PriPravljeni zremo v Prihodnost
ŠTEVILKA 12 DECEMBER 2014 Pripravljeni zremo v prihodnost Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav Intervju Peter Levstek Pomoč poplavljenim prebivalcem Rock Proof 3 — usposabljanje SLOVENSKIH IN AMERIŠKIH VOJAKOV UVODNIK VSEBINA 4 poslanica Minister Janko Veber 5 aktualno VLADA SPREJELA AKCIJSKI NAČRT INTERVENTNIH AKTIVNOSTI ZARADI POPLAV V SLOVENIJI 6 izpostavljamo Kraška polja Notranjske poplavljala Pomen povezovanja na globalni in sodelovanja na regionalni ravni 12 intervju Slovenski vojaki v Maliju varni pred ebolo 15 iz naših enot Bodite ponosni na vse, kar ste dosegli Usposabljanje zastavonoš Zveze slovenskih častnikov Skupno usposabljanje SLOVENSKIH IN AMERIŠKIH logistov Pripadniki 430. MOD na vaji HEC Catamaran v Franciji Slovenski inštruktorji usposabljali pripadnike kosovskih varnostnih sil v delovanju proti improviziranim eksplozivnim sredstvom V SV novi vezisti in informatiki SV bogatejša za 46 artilercev 29 videli smo Motorizirana bataljonska bojna skupina uspešna po metodi CREVAL 32logistika SREČANJE MINISTRA ZA OBRAMBO VEBRA S PODJETJI OBRAMBNE IN Z OBRAMBO POVEZANE INDUSTRIJE Natov Industrijski forum v Splitu 34 obrazi Ustavil se je še v lekarni in postal junak 36 zaščita in reševanje Tiha bela smrt in hladno orožje 39 napisali ste Dan ustanovitve TO ‒ 20. november 1968 Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi »Raztreseno vojevanje« ali slovensko vojaško izrazje od cesarjev naprej 44 šport v vojski Dve vesli, kanu in trdna volja je enako dvojec Luka Božič in Sašo Taljat 46 jezikovni in terminološki kotiček Ali to res rabimo VEDETI?! Pravni pojmi na vojaškem področju 47 preživetje PASTI 48 ste vedeli? Spomin na 100. obletnico začetka prve svetovne vojne 48 odlikovanja v sv Priznanja ministra za obrambo 49 stenčas prebrali smo NOVICE SPODBUDNA MISEL 50razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA POIŠČI PET RAZLIK 16 SV 22 Srčnosti se ne da naučiti Osnovno načelo države je, da zasleduje pravičnost in pravično družbeno ureditev. Ta cilj politiko usmerja v več kot le tehniko oblikovanja javnih ureditev in ji določa pomembno nalogo prepoznavanja kritičnih družbenih žarišč ter smiselno uporabo moči za reševanje aktualne problematike. Da se družba lahko strukturira, potrebuje pravno-organizacijsko ureditev, toda začeti se mora od spodaj, torej od državljana navzgor. Ta je njen prvi temelj in zadnji cilj, zato je toliko bolj pomembno, da so ti temelji trdni. Vedno smo odvisni od drugih in če je družba ohromila našo angažiranost, nas lahko zgledi posameznikov motivirajo pri prilagajanju svojih interesov interesom celotne skupnosti. Domoljubje je ena izmed temeljnih vrednot pripadnikov Slovenske vojske in prav državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ko praznujemo spomin na borca za severno slovensko mejo, izraža ideal poguma, odločnosti in predvsem ljubezni do slovenske zemlje ter njenih ljudi. 23. november 1918 in Maistrovo razorožitev nemške varnostne straže lahko označimo kot postavitev temelja za vzpostavljeno sklenitev slovenskega nacionalnega ozemlja in je podlaga za ustanovitev samostojne države. Rudolf Maister je simbol patriotizma, njegov zgled pa je navdihoval tudi branitelje Slovenije med osamosvojitveno vojno in nam še danes predstavlja spodbudo k častnemu ravnanju v posebnih razmerah. 26 Kot je ob državnem prazniku poudaril minister Janko Veber, je general Rudolf Maister pomembno vplival na usodo našega naroda in naše domovine, saj je »v odločilnem trenutku uporabil vse svoje osebnostne vrline, vse znanje in izkušnje, ki jih je pridobival v šolah in častniškem poklicu, ter jih izkoristil za blaginjo in zgodovinski preboj našega slovenskega naroda«. Ta celovitost domoljubja, izobrazbe in vojaške usposobljenosti je temelj, ki omogoča vojski, da postane družbena organizacija, ki služi domovini v vseh razmerah. 44 29 Dobre zgodbe so naše vodilo. Teh v obrambno-varnostnem resorju ne manjka. Imamo veliko ambicij, strokovnosti in požrtvovalnosti. Vzpostavljamo trdno vez s prebivalstvom, ta pa se je skozi zgodovino pokazala za pomembno. Prav izkušnje preteklosti izražajo solidarnostni vzor pripadnikov SV in CZ, gasilcev ter prostovoljcev, ki so pomoč soljudem v stiski sprejeli za svoje poslanstvo. Njihova moralna zaveza do družbe je močna. Hana Souček Morača 34 2 20 44 48 SV 3 Fotografija: Bruno Toič AKTUALNO Vlada sprejela Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav v Sloveniji bo na splošno zagotovila večja pretočnost slovenskih vodotokov. Opredeljeni so tudi dolgoročni ukrepi obvladovanja poplavne ogroženosti in upravljanja voda. V tretjem sklopu so opredeljeni sistemski, organizacijski, normativni in drugi bistveni ukrepi, da se področje upravljanja voda s poudarkom na urejanju voda dolgoročno uredi, četrti sklop pa obsega interventna vzdrževalna dela na cestni in drugi prometni infrastrukturi, ki je bila poškodovana med poplavnimi dogodki. Za ta dela se zagotovi do 538.050 evrov, in sicer do 277.050 evrov v proračunu RS za leto 2014 ter do 261.000 evrov v proračunu RS za leto 2015, ki jih bodo zagotovili januarja 2015. Nabor del je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo. Sodelovanje obrambnih struktur v sistemu zaščite in Predsednik vlade dr. Miro Cerar ter ministrica za okolje in prostor Irena Maj- reševanja cen sta na novinarski konferenci po seji vlade, ki je bila 27. novembra, predstavila Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav. Pripravila ga je neformalna medresorska delovna skupina, imenovana na delovnem posvetu vlade 9. novembra, pod vodstvom ministrice Irene Majcen. Akcijski načrt vsebuje štiri sklope ukrepov, za katere bo vlada namenila skupaj skoraj 37,5 milijona evrov, od tega 1,1 milijona evrov letos in 36,4 milijona evrov leta 2015. Pripravila: Nataša Oblak leto, ki se izteka, je bilo za državljanke in državljane Republike Slovenije pomembno, saj smo se med drugim udeležili evropskih, državnozborskih in lokalnih volitev. Z imenovanjem nove vlade sem sprejel vodenje Ministrstva za obrambo in ob prihodu v svoje novo delovno okolje zelo kmalu spoznal, da imam pri opravljanju odgovornih nalog podporo v strokovno usposobljenih ter delu predanih sodelavkah in sodelavcih. To mi veliko pomeni. V vašo profesionalnost sem se prepričal tudi ob novembrskih poplavah, ob katerih ste pripadniki Civilne zaščite in gasilci skupaj s pripadniki Slovenske vojske profesionalno ter nesebično pomagali ljudem in ublažili posledice ujme. Sposobnost ustreznega in učinkovitega odziva ter usklajenega ukrepanja ob kriznih razmerah, ki so v obrambno-zaščitnem resorju žal pogoste, je prav gotovo ena izmed velikih odlik zaposlenih na Ministrstvu za obrambo. Ob koncu leta sem ponosen ob misli na vse hrabre ljudi, ki ste kot celota in posamezniki pokazali, da ste pomoč ljudem v stiski sprejeli za svoje poslanstvo tako med opravljanjem službene dolžnosti kot v prostem času. Predanost plemenitim ciljem se kaže tudi v zaupanju, ki ga imajo državljani in državljanke do Slovenske vojske ter sil za zaščito in reševanje, ter v visokem in uglednem mestu na lestvici institucij, ki jim ljudje najbolj zaupajo. Pred Slovensko vojsko pod novim vodstvom, ki je pogumno zastavilo svoje delo, je v zaostrenih finančnih razmerah velik izziv, saj je treba kljub temu uspešno opravljati naloge, zapisane v Ustavi Republike Slovenije in Zakonu o obrambi, ter izpolnjevati zaveze, dane mednarodnim organizacijam. Dejstvo je, da v razvoj in nove tehnologije v Slovenski vojski ne moremo vlagati toliko, kot je bilo načrtovano. Ob tem se zavedamo, da je prav, da čim večjo pozornost namenjamo zaposlenim in skrbi za dobre odnose med vsemi nami. Zagotavljanje varnosti pripadnic in pripadnikov pri opravljanju nalog v domovini ter mednarodnih operacijah in na misijah je ena izmed naših prednostnih usmeritev, prav tako obvarovanje socialnega položaja pripadnikov in pripadnic SV ter drugih zaposlenih v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. L intenzitete in obsega kot letos še večja. Najnujnejša gradbena dela naj bi bila opravljena v šestih mesecih. Za ta dela se zagotovi do 11.949.500 evrov, in sicer do 841.000 evrov v proračunu RS za leto 2014 ter do 11.108.500 evrov v proračunu RS za leto 2015, ki jih bodo zagotovili januarja 2015. V drugem sklopu je Agencija RS za okolje (ARSO) v sodelovanju z izvajalci gospodarske javne službe urejanja voda pripravila Program gospodarske javne službe urejanja voda. Na dobrih 25 milijonov evrov je ocenjena vrednost del, in sicer vzdrževanje vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč za leto 2015, s tem pa se Fotografija: Bruno Toič Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci, cenjeni bralke in bralci, etošnje leto je pravilo stoletnih poplav povsem obrnilo in povzročilo zelo veliko škodo na infrastrukturi ter zaznamovalo številna življenja ljudi. Prav zaradi vse pogostejših naravnih nesreč, predvsem poplav, se je vlada pod vodstvom dr. Mira Cerarja, kot je dejal, na delovnem posvetu odločila, da nekaj ukrene takoj in pokaže, da z delom misli resno. Ministrstvo za okolje in prostor je predstavilo akcijski načrt, ki vsebuje štiri skope, in sicer so v prvem sklopu opredeljena nujna interventna gradbena dela na slovenskih vodotokih in vodni infrastrukturi, s