je poudaril podpolkovnik Močnik. V tretji fazi so v začetku marca v Svetlem Potoku pri Kočevju izvedli zaključno preverjanje pripravljenosti kontingenta. Konec aprila prevzeli naloge Motorizirana bataljonska bojna skupina je za- na Kosovu čela usposabljanje junija 2013. Novembra lani Pred odhodom potekajo tudi psihološke in je enota v Sloveniji uspešno opravila preverjanje obveščevalne priprave, ko jih bodo končali, pa se bo kontingent premaknil na območje delovanja. Bojna vozila in del sredstev ter opreme bo kontingent prevzel od predhodnega kontingenta na Kosovu, del opreme pa so prepeljali po cesti. 33 pripadnikov je bilo v predhodnici na Kosovo napotenih že 17. aprila, glavnina kontingenta pa bo odšla v dveh delih, in sicer 25. ter 29. aprila z letalom. Tako bo 31. kontingent SV 28. aprila prevzel odgovornost za opravljanje nalog na območju delovanja na Kosovu. Krepi se vloga nekinetičnih oblik delovanja Naloge 31. kontingenta na Kosovu bodo enake, kot jih opravlja sedanji kontingent, vključujejo pa vzdrževanje varnega in stabilnega okolja, zagotavljanje pogojev za prenos odgovornosti civilnim oblastem ter varovanje objektov posebnega pomena. »V preteklosti so imele bistveno vlogo na Kosovu predvsem manevrske enote, danes pa se zaradi 16 SV drugačnih varnostnih razmer krepi vloga nekinetičnih oblik delovanja, torej skupin za nadzor in povezavo,« je razložil podpolkovnik Močnik. Glavnino 31. kontingenta SV v Kforju bodo tako sestavljali dve manevrski četi, šest skupin za nadzor in povezavo, helikopterska enota, logistični oddelek ter nacionalni podporni element. Nekaj pripadnikov bo delo opravljalo v poveljstvu operacije Kforja v Prištini in regionalnem poveljstvu Zahod v Peći, pripadniki helikopterskega oddelka v bazi Bondsteel pri Uroševcu, pripadniki dveh manevrskih čet pa bodo nastanjeni v vojaški bazi Villaggio Italia v Peći. Preverili bojne postopke in stabilizacijsko delovanje Zaključno preverjanje pripravljenosti 31. kontingenta so izvedli od 2. do 5. marca v Svetlem Potoku pri Kočevju. »Koncept je obsegal preverjanje taktičnih postopkov, ki predstavljajo največje tveganje za delovanja na območju napotitve,« je pojasnil podpolkovnik Močnik, zato so preizkusili usposobljenost za izvajanja bojnih postopkov in stabilizacijsko delovanje. »V Sloveniji smo enoto pripravljali za najnevarnejše razmere, ki se lahko zgodijo na Kosovu,« je dejal podpolkovnik Močnik, zato so v prvem delu preverjali postopke ukrepanja ob uporabi strelnega orožja s strani tretje osebe, ob zasedi, delovanju ostrostrelcev itn. V drugem delu so ocenjevali klasične postopke taktike in tehnike delovanja v mednarodnih operacijah, ki so podlaga za stabilizacijsko delovanje. Eden izmed njih so tudi postopki nadzora množic in nemirov (Crowd and Riot Control ‒ CRC) ob množičnih demonstracijah s povečanjem nasilja, v katerih so sile Kforja na Kosovu v preteklosti že posredovale. Scenarij zaključnega preverjanja je vključeval tudi ugotavljanje pripravljenosti vseh šestih skupin za nadzor in povezavo. Štiridnevno preverjanje je bilo tako razdeljeno na dva dela. Prva dva dneva so preverjali prvo manevrsko četo in prve tri skupine za nadzor in povezavo, v drugem delu pa še drugo četo in druge skupine za nadzor in povezavo. V Svetlem Potoku niso preverjali le taktičnih postopkov, temveč tudi vse druge elemente, kot so sistem premikov, poveljevanja in kontrole, delovanja sredstev zvez itn. SV 17 Končana prva streljanja za društva in organizacije 11. aprila so se končala tekmovanja na prvi ravni strelskega tekmovanja z vojaško puško M-48, ki ga za organizacije, društva in državljane Slovenije že drugo leto zapored organizira SV. Tekmovanja, s katerimi SV ohranja in krepi domovinsko zavest med civilnim prebivalstvom ter promovira vojaški poklic, so potekala v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Kranju, Postojni in Novi Gorici. Strelsko tekmovanje se bo jeseni končalo s finalno tekmo med najboljšimi ekipami na strelišču Apače. Z ekipo revije SV smo obiskali strelišče Pečovnik pri Celju, kjer je SV ob podpori pripadnikov 20. PEHP izvedla drugo streljanje na prvi ravni tekmovanja za predstavnike veteranskih in domoljubnih organizacij, prostovoljna gasilska društva ter druge zainteresirane državljane s celjskega območja. Za izvedbo streljanja in varnost na strelski črti so poskrbeli pripadniki SV. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Na streljanje povabili pripadnike veteranskih in domoljubnih organizacij ter prvič tudi zainteresirane državljane SV si v okviru civilno-vojaškega sodelovanja prizadeva, da s svojimi dejavnostmi podpira, ohranja in krepi obrambno kulturo ter domovinsko zavest med državljankami in državljani Slovenije, zato je letos ponovno organizirala strelsko tekmovanje z jugoslovansko vojaško puško M-48. Kot je pojasnil pripadnik J-9 GŠSV podpolkovnik Darko Ravnik, ki je v SV odgovoren za organizacijo strelskega tekmovanja, so se na tekmovanje lahko prijavili vsi polnoletni državljani Slovenije, tako člani društev, organizacij in zvez, s katerimi ima SV sklenjene sporazume o sodelovanju, letos prvič pa tudi vsi zainteresirani državljani Slovenije, ki so želeli tako preizkusiti svojo strelsko pripravljenost. »Posamezniki so se lahko organizacijam ali društvom na območju svojega stalnega bivališča na podlagi objavljenega razpisa prijavili po spletu,« je pojasnil podpolkovnik Ravnik. Prijave posameznikov so sprejemale Gasilska zveza Slovenije, Zveza MORiS, Zveza slovenskih častnikov, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Organizacije oziroma društva s posameznega območja so nato oblikovala tričlanske ekipe, ki so jih prijavila organizatorju tekmovanja, torej SV. za oceno. Za poskusne strele so imeli na voljo pet minut, za strele v ocenjevalno tarčo pa deset minut. Prve tri najbolje uvrščene ekipe z vsakega območja so po tekmovanju na strelišču dobile pokale, najboljši trije posamezniki pa kolajne. SV kot organizator strelskega tekmovanja s svojimi enotami, ki delujejo na posameznem območju tekmovanja, skrbi za varnost tekmovalcev na strelski črti in za logistično podporo ter zagotavlja osebje za izvedbo streljanja. »Kot tekmovalna žirija in sodniki nam pomagajo tudi zunanji izvajalci,« je dodal podpolkovnik Ravnik. Ti skrbijo predvsem za seštevanje zadetkov po pravilih Strelske zveze Slovenije, za vodenje evidence rezultatov in reševanje morebitnih pritožb. Srečko Mohar, Prostovoljno gasilsko društvo Ponikva pri Grobelnem: Brane Franc Gradišnik, Združenje Sever: Polnjenje repetirke M-48 Tekmovalci so streljali na 100 metrov oddaljene tarče. Najboljše ekipe jeseni v finalu Strelsko tekmovanje z vojaško puško M-48 so razdelili na tri ravni. Na prvi so tekmovanje organizirali na osmih območjih po Sloveniji v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Celju, Kranju, Postojni in Novi Gorici, pri čemer so streljali na streliščih Crngrob, Apače, Mačkovci, Bloke, Pečovnik, Bač in Mlake. Na drugo raven strelskega tekmovavanja, ki se je začela 18. aprila, se je uvrstilo prvih pet ekip s posameznega območja, pri čemer bodo tekmovanja do maja potekala ločeno na vzhodu in zahodu. »V finale bo vključenih pet najboljših ekip z vzhoda in pet z zahoda, potekal pa bo jeseni na državni ravni na strelišču Apače,« je dodal podpolkovnik Ravnik. Razglasitev najboljših ekip na streljanju bo na slovesnosti v spomin 18 SV na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, objavljeni pa bodo tudi rezultati streljanja s prvih dveh ravni streljanja. Streljali z jugoslovansko repetirko M-48 Pripadniki SV so pred streljanjem vse udeležence preverili, ali so usposobljeni za uporabo orožja, in jih poučili o izvedbi streljanja ter varnostnih ukrepih na strelišču. Prav tako so vsi tekmovalci morali podpisati izjavo, da se tekmovanja udeležujejo na svojo odgovornost, sicer niso mogli tekmovati. Streljanje je potekalo z vojaško puško repetirko M-48 z naboji kalibra 7,9 x 57 milimetrov leže z naslonom na 100 metrov oddaljene tarče, ki so bile velike 50 centimetrov x 50 centimetrov. Strelci so imeli na voljo 15 nabojev, od tega je bilo pet preizkusnih in deset nabojev Vojaški rok sem služil pred devetindvajsetimi leti še v nekdanji JA in že toliko časa nisem držal orožja, zato sem se z veseljem odzval povabilu na to streljanje. Želim spoznati, koliko znanja mi je še ostalo in kako mirno roko imam. Pred več kot desetimi leti se je sicer na Ponikvi predstavila SV, tako da smo si lahko ogledali del vojaške tehnike, nismo pa imeli možnosti streljati z orožjem. Upam, da bom kljub temu dobro streljal. V naših vrstah je tudi nekaj lovcev, zato nismo imeli težav s pridobivanjem moštva, saj sodelujemo kar s tremi strelskimi ekipami. Na to streljanje sem prišel iz domoljubja. Sem član strelskega kluba in veteranske organizacije v Šmarju pri Jelšah, zato se vedno rad udeležim veteranskih proslav ter drugih veteranskih družabnih in športnih dogodkov. Člani Združenja Sever iz Celja smo na to tekmovanje prijavili kar štiri ekipe. Strelcev ni bilo težko dobiti, saj smo zelo zavedni in se radi udeležujemo različnih streljanj, tudi tistih, ki jih organizira SV. V ekipi imamo nekaj izkušenih strelcev, zato upamo na dobre rezultate. SV 19 omrežje ali pa jo do uporabnikov distribuirajo s cisternami. V mobilnem laboratoriju lahko opravijo osnovne mikrobiološke in kemične preiskave vode. »Za napredne kemične analize bi potrebovali namenski laboratorij,« je pojasnil vodja laboratorijske dejavnosti v VETE višji vojaški uslužbenec IX. razreda Aljoša Žerjav. Hitri testi, ki jih izvajajo v veterinarskem laboratoriju, pokažejo le prisotnost ali odsotnost bakterij ob osvetlitvi z UV-svetlobo, osnovni mikrobiološki testi pa po standardu ISO prikazujejo število kolonij bakterij, ki zrastejo na gojišču po 100 mililitrih prefiltrirane vode. »Hitre teste opravimo že v enem dnevu, na rezultate osnovnih mikrobioloških testov pa moramo počakati do dva dni,« je dopolnil višji vojaški uslužbenec IX. razreda Žerjav. Usposobili oddelek za prečiščevanje vode Pripadniki oddelka za prečiščevanje vode 670. LOGP iz Slovenske Bistrice so od 15. do 26. marca v Slovenji vasi pri Hajdini imeli terensko usposabljanje. 13 pripadnikov oddelka za prečiščevanje vode je v sodelovanju z enoto mobilnega veterinarskega laboratorija VETE potrdilo usposobljenost za upravljanje naprav za prečiščevanje vode. 26. marca smo jih z ekipo revije SV obiskali na terenu, kjer so prikazali postopke prečiščevanja vode in analize vzorcev v mobilnem laboratoriju. Poveljnica voda za oskrbo z vodo, v sestavi katerega deluje oddelek, nadporočnica Tonja Ana Delopst je poudarila, da je z usposabljanjem in njegovimi rezultati zelo zadovoljna, saj so pripadniki oddelka prikazali precej pripravljenosti in od izkušenih inštruktorjev pridobili veliko znanja, ki ga bodo mogoče že kmalu potrebovali za opravljanje nalog za potrebe SV ali civilnega prebivalstva. S pitno vodo lahko oskrbijo 1800 ljudi na dan Pripadniki oddelka so po prihodu na prikazno mesto najprej postavili naprave za prečiščevanje vode WTC 1600, nato so pripravili napravo za delovanje, jo dekonzervirali in začeli prečiščevati vodo s potopno črpalko, ki so jo potopili v kanal reke Drave. »Ko naprava ne deluje, je konzervirana s kemikalijami, tako da jo je treba pred prvo uporabo dekonzervirati, kar se naredi s kemikalijami,« je razložila poveljnica voda za oskrbo z vodo nadporočnica Tonja Ana Delopst. Po opravljenem postopku dekonzervacije se preostanek kemikalij odstrani v cisterno za odpadne vode. »Operaterji na napravah morajo pri vseh postopkih delovati enotno, usklajeno in strokovno, da lahko uspešno opravijo nalogo,« je poudarila nadporočnica Tonja Ana Delopst. Operaterji so nato začeli prečiščevati in prečrpavati vodo v posebni cisterni WSDC 10 ter WSDC 16, ki imata skupno zmogljivost shranjevanja 26.000 litrov vode. V premičnih cisternah za shranjevanje pitne vode, ki so opremljene s svojo črpalko in UV-svetilko za dezinfekcijo pitne vode, se zagotovi nenehno kroženje vode. Nadporočnica Tonja Delopst je poudarila, da tako pripravljena in skladiščena voda lahko čaka tudi dlje časa na uporabo. Oddelek ima v svoji sestavi tri Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič V enoti nadomestili 80 odstotkov pripadnikov Oddelek za prečiščevanje vode skrbi za prečiščevanje in oskrbo s pitno vodo za potrebe SV, prav tako za naloge zaščite in reševanja ob naravnih nesrečah. Kot je poudaril namestnik poveljnika 670. LOGP podpolkovnik Dominik Leskovec, je enota leta 2011 za potrebe civilnega prebivalstva že tri mesece prečiščevala pitno vodo za lokalni vodovodni sistem v občini Loška dolina, potem ko je prišlo do okužbe vodovodnega sistema z bakterijo E.coli. Zaradi pretoka kadra v SV in odhodov iz nje po dopolnjeni starosti 45 let so morali letos v enoti zamenjati več kot 80 odstotkov ljudi. Po popolnitvi so začeli novi cikel usposabljanja, ki je obsegal tako spoznavanje osnovnih postopkov vzorčenja vode v veterinarski enoti SV kot tudi usposabljanje za uporabo naprav za prečiščevanje vode, pri čemer se je enota usposabljala pod mentorstvom inštruktorjev iz Nemčije. Podpolkovnik Leskovec je omenil, da bo oddelek za prečiščevanje vode junija sodeloval na večji mednarodni vojaški vaji na Madžarskem, kjer bo lahko izmenjal izkušnje z nemškimi in francoskimi enotami, ki prav tako skrbijo za prečiščevanje vode. Med tritedensko udeležbo na vadbeni aktivnosti se bodo pripadniki oddelka dodatno usposabljali za delo in ugotavljali stopnjo povezljivosti z zmogljivostmi, ki jih imajo druge države članice Nata. Podpolkovnik Leskovec je dodal, da je SV zavezništvu ponudila zmogljivost oddelka za prečiščevanje vode. Vojaški tabor oddelka za prečiščevanje vode v Slovenji vasi Oddelek za prečiščevanje vode se je 15. marca premaknil na območje usposabljanja. Na levem delu kanala reke Drave v Slovenji vasi pri Hajdini so postavil vojaški tabor, v katerem so pripadniki oddelka pod mentorstvom nemškega inštruktorja vadili postopke prečiščevanja vode in njeno predelavo v neoporečno pitno vodo z napravami WTC 5000 ter WTC 1600. V zadnjih dveh dneh so izvedli še praktično preverjanje operaterjev na prečiščevalnih napravah, pri čemer je inštruktor iz Nemčije simuliral napake na sistemih, ekipe operaterjev pa so morale pravilno opraviti vse postopke, da so napako kar najhitreje odpravile. Pripadniki oddelka so zadnji dan terena pripravili prikaz delovanja enote, udeležili pa so SV Enota v dveh urah pripravljena za delovanje Naprava WTC 1600 lahko na uro prečisti 1600 litrov vode, pri čemer lahko v povprečju deluje 22 ur na dan, dve uri pa sta namenjeni za vzdrževanje. Večja naprava lahko na uro prečisti 5000 litrov na uro, pri čemer mora dve uri mirovati. Oddelek potrebuje za vzpostavitev delovanja naprave WTC 1600 dve uri, za večjo napravo pa štiri ure. Enota v dveh urah po prihodu na kraj pripravi naprave, da iz njih že teče prečiščena voda, ki je primerna za prhanje, prekuhavanje, pranje itn. Da je voda primerna tudi za pitje brez prekuhavanja, morajo analizo vzorcev potrditi veterinarji VETE z mikrobiološkimi in kemičnimi analizami vzorcev vode. Veterinarji prav tako redno nadzirajo kakovost prečiščene vode. »Vsak dan vzamemo vzorec vode in ga analiziramo, če