tem pa bodo preprečili, da bi bila škoda ob morebitni ponovitvi poplav podobne Sodelovanje obrambnih struktur ob naravnih in drugih nesrečah sega že v nekdanjo državo Jugoslavijo, v kateri je imela Civilna zaščita posebno mesto v nacionalnem obrambnovarnostnem sistemu. Tudi danes sta Civilna zaščita in Slovenska vojska povezani, vendar pa SV ne more sama na teren. Mora jo namreč angažirati Civilna zaščita na pobudo lokalnih skupnosti, je pa stvar presoje, v kolikšnem obsegu bo vojska uporabljena, je pred časom povedal poveljnik CZ Srečko Šestan. Delovanje SV je določeno tudi v sistemu Vihra, aktiviranje SV ob nesrečah pa je v pristojnosti poveljnika CZ ter vlade RS, razen ko gre za nujne primere, o posredovanju pri teh pa odloča minister za obrambo oziroma načelnik GŠSV po njegovem pooblastilu. Spremembe se obetajo tudi na tem področju, saj je obrambni minister Janko Veber na zaslišanju ob imenovanju v državnem zboru napovedal, da bo namenil večji poudarek angažiranju Slovenske vojske, da se vojska morda bolj vključi tudi v zaščitne akcije, sodelovali pa bi predvsem vojaki s specialnim znanjem, na primer inženirji ter enote za radiološko, kemično in biološko zaščito. Iskreno bi se rad zahvalil vsem, ki prizadevno opravljate svoje naloge, še posebno mislim pri tem na pripadnice in pripadnike Slovenske vojske, ki delujete daleč od doma in svojih najbližjih na kriznih žariščih po svetu ter vsak dan zasledujete cilj, da omogočite ljudem, ki jim ni dano živeti v miru, da živijo v čim bolj sprejemljivih razmerah. Prepričan sem tudi, da nam prav podpora družinskih članov daje pomemben del zagona za uspešno spoprijemanje z zahtevnimi službenimi izzivi. Decembra bomo praznovali tudi dan samostojnosti in enotnosti. Zavedam se velike odgovornosti, ki jo imam na svojem položaju do dela za domovino in do sodržavljanov, ter verjamem, da je v našo državo Republiko Slovenijo vredno zaupati tudi v zahtevnejših časih. Z najožjimi sodelavci si bom prizadeval za to, da bomo upravičili zaupanje javnosti. Pričakovanja glede gospodarske rasti so spodbudna, v vladi pa si z vso energijo prizadevamo ustvariti boljše gmotne razmere, ki bodo omogočale tudi vlaganje več denarja v razvoj in opremljanje Slovenske vojske. V duhu optimizma vam vsem zaposlenim na Ministrstvu za obrambo, vašim družinskim članom, prostovoljcem in upokojencem voščim vesele božične in novoletne praznike, čestitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter želim profesionalnih uspehov, zdravja in osebne sreče v letu 2015. Janko Veber, minister za obrambo 4 SV SV 5 izpostavljamo Kraška polja Notranjske poplavljala Od 6. do 16. novembra so večji del Slovenije vnovič zajele obsežne poplave, ki so bile posledica obilnega deževja, predvsem v osrednji in jugozahodni Sloveniji. Največjo škodo so narasle vode povzročile prebivalcem na Notranjskem v Cerknici, Loški dolini in okolici Ilirske Bistrice, kjer je voda zalila več kot 1000 stanovanjskih, gospodarskih ter drugih objektov. Poplavljenim prebivalcem so takoj začeli pomagati gasilci, pripadniki enot CZ, prostovoljci in vojaki SV, ki so sodelovali pri polnjenju protipoplavnih vreč, gradnji protipoplavnih nasipov, črpanju vode ter čiščenju in odvozu naplavin ter blata. Besedilo: URSZR in Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič ARSO napovedal rdeči alarm za večji del Slovenije Agencija RS za okolje je 4. novembra izdala prvo hidrološko opozorilo pred pričakovanimi poplavami in telefonsko opozorilo družbi verige hidroelektrarn Verbund o prihajajočih obilnih padavinah, zato je že isti dan začela postopek praznjenja akumulacijskih baPoplavljena vas Dane v Loški dolini zenov in priprave na napovedane obilne padavine. 5. novembra je bila objavljena najvišja stopnja ogroženosti, in sicer rdeča, za večji del države. V hidrološkem opozorilu je bila objavljena druga stopnja ogroženosti, in sicer oranžna, za reke Vipava, Reka in Spodnja Soča, za druga porečja pa prva stopnja ogroženosti, in sicer rumena, s čimer je bila seznanjena tudi javnost. V noči na 6. november je v Zgornjem Posočju padlo do približno 200 l/m2, drugod pa večinoma od 50 do 110 l/m2. Pretoki rek so predvsem v severozahodni in osrednji Sloveniji ponoči narasli, posamezne manjše reke so za krajši čas presegle opozorilne vrednosti in poplavile v manjšem obsegu. 6. novembra so zaradi deževja vodotoki, predvsem v osrednjem in zahodnem delu države, poplavljali kletne prostore stavb, cestišča in podvoze, poplavljeni so bili tudi polja in druge kmetijske površine, sprožilo pa se je tudi nekaj zemeljskih plazov. Najhuje je bilo v osrednji Sloveniji, in sicer na Notranjskem v Cerknici, Loški dolini in okoliških vaseh ter ljubljanski regiji v Iški vasi v občini Ig. Reka Drava je imela zvečer na vtoku v Slovenijo pretok približno 1700 m3/s. Poplavila je izpostavljena območja in posamezne objekte v Dravogradu ter med Mariborom in mejo s Hrvaško. Zajezila je odtok reke Meže, zato je ta v manjšem obsegu začela poplavljati ob strugi. Večina rek v osrednji in zahodni Sloveniji je naraščala, v vzhodni pa so bili pretoki rek ustaljeni. Opozorilni pretok so presegle Sava Bohinjka, Višnjica in Bistrica v Sodražici, prav tako reka Vipava v spodnjem toku s pritoki in reke v Goriških brdih. V noči s 6. na 7. november je na širšem območju Blok, Krimsko-Mokrškega hribovja in Ilirske Bistrice padla rekordna količina dnevnih padavin do 147 l/m2. Reke Cerkniščica, Iška, Ižica in Borovniščica ter Reka s pritokoma Bistrico in Sušcem so s hudourniškim odtokom prvič v tem dnevu močno poplavile. Omenjene reke so ponovno poplavile v podobnem obsegu isti dan zvečer, ko je dodatno padla velika količina dežja. Dotok zalednih voda je bil še vedno velik, zato so se poplavne razmere na južnem robu Ljubljanskega barja in drugih območjih ponovno zaostrile. Voda je ponovno poplavila na območjih redkih poplav. Poplavljeni so bili predvsem stanovanjske in druge stavbe, cestišča, podvozi, polja ter druge kmetijske površine, prekinjena pa je bila tudi oskrba z električno energijo. Po- plavljale so Reka, Ljubljanica, Vipava, Sava v srednjem toku, reke na Domžalskem polju, Meža in Drava. Povečale so se tudi ojezerjene površine na dolenjskem in notranjskem krasu ter v Pivški dolini. Gladine vode na kraških poljih notranjskega krasa so se povečevale Pretok reke Veliki Obrh v Loški dolini je 8. novembra presegel najvišji vodostaj iz časa letošnjih januarskih poplav in še nekoliko naraščal. Poplavne površine v Loški dolini so se povečevale. Ojezerjene površine na Cerkniškem in Planinskem polju so se počasi zviševale, na Ljubljanskem barju pa so bile ustaljene. Na Dobrepolju se je višina poplavne vode zniževala. Reka Rašica se je v zgornjem delu doline vrnila v strugo, prav tako pa se je v strugo vrnila tudi reka Pivka na Pivškem polju. Zaradi dviga ravni talne vode je ponekod obstajala možnost, da pride do dodatnih težav. Hidrološke razmere na rekah po državi so se postopno umirjale. Reke Ljubljanica, Krka, Sava v srednjem in spodnjem toku ter Drava v spodnjem toku so poplavljale na območju pogostih poplav. Reka Meža je poplavljala v manjšem obsegu pri sotočju z Dravo in ponekod ob strugi. 9. novembra so narasle vode še vedno ogrožale več objektov, poplavljeno je bilo veliko cest, sprožilo pa se je tudi nekaj manjših zemeljskih plazov. Zaradi dviga ravni vodotokov v Loški dolini, na Cerkniškem in relaciji Ilirska Bistrica‒Knežak so gasilci ter druge sile ostali v pripravljenosti. Vodostaj je 10. novembra naraščal tudi na Cerkniškem in Planinskem polju. Precej objektov in cest je bilo še vedno poplavljeno in neprevozno, objekte pa je ogrožala podtalnica. V vaseh južnega dela Ljubljanskega barja, v Ilirski Bistrici in Loški dolini je voda še vedno naraščala. Narasla voda je ogrozila vasi Dane in Šmarata. Ob predvidenih močnejših padavinah v Zgornjem Posočju so reke še naraščale. Gladine vode na kraških poljih notranjskega krasa so se 11. novembra še povečevale. Prav tako so se povečevale ojezerjene površine v Loški dolini, vendar se je trend dvigovanja gladine vode nekoliko umiril. Vodostaj je počasi naraščal tudi na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju. Gladina Cerkniškega jezera je v 12 urah narasla za štiri centimetre in na Planinskem polju za osem centimetrov. Poplavljene površine na Ljubljanskem barju so se zmanjševale. Poplavljene so bile kmetijske in druge površine ter zaprte številne ceste. Najhuje je bilo v Loški dolini, naselju Šmarata, Dane in Markovci. Vode so zalile naselji Bač in Knežak. Padavine so se na tem območju čez noč okrepile. Pri odstranjevanju posledic poplav so poleg sil zaščite, reševanja in pomoči sodelovali tudi pripadniki SV. 12. novembra so nastopile hudourniške poplave v Ilirski Bistrici. Vodostaj Reke v Trnovem je bil 30 centimetrov nižji od rekordnega. Poplavljene so bile vasi Bač, Koritnice in Knežak. Izdano je bilo najvišje, in sicer rdeče, hidrološko opozorilo za porečje Reke. V noči na 14. november so se ojezerjene površine na Loškem polju ustalile. Na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju so se še naprej počasi povečevale. Ojezeritve v zgornji Pivški kotlini se niso povečevale. Gladina vode na Ljubljanskem barju je bila ustaljena, pretok reke Ljubljanice na Vrhniki in v Mostah je počasi upadal. Narasle vode na loškem polju so poplavile zaselek Podub. V vasi Bač so ČEZ VRTAČO v reko Pivko s posebnim odvodnim kanalom in prekopom ceste preusmerili vodo, ki je prej tekla skozi vas. Ojezerjene površine na Loškem polju in pretoki rek v Sloveniji končno začeli upadati Ojezerjene površine na Loškem polju so se 14. novembra zmanjševale. Na Planinskem polju so se ojezerjene površine zviševale za približno 1 cm/uro. Gladina Cerkniškega jezera se je minimalno zvišala, na Loškem polju in v zgornji Pivški kotlini se je gladina poplavne vode znižala. Gladina vode na Ljubljanskem barju se je ustalila. Pretok reke Ljubljanice na Vrhniki in v Mostah je počasi upadal. Pretoki rek po Sloveniji so 15. novembra upadali. Na Planinskem polju se je gladina vode še postopoma zviševala in naraščala s hitrostjo približno 1 cm/uro. Gladina Cerkniškega jezera se je ustalila, na Loškem polju in v zgornji Pivški kotlini se je gladina poplavnih vod znižala. Pretok reke Ljubljanice je počasi upadal. Pretoki rek v večjem delu zahodne, južne in osrednje Slovenije so bili 16. novembra še vedno veliki, vendar so upadli. Na Planinskem polju se je gladina vode še nekoliko zvišala, gladina Cerkniškega jezera je bila ustaljena, na Loškem polju in v zgornji Pivški kotlini pa so se gladine poplavnih voda znižale. 6 SV SV 7 V poplavah pomagalo 360 slovenskih vojakov Slovenska vojska, ki je skladno s svojimi pristojnostmi sodelovala pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, je bila od 6. novembra v pripravljenosti za pomoč s 130 pripadniki, od 8. novembra pa z dodatnimi 160 pripadniki. Na podlagi potreb posameznih lokalnih skupnosti je sodelovala pri polnjenju protipoplavnih vreč, postavljanju nasipov, odstranjevanju posledic nesreče s čiščenjem bivalnih prostorov ter prometnih in drugih površin in nakladanjem ter odvozom uničene opreme in naplavin. Prav tako je SV pomagala pri zagotavljanju nujnih stvari za življenje, kot sta pitna voda in preskrba z elektriko z električnimi agregati. SV je bila vključena tudi v razvlaževanje in dezinfekcijo prostorov, ocenjevanje možnosti za postavitev montažnih mostov in v helikoptersko zračno izvidovanje poplavljenih območij. SV je v šestih dneh intervencije sodelovala skupno s 360 pripadniki in 44 vozili. 1697 pripadnikov SV je bilo v pripravljenosti na domu. Poplavljenih več kot 1000 objektov Obilne novembrske padavine so povzročile povišane vodostaje rek, hudournike in katastrofalno poplavljanje vodotokov ter sprožile številne zemeljske plazove. Narasle vode so preplavile stanovanjske in gospodarske objekte ter ceste, poškodovale brežine rek, si ustvarile nove struge in naplavljale večje količine blata ter mulja. V poplavah je bilo poplavljenih 1114 stanovanjskih objektov, 26 blokov, šest šol oziroma vrtcev, 194 gospodarskih poslopij, 29 industrijskih objektov, 140 garaž in drvarnic, 110 kilometrov cest, pet mostov ter obsežne kmetijske in druge površine. Zaradi razmočenih tal in večdnevnega deževja so se sprožili 44 zemeljski plazovi, usadi in podori, ki so v posameznih primerih poškodovali ali neposredno ogrozili stanovanjske ter infrastrukturne objekte, kot so ceste in električno omrežje, zato je bilo evakuiranih 31 ljudi. 8 SV Člani odbora za obrambo državnega zbora so se seznanili z organiziranostjo in nalogami organizacijskih enot Ministrstva za obrambo Člani odbora za obrambo državnega zbora so 12. novembra obiskali Ministrstvo za obrambo, na katerem so se seznanili z organizacijo, pristojnostmi in bistvenimi nalogami organov v sestavi ministrstva, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo ter notranjih organizacijskih enot, obiskali pa so tudi prostore Generalštaba Slovenske vojske. Predsednik odbora za obrambo Peter Vilfan je v izjavi za javnost ob koncu obiska povedal, da je bil obisk zelo koristen za razumevanje delovanja tako obsežnega sistema, kot je obrambni resor. Izrazil je pričakovanje, da se bodo tovrstna srečanja nadaljevala tudi v prihodnje, saj je za delo odbora zelo pomembna dobra seznanjenost z aktivnostmi in nalogami, ki potekajo na Ministrstvu za obrambo. Tako minister Veber kot predsednik odbora Vilfan sta v izjavi poudarila potrebo po spremembi sedanjeSlovenske nacionalne varnosti ne ogrožajo več neposre- ga Zakona o obrambi. dni oboroženi spopadi, temveč so največja grožnja za normalno življenje spreminjajoče se podnebne razmere in naravne nesreče velikih razsežnosti. Vlada je 27. novembra obravnavala Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav. Interventna in dodatna vzdrževalna dela bodo skupaj stala približno 37 milijonov. Fotografija: Bruno Toič Aktiviranih več kot pet tisoč gasilcev, pripadnikov CZ in drugih reševalcev Na območjih, ki so jih prizadeli poplave in plazovi, so bili aktivirani poklicne ter prostovoljne gasilske enote, enote, službe in štabi CZ v občinah in regijah ter komunalne, cestne in druge reševalne službe. Sile za zaščito, reševanje in pomoč so skupaj s prostovoljci polnile in postavljale protipoplavne vreče, gradile pregrade in nasipe, črpale poplavne vode iz stanovanjskih ter proizvodnih objektov in stavb, pomagale prebivalcem pri zavarovanju stavb, odstranjevanju posledic ter čiščenju prometnih površin, postavljale so cestne zapore, pomagale pri umiku ogroženih ljudi in živali ter njihovega premičnega premoženja, zagotavljale dovoz nujnega materiala in življenjskih potrebščin, nameščale agregate za električno energijo za prečrpavanje vode ipd. Pri odpravljanju posledic obilnega dežja, poplav in plazov je sodelovalo 4840 gasilcev, 368 pripadnikov CZ ter 232 pripadnikov drugih enot in prostovoljcev. Iz državnih rezerv materialnih sredstev in občinskih skladišč je bilo za ukrepanje ter odpravljanje posledic izdanih 92.160 protipoplavnih vreč, 63 črpalk, dve muljni črpalki, 11 generatorjev električne energije, 1400 kilogramov PVC-folije, kovček za zveze, deset grelcev, 150 pivnikov s 100 m2, šotor in deset terenskih postelj z opremo. Narasla voda je obkrožala zaselek Trnje v občini Pivka. Fotografija: Borut Podgoršek Poplavljen zaselek Kozarišče na jugozahodnem koncu Loškega polja Pomen povezovanja na globalni in sodelovanja na regionalni ravni strom za obrambo Jankom Vebrom, govorila o zadevah, s katerimi se srečujejo v Uradu varuha človekovih pravic in so povezane z delovanjem obrambnega sistema. Pripravila: Hana Souček Morača Minister Janko Veber obiskal prizadeta območja v poplavah v občini Ilirska Bistrica Minister za obrambo Janko Veber je 19. novembra obiskal občino Ilirska Bistrica, kjer si je ogledal poplavljeni vasi Bač in Knežak ter se srečal s tamkajšnjim županom Emilom Rojcem. Obiskal je tudi Izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Postojna, na kateri so ga seznanili s potekom intervencije na svojem območju. Namen ministrovega obiska območij, ki jih je prizadelo močno deževje, je bila seznanitev s stanjem na terenu in predvsem s potekom intervencije, ki je v pristojnosti Ministrstva za obrambo. Kot je v izjavi povedal minister Veber, so aktivnosti potekale zelo usklajeno in organizirano, pridobljene izkušnje pa bodo pomembne tudi pri svetovanju drugim občinam glede organizacije dela ob takih nesrečah. Ob tej priložnosti je minister čestital in se zahvalil gasilcem, prostovoljcem, ki so sodelovali v intervenciji, ter pripadnikom Slovenske vojske, ki so se vključevali v aktivnosti skladno z načrtom in izraženimi potrebami s terena. Ob tem je minister poudaril pomen medsebojnega sodelovanja, saj brez prostovoljcev pomoč Slovenske vojske za obvladovanje razmer ne bi bila dovolj. V prihodnje bo treba po ministrovih besedah še nadgraditi sistem pomoči ob nesrečah, zato je v pripravi akt, s katerim bo natančneje opredeljeno usposabljanje enote pripadnikov Slovenske vojske s približno 120 pripadniki, enota pa bi bila vključena v intervencije. Ta skupina bo glede na znanje in zmogljivosti, ki se potrebujejo ob naravnih nesrečah, modularno sestavljena, kajti prav na tem prostoru se je, kot je dejal minister, pokazala prednost sodelovanja več strokovnjakov pri sprejemanju nujnih ukrepov za obvladovanje razmer. Tako skupino pripadnikov bi potem lahko tudi aktivneje vključevali v proces svetovanja na terenu in v prenos izkušenj. Gre za velik izziv tako za Civilno zaščito kot za Slovensko vojsko, je dejal minister. SSK MO Ministrica za okolje Irena Majcen je po seji vlade pojasnila, da se bodo najprej lotili izboljšanja pretočnosti določenih vodotokov, prioriteta pa so tudi redna in dodatna vzdrževalna dela na vseh najbolj ogroženih vodotokih. Že zdaj so obravnavali tudi okvir dolgoročne strategije za boj proti poplavam, na njegovi podlagi pa bodo v prvi polovici prihodnjega leta pripravili dolgoročni načrt. Minister Veber sprejel poveljnika nacionalne garde Kolorada Na delovnem obisku v Slovenski vojski je bil poveljnik nacionalne garde Kolorada generalmajor Michael H. Edwards. Gosta je sprejel tudi minister za obrambo Janko Veber in s sogovornikom izmenjal izkušnje glede večletnega sodelovanja med Slovensko vojsko in nacionalno gardo Kolorada, ki uspešno poteka že več kot 20 let. Spregovorila sta o možnostih nadaljnjega sodelovanja v okviru mednarodnih operacij in misij kot tudi o drugih oblikah povezovanja. Generalmajor Edwards je izrazil prepričanje, da ima sodelovanje glede na mnogo skupnih točk svetlo prihodnost, partnerstvo