bi se kakovost vode poslabšala,« je še dopolnil vodja laboratorijske dejavnosti v VETE. Naprave delujejo po zakonitostih nasprotne osmoze Naprava, ki omogoča prečiščevanje vode v pitno vodo, deluje po zakonitostih nasprotne osmoze. Ima tri predfiltre, od katerih je prvi na potopni črpalki, druga dva pa na napravi. Umazana voda gre od potopne črpalke skozi predfiltre, ki zadržijo vse večje delce, nato pa vodo, prečiščeno teh delcev, naprava prek črpalk potisne do treh membranskih filtrov. »Vsak filter ima po šest tulcev, na vsakem pa je navitega 7,4 kvadratnega metra membrane, ki ima majhne pore, velike desetino nanometra,« je pojasnila nadporočnica Tonja Delopst in dodala, da se tako prečiščena voda lahko dlje časa skladišči v premičnih cisternah, v katerih čaka na nadaljnjo distribucijo do uporabnikov skozi vodovodno omrežje ali na dostavo z avtocisternami. Hitri test vode z UV-svetlobo v mobilnem laboratoriju VETE Praktično preverjanje pod mentorstvom nemškega inštruktorja 20 naprave za prečiščevanje vode WTC 1600 in eno napravo WTC 5000. Z vsemi napravami lahko s pitno vodo oskrbijo 1800 ljudi na dan, v kar je vključena voda za pitje, pranje, kuhanje, sanitarije in osebno higieno. se ga tudi predstavniki Dravskih elektrarn, ki so lastniki zemljišča, poveljnik CZ Ptuj, predstavniki občine Hajdina ter prostovoljnega gasilskega društva. Vojaški veterinarji opravljajo mikrobiološke in kemične preiskave Enota je naloge opravljala v sodelovanju s pripadniki mobilnega veterinarskega laboratorija VETE, ki je skrbel za analizo vira vode. Z mikrobiološko in kemično analizo vzorcev vode so vojaški veterinarji potrdili, ali je vodni vir primeren za prečiščevanje. Veterinarji pridejo na območje prečiščevanja vode kot predhodnik oddelka za prečiščevanje vode. Vzamejo vzorce vira vode in ga analizirajo, da ugotovijo, kateri vir je najbolj primeren za prečiščevanje. Nato vodo direktno priklopijo na vodovodno SV 21 ocenijo fizične sposobnosti, fizično ter psihično vzdržljivost in sposobnost opravljanja nalog v ekstremnih razmerah. Poleg tega ocenijo raven splošnega in specifičnega intelektualnega delovanja ter osnovne osebnostne lastnosti s poudarkom na delovanju v skupini, poleg tega poskušajo odkriti morebitne ovire, kot je strah pred višino, zaprtimi prostori in vodo ter podobno. V drugi polovici marca in prvem delu aprila so v SEVP opravili izbirni postopek oziroma selekcijo za pripadnike bojnih skupin voda PEST. Na izbirni postopek je bilo tokrat prijavljenih dvanajst pripadnikov SV iz različnih enot in poveljstev. Zaradi različnih V PEST le najboljši Specializirana enota vojaške policije (SEVP) je ena izmed pomembnejših enot SV, ki lahko v okviru svojih pristojnosti opravi najzahtevnejše in varnostno najkompleksnejše naloge. Poleg boja proti terorizmu se lahko v času, ko se vedno več pripadnikov udeležuje mirovnih operacij in misij, pojavijo tudi druge hujše oblike deviantnih pojavov v kombinaciji s posttravmatskim sindromom oziroma deviacije zaradi drugih dejavnikov. Glede na to, da se pri tovrstnih dogodkih srečujemo z vrhunsko usposobljenimi pripadniki SV, je reševanje teh razmer varnostno zelo tvegano. Za reševanje varnostno najzahtevnejših razmer je treba uporabiti ustrezno izurjene in opremljene pripadnike SV ter tiste, ki to smejo narediti, torej pooblaščene uradne osebe. Pripadniki bojnih skupin voda PEST združujejo vse zahteve, so ustrezno izurjeni in opremljeni ter vsi pooblaščene uradne osebe. Edini način, kako priti do ustreznega kadra za pripadnike bojnih skupin voda PEST, je izbirni postopek, ki ga je spremljala tudi ekipa revije SV. razlogov so izbirni postopek uspešno končali le štirje pripadniki, kar potrjuje dejstvo, da tovrstni postopek uspešno končajo le pripadniki, ki si zelo želijo, so izredno motivirani in psihično pripravljeni preseči svoje omejitve ter ustrezno fizično pripravljeni. »Izbirni postopek smo izvedli šestič in v vsakem poizkušamo kandidate izpostavljati enakim razmeram ter vztrajati pri istih merilih ne glede na kadrovske potrebe, kar edino zagotavlja kredibilnost izbirnega postopka in le tako se lahko vzdržuje kontinuiteta pridobivanja ustreznega kadra,« je ob koncu izbirnega postopka povedal poveljnik voda PEST. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič in vod PEST E nota je posebej izurjena in opremljena za najtežje ter najbolj nevarne naloge, ki jih opravlja vojaška policija, kot so naloge boja proti terorizmu, pri dogodkih s talci, pri varovanju ljudi, katerih ogroženost je povečana, pri prijetju pripadnikov SV, osumljenih hujših kaznivih dejanj, in druge naloge, pri katerih bi bila ocena ogroženosti za pripadnike vojaške policije, ki opravljajo tovrstne naloge, lahko visoka. Prav zato želijo z izbirnim postopkom zagotoviti, da bodo za usposabljanje za pripadnika PEST izbrani posamezniki, ki imajo take psihofizične sposobnosti in lastnosti, da bodo na 22 SV usposabljanju lahko sodelovali v vseh vrstah usposabljanj in urjenj, ki zahtevajo nadpovprečno psihofizično pripravljenost, da bodo lahko osvojili predpisano vojaškostrokovno ter specialistično znanje, se izurili v spretnostih, tehnikah in taktikah, ki jih potrebujejo, ter pridobili navade ter vrednote, nujne za izvedbo poslanstva voda PEST. Med tem postopkom z različnimi preverjanji pod visoko fizično obremenitvijo in ob ekstremnih psihičnih naporih, kot sta izpostavljenost stresnim razmeram s pomanjkanjem počitka oziroma spanja ter omejeno prehranjevanje z le suhimi dnevnimi obroki, preverijo in SV 23 Operacije pomorskega prestrezanja Med 16. in 20. marcem se je pet pripadnikov enote PEST in dva pripadnika ESD v Natovem centru za usposabljanje v podporo operacij pomorskega prestrezanja (Nato Maritime Interdiction Operational Training Centre – NMIOTC) na Kreti udeležilo tečaja operacij pomorskega prestrezanja. Center izvaja več vrst tečajev, različnih po vsebini in načinu izvedbe. Pripadniki SV so se udeležili tečaja, namenjenega skupinam za prestrezanje, vkrcavanje in preiskavo pomorskih plovil. Izvedba je bila prilagojena pripadnikom SV, saj so upoštevali njihovo stopnjo izurjenosti v določenih veščinah, in sicer znanje iz bližinskega boja na naseljenem območju, ravnanje z orožjem ter preiskave oseb in objektov, ter usklajenost, vendar pa so, kot je povedal poveljnik PEST, delovali zelo kohezivno in enotno, čeprav ne prihajajo iz iste enote. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: arhiv enote PEST K ot je povedal poveljnik PEST, je bila prilagojena tudi intenzivnost izvedbe, kot so dnevni in nočni čas ter drugi dejavniki, na primer hrup motorjev, zvočna oznanila po zvočnikih v tujih jezikih, eksplozije, svetlobni učinki, dim ter časovna omejenost. »Poleg tega smo pri izvedbi nalog vedno uporabljali vadbeno strelivo simmunition, nasproti pa smo vedno imeli nasprotnika z enakimi sredstvi ter možnostjo postavitve improviziranih eksplozivnih sredstev oziroma IED.« Za pomorsko okolje sta značilni kompleksnost in raznolikost zaradi različnih razlogov. Ena pomembnejših, kot je dejal poveljnik PEST, je neomejenost pomorskega prometa, vendar obenem tudi ranljivost glede zagotavljanja varnosti pomorskih plovil ter prostih poti za trgovski promet. Teroristično delovanje, trgovanje z ljudmi, 24 SV Zmogljivosti centra ZA USPOSABLJANJE skupin za vkrcavanje in preiskavo plovil – kontejnerski del, ki omogoča postopke ob preiskavi plovila s kontejnerskim tovorom; – stolp za izvedbo vseh vrst vertikalnih manevrov s pomočjo tanke in debele vrvi; – hitri čoln za posredovanje (RHIB-i); – 130-metrska ladja za usposabljanje z več palubami in postavitvijo prostorov na plovilu kot pri trgovskih ladjah se uporablja za usposabljanje ravnanja z osebnim orožjem, za taktično preiskavo plovil podnevi in ponoči ter preiskavo moštva in potnikov (nevarni in nenevarni postopki). Na plovilo se vkrcava s pomočjo hitrih čolnov z morja in vertikalnim manevrom s pomočjo helikopterja, vkrcavanjem potapljačev ter vkrcavanjem pod vplivi različnih nevarnosti, kot so nekooperativno, sovražno moštvo, improvizirana eksplozivna sredstva ter drugi moteči dejavniki; – originalna piratska plovila, ki jih pirati največkrat uporabljajo za ugrabitve plovil; – helikopter za zračna vkrcavanja s pomočjo debele vrvi. Usposabljanja so razdeljena na module, ki se jih lahko pri namenskih usposabljanjih določi tako, da se izberejo vsebine, za katere vadbenec misli, da jih potrebuje. »Na našem tečaju je pet modulov, in sicer preiskava kontejnerskega tovora, taktična preiskava plovil podnevi in ponoči, vkrcavanje na plovila s pomočjo hitrih čolnov, vkrcavanje in preiskava piratskih plovil ter zaključna vaja načrtovanja in izvedbe vkrcavanja ter preiskave trgovske ladje, ki jo ugrabijo pirati. Na voljo je še kar nekaj modulov, ki bi bili zanimivi za naše delovanje, vendar se zaradi časovne omejitve ali visoke cene nekaterih zanje nismo odločili,« je razložil poveljnik PEST. Enota PEST oziroma specializirana enota vojaške policije skladno s svojim poslanstvom deluje tudi kot intervencijska enota za ukrepanje v kriznih razmerah na območjih, ki so posebnega pomena za obrambo. Krizne razmere lahko obsegajo razmere s talci, poskus samomora, težje kršitve javnega reda in miru, odvzem prostosti pripadnikom SV, osumljenih hujših kaznivih dejanj, zabarikadiranega človeka ali prijetje vojaških oseb, če je mogoče večje varnostno tveganje za pripadnike, ki bi takšno nalogo opravili. »Tovrstni izredni dogodki niso omejeni le na trdna tla, temveč se lahko zgodijo tudi na pomorskih plovilih. To je eden izmed pomembnejših razlogov, zakaj smo se odločili za tovrstno usposabljanje.« Na tečaju so tako pridobili znanje iz načrtovanja, izvedbe, vkrcavanja in preiskave plovil z nekooperativno sovražno posadko v najvišji stopnji varnostnega tveganja ter izvedli zaključno vajo z vsemi segmenti, tako da je enota pridobila Natov certifikat oziroma potrdilo za opravljanje nalog iz tega segmenta (Boarding Team MIOs). piratstvo in širjenje orožja za množično uničevanje je le nekaj primerov nezakonitega delovanja v tem okolju. To nezakonito delovanje ima lahko velik vpliv na varnostne sisteme v državah članicah Nata. V ta namen je Nato začel aktivno iskati rešitve, ena izmed njih pa je ustanovitev Centra za usposabljanje v podporo operacij pomorskega prestrezanja. Naloga centra je med drugim tudi usposabljanje poveljstev in skupin za vkrcavanje ter preiskavo plovil. Poveljstva se usposabljajo v načrtovanju in organizaciji operacij predvsem s pomočjo računalniških simulacij. Skupine za vkrcavanje se po teoretičnem delu usposabljajo predvsem praktično. Tečaji so lahko odprti, saj se nanje lahko prijavijo posamezniki, ali namenski za generične enote, prilagojeni pa so zmožnostim in predznanju skupin. SV 25 V Planici zmagoslavje slovenskih orlov Več kot 60.000 ljudi se je zbralo v treh dneh nastopov slovenskih orlov v Planici. Letalnica, za katero sta načrt narisala brata Janez in Lado Gorišek in ki je svoj krst doživela leta 1969, od takrat pa je kar nekaj časa imela rekord za najdaljši skok. Tudi letos je marsikdo po tiho upal, da se najdaljši polet vrne v Planico, vendar se to ni zgodilo, so pa slovenski orli poskrbeli, da se je slovenska himna slišala vse tri dni in navijači tako v dolini pod Poncami kot doma so uživali kot že dolgo ne. Da je bilo to mogoče, so morali pred tekmo poskrbeti številni planiški delavci, ki so jim pomagali tudi slovenski vojaki. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Borut Podgoršek Č e se vrnemo dobrih 80 let nazaj, so prvi skoki v Sloveniji potekali v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na Šišenskem hribu. V tridesetih letih so ljubljanski smučarji odkrili Planico in med njimi je bil tudi ljubljanski trgovec s športno opremo Joso Gorec. Usoda je hotela, da se je z dušo in srcem zapisal Planici pri infrastrukturi ter priznanju poletov kot avtonomne športne panoge, prizadevanje za priznanje Planice kot kraja, kjer so športne skakalne naprave, pa se je začelo v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Kot tajnik jugoslovanske zimskošportne zveze je bil glavni organizator in vodja vseh naložb v Planici do začetka druge svetovne vojne. Minilo je kar nekaj let, ko je Ivan Rožman na kraju, kjer je Bloudek začel graditi 70-metrsko nikoli končano skakalnico, postavil 90-metrsko napravo, ki je med tekmovalci zbujala strahospoštovanje. Dolina pod Poncami je bila vedno nekaj posebnega, tam pa se je zgodil tudi prvi polet čez 100 metrov, ki ga je leta 1936 dosegel avstrijski skakalec Sepp Bradl, saj je pristal pri 101,5 metra. Leta 1962 sta brata Gorišek malo naprej od obeh skakalnic, velikih 90 in 120 metrov, začela projekt letalnice, ki je bila projektirana tako, da bi jo lahko brez težav tudi povečevali. Leta 1969 so na prvi prireditvi tekmovalci kar petkrat izboljšali svetovni rekord, leta 1971 pa je mednarodna smučarska zveza na kongresu v Opatiji končno podelila prvo svetovno prvenstvo v poletih, ki je bilo leta 1972. Lahko bi rekli, da so bili vsi rekordi od leta 1987 v Planici, leto 1988 pa je bilo za marsikoga nepozabno, saj je Primož Ulaga dosegel dvojno zmago v Planici, drugo mesto na 120-metrski skakalnici pa je istega leta dosegel tudi Rajko Lotrič, danes zaposlen v Slovenski vojski. Slovenska javnost se ga spominja po nepozabni sliki iz lanskih poplav v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Naj omenimo tudi Bloudkovo velikanko, katere lesena konstrukcija se je podrla leta 1950, bila obnovljena, vendar pa jo je leta 2001 spet doletela enaka usoda kot petdeset let prej. Ko so jo po desetih letih obnovili, je na njej v sezoni 2013/2014 Peter Prevc postavil novi rekord Bloudkove velikanke s 142 metri. Toliko let pozneje Planica še vedno privabi več deset tisoč navijačev, ki spodbujajo 26 SV sodelovanju pri izvedbi finala svetovnega pokala v smučarskih skokih Planica 2015. Sodelovanje je potekalo predvsem z zdravstveno, materialno, transportno in kadrovsko podporo ter pri pripravi in vzdrževanju zvez ter telekomunikacij. Kot je poudaril nekdanji minister, je bil sporazum podpisan zato, da tako velik dogodek, kot so smučarski skoki v Planici, poteka uspešno in predvsem varno. Slovenska vojska je zagotovila skoraj 50 Slovenska vojska pomaga pripadnikov, ki so sodelovali pri urejanju povsako leto stopkov, naprav in tekmovalnega prizorišča. Takratni minister za obrambo Janko Veber Vse dni tekmovanja so bili na prizorišču tudi in direktor Smučarske zveze Slovenije dr. dve zdravstveni ekipi z vozilom in medicinJurij Žurej sta 11. marca podpisala pogodbo o skim tehnikom ter dva kompleta šotorov za tekmovalce in v tišini čakajo na točke sodnikov, kar se spremeni v zelo glasno veselje ob uspehu naših orlov. »Kdor ne leta, ni Sloven'c,« se je v dolini pod Poncami slišalo velikokrat te dni, in to povsem upravičeno, saj so Peter Prevc, Robert Kranjec, Jurij Tepeš, Jernej Damjan, Matjaž Pungertar, Nejc Dežman, Tomaž Naglič, Anže Semenič in Anže Lanišek dosegli vrhunske rezultate. prvo zdravstveno oskrbo, prav tako je bil dežuren helikopter za nujno medicinsko pomoč. Ob podpisu sporazuma je direktor Smučarske zveze Slovenije dr. Jurij Žurej dejal, da Ministrstvo za obrambo in Smučarska zveza Slovenije sodelujeta v Planici in poleg tega še na številnih tekmovanjih vse leto. Poudaril je vzajemnost sodelovanja, saj so številni slovenski vrhunski športniki zaposleni v Slovenski vojski, učitelji Smučarske zveze Slovenije pa z učenjem veščin pomagajo pri usposabljanju pripadnikov Slovenske vojske. Direktor Smučarske zveze Slovenije je dodal, da cenijo pomoč Ministrstva za obrambo, saj se zavedajo, da bi bilo brez nje težko. SV 27 OBRAZI V pogovoru mi zaupa, da se ne odreka nobeni hrani. »Kar telo potrebuje, potrebuje, vendar naredim velik ovinek mimo ocvrte in hitre hrane, prav tako ne jem nobenih športnih dodatkov,« še doda. Dan potem Matejo spremljam pri treningu teka. Oblečena v tekaška oblačila kljubuje stadionu in sproščena dodaja kilometer h kilometru. Bolj kot kolajne jo žene napredek pri vsaki izmed treh disciplin. Pri tem ji pomaga trener Francesco Fissore, s katerim sodeluje že več let. »Pri Francescu cenim, da se mi resnično posveti osebno, tako da skupaj poiščeva šibke točke in se jim posvetiva v celoti.