med pripadniki pa je glede na pridobljene izkušnje in znanje na zelo visoki ravni. Minister Veber in generalmajor Edwards sta govorila tudi o oblikah sodelovanja pripadnikov vojsk v okviru sil za zaščito in reševanje. Minister Veber je sogovorniku predstavil potek oblikovanja modularno sestavljene enote pripadnikov Slovenske vojske, ki bi se lahko še intenzivneje vključila v aktivnosti zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih nesrečah. Predsednik državnega sveta Mitja Bervar obiskal Ministrstvo za obrambo Predsednik državnega sveta Mitja Bervar je obiskal Ministrstvo za obrambo, na katerem sta z obrambnim ministrom Jankom Vebrom na delovnem srečanju govorila o sodelovanju med institucijama in o njunih vlogah. Minister Veber je gostu predstavil načrte glede sprememb in dopolnitev Zakona o obrambi, spregovorili pa so tudi o drugih doktrinarnih dokumentih, ki opredeljujejo področje dela ministrstva, vključno s področjem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Delovni obisk varuhinje človekovih pravic Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je 26. novembra obiskala Ministrstvo za obrambo, na katerem sta z gostiteljem, mini- Predsednik Pahor obiskal Upravo RS za zaščito in reševanje Predsednik republike Borut Pahor je 7. novembra obiskal Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, na njej pa se je seznanil z aktivnostmi Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije in uprave ob poplavah. Skupaj z ministrom za obrambo Jankom Vebrom, z državnim sekretarjem ministrstva mag. Milošem Bizjakom in poveljnikom Civilne zaščite Srečkom Šestanom je predsednik obiskal Center za obveščanje Republike Slovenije, v katerem neposredno dobivajo informacije s terena. Ob obisku se je predsednik Borut Pahor zahvalil vsem sodelavcem uprave in Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije ter vsem, ki so se letos izkazali v naravnih nesrečah, za njihovo požrtvovalnost in strokovno opravljeno delo. Po predsednikovem mnenju so prav oni tisti, ki lahko svetujejo, kako omiliti ali preprečiti škodo zaradi poplav, in predlagajo dolgoročne ukrepe za preprečevanje posledic v prihodnje. Navzoči so se strinjali, da je treba predvsem več vlagati v protipoplavno zaščito in obvladovanje poplav, ki jih ni mogoče povsem preprečiti, in tako posledično znižati stroške za sanacijo. Obrambni minister in poveljnik Civilne zaščite sta ob tem predsednika republike seznanila tudi s spremembami pri postopkih in usmeritvah glede vključevanja Slovenske vojske, kar je kot prednostno nalogo svojega dela na zaslišanju pred pristojnim odborom izpostavil minister Veber. Za nekatere spremembe in nadgraditev sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi na občinski ravni, bodo potrebne spremembe zakonodaje. SV 9 Delovni obisk v Vojašnici slovenskih pomorščakov in Izpostavi URSZR Koper Minister za obrambo Janko Veber je 21. novembra skupaj z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske dr. Andrejem Ostermanom obiskal Vojašnico slovenskih pomorščakov v Ankaranu, kjer deluje 430. mornariški divizion. V nadaljevanju je minister Veber z generalnim direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom obiskal Izpostavo URSZR Koper, v kateri je vodja izpostave Zvezdan Božič predstavil posebnost nalog na Obali. Ogledali so si prostore in delovanje regijskega centra za obveščanje. Namen ministrovega obiska 430. MOD je bila podrobnejša seznanitev z delovnimi nalogami enote tako v slovenskem akvatoriju, vključno z aktivnostmi pri opravljanju nalog po načrtih ob nesrečah na morju in v priobalnem pasu, kot tudi v mednarodnem okolju. Zbrani so spregovorili tudi o izzivih glede iskanja celovite rešitve privezne infrastrukture vojaških plovil in o vsebini pogodbe z Luko Koper. V pogovorih so se dotaknili tudi organizacije subjektov na morju in vloge Slovenske vojske. Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč Minister za obrambo Janko Veber se je 15. novembra udeležil prireditve Zavoda Varna pot ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč in nagovoril zbrane. Na prireditvi je nastopil tudi v vlogi predsednika Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Minister je izpostavil učinkovito delovanje regijskih centrov za obveščanje, v njih pa delujejo operaterji, ki sprejemajo klice na številko 112, ter skorajšnjo uvedbo sistema samodejnih klicev v sili iz vozil ob prometnih nesrečah. Minister Veber je poudaril, da je na Ministrstvu za obrambo posebna skrb namenjena zagotavljanju helikopterske nujne medicinske pomoči, ki jo poleg policijskih opravljajo tudi helikopterske ekipe Slovenske vojske. Zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve v formatu obrambnih ministrov Minister za obrambo Janko Veber se je 18. novembra udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve (FAC), ki je v formatu obrambnih ministrov potekalo v Bruslju. Obrambni ministri so na zasedanju raz10 SV Državni praznik ob dnevu Rudolfa Maistra Minister za obrambo Janko Veber je kot slavnostni govornik nagovoril zbrane na državni proslavi ob državnem prazniku dneva Rudolfa Maistra in dejal, da je general Rudolf Maister odločilno vplival na usodo našega naroda in naše domovine. »Verjamem, da prav general Maister pooseblja to, čemur pravimo odzvati se klicu domovine in ukrepati v pravem trenutku. General Maister je namreč v odločilnem trenutku uporabil vse svoje osebnostne vrline, vse znanje in izkušnje, ki jih je pridobival v šolah in častniškem poklicu, ter jih izkoristil za blaginjo in zgodovinski preboj našega slovenskega naroda.« Po ministrovih besedah se prvi general v slovenski zgodovini, ki je svojo vojsko vodil v uresničevanju slovenskih interesov, ni zanašal na to, da bodo predstavniki sicer poražene, toda prekaljene velesile v mestu ob Dravi sklonili glavo, pa tudi ne na to, da bodo usodo našega naroda brez lastnega delovanja dobrohotno reševale velike zavezniške države, zmagovalke prve svetovne vojne. Namesto tega je deloval z zavedanjem, da mora narod, ki želi dolgoročno preživeti in živeti svojo identiteto, imeti tudi svoje ozemlje in na njem suvereno vladati. Zavedal se je, da je treba za to, da bi slovensko Štajersko obranili na mirovnih konferencah, vojaško zasesti in ohraniti slovensko narodnostno mejo. V nadaljevanju je minister poudaril, da je celovitost domoljubja, izobrazbe in vojaške usposobljenosti temelj, ki omogoča vojski, da postane družbena organizacija, ki služi domovini v vseh razmerah. evropski in globalni ravni je, kar zadeva obrambno področje in področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, morda bolj kot kadarkoli pomembno tudi sodelovanje na regionalni ravni,« je dejal minister Veber in izrazil namero, da si bo v okviru svojih pristojnosti prizadeval za nadaljnje medregijsko sodelovanje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ob 70. obletnici smrti Franca Rozmana Staneta posadili belokranjsko brezo Fotografija: Vekoslav Rajh Fotografija: Boštjan Pogorevc Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je 23. novembra načelniku Generalštaba Slovenske vojske dr. Andreju Ostermanu podelil čin generalmajor. Ob tej priložnosti je predsednik v svojem nagovoru izpostavil strokovne in osebnostne vrednote generalmajorja dr. Ostermana in dejal, da se je pridružil osmim dosedanjim generalom Slovenske vojske. Generalmajor dr. Osterman se je ob povišanju predsedniku Pahorju zahvalil za izkazano zaupanje, zanj pa povišanje pomeni potrditev, da izpolnjuje vse pogoje, ki jih mora izpolniti general Slovenske vojske. Fotografija: Vekoslav Rajh Načelniku Generalštaba Slovenske vojske podelili generalski čin pravljali o varnostnih razmerah v širši soseščini in govorili o ukrepih EU za pomoč afriškim državam, ki jih je prizadel virus ebole. Na zasedanju je bil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Kot je v izjavi za javnost po koncu zasedanja povedal minister Veber, Slovenija kot zagovornica ohranitve izvršilnega mandata operacije Euforja Althea pozdravlja nedavno odločitev Sveta za zunanje zadeve o podaljšanju izvršilne vojaške vloge v operaciji Euforja Althea. Slovenija bo še naprej sodelovala tako v izvršilnem kot neizvršilnem segmentu te operacije. Misija EUTM Mali predstavlja pomemben del mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo Malija. Vzpostavljanje zanesljive in trajne malijske vojske je bistvenega pomena za zagotavljanje stabilnega varnostnega okolja, zato bo Slovenija tudi leta 2015 s tremi inštruktorji nadaljevala sodelovanje na tej misiji. Na delovnem kosilu so ministri za obrambo razpravljali o pripravah na junijski Evropski svet 2015, na njem pa bo Evropski svet na svojem zasedanju ocenil konkretne dosežke implementacije sklepov Evropskega sveta iz decembra 2013 ter sprejel nadaljnje smernice za razvoj skupne varnostne in obrambne politike. Ob robu zasedanja so se ministri sestali v formatu usmerjevalnega odbora EDA, ki ga je vodila nova visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini. Na zasedanju sta bila potrjena Delovni program EDA za leto 2015 in Delovni načrt EDA za obdobje 2015–2017. Prav tako so ob robu zasedanja ministri za obrambo Italije, Madžarske in Slovenije podpisali prenovljeni sporazum o večnacionalnih silah kopenske vojske. Ob 70. obletnici bitke v Kućibregu o pomenu solidarnosti med slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi partizani Minister za obrambo Janko Veber se je udeležil komemorativne slovesnosti ob 70. obletnici bitke pri Kućibregu in nagovoril zbrane. V govoru se je poklonil padlim slovenskim, hrvaškim in italijanskim partizanom ter izrazil hvaležnost za njihovo žrtev in zgled solidarnosti, ki so nam ga dali v svojem skupnem boju proti nacifašizmu. Poudaril je, da je Istra, ki je skozi stoletja kljub soočanju z življenjem v različnih državah in režimih ohranila pristno identiteto ter večkulturnost, v obdobju nacističnega in fašističnega nasilja herojsko pokazala neuklonljiv značaj svojih prebivalcev. Po ministrovih besedah je zdaj čas za razmislek o tem, kaj je mogoče danes v združeni Evropi skupaj storiti za še večjo povezanost in prijateljsko sobivanje narodov, živečih ob Jadranskem morju. »Kljub povezovanju na Na pobudo in v organizaciji Društva Bela krajina Ljubljana je bila 6. novembra v parku veteranov v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani ob 70. obletnici smrti narodnega heroja Franca Rozmana Staneta slovesnost, na kateri je zbrane pozdravil tudi minister za obrambo Janko Veber. Ob tej priložnosti je bila v parku ob doprsnem kipu partizanskega poveljnika, ki že vrsto let stoji v spominskem parku, posajena belokranjska breza. Minister za obrambo Janko Veber je v nagovoru dejal, da vse naše velike osebnosti, ki so se bojevale in celo žrtvovale svoje življenje za svobodo, samostojnost in suverenost našega naroda v kateremkoli zgodovinskem obdobju, zaslužijo naše globoko spoštovanje. Komandant Franc Rozman Stane je vsekakor ena takih zgodovinskih osebnosti, ki je pustila svoj pečat v naši zgodovini kot izjemen vojak in vojaški poveljnik, ki se je celotno svojo vojaško kariero boril proti fašizmu in nacizmu ter predvsem med drugo svetovno vojno pomembno prispeval k osvoboditvi slovenskega ozemlja izpod okupatorja. Delovni posvet s predstavniki veteranskih organizacij Minister za obrambo Janko Veber je 5. novembra skupaj s predstavniki Direktorata za obrambne zadeve na delovnem posvetu sprejel predstavnike društev in zvez vojnih veteranov, katerih vsebina in financiranje iz sredstev državnega proračuna sta z Zakonom o spremembah Zakona o vojnih veteranih z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prešla na Ministrstvo za obrambo. Kot je v uvodu poudaril minister Janko Veber, se je že v pripravah na spremembo zakona obrambno ministrstvo aktivno vključilo v razvijanje zamisli, da bi postalo matično ministrstvo za zveze in društva, ki združujejo vojne veterane z željo, da bi se sodelovanje razvijalo v vsebinski smeri in ne le kot izpolnjevanje formalnih zakonskih zahtev. V nadaljevanju sestanka so se zbrani posvetili predstavitvi vsebine predlogov dveh pravilnikov in mnenj, predlogov ter stališč društev in zvez ter pogovorom o nadaljnjem sodelovanju in umeščanju področja vojnih veteranov v delo Ministrstva za obrambo. SV 11 INTERVJU Slovenski vojaki v Maliju varni pred ebolo Pogovor z načelnikom veterinarske enote SV višjim vojaškim uslužbencem XIV. razreda mag. Petrom Levstekom, dr. vet. med. Za virusom ebolo je v zadnjih mesecih v državah zahodne Afrike zbolelo več tisoč ljudi in več kot polovica obolelih je že umrla. Čeprav izbruh te smrtonosne bolezni v Afriki traja več mesecev, je bolezen zunaj teh držav zelo redka, obstaja pa tveganje, da bi se virus s potniki oziroma zdravstvenimi ali humanitarnimi delavci, ki so bili v tesnem stiku z obolelimi za ebolo, prenesel tudi drugam. Slovenija, kjer je nevarnost za pojav ebole zelo majhna, je sprejela priporočila Svetovne zdravstvene organizacije glede epidemije ebole. Za ukrepanje ob pojavu tega virusa se pri nas poleg javnih zdravstvenih ustanov pripravlja tudi SV v okviru skupine AVIN, ki je namenjena za ukrepanje ob množičnih nalezljivih boleznih, tudi pojavu ebole. O tej smrtonosni bolezni, zaščiti in nevarnostih za pripadnike SV, ki so na mednarodni misiji EU v Maliju v Afriki, smo se pogovarjali z načelnikom VETE višjim vojaškim uslužbencem XIV. razreda mag. Petrom Levstekom, dr. vet. med. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič 12 SV Kaj je ebola in od kod izhaja? Ebola je stara bolezen, ki je značilna za države zahodne Afrike. Vzroki za širjenje bolezni v teh državah so neustrezne higienske razmere, revščina s pomanjkanjem hrane in pomanjkljiva zdravstvena oskrba prebivalcev. Kljub dejstvu, da je bolezen zunaj Afrike zelo redka, obstaja verjetnost, da bi se virus z vse številčnejšimi migracijami razširil tudi na druge konce sveta. Kaj je naravni vir okužbe z ebolo in kako se bolezen širi? Do okužbe z virusom lahko pride ob stiku s krvjo ali telesnimi tekočinami okužene živali. Za naravne gostitelje virusa ebole se štejejo netopirji in opice. Ugotovili so, da sta tako prašič kot pes prenašalca bolezni in se okužita prek človeka, sama pa ne pogineta. Ko pride do okužbe pri človeku, se virus lahko širi tudi med ljudmi. Ebola se prenaša s stikom s krvjo, drugimi telesnimi tekočinami in izločki. Človek se lahko okuži prek mesa prašiča in psa, če ta ni dovolj toplotno obdelan, oziroma prek iztrebkov, krvi ali izbruhkov obolelega psa ali prašiča. Med ljudmi se okužba z ebolo širi z neposrednim stikom, predvsem skozi poškodovano kožo ali sluznico s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami, izločki in izbruhki, ali z neposrednim stikom s predmeti, ki so bili onesnaženi s temi stvarmi. Virus se lahko prenaša tudi z nezaščitenim spolnim odnosom, pri čemer ostane v semenu moškega do šest mesecev, zato je verjetnost takšne okužbe zelo velika. Kakšni so najbolj očitni znaki zastrupitve? Simptomi ebole se pojavijo kmalu po okužbi z virusom. Bolezen se začne z nenadoma povišano telesno temperaturo več kot 38 stopinj Celzija in z močnimi bolečinami v sklepih ter mišicah. Bolnika spremljajo močna utrujenost, glavoboli, bolečine v trebuhu in driska. Nato pri bolniku nastopijo obilne notranje krvavitve in odpoved delovanja nekaterih organov, predvsem respiratornega ter prebavnega sistema. Bolnik lahko v treh tednih glede na čvrstost imunskega sistema bolezen preživi ali umre. Ebola je virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti od 70 do 90 odstotkov. Kakšni so ukrepi, da se čim bolj zaščitimo pred ebolo? Najpomembnejši ukrep je, da se izogibamo potovanjem v kraje, kjer se pojavlja ta bolezen. Pri vsakem stiku z obolelim človekom je nujna uporaba ustreznih zaščitnih sredstev, kot so zaščitna očala, maska s filtrom, rokavice in pralna zaščitna obleka. Virus ebole se namreč uniči s pranjem, izpostavljenostjo soncu in visokim temperaturam ter sušenjem. Virus ebole bo uničilo pranje oblačil, ki so bila izpostavljena telesnim tekočinam in izločkom, z milom ter razkužilom. Prav tako preživi le kratek čas na površinah, ki so izpostavljene soncu ali visokim temperaturam. Dlje časa je obstojen na materialih, na katerih so madeži krvi, telesnih tekočin in izločkov, vendar ne več kot nekaj dni. Nevarnost, da bi virus prinesli z daljših potovanj na prtljagi ali podplatu čevljev, je zelo majhna, saj je virus v naravi zelo neobstojen. SV 13 iz naših enot pripadnike. Rad bi poudaril, da izvajamo usposabljanja pred odhodom na misije, na njih pa pripadnike seznanimo z nevarnostmi nalezljivih bolezni in kako se pred njimi učinkovito zaščititi. Poučimo jih, kakšno hrano lahko uživajo, kaj naj pijejo in kako se izogibati okolju, ki je gosto poseljeno z nevarnimi živalmi, ki so prenašalke nalezljivih bolezni. Prav tako jih zalagamo s preparati, da bi se čim bolj zaščitili pred temi nevarnostmi. Ob tem bi rad poudaril, da vsi pripadniki SV zelo resno jemljejo naša navodila in so nam za te napotke zelo hvaležni. Vse kontingente SV, ki so šli na misijo EUTM v Mali, smo pred odhodom seznanili z nevarnostmi virusa ebole in kako ukrepati ob morebitni okužbi. Ali je človek, ki je prebolel ebolo, odporen na ta virus? Človek, ki naj bi prebolel ebolo, naj bi bil imun proti tej bolezni. Tudi v zdravstvene namene se je veliko uporabljala kri tistih, ki so preboleli ta virus, saj ko preboliš bolezen, že imaš določeno število protiteles. To je odvisno od dejstva, kako dolgo protitelesa ostanejo v krvi. Vemo, da si proti nekaterim kužnim boleznim zaščiten vse življenje, proti nekaterim pa krajše obdobje. so se posamezni primeri okužb pojavili v Evropi ter ZDA. Kakšna je verjetnost, da se ebola pojavi v Sloveniji, in na kakšen način? Verjetnost vsekakor obstaja, čeprav je nevarnost za pojav ebole v Sloveniji zelo majhna. Zdi se mi še najbolj verjetno, da bi virus lahko prinesli v tovornjakih skriti ilegalni prebežniki, ki iz držav Afrike, vzhodne Evrope in z Balkana čez Slovenijo iščejo pot v zahodno Evropo. Možnost, da bi virus v Slovenijo prišel z mednarodnim letalskim prometom, se mi zdi majhna, saj letalski leti do SloveniZakaj je ebola tako zelo nevarna? je navadno potekajo čez druga večja tranziKer je to virus. Bakterije lahko uničiš z an- tna letališča v tujini, kjer se izvajajo poostretibiotiki, virus pa gre v celico in se tam raz- ni pregledi potnikov. množuje. Dokler ga celica ne prepozna kot gostitelja, se razmnožuje. Šele ko ga celi- Kakšni so postopki ukrepanja ob morebica prepozna kot gostitelja, se začnejo tvori- tnem pojavu ebole v Sloveniji? ti protitelesa. Najprej