« Sodelujeta že sedem sezon in napredek je opazen, kar se kaže tudi z vstopnico za olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v daljnem Riu de Janeiru. Plavalna očala, kolo in tekaški copati Tekmovanje v soju olimpijskega ognja so sanje vsakega športnika »Kljub petintridesetim letom so moj cilj še vedno olimpijske igre. To so pravzaprav sanje vsakega športnika. Res nisem več najmlajša, toda še vedno napredujem,« doda. V mirovanju je utrip njenega srca strašljivih 28 udarcev na minuto, toda tudi na tekmi ne preseže več kot 185. Pozneje mi zaupa, da bodo to njene zadnje olimpijske igre, na katere pa bo šla pripravljena do svojih zgornjih meja in ji le uvrstitev nikakor ne pomeni bistva udeležbe v soju olimpijskega ognja. »Želim si namreč dober rezultat, zato tudi naporno treniram.« Po triatlonski karieri bi rada ostala v športu, zato je Mateja opravila šolo za trenerje, toda zdaj še ni čas za to. Dvajsetim letom odrekanja je ponosna športnica dodala diplomo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo na univerzitetnem študiju biokemije, toda šport je najpomembnejši. Na vprašanje, kako je s poškodbami, se ozre proti lesenemu stolu, na katerega seveda potrka. Po napornem treningu teka po rdečkastem tartanu se ozre še proti kolesu, ki jo čaka pri avtomobilu. Čeprav na večini tekmovanj predstavlja Slovenijo, je obenem tudi ponosna nosilka licence za Francijo, Nemčijo in Italijo. Iz zadnje namreč prihaja njen trener, s katerim včasih težavo v govoru premagata kar z dobrim poznavanjem latinščine. Po name- »Zdravo, ravno sem pretekla dvanajst kilometrov, zdaj pa grem že proti bazenu,« mi v telefon z energičnim glasom odgovori najboljša slovenska triatlonka Mateja Šimic, ki poleg omenjenih dveh športov poganja tudi pedale in je športu povsem predana. Ko vstopim v preddverje 25-metrskega bazena na Fakulteti za šport, je Mateja že pripravljena na trening. Skoči v vodo in plava. Hrbtno, delfin, žabica, z masko, brez nje, vmes uporablja tudi pripomočke in je osredotočena le na trening. Plavanje je ena izmed težjih disciplin v sklopu treh športov, ki jih trenira. Na teden preplava približno trideset kilometrov, zato je med plavajočimi rekreativci videti kot hidrogliser med počasnejšimi barkami, zdaj na eni, čez nekaj trenutkov pa že na drugi strani bazena. »Zdaj bom nekaj časa plavala kravl,« me opozori in k ustom nagne plastenko vode. Triatlon je izrazito individualen šport, tu pa se skriva tudi odgovor na vprašanje, kakšna je po značaju. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič ZADNJI METRI V CILJ S ŠE ZADNJIMI MOČMI 28 SV ENA, DVE, TRI, GREMO KRALJICA TUDI POD VODO Mateja je športno pot začela pri komaj sedmih letih, ko se je navdušila nad pokritim bazenom v ljubljanskem Tivoliju. Že takrat je starše prosila, da jo vpišejo na plavanje, in tako se je zgodilo. »Najprej sem le plavala, pozneje pa me je takratni trener peljal tudi na tekmovanje v triatlonu, ki je bilo namenjeno le otrokom, na njem pa sem poleg vsega še presenetljivo dobro tekla in zmagala.« Podobno se je zgodilo tudi leto za tem, še leto pozneje pa je Mateja že dosegla drugo mesto na mladinskem tekmovanju v Stockholmu in se zapisala trojici športov, ki so zdaj tudi njena zaposlitev. Mateja je v četi slovenskih športnikov v Slovenski vojski zaposlena že od leta 1999 in se ji je po krajšem premoru ponovno pridružila leta 2013. Zaposlitev v okviru domovine ji pomeni socialno varnost in reden dohodek, brez katerega bi težko trenirala na profesionalni ravni. »Danes grem še na kolo,« mi pove, medtem ko pogleda iz vode, čez nekaj trenutkov pa je že na drugi strani bazena. Mateja je bila prva slovenska predstavnica v triatlonu na olimpijskih igrah v Londonu, kjer je dosegla sedemintrideseto mesto, na kar je zelo ponosna. Njene domače police krasijo pokali in kolajne iz daljne Mehike, Ukrajine, Južne Koreje, Kitajske, Avstrije, Kolumbije, Češke, Turčije, Nemčije, Kanade, Belgije, z Nove Zelandije, iz Madžarske in Švedske. »Včasih so potovanja od enega tekmovanja do drugega zelo dolga in naporna, zato imam s seboj ves čas opremo za tek, tako da vsak pristanek izkoristim tudi za trening, saj blizu letališča poiščem stadion in tečem.« Na vprašanje, kako poteka njen dan, odgovori: »Vstanem približno ob 5.30, se pripravim, zbudim sina Luko, ob 7. uri ga že peljem v šolo in grem plavat. Pozneje imam še trening teka in kolesarjenja. Po kosilu malo počivam, medtem grem tudi v šolo po sina in tako nekaj dragocenih ur preživim z njim. Ob 19. uri nama pripravim večerjo, najpozneje ob 22. uri pa že globoko spim. Držim se pravila, da na eno uro treninga dve uri počivam.« Na teden k omenjenim tridesetim kilometrom v bazenu Mateja doda še 350 kilometrov, prevoženih s kolesom, in od 80 do 90 kilometrov teka, kar zahteva popolno zbranost ter spočitega športnika. Medtem se moja sogovornica dvigne iz bazena, uredi in se odpelje na kosilo. stitvi čelade in zavezovanju kolesarskih copat si Mateja obleče še vetrovko, nadene sončna očala, se usede na kolo in odhiti. Hribi in doline, makadam, vmes se znajde tudi sredi gozdička, prečka regionalno cesto, drvi mimo avtomobilov in polj, kljubuje dežju, soncu, vetru in drugim vremenskim nevšečnostim, števec na kolesu pa se kar noče ustaviti. »Predpisani trening moram opraviti ne glede na razmere, ki me lahko doletijo.« Na poti ob bližnjem travniku se ustavi, spije nekaj požirkov vode, obriše znojno čelo in oddrvi naprej. »Triatlon je skupek treh športnih disciplin, povezanih v celoto, pri čemer pa športnik nima nobenega počitka.« Pri plavanju je Mateja dobila tudi modrico na očesu, saj je bilo na startu kar 75 tekmovalk, ki so si vse želele izboriti svoj prostor. »Takrat to pomeni skoraj pretep,« še doda trdna športnica in mi v istem trenutku razloži, da je to del športa ter močne konkurence, ki večinoma prihaja iz Avstralije, Anglije in z Nove Zelandije. Kljub majhnosti Slovenije se v močni konkurenci pojavi tudi osrednjeevropska država, iz katere prihaja moja sogovornica. »Prosta nisem noben dan,« še doda in nadaljuje z vožnjo proti domu, kjer jo že čaka nadobudni sin Luka, ki je po mami podedoval športne gene in jo občasno spremlja pri njenih treningih. Tudi Luka že kaže športno nadarjenost, vendar ga ne sili v nič. Na vprašanje, kaj moja sogovornica dela v prostem času, najprej skomigne z rameni in pove. »Prostega časa je bolj malo, vendar vsega izkoristim za sina, včasih pa se tudi usedem in za nekaj časa postanem knjižni molj.« Na omenjenih policah pri Mateji doma stoji že dvaintrideset naslovov državne prvakinje v triatlonu in duatlonu, nekaj priznanj za triatlonko leta, trije naslovi s svetovnega pokala ter deset z evropskih in azijskih pokalov, kar kaže na trdnega človeka, ki dobro ve, kaj želi in kaj mora narediti, da sanje postanejo resničnost. Pri njenih aktivnostih jo ves čas podpirajo starši in sin Luka, ki ga edinega postavi pred šport. »Tako, zdaj imam le še nekaj kilometrov do doma, to pa bom poskusila prekolesariti v najkrajšem možnem času.« Z omenjenimi besedami se poslovi in oddrvi na kolesu, ki ga je vozila že na olimpijskih igrah. Kmalu jo vidim le še v hrbet, pravzaprav vidim le še čelado, potem pa že izgine za ovinkom. SV 29 zaščita in reševanje Reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju Ob pregledu gasilske statistike intervencij lahko ugotovimo, da je kar nekaj intervencij, v katerih gasilci rešujejo z vrvno tehniko. Veliko več je gasilskih intervencij, v katerih bi gasilci ob ustreznem znanju iz vrvne tehnike to lahko naredili z veliko manj truda ter udobneje in varneje za poškodovanca. Ena izmed takih intervencij je na primer prenos nosil po strmem terenu iz kanjona ob prometni nesreči. Delo na višini v stresnih razmerah reševanja predstavlja za gasilca in reševanega zelo veliko tveganje. Zaradi teh potreb je Gasilska šola leta 2010 sprejela program dopolnilnega usposabljanja gasilcev za reševanje z višin, sprejela pa ga je takratna ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič kot program dopolnilnega usposabljanja za gasilce. Na usposabljanje se lahko prijavijo tako poklicni kot prostovoljni gasilci z opravljenim usposabljanjem za tehničnega reševalca in vodjo enote. Izvajalec usposabljanja je Gasilska šola, ki deluje v okviru Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje (ICZR) na Igu. Skupinska slika pri gradbenem žerjavu Besedilo: Marko Zibelnik, vodja usposabljanja Fotografije: arhiv Gasilske šole Program dopolnilnega usposabljanja gasilcev za reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju Usposabljanje traja sedem dni in poteka v treh sklopih, in sicer tri dni, tri dni ter en dan. Število udeležencev na usposabljanju je zaradi zahtevnosti in tveganja za nastanek poškodb omejeno na deset. Pri izbiri udeležencev imajo prednost gasilci iz gasilskih enot širšega pomena in gasilci iz osrednjih enot v občinah. Udeleženci na usposabljanju izvajajo vaje z opremo, ki je last Gasilske šole in jo redno enkrat na leto pregleduje strokovno usposobljena oseba za pregled osebne varovalne opreme za delo na višini. Udeleženci morajo imeti s seboj le svojo osnovno osebno varovalno opremo, in sicer obleko, rokavice, čelado, obutev idr. Gasilska šola je v usposabljanje vključila take vsebine oziroma scenarije vaj, ki so v urbanih okoljih lahko koristni. V vaje so vključeni tudi scenariji, s katerimi so se gasilske enote do zdaj že srečale. Med praktičnimi vajami so tako zahtevnejše reševanje iz jaškov, z gradbenih žerjavov, iz gozda, kamnoloma, kanjonov poleg ceste, gradbiščnih razmer ipd. Taktika posredovanja ob tovrstnih intervencijah je v tem programu deloma združena iz dosedanje slovenske taktike reševanja v gorah in jamah ter iz francoskega sistema GRIMP, ki so ga inštruktorji ReŠevanje z jamarskimi nosili Snemanje obviselega Žerjavista Gasilske šole v preteklosti tudi opravili, deloma v Sloveniji, deloma pa v Franciji. Udeleženci, ki se prijavijo na omenjeno usposabljanje, morajo najprej opraviti preizkus znanja pred začetkom usposabljanja. Čeprav je preizkus preprost, pri udeležencih dosežejo, da pred prihodom na tečaj ponovijo vsebine, ki so jih spoznali na usposabljanju za poklicnega gasilca oziroma na tečaju za tehničnega reševalca. Udeleženci morajo najprej med vso opremo za vrvno tehniko izbrati ustrezno opremo, izdelati ustrezno sidrišče, se med napeljavo vrvne linije ustrezno varovati, se spustiti po vrvi s pomočjo vrvne zavore, vmes opraviti določeno delo na višini in na koncu vrvno linijo tudi varno podreti. Večina vaj poteka z dvojnim vrvnim varovanjem, nekatere vaje pa se zaradi posebnosti 30 SV dela izvedejo tudi na eni vrvi. Čeprav udeleženci opravljajo delo na dveh ločenih vrvnih sistemih, jih nenehno opozarjajo na to, da še kako drži angleški pregovor Safety of safety is no safety! oziroma po slovensko Kompliciranje pri zagotavljanju varnosti se ne priporoča. Pri čezmernem zagotavljanju in poudarjanju varnosti se hitro spregledajo malenkosti, ki lahko zelo vplivajo na reševalno ekipo. Nenehno jih opozarjajo tudi na to, da medsebojno zaupanje v ekipi ne izključuje medsebojnega nadzora. To pomeni, da vodja, čeprav svoji ekipi zaupa, v določenih kritičnih fazah dela reševanje prekine, preveri ustreznost namestitve opreme in šele nato nadaljuje delo. Med usposabljanjem se namenja velik poudarek tudi skrbi za opremo, saj se vizualno pregleda vsa osebna in skupinska varovalna oprema. Udeležence z ustreznim sistemom nagrajeva- oblik škripčevja, druga vaja pa reševanje obnja stimuliramo, da so pri ravnanju pozorni viselega na vrvi z izdelavo vrvne ograje na izpostavljenem kraju. Popoldne prav tako pona svojo in skupinsko varovalno opremo. tekata vaji. Prva vaja vključuje prehod vozla Potek usposabljanja čez sistem za spust in dvig, druga pa reševanje onemoglega na vrvi s tako imenovano 1. dan metodo croll to croll. Predpostavka te vaje je, Teoretični del prvega dne je namenjen pred- da človek med plezanjem po vrvi omedli, restavitvi namena in ciljev usposabljanja, var- ševalec pa lahko pride do njega le od spodaj nosti in zdravju na tovrstnih intervencijah, navzgor po vrvi, ki jo je za plezanje uporaopremi za reševanje z višin in iz globin ter bljal tudi ta človek. Tako reševanje izhaja iz pregledu opreme. V praktičnem delu prve- jamarstva, saj druga oblika dostopa do poga dne kandidati zadolžijo osebni komplet, ki škodovanca ni mogoča. Reševalec mora tako vključuje kombinirani pas za delo na višini, splezati do njega, ga rahlo privzdigniti, izročno in prsno prižemo, vrvno zavoro, vpon- peti iz vrvi, ga prenesti na vrvno zavoro ter ke, kratko in dolgo popkovino ter pomožno spustiti sebe in nezavestnega na tla. Prva doin »prusik« vrvico. Kratko in dolgo popko- poldanska in obe popoldanski vaji so tudi izvino, povezavo med centralnim obročem in pitne vaje, ki jih kandidati opravljajo sedmi ročno prižemo ter nožno stopno zanko si dan. Pri snemanju onemoglega na vrvi pri udeleženci izdelajo sami s konci vrvi. Po za- kandidatih poleg ocenjevanja pravilnosti izdolžitvi opreme se udeleženci lotijo vertikal- vedbe postopka ocenjujejo tudi čas, saj imajo nega dviganja in spuščanja po vrvi z vmesni- za snemanje onemoglega pet minut časa. mi sidrišči. Medtem se naučijo tudi prehoda čez vozel. Pred koncem prvega dne si ogle- 4. dan dajo še najbolj pogoste načine navezave ko- Po nekaj dnevih premora se najprej ponovi ritastih in tako imenovanih jamarskih nosil. tako imenovani postopek croll to croll. Dopoldne potekata še dve vaji, in sicer reševa2. dan nje človeka na višini s protitežo ter zahtevno Zjutraj udeleženci v učilnici spoznajo delovanje reševanje iz ozkih jaškov. Na tej vaji je scesil v vrvnih sistemih, vpliv sile na človeško telo, narij vaje tak, da mora ekipa reševalca zaradi pripravo sidrišča ter postopke reševanja ljudi z zelo ozke odprtine spustiti v jašek, obrnjenevišin in iz globin. Po prihodu na poligon udele- ga z glavo navzdol. Reševalec v jašku poškoženci pripravijo vrvno linijo z vmesnimi sidri- dovanca naveže za noge, reševalna ekipa pa šči ter izvedejo vleko nosil s spremljevalcema ju nato čim hitreje dvigne na površje. Na tej po strmi klančini. Ob koncu poteka tudi vaja vaji še kako drži pregovor Dobra priprava je varovanja gasilca med napredovanjem po ne- že pol dela. Spust, navezava in dvig se morajo varnem območju, obdela se nekaj improvizira- zaradi položaja reševalca ter poškodovanca nih sidrišč v objektu ter razloži uporabnost po- izvesti hitro in tekoče. Med tem manevrom sameznih vozlov v vrvni tehniki. Posamezne je treba spremeniti sistem za spust v sistem osnovne vaje se med usposabljanjem večinoma za dvig pod obremenitvijo. Popoldne ponovizvajajo v skupinah po pet kandidatov, nekatere no sledita vaji, in sicer natančen prenos breosnovne vaje pa se dopolnjujejo iz dneva v dan. mena iz točke v točko ter druga vaja, med katero udeleženci postavijo vrvno žičnico ter se 3. dan seznanijo z njenimi zakonitostmi. Dopoldne se izvedeta vaji. Prva obsega pre- Ta dan poteka tudi nočna vaja v bližnjem kahod sistema iz dviga v spust in iz spusta v mnolomu, kjer je treba poškodovanca iz zgordvig pod obremenitvijo ter izdelavo različnih njega dela kamnoloma prenesti v spodnji del SV 31 s poševno žičnico in vmesnim sidriščem. Pri nočni vaji sta skrb za opremo in varnost pri delu še toliko bolj pomembni. Glede na to, da je pet udeležencev v zgornjem delu kamnoloma in pet spodaj, poteka tudi rotacija ekipe, tako da vsi vidijo postopek dela spodaj ter zgoraj. Ekipa spodaj se seznani z dvojno trikotno konzolo, ki se jo uporablja šesti dan v breznu. žičnica tipa žerjav, na drugi pa uporaba dvojne trikotne konzole za dvig nosil in reševalca čez rob. V okviru prve vaje se udeležencem ponudi tudi prosti adrenalinski prehod čez brezno. Zadnji dve uri sta namenjeni ponavljanju vaj, ki so tudi na praktičnem delu izpita. 5. dan Na izpitni dan se zjutraj preveri teoretično znanje udeležencev, nato pa še praktično znanje na treh različnih vajah. Prva izpitna vaja obsega napeljavo in podiranje vrvne linije z vmesnimi sidrišči ter vozli. Na drugi vaji morajo udeleženci prikazati znanje iz spreminjanja sistemov iz dviga v spust in iz spusta v dvig pod Zjutraj se udeleženci navadno odpravijo na gradbišče Tobačna Ljubljana, kjer je SGP Graditelj iz Kamnika odstopil v uporabo 35 metrov visok gradbeni žerjav. Na žerjavu opravimo dve vaji, in sicer reševanje poškodovanega žerjavista iz roke žerjava z jamarskimi nosili ter reševanje obviselega žerjavista na zadnjem delu žerjava. Glede na to, da sta ti vaji navadno v anketah ocenjeni kot najboljši, nam to, da lahko vaji izvedemo na tej lokaciji, res veliko pomeni. Zadnji dve uri se vaje ponovno opravljajo na poligonu Gasilske šole, kjer poteka še vaja prehoda nosil čez rob oziroma okensko polico. 7. dan 6. dan Zadnji dan usposabljanja vaje dopoldne potekajo v velikem in malem breznu Skedenc pri Podpeči. Na prvi vaji se izvede tirolska reševanje s protitežo Reševanje iz brezna s pomočjo tirolske žičnice tipa žerjav 32 SV Reševanje iz jaška obremenitvijo. Na tej vaji dodatno oteži delo še vozel, ki ga morajo udeleženci spraviti čez sistem za spust oziroma dvig. Na tretji vaji udeleženci rešujejo onemoglega z vrvi s tako imenovanim postopkom croll to croll. Sklepni del Z letošnjim letom je udeležencem usposabljanja na voljo tudi našitek, ki predstavlja reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju. Osrednji del našitka je podoba reševalca s poškodovancem v koritastih nosilih, ekipa pa ju rešuje z enim najkompleksnejših sistemov vrvne žičnice tipa žerjav. Stolpnica, viadukt in žerjav predstavljajo urbano okolje, pet vrhov gora predstavlja pet članov ekipe, ptica v zraku simbol kraljevanja višini, sonce pa žarek upanja za poškodovanca. Iz analize opravljenih usposabljanj se da razbrati, da udeleženci take oblike realnih usposabljanj potrebujejo in so jim kljub izrednemu naporu naklonjeni. Iz načela postopnosti zahtevnosti vaj je možno ugotoviti, da udeleženci podobno vajo na gasilskem stolpu na poligonu Gasilske šole jemljejo veliko bolj na lahko kot enako vajo na gradbenem žerjavu in v breznu. V realnih razmerah namreč ni pripravljenih sidrišč, ki bi jih udeleženci že vnaprej poznali. U prava RS za zaščito in reševanje ter Rdeči križ Slovenije na pobudo Strokovnega centra za prvo pomoč pri RKS že več let organizirata regijska preverjanja in državno preverjanje iz prve pomoči v Sloveniji. Preverjanja se vsakokrat povezujejo tudi z naravnimi in drugimi nesrečami, ki se dogajajo v Sloveniji. Narava ne prizanaša, prav tako se dogajajo druge nesreče in hitro se lahko zgodi, da je treba poskrbeti za veliko poškodovanih ali obolelih hkrati, pogosto pa poklicni zdravstveni službi okoliščine onemogočijo hiter dostop do prizadetega prebivalstva. »Skladno z uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč ekipe za prvo pomoč organizirajo gospodarske družbe, zavodi ter druge organizacije, šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnosti vzgoje ter izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših občanov, in občine,« pove Janez Melanšek. Kot je dodal, občine praviloma organizirajo ekipe za prvo pomoč v dogovoru s pristojnimi območnimi združenji Rdečega križa Slovenije, lahko pa tudi v dogovoru z drugimi nevladnimi organizacijami. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo v dogovoru z Rdečim križem Slovenije in drugimi nevladnimi organizacijami ter občinami organizirala do 200 ekip za prvo pomoč, ki bodo ob morebitni večji nesreči sposobne delovati po vsej državi. Ekipe prve pomoči so sestavljene iz najmanj treh in največ šestih pripadnikov, velja pa tudi starostna omejitev. Skladno z merili za organiziranje in opremljanje enot za prvo pomoč se te oblikujejo v ekipe, oddelke in vode. »Regijska preverjanja in vsakoletno Maja prva regijska preverjanja ekip prve pomoči CZ in RKS V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je 12. marca potekal posvet predstavnikov izpostav Uprave RS za zaščito in reševanje ter predstavnikov oziroma sekretarjev območnih združenj Rdečega križa Slovenije na temo regijskih preverjanj ter državnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije. Na posvetu so prejeli usmeritve za pripravo in izvedbo preverjanj, pregledali pravila za preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči ter se seznanili z izborom poškodb in scenarijev nesreč ter pripravo delovnih mest ter maskiranja. Poleg preverjanja znanja je namen preverjanj ekip tudi krepitev dela na področju prve pomoči v občinah, organizacijah, zavodih in podjetjih. Besedilo in fotografija: Nataša Oblak državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije so namenjena preverjanju njihove usposobljenosti za delovanje v različnih okoliščinah, obnavljanju praktičnega znanja, vzdrževanju usposobljenosti ter spodbujanju težnje med člani po čim boljšem izvajanju prve pomoči,« je še dejal Janez Melanšek in poudaril, da se tako krepi delo na področju prve pomoči v občinah in podjetjih. Maja se začnejo prva regijska tekmovanja, XXI. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RKS pa bo potekalo v središču Murske Sobote v okviru prireditve Dnevi ZiR ‒ dnevi Mirana Bogataja od 1. do 3. oktobra. Rdeča nit preverjanja, ki bo v soboto, 3. oktobra, bodo dogodki preteklega leta, torej poplave, plazovi in neurja. Ekipa, ki bo najboljša na državnem preverjanju, se bo udeležila Evropskega festivala prve pomoči (First Aid Convention in Europe ‒ FACE). PRVA POMOČ ODLOČILNA Ob nesrečah imata zaščita in reševanje človeških življenj prednost pred drugimi zaščitnimi ter reševalnimi ukrepi. Prav pravočasno in pravilno izvajanje prve pomoči, še posebno nujnih in neodložljivih ukrepov, lahko poškodovanemu ali nenadno zbolelemu reši življenje, izboljša možnosti za čim boljšo ozdravitev in prepreči invalidnost ter tako vpliva na manjše finančne posledice. To so tehtni razlogi, ki nas spodbujajo k temu, da se moramo za soočenje z nesrečami in za dajanje prve pomoči načrtno, pravočasno in nenehno usposabljati ter utrjevati svojo pripravljenost. »Znanje kot celota podatkov, ki si ga kdo vtisne v zavest z učenjem in vajami, je lahko naše največje bogastvo. Znanje, ki omogoča pravilno pomoč človeku v stiski ali celo reši življenje, pa je neprecenljivo.« (Ahčan, 2006) SV 33 SPREMLJAMO P rogram SPS se uporablja kot sredstvo, s katerim krepijo tudi civilno podobo zavezništva, s tem da poudarjajo politično dimenzijo Nata v pomenu skupnih vrednosti in podpore civilni družbi. SPS zagotavlja zavezništvu ločene, nevojaške komunikacijske kanale in združuje strokovnjake iz držav članic s tistimi iz partnerskih držav, pogosto tudi v takih razmerah, ko je dialog na vojaškem in varnostnem območju teže vzpostaviti. Zelo pomemben vidik programa SPS je javna diplomacija, saj pomembno prispeva k večji prepoznavnosti Natove zavezanosti Prvotni namen zavezništva je zagotavljanje kolektivne obrambe vsem državam k skupni varnosti skozi razvoj bolj konkrečlanicam, vendar so se v njem že od začetka zavedali tudi, da se varnost in mir ne tnih oblik sodelovanja in dejavnosti s parzagotavljata le na bojišču z orožjem, temveč da je k bolj mirnemu svetu mogoče tnerskimi državami. prispevati na številne drugačne načine. Tako je že leta 1958 nastal program Znanost za mir in varnost (Science for Peace and Security − SPS), katerega namen Usklajenost s strateškimi cilji je prek znanstvenega sodelovanja krepiti medsebojne odnose med članicami in zavezništva nečlanicami zavezništva ter tako skupaj prispevati k varnejši prihodnosti. Program Dejavnosti in cilji programa SPS so usklazagotavlja finančno podporo, strokovno svetovanje in podporo dejavnostim, jeni s strateškimi cilji zavezništva, kot so ki jih skupaj razvijata država članica in partnerska država. Ta program je eno bili določeni v strateškem konceptu iz leta najpomembnejših partnerskih orodij zavezništva, pomeni bistveni instrument 2010 in v politiki za bolj učinkovito in priNatove partnerske politike in spodbuja praktično sodelovanje ter dialog med lagodljivo zavezništvo iz leta 2011 (A Polidržavami članicami in partnerskimi državami. Čeprav gre za znanstvene projekte cy for a More Efficient and Flexible Partnerin druge oblike sodelovanja, ima program velik politični pomen. V posameznih ship). Danes program spodbuja sodelovanje primerih so bile dejavnosti v okviru tega programa prva oblika sodelovanja med in kooperativno varnost na treh temeljnih zavezništvom in partnersko državo. Tako je leta 2013 prvič prišlo do sodelovanja dimenzijah, in sicer znanstveni, partnerski v okviru programa SPS z Japonsko, Irakom, Malto, Pakistanom in Združenimi ter varnostni. arabskimi emirati. Nekajkrat na leto se v državah članicah in tudi partnerskih Prijave in predlogi morajo biti skladni s državah, ki jih to zanima, organizirajo informativni dnevi, na katerih se predstavijo prednostnimi cilji SPS, ki določajo temeljna tematska področja, ki jih zavezništvo idenprogram SPS ter vse možnosti za sodelovanje in financiranje. tificira kot pomembna in na katerih je pripravljeno finančno podpreti dejavnosti in Besedilo: dr. Jelena Juvan, predstavnica Slovenije v NATO ISEG 2013‒2015 in predavateljica na sodelovanje. Prednostni cilji programa SPS Katedri za obramboslovje FDV UL Fotografije: Photo courtesy of the NATO SPS Programme se spreminjajo skladno s spremembami v Tretja dimenzija Nata: znanstvena dimenzija Seminar o obrambi pred kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi 34 SV širšem mednarodnem prostoru. Njihov seznam lahko najdete na spletni strani http:// www.nato.int/cps/en/natohq/85291.htm. Mogoče so tudi prijave z drugih tematskih področij, ki so navedena na seznamu prednostnih ciljev, če zavezništvo to temo prepozna kot pomembno. Drugi temeljni pogoj je neposredna povezava z varnostjo, saj mora biti vsaka prijava oziroma dejavnost povezana z varnostjo. Vsaka prijava gre skozi tristopenjski evalvacijski proces, ki zagotavlja, da jo ocenijo Natovi strokovnjaki, znanstveni evalvatorji iz vseh držav članic. Evalvacijski proces Pomembno vlogo pri ocenjevanju prijav v programu SPS ima ISEG (Independant Scientific Evaluation Group), torej skupina znanstvenikov in raziskovalcev iz držav članic, sestane pa se dvakrat do trikrat na leto na sedežu zavezništva ali v eni izmed držav članic in razpravlja o predlogih projektov. V mandatu 2013‒2015 ima Slovenija dve predstavnici v ISEG-u, in sicer izr. prof. ddr. Teodoro Ivanuša s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru ter doc. dr. Jeleno Juvan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Mnenje članov ISEG je pomembno pri sprejemanju oziroma zavračanju predlogov prijav, vendar je treba vedeti, da dokončno odločitev sprejme politični odbor zavezništva. Mnenje ISEG je lahko tako, da določeno prijavo priporoči političnemu odboru, da jo sprejme, ali pa je ne priporoči. Bistveno vlogo pri odločanju političnega odbora imajo interesi posameznih držav članic, kar pomeni, da je pri uspešni prijavi pomembna tudi podpora matične države in njena sposobnost »lobiranja« pri drugih državah članicah, da projekt prepoznajo kot pomemben in ga podprejo v političnem odboru. Program SPS pozna dva pristopa k prijavljanju projektov. Prvi je pristop od zgoraj navzdol (Top Down Approach), kar pomeni, da so pobudo za prijavo in prijavo dali Natovo mednarodno osebje skupaj z nacionalnimi delegacijami držav članic. Drugi pristop od spodaj navzgor (Bottom Up Approach) pomeni, da znanstveniki in strokovnjaki sami pošljejo prijavo direktno na program SPS, večinoma prek spletne strani SPS. V obeh primerih je postopek evalvacije enak, podpora držav članic je prav tako bistvena, čeprav je mogoče pričakovati, da pri pristopu od zgoraj navzdol ta podpora že obstaja. Večletni projekt Advanced Detection Equipment for Demining and UXO clearance in Egypt ene partnerske države in sodelovanje mladih znanstvenikov. Štipendije za mrežno infrastrukturo so projekti, katerih namen je vzpostavitev računalniškega omrežja in ki so bili do zdaj na voljo le za Afganistan v okviru SILK-Afghanistan Programme, ki so ga leta 2009 odobrile članice. Seminarji za usposabljanje se lahko izvajajo v dveh oblikah, in sicer kot Advanced Study Institute (ASI) ter Advanced Training Course (ATC). Seminarji ASI so namenjeni bolj izkušeni publiki podoktorske ravni, ki na teh seminarjih spoznava sodobne dosežke in spremembe glede tematik, povezanih z Natom, praviloma pa trajajo sedem dni. Tudi tu spodbujajo udeležbo in sodelovanje mlajših znanstvenikov. Na seminarjih ATC strokovnjaki iz držav članic delijo in predstavljajo svoje izkušnje iz varnosti. Udeležencev je navadno od 20 do 50, primarno iz partnerskih držav. V nasprotju s seminarji ASI so ATC veliko bolj praktični, intenzivnejši in interaktivni, praviloma pa trajajo od pet do sedem dni. Delavnice (Advanced Research Workshop ‒ ARW) praviloma trajajo od dva do pet dni. Slušatelji so navadno iz partnerskih držav, na delavnicah pa poteka intenzivna razprava o sodobnih varnostnih izzivih. SemiOblike financiranja narji ARW se organizirajo v sodelovanju Program SPS pozna tri oblike financiranja države članice in partnerske države ter praoziroma mehanizme, in sicer večletne razi- viloma potekajo v partnerski državi. skovalne in razvojne projekte, seminarje za Program SPS v številkah usposabljanje ter delavnice. Večletni raziskovalni in razvojni projekti se Leta 2013 je program SPS sprejel 191 pridelijo na večletne projekte (Multi-Year Pro- jav, od tega jih je bilo 