je treba potrditi sum, da je človek okužen z ebolo, pri čemer se upoštevajo kliProti virusu ebole ni zdravila oziroma ce- nična, laboratorijska in epidemiološka mepiva. Zakaj? rila. Pri kliničnih merilih se ugotavlja priEbola se je pojavila v Afriki, zato ni raziska- sotnost kliničnih znakov okužbe z ebolo, ki na in proti njej še niso razvili učinkovitega se kažejo v povišani temperaturi, glavobolih, zdravila ali cepiva. Če bi bolezen prizade- bolečinah v mišicah in sklepih, notranjih krla Evropo ali ZDA, bi bila bolezen raziskana, vavitvah itn. Pri laboratorijskih merilih se z prav tako bi razvili zdravilo ali cepivo, kot se analizo DNK v krvi ugotavlja prisotnost neje to zgodilo na primer za koze, kuge in druge varnega virus, pri epidemioloških merilih pa nalezljive bolezni. V Afriko kot nerazvito ce- se ugotavlja, ali je oseba prišla z območja, kjer lino, kjer ljudje zaradi tega virusa množič- je nevarnost okužbe z ebolo, in ali je bila z no umirajo, zaradi pomanjkanja interesa dr- obolelo osebo v neposrednem stiku do enega žave razvitega sveta niso pripravljene vložiti metra. S tem se potrdi sum okužbe z virusom denarja v raziskave tega virusa, saj so zelo ebole. Tako osebo je treba čim prej prepeljadrage. Bolezen se je v zadnjem obdobju zače- ti v zdravstveno ustanovo, kjer se jo izolira, la širiti tudi v neafriške države, zato ZDA in da se prepreči širjenje okužbe. Nato se začne evropske države, predvsem Francija ter Nem- izvajati posebna terapija, ki se uporablja za čija, pospešeno preiskujejo bolezen in posku- podporo imunskega sistema, saj posebnega šajo razviti cepivo, ki pa ga šele preizkušajo zdravila za to bolezen ni. Pri zdravljenju in na živalih, primatih, opicah. Menim, da je negi morajo zdravstveni delavci uporabljati preteklo premalo časa, da bi lahko razvili ce- ustrezno zaščitno obleko ter opremo in stropivo, za katerega bi lahko z veliko gotovostjo go upoštevati ukrepe, s čimer se prepreči pretrdili, da je zanesljivo. Mnenja strokovnjakov nos okužbe pri stiku z obolelim pacientom in glede cepiva so zelo različna. Američani cepi- njegovimi telesnimi izločki. vo ocenjujejo kot uspešno, nemški in francoski strokovnjaki pa zatrjujejo, da je cepivo v Tudi SV sodeluje s svojimi pripadniki na tej fazi razvoja preveč obremenjujoče celo za številnih nalogah v mednarodnih operacizdrav človeški organizem. jah po vsem svetu. Kako jih pripravljate, da se čim bolj zaščitijo pred nevarnostmi naleVirus ebole je najbolj nevaren v državah zljivih bolezni? Afrike, kjer je za njegovimi posledicami Naša enota že od leta 2008 redno dezinficiumrlo že veliko ljudi, še več pa je okuže- ra kontingente SV po prihodu z misij. Prav nih. Kljub poostrenim ukrepom in pripo- tako na vsake tri mesece izdamo epidemioročilom Svetovne zdravstvene organizacije loška sporočila za območja, kjer ima SV svoje 14 SV Tudi z misije EU za usposabljanje oboroženih sil Malija (EU Training mission Mali – EUTM) v Afriki se bodo v kratkem vrnili vojaki v Slovenijo. V kakšni nevarnosti so in kako se pripravljate na njihov prihod? Čeprav je ta bolezen razširjena v Afriki, so slovenski pripadniki v Maliju pred njo razmeroma varni. Ob vrnitvi v Slovenijo bomo v VETE pripadnike kontingenta SV z opremo iz Malija dezinficirali, kolegi iz VZE pa jih bodo zdravstveno pregledali, s čimer bomo zmanjšali tveganje za prenos virusa v domovino. Ali je to utečena praksa tudi v drugih vojskah? Večina oboroženih sil, med drugim tudi hrvaške, makedonske, srbske, italijanske, nemške, ameriške in druge, svoje pripadnike po vrnitvi z misij najprej napotijo v karanteno, s čimer se za določen čas omejijo stiki z domačimi in drugimi ljudmi. Za tuje pripadnike je karantena del misije. V njih zdravniki s krvnimi in drugimi preiskavami nadzirajo in ugotavljajo zdravstveno stanje pripadnikov, ki bi lahko bili izpostavljeni nevarnim okužbam. To je nujno tudi zaradi boljšega občutka varnosti med vojaki, ki so delovali na nevarnem območju in bi se lahko okužili. Dobro bi bilo, da bi tudi SV po vzoru partnerskih vojsk vzpostavila karanteno, kar pa zahteva denar in dovolj zdravnikov. Bodite ponosni na vse, kar ste dosegli 72. brigada praznovala svoj dan Začetki 72. brigade segajo v leto 1992, ko je bilo njeno takratno poveljstvo odgovorno le za enote rezervne sestave. Svojo strukturo je v dvaindvajsetletnem obdobju spremenila večkrat, danes pa je taktična enota Slovenske vojske, ki zagotavlja zmogljivost pehote. Namenjena je izvajanju ofenzivnih, stabilizacijskih, defenzivnih, podpornih in prehodnih načinov delovanja v vseh terenskih ter vremenskih razmerah. Dan brigade, 23. november, ni izbran naključno, temveč je tesno povezan z generalom Rudolfom Maistrom, saj so se na ta dan leta 1918 za Slovence na širšem območju Štajerske in Koroške dogajali usodni dogodki. Besedilo: Nataša Oblak Fotografija: Bruno Toič »P ripadniki 72. brigade ste pomembna bojna moč vojske. Letos ste s trdim delom, odrekanjem in vztrajnostjo dosegli več vojaških ciljev. V prihodnje vas čakajo novi, pomembni izzivi in prepričan sem, da se boste z njimi soočali tako uspešno kot do zdaj,« je na slovesnosti ob dnevu brigade dejal načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman. Letošnje leto namreč pripadniki in pripadnice 72. brigade končujejo z več pomembnimi dosežki. S sodelovanjem na vajah v domovini in tujini, kot so računalniško podprta štabna vaja Lenart 2014, mednarodna vojaška vaja Live Chemical Agent Training na Slovaškem, mednarodna vojaška vaja Clever Ferret 14 v Sloveniji, mednarodna vojaška vaja Challenge 14 v Makedoniji, mednarodna vojaška vaja Stead Fast Indicator v Romuniji in mednarodna vojaška vaja Saber Junction 14, so dosegli višjo raven usposobljenosti, kar se je pokazalo tudi pri opravljanju nalog v mednarodnih operacijah in na misijah ter pri preverjanju MotBBSk. Pripadniki 72. brigade, najboljši ste Letos so se pripadniki in pripadnice 72. BR res izkazali z oblikovanjem zmogljivosti MotBBSk, vajo kopenskih sil, ki je potekala junija in julija na domicilnem območju brigade, ter s prevzemom nalog Natovih odzivnih sil, katerih del bodo 1. januarja 2015 postali pripadniki čete vojaške policije 72. brigade. »Predvsem sem ponosen, da nam je uspelo po transformaciji narediti konsolidacijo materialnih in kadrovskih virov, kar je bila podlaga, da smo lahko začeli opravljati naloge, ki smo jih imeli letos res veliko. Bile so zahtevne in so se dogajale v kratkem obdobju. Ob vseh nalogah smo oblikovali tudi kontingenta, ki sta že prevzela naloge na Kosovu in v Libanonu. Ob tem lahko rečem le, da sem ponosen na svoje pripadnike,« je dejal poveljnik 72. brigade polkovnik Franc Koračin in končal z besedami: »Vsem pripadnikom 72. brigade sporočam, da bodite ponosni na vse, kar ste dosegli v tem letu. Najboljši ste.« Ob tej priložnosti so podelili zlato medaljo Slovenske vojske 20. pehotnemu polku pod poveljstvom podpolkovnika Boštjana Močnika. Ta bataljon je bil leta 2013 določen za nosilno enoto za pripravo motorizirane bataljonske bojne skupine, kar je bila tudi ena bistvenih nalog Slovenske vojske in 72. brigade leta 2013 ter 2014. Pripadniki 20. PEHP so nalogo vzeli zelo resno, motivirano in odgovorno, pri tem so pokazali veliko požrtvovalnosti, v uresničitev so vložili veliko energije in volje, opravili so številna usposabljanja in vaje na oddelčni, vodni in četni ravni ter ravni poveljstva motorizirane bataljonske bojne skupine. Kako je VETE, ki jo vodite, vključena v ukrepanje ob morebitnem pojavu nevarnih kužnih bolezni v Sloveniji, tudi ebole, in kako se na to pripravljate? Leta 2006, ko se je pojavila ptičja gripa oziroma aviarna influenca, je bil s sklepom slovenske vlade sprejet načrt uporabe skupine AVIN, ki je po aviarni influenci dobila tudi ime, ob pojavu posebno nevarnih kužnih bolezni pri živalih oziroma zoonoz. Ta skupina, ki jo sestavljata VETE in enota JRKBO, se najmanj dvakrat na leto uri v postopkih ukrepanja ob pojavu nevarnih kužnih bolezni. Skupina pride prva na kraj pojava nalezljive bolezni, jo poskuša omejiti in pomaga strokovnjakom pri jemanju vzorcev na živalih, saj so v njej izkušeni veterinarji. Na zadnji vaji enote AVIN v začetku novembra smo medicinske sestre iz VZE usposabljali v pravilnih postopkih oblačenja in slačenja zaščitnih oblek ob pojavu ebole, če bi prišle v stik z bolnikom, ki je bil okužen s tem virusom. SV 15 Usposabljanje zastavonoš Zveze slovenskih častnikov V soboto, 22. novembra, je v športni dvorani Vojašnice Edvarda Peperke v Ljubljani potekalo usposabljanje zastavonoš Zveze slovenskih častnikov (ZSČ). Na usposabljanje so bili vabljeni novi in dosedanji zastavonoše območnih ter občinskih združenj ZSČ. Udeleženci so se urili v individualnih in skupinskih postrojilih ter protokolu ob različnih priložnostih, na primer slovesnostih, proslavah, komemoracijah in pogrebih. Ob koncu usposabljanja so navzoči dobili potrdila o udeležbi na usposabljanju, položajne oznake zastavonoš in tudi priročnik oziroma postrojitvena pravila in protokol ZSČ za te postopke. Usposabljanje je s pomočjo pripadnikov Garde Slovenske vojske vodil in izvajal predsednik odbora za organizacijo ešalona zastavonoš in protokol ZSČ, praporščak Andrej Jurjevič, navzoče pa je na začetku ter ob koncu usposabljanja pozdravil in jim zaželel uspešno uporabo naučenega v lokalnih okoljih tudi predsednik ZSČ, generalmajor mag. Alojz Šteiner. Pripravila: Alojz Šteiner in Martin Jugovec Fotografije: Ivan Bahat 16 SV V ZSČ imamo zdaj prvič priročnik za postrojila in protokol. Pripravljen je na podlagi veljavnih Postrojitvenih pravil Slovenske vojske, z namenom prispevanja k izboljšanju postopkov in videza uniformnih organizacij pri postrojilih, slovesnostih in protokolarnih ter drugih aktivnostih. Verjamemo, da bodo priročnik uporabljali tudi v veteranskih, domoljubnih ter drugih organizacijah v Sloveniji in tako še bolj enotno izkazovali čast, dostojanstvo ter spoštljivost do državnih simbolov in simbolov organizacij ob državnih slovesnostih ter tudi tistih v lokalnih okoljih. Protokolarni postopki in urejenost ter njihova skladnost so že dolgo del splošne urejenosti družb, organizacij in tudi posameznikov, posebno tistih, ki so uniformirani. Želimo, da bi praporščaki in drugi posamezniki ter organizacije ZSČ k temu pomembno prispevali. Priročnik bo v prihodnosti gotovo deležen popravkov in dopolnitev, tudi na podlagi predlogov in pripomb tistih, ki ga bodo uporabljali. Tako bo dosežen še en njegov namen, povezan z dejstvom, da so postrojila in protokolarne aktivnosti živi dogodki, ki se skozi prakso ne le potrjujejo, temveč tudi dopolnjujejo. Priročnik je predan v uporabo z nasvetom, da ga je treba prebrati, preizkusiti in izuriti postopke ter jih smiselno izvajati v praksi. Pri tem je treba biti zelo prilagodljiv in se sproti prilagajati okoliščinam ter prostoru, v katerem se postopki izvajajo. Drugo napotilo je, da je za vsak dogodek pred njegovo izvedbo treba opraviti predhodno pripravo in proučiti, kako bo potekal, kakšne učinke lahko doseže in katere so posebnosti. V ZSČ verjamemo, da bodo zastavonoše in drugi izvajalci postrojitvenih ter protokolarnih postopkov pomembno prispevali k uveljavitvi priročnika in tudi k uspešnemu širjenju v lokalnih okoljih po Sloveniji. Tako bo zadovoljna tudi posebna delovna skupina, ki je v pripravo priročnika vložila veliko prostega časa in znanja. Usposabljanja ne bi bilo brez podpore Slovenske vojske, ki je dala na voljo športno dvorano Vojašnice Edvarda Peperke in pomagala pri usposabljanju s pripadniki Garde SV. Skupno usposabljanje SLOVENSKIH IN AMERIŠKIH logistov Na osrednjem vadišču SV Postojna in strelišču Bač je od 17. novembra do 6. decembra potekalo usposabljanje Rock Proof 3, na katerem so se pripadniki SV urili s pripadniki ameriške vojske iz Vicenze v Italiji. Na usposabljanju, ki je bilo razdeljeno na dva dela, je sodelovalo več kot 200 pripadnikov SV, in sicer največ iz 1. ter logistične brigade SV, in 200 pripadnikov 173. zračnodesantne brigade kopenske vojske ZDA. V prvem delu usposabljanja smo pripadnike SV in vojske ZDA obiskali na Počku, kjer so se mešane posadke slovenskih in ameriških vojakov z vozili urile v postopkih reakcije kolone vozil na stik z nasprotnikom. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Od bojnih streljanj do skupnih taktičnih vaj Usposabljanje Rock Proof 3 predstavlja nadgradnjo dosedanjega uspešnega sodelovanja med SV in 173. zračnodesantno brigado ameriške vojske iz Vicenze v Italiji. Skupno slovensko-ameriško urjenje je bilo namenjeno izmenjavi znanja in izkušenj med partnerskima vojskama, krepitvi povezljivosti ter souporabi zmogljivosti in vojaške infrastrukture. SV je z usposabljanjem nadaljevala dobro prakso koriščenja zavezniških zmogljivosti, ki jih SV nima, predvsem za delo v mednarodnih operacijah in na misijah, na katerih se slovenski vojaki srečujejo z ameriškimi kolegi. Usposabljanje Rock Proof 3 je potekalo v dveh delih. Od 17. do 21. novembra so se pripadniki logistične brigade SV s poudarkom na 157. polku urili s pripadniki podpornega bataljona 173. brigade ameriške vojske, od 1. do 4. decembra pa je potekalo strelsko usposabljanje z izvedbo taktičnih vaj z bojnimi streljanji pripadnikov 10. pehotnega polka in pehotnega bataljona 503. polka 173. brigade vojske ZDA. Kot je poudaril poveljnik 157. polka podpolkovnik Vincenc Arko, so zamisel za sodelovanje logističnega polka na skupni vaji sprejeli zaradi oblikovanja zmogljivosti logistične enote za splošno inženirsko četo, v kateri logistična brigada s 157. polkom zagotavlja logistični modul, ki je odgovoren za oskrbo, prevoze, zdravstveno podporo, izvidovanje in vzdrževanje. Na Rock Proof 3 so pripadniki polka izvedli skupno usposabljanje s pripadniki podpornega bataljona (Brigade Support Batallion – BSB) ameriške vojske, pri čemer so slovenski vojaki delovali v mešanih kolektivih. Podpolkovnik Arko je dejal, da so pripadniki polka na usposabljanju pridobili zelo dragoceno znanje in izkušnje od pripadnikov ene izmed najbolj izurjenih ter izkušenih vojsk na svetu. 157. polk je na usposabljanju sodeloval z vodom za vzdrževanje. Podpolkovnik Arko je posebej poudaril pomen povezljivosti postopkov in opreme, kar je predvsem pomembno pri skupnem sodelovanju SV v mednarodnem okolju. Ob tem je še dodal, da so z usposabljanjem zagotovili razmere za cenejše usposabljanje, saj SV ni treba iti na usposabljanja v tujino, pripadnikom ameriške vojske iz vojaškega oporišča v Vicenzi pa ne na druga bolj oddaljena vadišča, kar je dražje in logistično precej Reakcija na stik konvoja z nasprotnikom SV 17 Urjenje posadke tanka za izvleko v terenski vožnji 18 Izkrcanje ameriških in slovenskih vojakov ob zasedi Američani so za izvidovanje in opazovanje uporabljali brezpilotna letala. zahtevnejše. Podpolkovnik Arko je še povedal, da so z udeležbo na usposabljanju naredili korak naprej v smeri prehoda z nepremične na premično logistiko. Poveljnik podpornega bataljona podpolkovnik Jon Beale je razložil, da je usposabljanje s SV zanje zelo koristno, saj tako vzdržujejo pripravljenost za delovanje na kakršnikoli misiji, in sicer Natovi ali pod vodstvom ZDA. Po njegovi oceni lahko s takimi usposabljanji preverijo delovanje in združljivost ter urijo praktične postopke v realnih taktičnih razmerah. Poudaril je tudi, da si želijo še več priložnosti za delovanje v takem okolju in obsegu. Kot enota ameriške vojske v Evropi se BSB na nižjih taktičnih ravneh uri predvsem v baltiških državah, na zagotavljali logistično oskrbo z gorivom, namestitvenimi zmogljivostmi in prevozi ter medicinsko oskrbo za udeležence usposabljanj. V vadbene aktivnosti Rock Proof 3 so bili vključeni tudi pripadniki 670. logističnega polka, ki so se urili v vožnji v terenskih razmerah, VZE pa v postopkih zagotavljanja osnovne medicinske oskrbe na ravni role 1. »Ves čas je z modulom sodeloval 157. polk, ki se je z ameriško četo za vzdrževanje iz BSB uril v individualnih veščinah vojaka, postopkih vzdrževanja slovenskih in ameriških vozil ter izvleki pokvarjenega vozila z ameriškimi in slovenskimi kolesnimi ter goseničnimi vozili za izvleko,« je še povedal major Slak in dodal, da je bilo pri tem bistveno ugotavljanje združljivosti opreme in SV Poljskem, v Nemčiji, Italiji in Sloveniji. Združene vaje na višjih taktičnih ravneh navadno organizirajo v Italiji, Nemčiji in Sloveniji. Podpolkovnik Beale je partnerstvo s SV na usposabljanju ocenil kot zelo dobro. Prihodnje leto z Američani daljše usposabljanje Na usposabljanju Rock Proof 3 sta poleg elementov 157. logističnega polka sodelovala tudi 670. logistični polk, ki je podprl vadbene aktivnosti, in VZE, ki je z zdravstvenim osebjem poskrbela za medicinsko podporo. Namestnik poveljnika 157. polka major Robert Slak, ki je bil na Rock Proof 3 tudi poveljujoči vsem logističnim elementom iz SV, je pojasnil, da so Bojiščna oskrba poškodovanega vojaka taktičnih postopkov slovensko-ameriških mešanih posadk. V okviru skupnega usposabljanja so na strelišču Bač opravili tudi nekaj skupnih bojnih streljanj s pehotno oborožitvijo in taktičnih vaj pehote. Z zaključno taktično vajo na ravni oddelka so preizkusili novo znanje, ki so ga pridobili na skupnem usposabljanju, od izvajanja medicinske evakuacije, postopkov oblikovanja konvoja in reakcije na stik konvoja do izvleke vozila. Major Slak je še pojasnil, da se logistična enota vojske ZDA prvič usposablja s slovensko na njenem terenu. Ob tem je poudaril, da so se z BSB že dogovorili, da bodo prihodnje leto, ko je predvideno več skupnih usposabljanj SV z Američani, z logistično enoto vojske ZDA spet izvedli usposabljanje, ki bo trajalo dva tedna, tako da bodo lahko uspo- Nemčiji, kjer je moral modul prednje logistične sabljanje dopolnili z izvedbo bolj zahtevnih čete za podporo bojne skupine opraviti zahtevne taktične naloge. »Logistik mora biti najprej taktičnih vaj enot na terenu. pehotni vojak, ki pozna taktične postopke, nato Priložnost za intenzivnejše ur- pa se mora dodatno usposabljati za opravljanje jenje v taktiki logističnih nalog,« je prepričan major Slak. V Do zdaj so logistične enote SV večinoma nasto- okviru aktivnosti na usposabljanju Rock Proof pale v vlogi realne podpore vadbenim aktivno- 3 so izvedli še usposabljanje pripadnikov SV za stim na terenu, z usposabljanjem Rock Proof 3 pripravo in prevoz tovora s helikopterjem. »V pa se je logistika SV začela intenzivneje uspo- Slovenski vojski si prizadevamo, da bi od Amesabljati s tujimi enotami v taktičnih postop- ričanov usvojili to znanje in ga prek naših inkih. Major Slak je prepričan, da je takšno uspo- štruktorjev prenašali na