144 posredovanih člajects) in štipendije za mrežno infrastruktu- nom ISEG-a v evalvacijo. Na koncu evalvaro (Network Infrastucture Grant). Večletni cijskega procesa so države članice odobrile projekti so skladni z Natovimi strateški- 51 prijav. Največ odobrenih prijav je bilo mi cilji in prednostnimi cilji SPS. Projekti iz Evro-atlantskega partnerskega sveta, ki v povprečju trajajo od tri do štiri leta, pri združuje 28 držav članic in 22 partnerskih njih pa morata biti vodja iz države članice držav. Drugi po številu uspešnih prijav je in vodja iz partnerske države. Nato spodbu- bil Mediteranski dialog, temu pa je sledila ja prijave, ki vključujejo sodelovanje več kot komisija Nato-Ukrajina. Tematsko gledano je bilo največ financiranih projektov povezanih z bojem proti terorizmu, temu pa sledi boj proti kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim snovem. Le po ena uspešna prijava je bila s področja okoljske varnosti ter človeških in družbenih vidikov varnosti. Najbolj aktivne države v programu SPS leta 2013 so bile Združene države Amerike, Italija, Nemčija, Poljska in Turčija, ki so skupno vodile 28 dejavnosti. Slovenija in SPS Sloveniji so od leta 2004, ko je postala polnopravna članica zavezništva, odobrili 26 prijav predlogov, od katerih je večina do danes že končana, nekateri pa še potekajo. Prvi predlog, ki ga je financiralo zavezništvo, je bil strokovni posvet z naslovom Evaluation of Community Based Psychosocial Programmes in Areas Affected by Armed Conf licts and Terrorism, ki je potekal aprila 2007. Na podlagi analize uspešnih slovenskih prijav je mogoče ugotoviti, da so projekti z različnih znanstvenih področij tako iz družboslovja kot naravoslovja, čeprav naravoslovni projekti prevladujejo. Delo skupine za pametno energijo oziroma Smart Energy Team SV 35 VIDELI SMO Zimske operacije s pilatusom PC-6 Slovenska vojska ima v okviru 15. polka vojaškega letalstva tudi švicarski lahki večnamenski transportni letali pilatus PC-6 različice H4. Z njima sicer opravlja različne naloge, kot je prevoz potnikov, padalcev in tovora do 1000 kilogramov, oprema, ki jo imata, pa omogoča prevoz poškodovanca na nosilih. Leta 2012 so z njim tudi prvič gasili požar v naravnem okolju. Na letalo lahko vgradijo smuči, s katerimi turboporter lahko vzleta in pristaja na zasneženih površinah. Tokrat smo se pridružili pilotu polkovniku Blažu Pavlinu in tehniku letalcu štabnemu vodniku Mihi Ribiču, ki sta slovenske padalce peljala do točke izskoka, hkrati pa sta izvedla trenažo za pristajanje in vzletanje s smučmi. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Borut Podgoršek Pri pristajanju ne uporabljajo zavor, temveč zavirajo s propelerjem. Slovenska vojska ima eno izmed letal PC-6 z oznako 02 opremljeno z inštalacijo za vgradnjo pristajalnih smuči. Pilatus PC-6 P ilatus PC-6 turboporter je letalo, ki je zaradi svoje okretnosti, hitrosti dviganja in spuščanja ter možnosti uporabe kratke vzletne steze zelo uporabno. Njegova krila so namreč velika, saj njihov razpon meri 15,87 metra, površina pa 30,12 m 2 . Možnost zaviranja s propelerjem mu omogoča pristanek na kratki stezi. Veliki kolesi na pristajalnem podvozju in zadnje repno kolo mu zagotavljajo pristanke na neurejenih travnatih površinah ter vzlete na njih. Leta 2012 so ga prvič uporabili pri gašenju požarov, saj ima možnost namestitve 800-litrskega rezervoarja za vodo. Slovenska vojska ima eno izmed letal PC-6 z oznako 02 opremljeno z inštalacijo za vgradnjo pristajalnih smuči. To pomeni, da lahko to letalo uporablja tudi takrat, ko so letališča zasnežena, pristaja pa lahko še na zasneženih travnatih površinah. Na letalo se namestijo smuči, ki v dolžino merijo 36 SV približno dva in pol metra, v širino dober nameščene, se pilot med letom odloči, ali bo meter, ena smučka pa ima 60 kilogramov. pristal s spuščenimi smučmi. »Že iz zraka vidiš, ali je teren očiščen, potem pa se odZimske operacije s smučmi ločiš. Tudi če je čisto malo snega, lahko pri»V zimskem obdobju lahko glede na to, kje staneš s smučmi. Dovolj je že, da je na travi bo letalo pristajalo, nanj namestimo smuči, slana. Največja višina snega je lahko pribliza nameščanje pa moramo poskrbeti vsaj žno 60 centimetrov, tako da vedno, preden trije letalski tehniki,« pove Miha Ribič in gremo pristajat na tovrstne površine, prej fidoda, da nameščanje traja od pet do šest ur. zično preverimo, kakšno je letališče. To velja »Najprej na letalu zamenjamo glavna prista- takrat, ko ni vojne. Če je vojna ali je nujno, jalna kolesa, torej tako imenovane low pres- da letalo poleti tja, tega ne moremo narediti, sure tyres, ki jih večinoma uporabljamo in temveč gremo in se odločimo v zraku,« doda so namenjena za pristajanje na vseh površi- Blaž Pavlin. nah, s tako imenovanimi standard tyres, ki Pri zimskih operacijah je v letalu vedno so manjša in namenjena za pristajanje na tr- tudi tehnik letalec, saj na določenih kradnih površinah. Nato namestimo glavne ozi- jih lahko letalo obrnejo le tako, da ga priroma sprednje smučke, jih povežemo s hidra- vežejo na opornico, pred tem v tla zabijejo vličnim sistemom in preizkusimo njihovo klin, za katerega privežejo vrv, in ga obrnedelovanje, torej spuščanje in dvigovanje. Sle- jo za 180 stopinj z močjo motorja. »Da letadijo še namestitev zadnje smučke in manjše lo lahko tako obrnemo, je pomembno prednastavitve višinskega krmila.« Ko so smučke vsem v hribih, kjer je prostor za vzletanje in pristajanje majhen,« pove Pavlin. Pri letenju z nameščenimi smučmi morajo spoštovati tudi hitrost leta, ki je največ 120 vozlov, spuščanje ali dviganje smuči pa ne sme biti pri hitrosti več kot 80 vozlov. »Razlika je tudi pri pristajanju, saj pri tem ne uporabljaš zavor, temveč zaviraš s propelerjem. Vsekakor je letalo zelo uporabno in pojavljajo se zamisli za večjo uporabo med vajami enot, saj ima tudi možnost za odmet tovora,« je povedal Pavlin. Usposabljanje za zimske operacije je namenjeno predvsem manevriranju na zemlji. »Ko sem šel pred leti prvič letet z inštruktorjem iz Švice, sem pristajal na zavore. Smeh inštruktorja je bil glasen,« se zasmeji Pavlin in pove, da ko pristajajo na asfaltnih površinah, ne smejo pozabiti na smuči. »Nič ne bi bilo narobe, bi se pa pošteno iskrilo,« se spet zasmeji in nas odpelje nazaj na letališče Brnik, kjer smo se poslovili s stiskom rok. SV 37 NAPISALI STE Pravna ureditev zaposlovanja v javnem sektorju in posebnosti Zaposlitev je danes, ko se na vseh področjih življenja in dela dogajajo nenehne in hitre spremembe ter se vsesplošna svetovna kriza pojavlja na vseh področjih človekovega delovanja, še posebno aktualna tema. Tako v zasebnem kot javnem sektorju je prostih delovnih mest vedno manj, če pa se pojavi kakšno, se nanj prijavi veliko ljudi. Zaposlitev v javnem sektorju je že od nekdaj sinonim za varnost oziroma stabilnost zaposlitve, vendar je treba hkrati poudariti, da je sistem zaposlovanja v javnem sektorju strogo formaliziran, še posebno v določbah glede izvedbe javnega natečaja, s katero se poskuša zagotoviti čim večja objektivnost izbire. Besedilo: Marina Maršič Fotografija: Bruno Toič D elovnopravni položaj javnih uslužbencev urejata Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pri čemer je ZJU poseben predpis, ki ureja pravni položaj javnih uslužbencev, zato je z vidika uporabe primarnega značaja. ZDR-1 je splošni predpis, ki se v večjem ali manjšem obsegu uporablja za vse kategorije zaposlenih oseb, za javne uslužbence pa se uporablja zgolj subsidiarno (Vodovnik in Tičar, 2014, str. 45). ZJU opredeli javnega uslužbenca kot posameznika, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju in hkrati loči delovna mesta na uradniška in strokovno-tehnična, kar se kaže tako v postopku zaposlovanja kot pri sklenitvi delovnega razmerja. Delovna mesta, na katerih se v organih opravljajo javne naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali varstvom javnega interesa, in delovna mesta vodij finančne, računovodske, kadrovske ter pravne službe, službe za informatiko, glavne pisarne, službe za stike z javnostmi ter delovna mesta, na katerih se opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela, ki so bistvenega pomena za opravljanje nalog organa, so uradniška delovna mesta. Delovna mesta, na katerih javni uslužbenci opravljajo spremljajoča dela, so strokovno-tehnična delovna mesta. Gre za dela na področju kadrovskega in materialno-finančnega poslovanja, tehnična ter druga podobna dela. Poseben način pravnega urejanja položaja javnih uslužbencev je predvsem pri zaposlovanju, pri katerem predpisi podrobneje določajo pravne temelje za uvedbo postopka zaposlovanja in je zaposlovanje strogo vezano na upoštevanje pravnih temeljev, ki določajo, kako in koga lahko pristojni organ izbere. Za zaposlitev uradnikov tako velja načelo javnega natečaja (27. člen ZJU) ob upoštevanju ustavnega določila (122. člen Ustave RS), ki določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča le na podlagi javnega natečaja, razen v primerih, ki 38 SV jih določa zakon. Obveznost javnega natečaja velja za osebe, ki bodo prvič v delovnem razmerju v javnem sektorju, poleg tega pa tudi za že zaposlene javne uslužbence, ki niso imenovani v uradniški naziv ali imajo nižji naziv od zahtevanega. Kandidati se skladno z načelom enakopravne dostopnosti obravnavajo enakopravno, bistveno merilo izbora pa je boljša strokovna usposobljenost. ZJU podrobneje določa postopek pred novo zaposlitvijo, torej da predstojnik prej, preden sprejme odločitev o novi zaposlitvi, oceni, ali je mogoče prosto delovno mesto zasesti s premestitvijo javnega uslužbenca iz istega organa. Če to ni mogoče, se lahko delovno mesto zasede s premestitvijo javnega uslužbenca iz drugega organa, zato se v ta namen izvede interni natečaj, ki vključi tudi druge državne organe in uprave lokalnih skupnosti. Če se na prosto delovno mesto ne uspe premestiti javnega uslužbenca iz istega oziroma drugega organa, se lahko začne postopek za novo zaposlitev z objavo javnega natečaja. Vsaka nova zaposlitev mora biti opredeljena v kadrovskem načrtu. ZJU v ta namen predvidi tudi posamezne instrumente glede objave javnega natečaja, določa minimalno vsebino objave javnega natečaja, opredeli postopek izvedbe izbirnega postopka za izbiro ustreznega kandidata za zasedbo delovnega mesta in zaključek izbirnega postopka ter predvidi pravna sredstva za obravnavanje pritožbe neizbranega kandidata. Za najvišje vodstvene položaje v državni upravi, in sicer za položaje generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov UE, ZJU vzpostavlja poseben sistem, pri katerem ima zelo pomembno vlogo uradniški svet. Ta skrbi za izbiro uradnikov na položajih z določanjem standardov strokovne usposobljenosti, meril za izbiro in metod preverjanja. Za posamezne postopke javnih natečajev imenuje posebne natečajne komisije. Poleg splošnih pogojev, ki sicer veljajo za uradniška delovna mesta, se določijo še funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov ter druga specialna znanja. Uradniki vstopijo v delovno razmerje v javnem sektorju s pogodbo o zaposlitvi, ki je pogodba delovnega prava, s katero delavec in delodajalec skleneta delovno razmerje v pisni obliki. S slednjo delavec pridobi pravno varstvo, kot ga določajo državni predpisi, kolektivne pogodbe, splošni akti delodajalca in ratificirane mednarodne pogodbe. Uradniki opravljajo javne naloge v nazivu ali na položaju, na katerega so imenovani z odločbo, delovno razmerje pa sklenejo s podpisom pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki je določeno v sistemizaciji. Uradnik pridobi naziv z imenovanjem, po opravljeni izbiri uradnika na javnem natečaju ali na podlagi napredovanja v višji naziv. Uradnik se v naziv imenuje z odločbo, v kateri se mu določita naziv in datum pridobitve slednjega. Po opravljeni izbiri na javnem natečaju se uradnika imenuje v najnižji naziv, v katerem se opravlja delo na uradniškem delovnem mestu, za katero bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Javni uslužbenci lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma v nekaterih primerih za določen čas. Zakon predvideva tudi sankcije ob nezakonito sklenjeni pogodbi o zaposlitvi oziroma primere razveljavitve ter prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Postopek za novo zaposlitev na strokovno-tehničnem delovnem mestu poteka po predpisih, ki urejajo delovna razmerja in kolektivno pogodbo, pri čemer ima za sklenitev delovnega razmerja na strokovno-tehničnem delovnem mestu delodajalec ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do svobodne odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje razpisne pogoje, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi (24. člen ZDR-1). Pri sistemu zaposlovanja oziroma sklenitvi delovnega razmerja je treba še poudariti, da ta ni enako urejen za celoten javni sektor, saj se za določene profile javnih uslužbencev vzporedno uporabljajo še področni predpisi (v šolstvu, policiji, vojski in drugod, saj se na primer za Ministrstvo za obrambo uporabljata Zakon o obrambi in Zakon o službi v Slovenski vojski), ki vprašanja glede zaposlovanja ter določanja pravic in dolžnosti v nekaterih segmentih urejajo nekoliko drugače kot ZJU. Različne zakonske ureditve iz omenjenih predpisov so v določilih glede postopka zaposlovanja oziroma objave prostega delovnega mesta, izpolnjevanja zahtevanih pogojev za zapolnitev delovnih mest, sklepanja in prenehanja pogodb o zaposlitvi, na primer možnost zaposlitve na posameznih področjih brez obveznosti objave javnega razpisa, bolj zahtevni in specifični pogoji, posebna varnostna preverjanja, preverjanje fizičnih in psihičnih sposobnosti, sklepanje pogodb za določen čas, omejitev DR glede na starost, sklepanje DR za naloge v tujini, na misijah, beneficirana delovna doba, napredovanja, vezana na čine in ne na izpolnjene pogoje iz ZJU, in tako naprej. Tako sta pri objavi za prosto strokovno-tehnično delovno mesto potrebni objava v sredstvih javnega obveščanja in objava v uradnih prostorih Zavoda RS za zaposlovanje, za zaposlitev na uradniškem delovnem mestu pa veljajo pravila javnega natečaja, torej objava na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za upravo, v Uradnem listu RS idr. Javni uslužbenec, ki je na strokovno-tehničnem delovnem mestu, ne more kandidirati na interni razpis, temveč le na javni razpis, kar pomeni, da premestitev znotraj organa ali med organi slednjega brez izbire na javnem razpisu ni mogoča. Uradnika je mogoče premestiti tudi na strokovno-tehnično delovno mesto, vendar le z njegovim soglasjem, za čas premestitve pa mu naziv miruje. Zakon o obrambi v 89. členu dopušča možnost sklenitve delovnega razmerja brez predhodne javne objave za delovna mesta uradnikov oziroma strokovnotehničnih delavcev, ki opravljajo operativna dela civilne obrambe, upravnih zvez, informatike in telekomunikacij, kriptozaščite in protielektronske zaščite, tehnične zaščite, vojaške, razvojne, obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge, poveljnikov vojaških teritorialnih poveljstev in njihovih namestnikov, poveljnikov bataljonov in drugih, njim enakih ali višjih položajev, vojaških oseb, ki opravljajo operativne dolžnosti v vojski, ter inšpektorjev na obrambnem področju, ki morajo izpolnjevati pogoje, določene s splošnimi predpisi, in posebne pogoje, določene z zakonom. Literatura in viri: 1. Vodovnik, Z., Tičar, L. (2014). Pravni položaj javnih uslužbencev in monizem delovnih razmerij. Ljubljana: Fakulteta za upravo. 2. Uredba o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih (2006). Ur. list RS, št. 139/06 in 104/10. 3. Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (2008). Ur. list RS, št. 98/08, 16/09 in 19/10. 4. Ustava Republike Slovenije (Ustava RS) (1991). Ur. list RS, št. 33l/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13. 5. Zakon o obrambi (ZObr) (1994). Ur. list RS, št. 82/92, 44/97, 87/97, 47/02 (67/02 ‒ popr.), 40/04 in 103/04 ‒ UPB1. 6. Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) (2002). Ur. list RS, št. 56/02, 110/02, 02/04, 23/05 ‒ UNB1, 62/05, 75/05, 113/05, 32/06 ‒ UPB3, 65/08 in 40/12. 7. Zakon o službi v Slovenski vojski (ZoSV) (2007). Ur. list RS, št. 68/07. 8. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1(2013). Ur. list RS, št. 21/13 in 78/13 ‒ popr. SV 39 N ajprej naj navedemo nekaj razlogov, ki so nas spodbudili k poenotenju evidenc. Na Ministrstvu za obrambo so se v preteklosti oblikovale skupine, ki so imele glede nepremičnin različne zahteve, in sicer finančne, vojaške, vzdrževalne, telekomunikacijske ter podobne. Vsaka skupina je zbirala posebne podatke za določen namen, navadno v Excelovih preglednicah. Zaradi ločenega zbiranja podatkov so se v določenih delih ti ponavljali in prekrivali. Poleg tega so se v naravi določena zemljišča sčasoma odtujila, kupila so se nova, parcele so se razdruževale oziroma parcelirale ali združevale, objekti so se odprodali, denacionalizirali, odtujili ali celo porušili. To je zaradi nepravočasnega posodabljanja posameznih Kot nadaljevanje članka Spletna orodja GIS za prihodnost avtorja Marijana evidenc prispevalo k vedno bolj neenotnim Slaka iz prejšnje številke revije SV bomo opisali praktično uporabo najnovej- evidencam v posameznih skupinah. ših orodij GIS v aplikaciji ENEP in nekaj drugih pristopov k poenotenju evidenc Leta 2012 smo ugotavljali, da je stanje na ponepremičnin v interesu MO. dročju prostorskih podatkov, ki jih imamo na Ministrstvu za obrambo, nezadovoljivo, Besedilo: Jana Skušek in Mateja Oblak Perdan ker: Uporaba orodij GIS za preglednejše gospodarjenje z nepremičninami Zamisel je tehnično taka: • je iskanje skupnih parametrov po različnih službah, v katerih se evidence vodijo, zelo zamudno in so možne napake; • je neučinkovito pri pripravi poročil, ki združujejo podatke različnih skupin; • je oblikovanje strategij upravljanja prostora ter gospodarjenja z nepremičninami prepočasno. Zato smo se odločili povezati vse delne evidence med seboj in jih narediti dostopne skozi enotno vstopno točko. Po analizi stanja je tako 8. novembra 2012 minister za obrambo podpisal sklep o ustanovitvi delovne skupine za integracijo baz prostorskih podatkov na MO. Cilj delovne naloge je bil, da podatkovne baze prostorskih podatkov (BPP) poenotimo, kar pomeni fizično lociranje BPP na strežnike, ki so dosegljivi vsem uporabnikom, ter identifikacijo in vnos povezovalnih atributov posameznih zbirk podatkov. Sledila je priprava izvedbenega načrta, v katerem smo opredelili tudi terminski načrt z načrtom kadrovanja. Izvedbeni načrt je skladno z omenjenim sklepom 4. decembra 2012 podpisal generalni direktor Direktorata za logistiko. Cilj delovne naloge, in sicer dosegljivost BPP vsem uporabnikom, ki jih za svoje delo potrebujejo, in na podlagi analize poslovnih procesov vzpostavljeni vsi povezovalni atributi, ki bodo v prihodnje omogočali vpogled in povezavo BPP skozi enotno vstopno točko, je bil dosežen konec leta 2013. Za formalno nadaljevanje dela je 6. novembra 2014 minister za obrambo podpisal sklep o ustanovitvi delovne skupine za preoblikovanje centralne baze prostorskih podatkov MO, ki bo zagotavljala oblikovanje strategij upravljanja prostora in gospodarjenja z nepremičninami. Cilji delovne naloge so preoblikovati centralno bazo prostorskih podatkov MO, vzpostaviti enotno vstopno točko do prostorskih podatkov v interesu MO s poudarkom na zagotovitvi aplikativnega dostopa iz enotne vstopne točke do posameznih zbirk, zagotoviti možnosti urejanja dostopnih zbirk podatkov, oblikovati določene avtomatske tipske izpise iz dostopnih zbirk podatkov ter povezati atribute na grafiko in nasprotno. Skladno s sklepom je 31. marca 2015 generalni direktor Direktorata za logistiko podpisal izvedbeni načrt, v katerem smo opredelili tudi terminski načrt z načrtom kadrovanja. V več fazah smo nato dopolnjevali vsebino in oblikovali enotno vstopno točko. Za delo smo uporabili tehnologijo APEX in bazo ORACLE. Kjer smo mogli, smo uporabili klice WEB ali smo povezali sisteme prek povezav DB. Večino dela smo opravili sami, v nekaterih primerih pa smo sodelovali s podjetjem Commland. Da bi uporabnikom omogočili boljšo orientacijo v prostoru, smo se s pomočjo klica WEB servisov povezali s sistemi GIS, kar uporabniku omogoča preprost preskok z opisnih podatkov na sliko lokacije oziroma območja in nasprotno. Shematska slika postopka je bila prikazana že v prejšnji številki revije SV, spodnja slika pa kaže uporabniški pogled. Preprosto in hitro lahko pogledamo, kje točno je naša nepremičnina na karti Slovenije, ne da bi morali za to vstati izza mize. Tako z enim korakom dobimo tudi presek posameznih območij in umeščenost v prostor. Do iste slike pridemo iz vseh prikazov oziroma oken evidence, ki se nanašajo na ta del prostora. Teoretično je objekt lahko del telekomunikacijske infrastrukture, v uporabi MO, del obrambnega območja določene rabe, posebej varovan in podobno. Del informacij lahko preberemo že s slike, če vključimo ustrezne sloje. Hkrati lahko s pomočjo identifikatorja v evidenci poiščemo podrobnejše podatke o nepremičnini, na primer evidenčni karton nepremičnine, fotografije, podrobnejše podatke o napravah na objektu, podatke, ki jih vodi GURS, trenutno stanje nepremičnine glede obnove, adaptacije (EMO) in knjigovodsko vrednost (MFERAC), prikažemo pa lahko tudi dokumente, ki se nanašajo na nepremičnino in so v IRDG. Pri tem lahko vsak vidi to, kar mu je dovoljeno, vsi dostopi do podatkov pa se zapisujejo. Na poti k … V aplikaciji bo mogoče spremljati postopke prodaje, oddaje, najema in nakupa, kar bo olajšalo pripravo strategij in omogočilo hiter odgovor na vse pogostejša novinarska vprašanja. Lahko bomo tudi spremljali podatke o cenitvah in jih primerjali s knjigovodsko vrednostjo. Predvidoma bomo vodili tudi evidenco zaščite območij s podatki o vrsti zaščite in evidenco posegov vzdrževanja s pomočjo sistema TOPOBASE. Tako bo na posameznem objektu vedno vidno, če je na njem potreben poseg. Orodja GIS nam bodo omogočala, da bomo hkrati videli sloj, na katerem obstajajo vojaški interesi, in nam tako pomagala pri odločanju o gospodarjenju. 40 SV SV 41 z orkestrom Opisni podatki za hipotetični primer Bogata koncertna dejavnost enega izmed obeh slovenskih profesionalnih pihalnih orkestrov, Orkestra Slovenske vojske, je bila tokrat 1. aprila v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani kronana tako z gostom španskim dirigentom kot izborom njegove, torej španske oziroma pirenejske, glasbe za koncertno zasedbo velikega pihalnega orkestra. Delom Špancev Navarra (rojenem 1981), Quinta Serneja (1971) in Fayosa Jordána (1980) je bilo dodano še koncertantno delo popularnega Avstrijca, tudi dobro znanega gosta naših pihalnih glasbenih odrov in diskografije F. Cibulke (1946). To je bil pravi španski izbor za naš polno zasedeni orkester, za razpoložene umetnike, ki v zasedbi pihal, trobil, tolkal in še česa drugega opravljajo več kot le poklicno delo. Še posebno ritmično izpostavljena dela so pomenila pravi (barvni) kolorit in tako še eno poživilo za naš koncertni oder. Mogoče jim je pri tem nagajala le več kot očitno premočna akustika velike dvorane Slovenske filharmonije, ki ji navedeni protagonisti navkljub izjemni volji in mnogim priložnostim žal niso mogli ugoditi. Kar je preveč, je res preveč. V vsej tej posebej izpostavljeni odličnosti smo spoznavali dobro uigrane orkestrske skupine ter številne solistke in soliste. Malokdaj slišimo na naših koncertnih odrih tako radoživo odigrano glasbo, ki pa bi ji po svojih fakturah lahko marsikaj tudi očitali v njihovih kompozicijskih pogledih. Ob dejstvu, da se z glasbo Pirenejskega polotoka ne srečamo velikokrat in da je tudi v teh delih slišati marsikatere odseve sodobne nizozemske kompozicijske in dirigentske šole (Jan Cober idr.), so bile vsebina in oblika ter vse navedene izvedbe povsem v duhu enovitega slogovnega pristopa. Kaj takega je marsikdaj težko doseči, kaj šele slišati na marsikaterem bolj popularnem in po številu tudi na mnogo večjem simfoničnem koncertu. Orkester SV, ki je bil ustanovljen leta 1996, je največji tokratni dosežek naredil že s tem, da je vestno sledil gostujočemu dirigentu J. R. Pascualu Vilaplani. Filmsko in simfonično obarvana Uvertura Downey (2009) predstavlja latinskoameriško fuzijo, saj je nastala pod prsti Španca v ZDA. Kot je koncert poudarjeno odprla ritmična sekcija Orkestra SV, se je ta trend še nadaljeval z vmesno cezuro 3-stavčnega Koncerta za kvartet saksofonov (2012) F. Cibulke s solisti, odličnim in mednarodno sestavljenim Kvartetom saksofonov SONUS, in sicer Mojco Pecman s sopranskim saksofonom, Markom Džombo z altovskim saksofonom, Franzem Kienzlom s tenorskim saksofonom in Antonom Prettlerjem z baritonskim saksofonom. Nastal je na pobudo mag. Ota Vrhovnika in njegove asistentke Barbare Strak Hanisch na Univerzi za glasbo na Dunaju. Kvartet je dobil omenjeno priložnost za zmago na mednarodnem tekmovanju in festivalu Svirel leta 2013. Odlične dispozicije solistične četverice so imele nemalo priložnosti v omenjeni skladbi in več kot podporo v Orkestru SV ter njihovem tokratnem gostujočem dirigentu. Gre za odlične posamične, solistične vloge kakor tudi za izjemen komornoglasbeni pristop. Izzven tega koncerta je minil v Rapsodiji Hernandiana (2010) Quinta Serneja in Plemenskih elementih (2012) Joseja Miguela Fayosa Jor- Grafični podatki za hipotetični primer Sledilo bo nadaljevanje v smislu povezovanja drugih baz prostorskih podatkov, kot so: • evidenca civilnih nastanitvenih zmogljivosti in storitev za potrebe načrtovanja podpore države gostiteljice, • evidenca nepremičnin v upravljanju URSZR, • evidenca stanovanj v upravljanju MO, ki je že vzpostavljena in deluje samostojno. 42 SV Sistem bo dvosmerno povezan z dokumentnim sistemom IRDG, saj prostor oziroma njegove enote opredeljujejo dokumenti. Ko bo sistem zaživel v celoti, bo operativna razpoložljivost sistema 99-odstotna na letni ravni z intenzivnostjo uporabe 24 ur na dan. Dosežena bosta možnost učinkovitega in uspešnega vsakodnevnega hkratnega dostopa do podatkovnih virov ter pregledovanje z različnih zornih kotov za kvalificirane uporabnike. Orkester SV s španskim dirigentom in glasbo Pirenejskega polotoka Ponovno je gostoval španski dirigent José Rafael Pascual Vilaplana z Orkestrom Slovenske vojske in solistom mednarodnim Kvartetom saksofonov SONUS. Izzvenela je glasba sodobnih španskih skladateljev Ó. Navarra, Q. Serneja in J. M. Fayosa Jordána ter Avstrijca F. Cibulke. Orkester SV je sam briljiral kljub odličnemu dirigentu in solistom. Besedilo: dr. Franc Križnar Fotografija: Maša Bertok Duh dána. Prva v vsem koloritu tako izkoriščenem, kot zna biti le za zasedbo godbe na pihala, predstavlja poklon španskemu pesniku Miguelu Hernándezu (1910‒1942) in je nastala ob pesnikovi 100. obletnici rojstva. Druga je pravi izbor elementov, ki jih nakaže že njen naslov: uporaba mnogih priročnih glasbil tolkalc in s tem povezanih (zvočnih) učinkov, kot da smo bili na enem izmed koncertov odmevnih specializiranih festivalov za sodobno glasbo v Darmstadtu, Donaueschingenu, Zagrebu ali drugje in ne v Ljubljani. Polno zasedena dvorana je dala vedeti, da sta stroka in množica znali nagraditi omenjeni nastop, saj je bil ta tako po profesionalni kot ljubiteljski ravni zanimiv enim in drugim. Izvajalci so to vzeli tako zares, da so po zadnji odigrani skladbi dodali še tehten in vseh izvajalcev ter njihovih dosedanjih dosežkov vreden bis: Rafael Mullor Grau, Danza Colorista. Lahko bi rekli, kakor se je ta koncert začel, se je po napetem loku tudi končal. Tako bo omogočeno strateško upravljanje prostora, s čimer bomo prispevali k učinkovitejšemu gospodarjenju z nepremičnim fondom na MO in tudi k izboru objektov, v katerih bi z vlaganji v energetsko učinkovitost znižali tekoče stroške obratovanja. SV 43 ŠPORT V VOJSKI Zaposlitev pod oblaki in na smučeh »Ali iščeš Mateja Bečana?« me vpraša padalec, ki se je ravno pripravljal na trening. V istem hipu še doda: »Poglej, tam za vogalom trenira.« Matej je namreč v nekoliko oblačnem vremenu na posebni napravi že od zgodnjega jutra treniral skok na točko. »Letala še ni, vendar bo kmalu pristalo, tako da bomo začeli trening,« mi pojasni mladi Tržičan. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič Svetovni prvak v paraskiju Med zlaganjem padala in pregledom opreme je osredotočen le na to. »Padalo mora biti dobro zloženo, da pozneje ni težav pri odpiranju,« še doda in pogleda v nebo, kjer je kmalu priletelo olivno zeleno vojaško letalo, v katerega sva se vkrcala. Med panoramsko vožnjo nad Lescami opazujem Mateja med pripravo na skok. Vse poteka ustaljeno, na višini približno 1000 metrov pa se odprejo vrata. Matej se prime in sunkovito skoči iz letala. Nekaj trenutkov pozneje ga že vidim precej nižje, padalo ima odprto, njegov cilj pa je rumena pika na blazini, ki si jo je postavil na športnem letališču v Lescah. Med našim pristankom letala že zlaga padalo in se pripravlja na naslednji let. Časa ni veliko, veter je ugoden, letalo bo kmalu spet poletelo in v nebo spustilo svetovnega prvaka v paraskiju, ki je svojo lovoriko dosegel letos v nemškem Unterammergau in svetovni javnosti pokazal, kakšen je. Skromni mladenič bo letos dopolnil petintrideset let in že od šestega leta se ukvarja s športom. Najprej je vijugal po snežnih strminah, ko pa je dopolnil sedemnajst let, je smučem dodal skoke s padalom in se tako zapisal paraskiju. Tudi v službi domovine je že bil zaposlen od leta 2005 do 2009. Potem je šport zamenjal za mizarsko delavnico, v kateri je pod njegovimi spretnimi rokami nastajalo pohištvo. Želja po treningu je v mladeniču ponovno rasla in tako je lani avgusta ponovno stopil na profesionalno športno pot ter se spet zaposlil v Slovenski vojski, kar je tudi zelo kmalu upravičil. »Zaposlitev v službi domovine mi pomeni, da lahko nemoteno treniram in se povsem posvečam smučem ter padalu. Brez Slovenske vojske ne bi mogel tekmovati in vsak dan trenirati,« še doda. »Matej, spet greš gor,« se zasliši glas iz skupine padalcev. Propeler letala se zavrti, na poti proti letalu pa je čutiti upor vetra, ki se opazi tudi na nizkih travnih bilkah ob letalski stezi. Matej se ponovno vkrca, vrata se zaprejo, letalo v nekaj zavojih zaokroži svet pod Stolom, obdan z drugimi vrhovi, iz jeklenega ptiča pa ponovno skoči svetovni prvak. Najprej majhna pika postaja vedno večja. Tresk in peta stopala se je dotaknila rumene pike, zato se je na zaslonu prikazala ničla, kar pomeni dober pristanek padalca. Oči se mu zasvetijo, toda Matej ne počiva. Hitro se odpravi na kraj, na katerem padalci pospravljajo padala. »Danes bom skočil osemkrat,« pove in si odpne usnjeno kapo. Med pospravljanjem višinomera se obrne k oblakom in doda, da na trening vpliva tudi vreme. Na videz izrazito podobo individualista prizna tudi sam, vendar poudari, da je zelo pomembna ekipa, s katero trenira. Prav tako ponosno pove, da je pod njegovimi treningi podpisan Drago Bunčič, ki s koristnimi napotki mladim padalcem pomaga pri osvajanju pokalov in priznanj v športu, ki zahteva disciplinirano in trdno osebnost. Med pospravljanjem padala ima Matej nekaj trenutkov za počitek, ki pa ne traja dolgo. Čaka ga namreč še šest skokov in popoldanski trening. Kljub kombinaciji padalstva in smučanja slednjega danes ne bo mogel trenirati. »Vreme se je poslabšalo in tudi svetloba ni več prava,« doda Matej. Iz zraka na smuči Po nekaj dneh treningov s padalom pride na vrsto še smučanje. »Treniral bom na Krvavcu,« mi po telefonu sporoči Matej. S kabinsko žičnico se odpraviva proti vrhu, ki se ponosno ozira na Kranj in Ljubljansko kotlino. »Tekmovanja potekajo tako, da sedemkrat skočimo na cilj in odvozimo dva teka veleslaloma, vse pa je odvisno od vremenske napovedi. To lahko traja več dni, vendar ponuja tudi užitek, saj je vsak skok nekaj posebnega. Med nebom in zemljo občutim svobodo, adrenalina pa že dolgo ne več. Vse postaja rutina, svet visoko nad tlemi pa občutim skoraj tako, kot da bi stal na trdnih tleh.« Med zapenjanjem smuči se sončni žarki za nekaj trenutkov skrijejo in ponovno zasijejo skozi kopaste oblake. Mateja vidim le še v hrbet, saj že sedi na žičnici, ki vodi do vrha enega izmed smučišč na Krvavcu. Tudi sam se povzpnem po strmem bregu proti vrhu smučišča. Mimo mene kot blisk hitro švigne svetlo rumena 44 SV silhueta z napisom Slovenian Armed Forces. Na koncu se izpod čelade pokaže mladenič, ki sem ga pred nekaj dnevi videl visoko v zraku. Danes ponosno vijuga med vratci smučišča in reže strmine snežnega Krvavca. Matej poleg paraskija v prostem času družbo pticam v zraku dela tudi z zmajem, rad strelja z lokom, prosto pleza, teče, grize kolena na bregovih gorenjskih gora, igra tenis in še bi se našel kakšen šport, s katerim zapriseženi Gorenjec krepi srčno mišico in pridobiva kondicijo, brez katere ne gre. Po nekaj vožnjah se Matej ustavi v brunarici, naroči čaj, poje energijsko ploščico in se razgovori. »Rad imam svoj šport, čeprav včasih zahteva veliko napora. Najprej skačemo v Lescah, potem pa se moramo peljati še kilometre daleč, da lahko smučamo. To je del našega kruha in vsakdana,« pove skromni Matej. Med pogovorom doda, da je bil že leta 2003 mladinski svetovni prvak in je od takrat vsako leto dosegel kolajno. Posebno je bilo leto 2005, ko je zmagal v članski kategoriji in že takrat prvič postal svetovni prvak. Na vprašanje, kako je bilo letos osvojiti mesto svetovnega prvaka, se nasmehne in pove, da si bo letošnji februar še posebno zapomnil, saj je bila vsa tekma zelo izenačena in tudi proga za veleslalom je bila zelo ledena. »Kaj naj rečem? Napetost je bilo čutiti do konca.« Med pitjem vročega čaja in pogledovanjem na strmine skozi leseno okno pove, da še ni bil poškodovan, na kar je zelo ponosen, vendar trkanje po lesu pri tem ni nikdar odveč. »Rezervo sem pri padalu odpiral že štirikrat. Občutek takrat res ni bil prijeten, toda na koncu se je vse dobro končalo. Tudi na železniških tirih sem že pristal, vendar je bilo vse v redu. Moje delo ni vsakdanje, ga pa z veseljem opravljam,« na koncu doda Matej. Paraski je kombinacija padalstva in smučanja. Pravila so stroga in v skokih na cilj zahtevajo točko pristanka na pobočju z naklonom, ki ne sme biti manjši od 12 odstotkov. Pri skokih na cilj se na tekmovanjih uporabljajo kazenske točke, ki se izpišejo na elektronskem zaslonu poleg pristajalne blazine. »Nimam več veliko časa, zato grem še malo trenirat, pozneje pa v kabino in dolino.« Med zapenjanjem smuči se Matej malo razgleda po okolici. »Zdaj imam spet sonce!« Paraski je šport, na katerega zelo vpliva vremenska napoved, saj se vse dogaja na prostem, pri čemer je treba poudariti, da tekmovalci v zelo slabem vremenu ne skačejo in takrat tudi zaradi megle ter drugih nevšečnosti težko smučajo. Dobrega tekmovalca v paraskiju to ne ustavi. Takrat je čas za tek in druge športe, ki izboljšajo vzdržljivost, brez katere tudi smučati in skakati ne moreš uspešno. Po nekaj spustih Matej odsmuča do zgornje postaje žičnice in sname čelado ter smuči. Med vožnjo proti dolini že načrtuje za popoldne in prihodnje dni. »Zaradi kombinacije dveh tako različnih športov sta nujna sprotno usklajevanje terminov in nenehna komunikacija med športniki in trenerjem. Tudi letalo ne poleti vsak dan, zato v takih primerih delamo kaj drugega.« Iz kabinske žičnice pogledam proti dolini, kjer se že vidi cesta, ki iz Cerkelj na Gorenjskem vodi do spodnje postaje žičnice. Zdaj se proti dolini ozre še Matej. »Ja, zdaj smo pa že skoraj na cilju,« doda. V množici smučarjev in rekreativcev, ki se poleg naju izkrcajo iz kabinske žičnice, je poleg mene svetovni prvak v športu, ki poleg vztrajnosti zahteva tehnično, kondicijsko in v vseh pogledih sposobnega športnika, toda Matej Bečan ostaja skromen v svojem športu, ki ga trenira med nebom in zemljo in mu poleg zaposlitve pomeni tudi način življenja. SV 45 PREŽIVETJE Pehar Tako so mu rekli na Dolenjskem, sem pa prepričan, da ima še veliko imen, kajti pred 40 ali 50 leti skoraj ni bilo slovenske domačije, na kateri jih ne bi imeli in uporabljali pri vsakodnevnih opravilih. Danes se zdi, kot da smo pozabili nanje in jih nadomestili s plastiko, keramiko ter steklom. Besedilo in ilustracije: Igor Fortuna Za tiste, ki jih ne poznate, naj povem, da so to posode, narejene iz suhe trave, ki se povezuje z lesenimi vitrami. Pozneje so naravne vitre zamenjali plastični trakovi, pridobljeni iz embalažnih trakov. Nisem še zasledil, da bi izbirali določeno travo, je pa to trava in ne slama. Vsaka trava, ki je suha in dolga, je uporabna, ponekod v tujini pa so pletli tudi z borovimi iglicami. Naberemo snop suhe trave in naredimo za mezinec debel snopič, ki ga začnemo povijati z vitrami, o katerih sem pisal nazadnje. Prvih pet centimetrov povijemo trdno in gosto, potem pa dobljeni snopič prepognemo, tako da sta konec in začetek skupaj, nadaljujemo pa po obodu. Zdaj potrebujemo orodje, in sicer nekakšno bodalo, ki ga lahko naredimo iz lesa z nožem. Nož je pretanek in preširok, da bi ga uporabljali v ta namen, poleg tega bi bilo nevarno. Naredimo si bodalo, ki spominja na nož. Dolgo naj bo pet centimetrov in široko do centimeter, po robovih priostreno, drugače pa debelo tri milimetre in s konico. Namen bodala je, da z njim naredite odprtino v svitek, tako da po tem, ko ga vzamete ven, vitro z lahkoto porinete skozi. Včasih so si pomagali z žlico, ki so jo odlomili, tako da jim je ostal le ročaj in so ga uporabili kot bodalo, poleg tega je uporaben tudi izvijač. Najbolj uporabno bodalo v ta namen sem naredil iz stare srnine kosti, ki je votla. Ko sem oblikoval bodalo, je nastal v prerezu v jezikovni in terminološki kotiček obliki črke u, kar je kanalček, skozi katerega z lahkoto porinete vitro, še preden ga izvlečete. Ko začnete delati drugi krog, bodalo zapičite v prejšnji krog, vendar ne v sredino, temveč bolj na zunanji rob. Ko ga izvlečete, ostane reža, v katero porinete vitro, potem pa zategnite. Tovrstno šivanje mora biti precej na trdo, tako da bo končni izdelek bolj trden. Gremo malo naprej, naredimo naslednjo luknjo in ponovimo postopek. Nekateri so izdelovali peharje tako, da se trave sploh ni videlo. Eni so vsak gib šivali, drugi le enkrat ali večkrat povili snopič in ga vsak drugi ali tretji krog prišili. Najbolj pogosto so ga le šivali na vsak centimeter ali centimeter in pol, tako da so naslednji krog zabadali bodalo v snopič med vitrami. Vmes vam bo zmanjkalo tudi trave. Snopič, ki ga šivate, naj bi bil čim bolj enakomerno debel. Nič ni narobe, če je kje debelejši ali tanjši, gre bolj za videz. V ta namen so imeli včasih nekakšen tulec, v katerega so zabadali nova stebla trave, tulec pa so pomikali naprej, tako da je bil snopič ves čas enako debel. Tega si lahko naredite iz koščka stare kosti, polžje hišice ali bakrene cevi. Na začetku bo verjetno nastajal nekakšen podstavek za vročo posodo, nato pa začnite šivati navzgor, lahko malo na stran ali navpično, kar je odvisno od tega, kakšno obliko želite. V Sloveniji le redko zasledimo še kakšno drugo obliko razen klasičnega peharja. Taka oblika je bolj primerna za domačo uporabo, v divjini pa bi bila uporabnejša bolj zaprta, ožja in višja oblika. Možnosti so neomejene. Ko osvojite veščino, lahko posodi naredite pokrov, ročke ali kaj drugega, kar vam bo olajšalo življenje v divjini. Verjetno se nekateri zdaj sprašujete, kaj ima to skupnega s preživetjem. Skoraj prepričan sem, da v prvih dneh, ko boste prisiljeni preživeti v divjini, ne boste izdelovali peharjev, sem pa tudi prepričan, da če ne prej, boste v nekaj dneh pomislili nanje, ko boste začeli nabirati hrano in druge stvari in bodo žepi premajhni. Te posode lahko v divjini zelo uspešno naredite brez pripomočkov civilizacije. Nekatera indijanska plemena so jih izdelovala tako dovršeno, da so držala vodo. Eni so barvali vitre in tako vpletli vzorce, drugi so pletli z vrvico ali traki lubja namesto z vitrami. Za začetek vam svetujem, da namesto viter uporabite embalažni trak, ki ga po dolgem natrgate na pet milimetrov široke trakove in si tako prihranite veliko časa. Ko boste osvojili veščino, pojdite korak naprej oziroma nazaj k naravi. Socialne in funkcijske zvrsti (1. del) Lažni prijatelji (False Friends), DRUGIČ Z družinskimi člani, prijatelji, poslovnimi partnerji, sodelavci ali neznanci se različno pogovarjamo. Tudi če jim pišemo, jim predavamo oziroma se drugače sporazumevamo z njimi, naša komunikacija poteka različno. Drugače pišejo in govorijo novinarji ter strokovnjaki v različnih vrstah člankov ali prispevkov za različno javnost. V tokratnem in naslednjem Jezikovnem kotičku bom predstavila socialne in funkcijske zvrsti, saj se glede na okoliščine oziroma položaj in namen odločamo za različne zvrsti pisnega in govorjenega sporazumevanja. V slovenskem jeziku so najpomembnejše: • socialne zvrsti: ‒ knjižni jezik (zborni in splošno- ali knjižnopogovorni), ‒ neknjižni jezik (prostorske in interesne govorice), • funkcijske zvrsti: praktičnosporazumevalni, strokovni, publicistični in umetnostni jezik. Poznamo tudi prenosniške (govorjeni in zapisani jezik, tipni prenosnik – braillova pisava), časovne (sodobni in pretekli jezik) in mernostne zvrsti (vezani in nevezani jezik). Socialne zvrsti Katero zvrst bomo izbrali, je odvisno od okoliščin oziroma položaja, in sicer od naslovnika našega sporočila, kraja in časa sporočanja ter tudi od tega, v kateri vlogi nastopamo. Knjižni jezik razumemo vsi Slovenci in ga uporabljamo po vsem slovenskem ozemlju, da se razumemo s Slovenci od povsod. Uporabljamo ga v medijih, ustanovah in vseh javnih ali uradnih besedilih, vendar ne vedno enako stroge različice, saj poznamo zborni in splošno- ali knjižnopogovorni jezik. Zborni jezik je normiran jezik in priučen v šoli. Pravila so določena in opisana v slovarju, pravopisu, slovnici, pravorečju ter stilistiki. Nosilec je jezikovno šolan človek, uporablja pa se predvsem v pisanih in govorjenih besedilih, ki so namenjena javnosti. Ta zvrst je večinoma v pisni obliki v strokovnih, uradovalnih in poslovnih besedilih ter leposlovju, kot ustna oblika pa kot branje, recitacije in deklamacije v medijih, gledališču ter tudi šolah. Splošno- ali knjižnopogovorni jezik je manj stroga različica, ki se navadno le govori, večinoma brez vnaprej pripravljenega besedila. Nosilci so nenarečno govoreči ljudje, značilen pa je položaj govorečega in poslušalca, ki svoji vlogi nenehno menjavata. Neknjižni jezik se deli na prostorske in interesne govorice. Prostorske govorice se delijo na pokrajinski pogovorni jezik, narečja in mestne govorice. Pokrajinski pogovorni jezik se govori na širšem območju kot narečje. V medsebojnih oziroma neuradnih pogovorih v ožjem krogu ali službi v mestnem okolju ga uporabljajo ljudje iz neke pokrajine oziroma večjega mestnega središča z okolico, tako da poznamo osrednjeslovenski, južnoštajerski, severnoštajerski, primorski, rovtarski in koroški pokrajinski pogovorni jezik. Za več kot 50 narečij v Sloveniji je značilno, da se govorijo na zemljepisno omejenem območju, združujejo pa se v sedem narečnih skupin, in sicer primorsko, gorenjsko, rovtarsko, dolenjsko, koroško, štajersko ter panonsko. Mestne govorice so nastale iz narečij v večjih mestih, posebnosti pa so predvsem v samosvojem besedju, skladnji in naglasu. Interesne govorice oblikujejo skupine s podobnimi interesi, najbolj znane pa so sleng, žargon in argo ali latovščina. Za sleng je značilno, da ga govorijo ljudje, ki so približno enako stari, posebno mladi. Uporablja se predvsem v neformalnih govorih in se hitro spreminja, veliko besed pa je povzeto iz tujih jezikov. Žargon govorijo ljudje iz iste stroke ali tisti, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo oziroma konjičkom. Značilne so prevzete besede oziroma popačenke, ki jih uporabljajo za lažje in hitrejše sporazumevanje. Argo ali latovščina je skrivni jezik različnih družbenih skupin, na primer organiziranih kriminalnih združb, uživalcev mamil ali subkultur, njihov namen je, da jih razume čim manj ljudi. Posebna skupina so vojaški in obveščevalski šifrirani jeziki. Tudi drugi del članka o lažnih prijateljih začenjamo z modro mislijo, tokrat nemškega pisatelja Friedricha Martina von Bodenstedta: »Pametno govoriti je pogosto težko, pametno molčati je še teže.« V tem prispevku ne želimo molčati, temveč bi radi pametno govorili, zato nadaljujmo s primeri, ki nam bodo to nalogo pomagali uresničiti. Prejšnji članek smo končali s temami (da vas spomnim, to so topics in ne themes), ki nam lahko povzročajo težave, ko jih skušamo prevesti. Še posebno moramo biti pozorni na »aktualne« teme, ki so lahko »eventualno« še bolj »problematične«. Kot smo že ugotovili, tema ni theme. Kaj je z besedama aktualen in eventualen? Kot si lahko mislite, tudi ti besedi ne moremo prevajati z actual ali eventual/eventually, saj imata v angleščini popolnoma drug pomen: actual pomeni dejanski/pravi in ne aktualen. Slednje bi morali prevesti kot current, za eventualno bi potrebovali angleško ustreznico possible in ne eventual oziroma eventually, ki pomenita končen oziroma navsezadnje. Tako bi dobili: »Current topics (aktualne teme) that are possibly even more problematic (ki so eventualno še bolj problematične).« Nadaljujmo z mislijo na čas, ko bomo v pokoju ali, kot radi rečemo, v penziji (ne pozabite – v angleščini retired). Na banki bomo imeli milijarde in bilijone (hm!) in prva stvar, na katero morate biti pozorni, je, da vas banka takrat ne opehari – slovenska milijarda je namreč angleški billion, slovenski bilijon pa angleški trillion. Če pride do pomote, se nikar ne trudite napisati reclamation, saj ta beseda v angleščini ne pomeni reklamacija – napisati boste morali complaint. Polni denarja si boste mogoče hoteli privoščiti svojo počitniško hišico ali, kakor ji radi rečemo, »vikendico« na morju. To ne bo weekend house, temveč holiday home ali cottage, odvisno od tega, kam jo boste postavili. Če bo bolj podobna baraki, je nikar ne prevajajte z barracks, saj imate verjetno vojašnic dovolj že v službi. Baraka bo le shack. Postojmo še malo pri vojaških izrazih. Na vajah ste velikokrat v nevarnosti, toda nevarnost ni vedno danger. Ko boste na primer slišali, da obstaja hazard, to ne bo igra za denar (hazardiranje), temveč tudi nevarnost. Ko bo zato nekdo zakričal: »Abort!«, nikar ne kričite: »Abortiraj!« Ne verjamem namreč, da vaš sogovornik govori o prekinitvi nosečnosti oziroma splavu. Zaklicati morate: »Prekini!« Previdnost ne bo odveč tudi pri sestavljankah, ki se začnejo s predpono anti. Velikokrat v slovenščini najdemo skoraj enake besede kot v angleščini: antibiotik = antibiotic ali antikorozijski = anti-corrosive. V večini primerov se anti prevaja s predpono proti: anti-tank = protitankovski, anti-aircraft = protiletalski, antitoxin = protistrup itn. Končajmo z oblačili. Vsi zelo radi nosimo kavbojke. Res, da jih ponekod še vedno nosijo tudi kavboji (cowboys), toda v angleški ustreznici ne zasledimo ne »krav/cows« in ne »fantov/boys«. Kavbojke so namreč jeans, material iz katerega so narejene, ki mu pravimo džins, pa je denim. Poleg kavbojk radi nosimo športne copate, ki jim v angleščini rečemo tudi trainers, vendar slednje nima nobene veze s trenerji ali trenirkami. Trener je namreč coach, trenirka pa sweatsuit ali tracksuit. Tako, spet smo razložili nekaj besed, ki nam bodo v pomoč, ko bomo želeli pametno govoriti. Zdaj se moramo naučiti le še pametno molčati. Do prihodnjič … Tanja Debevc, Šola za tuje jezike Funkcijske zvrsti bom predstavila prihodnjič. Barbara Nežič 46 SV SV 47 ste vedeli? Vir: Svetovni splet stenčas Malteški vitezi in Napoleon Besedilo: Zvezdan Marković, Vojaški muzej Slovenske vojske Nastanek imena Malta ni povsem pojasnjen. Najpogostejša je razlaga, da izhaja iz grške besede meli, kar pomeni med. Grki so otok imenovali Melite, kar tudi pomeni med ali sladek kot med. Grki so ustanovili svoje kolonije na Malti že v 7. stoletju pr. n. št. Od leta 395 do 870 so tam gospodovali grško govoreči Bizantinci. Druga možnost za nastanek imena Malta je feničanska beseda maleth, ki pomeni nebesa, mogoče zato, ker ima otočje mnogo zalivov in skritih drag. Leta 1530 je dal cesar Svetega rimskega cesarstva Karel V. (španski kralj Karel I.) malteško otočje v trajni zakup viteškemu redu sv. Janeza Krstnika, ki so ga osmanski Turki leta 1522 pregnali z Rodosa. Leta 1565 so malteški vitezi uspešno obranili Malto pred invazijo Turkov, ki so bili takrat na višku moči. Po obleganju so začeli pod vodstvom velikega mojstra reda sv. Jeana Parisota de la Valette pospešeno utrjevati otok, predvsem novo mesto Valletto in globok zaliv južno od mesta, današnji Grand Harbour. Malteški vitezi so vladali na Malti do leta 1798, ko jih je na poti v Egipt z otoka pregnala Napoleonova vojska. Napoleon jih je zvijačno zaprosil za varno pristanišče, kjer bi lahko dopolnil ladijske zaloge, ko je bil v pristanišču, pa je s topovi napadel gostitelje in veliki mojster Ferdinand von Hompesch zu Bolheim je kapituliral. Napoleon je naj še omenimo, da je Malta 1. maja 2004 postala članica Evropske ostal na Malti nekaj dni. Leta 1800 je Malta postala britanski protek- unije, članica evrskega območja pa je postala 1. januarja 2008 in je torat, 21. septembra 1964 pa je dobila neodvisnost. Kot zanimivost svojo nacionalno valuto malteško liro zamenjala z evrom. odlikovanja v sv Medalja za zasluge Besedilo: Jože Kržič Medalja za zasluge se lahko podeli pripadnikom Slovenske vojske in javnim uslužbencem ministrstva za: ‒ izjemno delo pri vzpostavitvi in poglobitvi mednarodnih odnosov s prijateljskimi državami na obrambnem in vojaškem področju; ‒ izjemno uspešno izveden projekt, ki je posebnega pomena za razvoj in krepitev obrambe države. Medalja za zasluge se lahko podeli tudi posameznikom, torej osebam, ki niso zaposlene na Ministrstvu za obrambo, za posebne zasluge pri krepitvi in razvoju obrambe ter ugledu ministrstva na mednarodnem področju. Priznanje se podeljuje v kompletu, ki vsebuje medaljo, nadomestno oznako, embalažo ter pripadajočo mapo in listino. Medalja za zasluge je kovana iz bakrene pločevine in je naknadno primerno obdelana ter na koncu galvansko pozlačena. Osnovni simbol je posebne oblike oblikovana osnovna ploskev, velika 3,2 cm x 3,7 cm, ki je v spodnjem delu polkrožne oblike. Na sredini sta pod kotom reliefno oblikovana pokončna meča, obrnjena proti vrhu, njuni držali pa se v spodnjem delu stikata. Na sredini med mečema so reliefno (stopničasto) oblikovani žarki, ki se proti vrhu razširijo. Ob levem meču je reliefno oblikovana lovorjeva vejica, 48 SV ob desnem meču pa reliefno oblikovana vejica lipovih listov. Na zadnji strani medalje je ob zgornjem robu napis ZA ZASLUGE, v spodnjem delu pa so vgravirani ime in priimek prejemnika ter leto podelitve priznanja. Medalja je z obročkom pripeta na svilen moariran nosilni trak, velik 3,3 cm x 4 cm, ki je v zgornjem delu pravokotne oblike, v spodnjem delu pa je z vsake strani pod kotom 45° zožen proti sredini. Moariran trak je zelene barve in ima po sredini vzdolžno vtkano črto zlate barve. Na zadnji strani ima nosilni trak pritrjeno nikljano sponko z zapiralom. Nadomestna oznaka je pravokotna medeninasta ploščica, velika 33 mm x 10 mm. Oblečena je v trak iz moarirane svile zelene barve, ki ima na sredini vtkano zlato črto. Na zadnji strani ima pritrjena žebljička z ustreznim zapiralom. Če je oseba dobila več kot eno priznanje, se število prejetih priznanj označi z ustrezno številko na sredini nadomestne oznake. Prejemnik priznanja nosi nadomestno oznako le za zadnje podeljeno priznanje. Medalja z nadomestno oznako se podeli v embalaži oziroma šatulji, veliki 15 cm x 7 cm x 3,6 cm. Oblečena je v akrolin zelene barve in se odpira po krajši stranici navzgor, kjer je pokrov pritrjen k spodnjemu delu šatulje. Na pokrovu je na sredini v spodnjem delu v dveh vrstah v tehniki toplotnega zlatotiska odtisnjen naziv priznanja. Poleg se podeli tudi posebna listina z mapo iz posebnega papirja svetlo bež barve. PREBRALI SMO The dangerous landscape: international perspectives on twentyfirst century terrorism; transnational challenge, international responses John J. Le Beau (urednik) legea, albanske varnostne službe Shërbimi Informativ Shtetëror (SHISH) in nemške Bundesamt für Verfassungsschutz (BfV). Zbornik poskuša predvideti, kako se bo svetovni terorizem v prihodnje spreminjal, in glede na to predlaga ustrezne protiukrepe. Raziskuje džihadistično motivacijo in rekrutacije, predvsem to, kako organizacija, kot je Al Kaida, privablja, radikalizira in usposablja nove člane, s katerimi nadomešča izgube, da lahko še naprej širi in izvaja svoje operacije. Posebej izpostavi promocijo njene dejavnosti in izvajanje operativnih misij. Prav tako odgovarja na vprašanje, kako so različne države uporabile svoje varnostne in obveščevalne službe, da bi odkrile teroristične skupine in njihove pripadnike, ter predstavi prizadevanja njihovih vlad, da bi preprečile teroristične dejavnosti, vključno s kibernetskimi grožnjami. Džihadistični terorizem 21. stoletja predstavlja svetovni fenomen, še posebno potem, ko ugotovimo, na katerih lokacijah so bili uspešno izvedeni teroristični napadi, ki so si sledili od Španije, Velike Britanije, Tunizije, Jemna, ZDA, Turčije, Indonezije, Indije in Alžirije do Pakistana, Tajske, Egipta, Maroka ter Francije. Število ogroženih držav in terorističnih organizacij bo v prihodnosti še naraščalo, prav tako pa se bodo stopnjevali tudi prizadevanja ter ukrepi ogroženih držav in njihovih vlad, da bi teroristično dejavnost preprečile. The dangerous landscape je izbor študij in pogledov na sodobni terorizem v zadnjih desetletjih 20. in na začetku 21. stoletja. Prispevke, v katerih so avtorji iz različnih držav predstavili protiteroristične izkušnje in prakse na eni ter pogled akademskih krogov na terorizem na drugi strani, je zbral in uredil John J. Le Beau. Podlaga za nastanek zbornika so bila srečanja CTGW-ja (Partnership for Peace Consortium’s Combating Terrorism Working Group) leta 2007, 2008 in 2009. Ta delovna skupina združuje strokovnjake iz politično, geografsko in kulturno različnih držav, kot so Afganistan, Azerbajdžan, Nemčija, Pakistan, Hrvaška, ZDA, Gruzija, Velika Britanija, Moldavija, Grčija, Bosna in Hercegovina ter mnoge druge. Skupina sodeluje z mednarodnimi organizacijami, in sicer z Natom ter OVSE, ter predstavniki Cie, ameriškega State Departmenta, Naval War Col- Ana Brodnik, KIZC NOVICA spodbudna misel Podpis sporazuma med državami ustanoviteljicami Natovega COGB Ustavimo čas Sodobni človek se težko ustavi. Težko ustavi svoj čas. Ko mu uspe, si reče: »To je moj prosti čas.« Ta čas mu ponuja možnost za regeneracijo. Ali je ta lahko le telesna ali ima tudi kašno notranjo, duhovno razsežnost? Zdi se, kot da smo vsi skupaj samosvoji ujetniki na eni strani preobilja in na drugi pomanjkanja. Preobilje predstavlja našo zunanjo objektivno določenost, ko nas zasipata potrošniška in materialna dimenzija in nam kradeta pozornost. Moto te dinamike je ustvarjanje vedno novih potreb. Pri tem gre za logiko zadovoljevanja potreb, ki pa se kar naprej kopičijo in ne dajejo trajnega občutka sreče ter zadovoljstva. Ob vsej naglici človeku zmanjkuje časa za presojo, ali res potrebuje vse, kar mu ponuja ta svet potrošništva. Kako ven iz tega začaranega kroga? Na drugi strani je naše notranje osebno duhovno življenje. V tej logiki čas ustavljamo v medsebojnih odnosih. V doživljanju človeške osebne bližine skupaj ustvarjamo čas druženja in ves smisel je usmerjen v (o)srečevanje drugega, tistega, ki mi je blizu. Kje se to dogaja? Doma, v službi, soseski, na vasi in drugod. Vsak izmed nas je tudi individualno bitje, ki živi še notranje življenje. Prav ta skrita stran našega življenja je velikokrat oaza našega notranjega zadovoljstva. Ta svet nam omogoča srečanje s presežnim ‒ Bogom. Sodoben čas je ta odnos nadomestil s skrbjo zase, ki je pogosto bolj beg pred samim seboj kot odkrito soočenje s seboj. V samotnem srečanju s presežnim ‒ Bogom ne morem uiti pred nikomer. V iskrenem odnosu z Bogom dobivamo moč in mir, predvsem pa v tem odnosu zavestno ustavljam čas. Brez dvoma je naš prosti čas tisti, v katerem imamo vsi priložnost za to, da se posvetimo medsebojnim odnosom. Kako ga bomo izkoristili, je moja in tvoja odločitev. Še kratka, toda zelo pomenljiva zgodbica. Rimski cesar Tit je imel kot vladar za svoj simbol ranjenega delfina, zvitega okoli sidra. To znamenje je bilo odtisnjeno tudi na njegovih kovancih. Sidro je predstavljalo nespremenljivo, trdno prepričanje, delfin pa velja za najbolj okretno morsko žival. Skupaj predstavljata napako, da nekaj prehitro naredimo ali da kaj preveč odložimo. Delfin in sidro sta postala rodbinski grb z napisom: »Festina lente.« To pomeni: »Hiti počasi.« Izraža dve nasprotni misli. Predstavlja zlato sredino med prenagljenim delovanjem in predolgim odlašanjem. Prijetno »dolgo-časenje« oziroma ustavljanje časa. V Washingtonu je 25. marca potekal eden odločilnih korakov ustanovitve in akreditacije Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje (Natov COGB). Sporazum so namreč podpisale države ustanoviteljice Hrvaška, Italija, Nemčija in Slovenija oziroma njihovi nacionalni predstavniki, ki delujejo v Norfolku. Za Slovenijo je sporazum podpisala polkovnica Mojca Pešec, za Zavezniško poveljstvo za transformacijo (ACT) pa je bil podpisnik sporazuma poveljnik general Jean Paul Palomeros. Podpisu sporazuma se bo kot partnerska država pridružila Avstrija. Kmalu po akreditaciji in aktivaciji Severnoatlantskega sveta pričakujemo še pridruževanje nekaterih drugih držav. Načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman je kot svojega predstavnika na slovesnosti določil polkovnika direktorja Natovega centra za gorsko bojevanje Boštjana Blaznika in prosil slovenskega veleposlanika v ZDA dr. Boža Cerarja, da na slovesnosti predstavlja RS in zavezanost naše države do projekta. Direktor centra polkovnik Boštjan Blaznik je ob tej priložnosti imel kratek govor o centru in njegovem pomenu za Nato. Natov center odličnosti za gorsko bojevanje, ki deluje v Poljčah, je tako tudi uradno ustanovljen za opravljanje svojega poslanstva in nalog. Dejan Glavač Stotnica Karmen Poklukar SV 49 razvedrilo ZNANSTVENA PANOGA SPREDENA NIT RIBIŠKA VRVICA IZ UMETNE SNOVI ALEŠ ČAR FILOZOF KALAN ALPSKA SMUČARKA DREV AZIJSKO ŽITO VOZNIK SPLAVA Fotografija: Bruno Toič POIŠČI PET RAZLIK Fotografija: Bruno Toič nagradna križanka Informativno glasilo Izdajatelj in financer: Ministrstvo za obrambo Naslednja številka revije SV izide 18. maja 2015. PREBIVAL. ANTIČNE TRAKIJE Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 12 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. Nenaročenega gradiva ne vračamo. NERESNICA REKLO, PREGOVOR NEMŠKI PISATELJ MAY ZNANOST MERA ZA SLOVENSKI GLASNOST SKLADAT. (DRAGO) Avtor: Vladimir Milovanović, NAJETO PERO PISATELJ FLISAR ODEJA MESTO V INDIJSKO KANADI OB ANGLEŠKI (POGOV.) MATEMATIK BRENKALO JEZERU JAP. UTEŽ. TURING ONTARIO MERA LJUBLJAN. POKOPAL. PONESREČENEC VODNA PREGRADA IZ KOLOV Urednica: Hana Souček Morača GOBA JURČEK BAKROV SULFAT GODALO, GOSLI Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar BISTVO, JEDRO ... IN POPER ANTIČNO IME TROJAN KRAJ PRI ZADRU ZADNJA BRAZDA NA NJIVI KONJENIK, VITEZ SLO. KOŠ. (ERAZEM) MESTO V SEVERNI FRANCIJI BU(T) VLAKNENA PLOŠČA IZ LES. MASE SLO. SKLAD. (TOMAŽ) DRNINA AVSTRAL. AVTSRAL. MEDVEDEK MUSLIM. DUHOVNIK ROKOMET. PAJOVIČ DEL ŽIVAL. GOBČKA ČEŠ. IGR. BEROVA NAR. PARK V KENIJI KRAJŠA PRIPOVED SLO. PIS. (DIMITRIJ) ZADETEK ZADETEK PRI KOŠARKI Fotograf: Bruno Toič IZRASTEK NA GLAVI PREDMESTJE NOVE GORICE RAZLIČNA SAMOGLASNIKA Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62 Faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: [email protected] JUŽNOAM. GORSTVO ČRN PRAH PRI GORENJU STIL ZABAV. GLASBE REKA V Z. EVROPI VELIKA KOLIČINA AM. PIS. (GEORGE) PARADIŽ, EDEN SEVERNOAMERIŠKI INDIJANEC SPOMLADANSKA SOLATA S KRHKIMI LISTI DEŽELA DEŽELA MRTVIHPRI PRI SLOVANIH SLOVANIH ČEBELI POD. ŽUŽELKA ŽUŽELKA NINA SIMONE RUSKI PESNIK IN PISATELJ TOLSTOJ MATERIJA, SNOV Fotografija na naslovnici: Bruno Toič CEZIJ DEJAVNOST, DELOVANJE TIPKALO, STIKALO S TIPKO Rešitev iz PREJŠNJE številke Lektoriranje: SSK MO Tajnica uredništva: Milena Topolovec Oblikovanje, prelom in tisk: Tiskarna Formatisk, d. o. o. Reševalcem nagradne križanke Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: Naklada: 9700 izvodov DAN CIVILNE ZAŠČITE. Nagrade, anorak revije SV, prejmejo: – Davorin Jerman, Valjavčeva 9, 4000 Kranj, – Karlo Korče, Godešič 8, 4220 Škofja Loka, – Ida Vučko, Spodnja Ložnica 55, 2310 Slovenska Bistrica. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 6. maja 2015, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. 50 SV Revija SV je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). Revija SV je tudi na družbenem omrežju facebook. SV 51 52 SV
© Copyright 2024