pripadnike enot SV,« sabljanje z Američani dobra priložnost, da se je še razložil major Slak in dodal, da je to lahko začnejo uriti tudi v taktiki, ne le v zagotavljanju uporabno tudi pri pomoči ob naravnih in drulogistične oskrbe enotam. Ob tem je Slak izpo- gih nesrečah, pri katerih bo treba poskrbeti za stavil sodelovanje logističnega modula na vaji v prevoz in oskrbo s helikopterji. SV 19 Pripadniki 430. MOD na vaji HEC Catamaran v Franciji V Franciji je od 12. do 27. oktobra potekala letošnja največja vaja francoske mornarice HEC Catamaran 2014. Na njej so poleg gostiteljice sodelovali tudi pripadniki obrambnih sil Italije in Slovenije ter opazovalci iz obrambnih sil Švedske in ZDA. Slovensko vojsko je na vaji zastopalo deset protiminskih potapljačev odreda za specialno podvodno delovanje (OSPD) iz 430. MOD. Besedilo: štabni vodnik Goran Marčič Fotografije: 430. MOD/odred za specialno podvodno delovanje V aja je bila razdeljena na dve fazi. V prvem delu vaje oziroma tako imenovani fazi Fit in port, ki je potekala v Toulonu in St. Mandrieru, so bili glavni nameni usklajevanje in poenotenje operativnih postopkov med pripadniki različnih mornaric ter preizkus različnih tipov opreme in privajanje nanjo. V tej fazi so pripadniki SV sodelovali s francosko skupino za EOD in z enoto vodnikov službenih psov, pri tem pa so skupaj izvedli kompleksen kopenski scenarij z uspešno identifikacijo in deaktivacijo več improviziranih eksplozivnih naprav. Temu je sledilo športno tekmovanje iz ekipnega premagovanja vodnih ovir za vse sodelujoče enote. Po analizi prve faze je sledil premik bojne skupine po morju v Port Vendres na območje izvajanja operacij. Slovenci so bili na podpornem plovilu A-613 B. B. P. D. acheron, ki je ves čas operacije zagotavljalo odlično podporo. Ladja je posebej specializirana za podporo potapljačem in lahko zagotavlja na kraju potopa dekompresijsko komoro ter popolnitev s plinskimi mešanicami. Druga faza, imenovana LIVEX, se je začela še pred prihodom v pristanišče s pregledom podvodnega dela pristanišča, kar so izvedla italijanska in francoska avtonomna podvodna plovila remus in alister (autonomus underwater vehicle ‒ AUV), potapljači pa so pregledali pomol in pristaniško infrastrukturo. Pripadniki SV so na svojem območju delovanja našli, identificirali, nevtralizirali in odstranili vse postavljene eksplozivne naprave. Po čiščenju pristanišča in umiku teroristov oziroma označevalcev v višje ležečo utrdbo Fort Bear ter center zvez Cap Bear se je začelo čiščenje objektov. Pri kopenskem delovanju slovenskih operaterjev so izvajali sobojevanje skupaj s pripadniki francoske mornariške pehote GFM, letalstva in francoske padalske enote RPIMA, ti pa so zagotavljali neposredno zaščito sil pri izvajanju postopkov za odstranjevanje EOD oziroma IEDD. Sobojevanje je potekalo zelo dobro. Pripadniki odreda za specialno podvodno delovanje so v fazi LIVEX na 15 kopenskih in štirih podvodnih intervencijah uspešno odstranil 18 improviziranih eksplozivnih naprav na kopnem, tri improvizirane eksplozivne naprave na pristaniški infrastrukturi ter dve morski mini. Odkrili so tudi skrivališče orožja. Vstop je imelo z morske strani, nadaljevalo pa se je v predor in tunele pod pristaniščem, kar je pomenilo, da se je med intervencijo okolje spremenilo iz vodnega v kopensko, to pa je zahtevalo poseben pristop. Francoska letala rafale in super etendard modernize so izvedla zračni napad (CAS) na utrjene objekte v okolici pristanišča. Med vajo so bile odkrite tudi štiri morske mine iz druge svetovne vojne in so jih identificirali, vendar jih niso uničili. Vaja se je končala z analizo, na kateri je vodstvo ugotovilo, da je bila vaja uspešna, saj je bil cilj očistiti območje pred minsko nevarnostjo dosežen in tako omogočen prihod ladje s humanitarno pomočjo za ogroženo prebivalstvo. 20 SV Pripadniki SV so delovali na dveh področjih. Prvi del skupine je bil dodan mornariški pehoti (Groupement de Fusiliers Marins ‒ GFM) v obliki mobilne skupine za EOD, ki je napredovala s pehoto in je ob najdbi improviziranih eksplozivnih naprav ali neeksplodiranih ubojnih sredstev poskrbela za nevtralizacijo nevarne najdbe. Drugi del skupine je opravljal podvodne preglede v pristanišču in preglede pristaniške infrastrukture. Po končanem bojnem delu vaje so pripadniki SV sodelovali pri dvigu šolskih morskih min iz morja in pri njihovem prevozu, poleg tega pa tudi pri urjenju v premagovanju višinskih ovir s pomočjo jeklenic, vrvne tehnike in škripčevja v nacionalnem centru za urjenje enot francoske vojske (CNEC). Udeležbo na Natovi vaji iz serij HEC (Harbour Exploratory Clearance) so sodelujoči ocenili kot zelo pozitivno, saj je področje HEC neposredno povezano z delom skupine protiminskih potapljačev v zelo plitvih vodah in s čiščenjem pristanišč pred minskimi nevarnostmi. SV 21 Slovenski inštruktorji usposabljali pripadnike kosovskih varnostnih sil v delovanju proti improviziranim eksplozivnim sredstvom Slovenska delegacija v sestavi treh inštruktorjev opazovalcev kontrolorjev iz Centra za združeno usposabljanje (CZU) je v začetku novembra obiskala Kosovo in enoto za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev (Explosive Ordinance Disposal − EOD). Besedilo in fotografije: stotnik Iztok Legat S odelovanje med oboroženimi silami po svetu v okviru Nata ali drugih vojaških organizacij pod nazivom Vojska vojski (Military to Military) je postala že stalna praksa tudi v Slovenski vojski. V okviru tega sodelovanja je CZU iz Postojne s tremi pripadniki izvedel tečaj delovanja proti Usklajevanje z albanskim prevajalcem 22 SV improviziranim eksplozivnim sredstvo (DIES) za pripadnike kosovskih varnostnih sil v Prizrenu na Kosovu. Najmlajša evropska država Kosovo z nekaj manj kot dvema milijonoma prebivalcev na ozemlju približno polovice Slovenije je februarja 2008 razglasila neodvisnost. Pod vodstvom Nata in Kforja se tako imenovani Kosovo Protection Corps (KPC) marca 2008 začnejo preoblikovati in 21. januarja 2009 ustanovijo kosovske varnostne sile (Kosovo Security Force ‒ KSF). To so odzivne sile za krizne operacije na Kosovu in za zaščito civilnega prebivalstva. Njihove osnovne naloge so zaščita in reševanje, čiščenje minskih polj in ostankov neeksplodiranih eksplozivnih sredstev ter ozaveščanje prebivalstva o nevarnostih in njihovih posledicah. Pripadniki teh sil so lahko oboroženi z lahkim orožjem in so podrejeni obrambnemu ministrstvu, vendar še niso prava vojska Kosova. Sedanja vlada do leta 2019 načrtuje preoblikovanje KSF v prave oborožene sile, kar pomeni, da naj bi postale vojska Republike Kosovo. Četa za razminiranje, ki opravlja pomembno nalogo s čiščenjem ostankov minskih polj s protitankovskimi in protipehotnimi minami po vsem Kosovu, je nastanjena v Prizrenu, zgodovinskem mestu na jugu Kosova. V EOD Company ali četi za razminiranje so pripadniki, ki so usposobljeni za svoje delo, in natančno poznajo vse vrste protipehotnih in protitankovskih min, granat, raket ter drugih vojaških eksplozivnih sredstev. Po izkušnjah iz Iraka, Afganistana in od drugod po svetu ne le na vojnih območjih se lahko ta vojaška ali druga eksplozivna sredstva uporabijo na nestandardni ali improvizirani način, kar pa za njih pomeni veliko večjo nevarnost. Spomnimo se le eksplozije na bostonskem maratonu. V svojem dosedanjem delu še niso imeli usposabljanja v delovanju proti improviziranim eksplozivnim sredstvom, zato so bili za izvedbo takega tečaja zelo zainteresirani. CZU iz Postojne je za pripadnike KSF pripravil enotedenski tečaj z osnovami prepoznavanja, zgradbe, načinov proženja, zaščite in postopkov pri odkrivanju improviziranih eksplozivnih sredstev (IES). Od 3. do 7. novembra so opazovalci kontrolorji iz CZU stotnik Iztok Legat ter štabna vodnika Aleš in Danilo Ganc organizirali in izvedli tečaj D-IES za osemnajst pripadnikov čete za EOD v Prizrenu. Glede na to, da kosovske varnostne sile niso v Natu ali PfP, je bila vsebina tečaja nekoliko prilagojena v smislu, da niso omenjali taktik, tehnik in postopkov (TTP) ali standardnih operativnih postopkov (SOP), vezanih izključno na enote Nata ali SV, taktično-tehničnih podatkov sredstev, frekvence ali podobnih bistvenih podatkov. Skupina je na pot odšla v soboto, 1. novembra, in po 13 urah vožnje prišla do Prištine, kjer je vzpostavila stik z namestnikom čete za EOD, ki jo je pospremil do vojašnice v Prizrenu. Tam se je srečala še s poveljnikom čete stotnikom Kresniqi. Pripadniki so se pogovorili predvsem o načinu izvedbe tečaja, si ogledali prostore in učilnico ter preverili kompatibilnost uporabe predstavitev na računalniku in teren za izvajanje praktičnega usposabljanja. Štabni vodnik Danilo Ganc je poudaril: »Glede na to, da nismo mogli s seboj prinesti vse potrebne opreme in sredstev, so nam oni zagotovili tri vozila in potrebna materialno-tehnična sredstva, torej žice, baterijske vložke, trak za označevanje nevarnega območja, žico in lepilni trak, vse za prikaz in izdelavo maket IES.« Teoretični del usposabljanja je potekal v učilnici, kjer so imeli razstavljena minskoeksplozivna sredstva, ki so jih skladno s svojim delom razminirali sami. Tečajniki so bili pripadniki čete, ki čisti minska polja na Kosovu pod njihovo pristojnostjo, aktivnosti pa ne izvajajo na severu države na območju srbske manjšine. Na tečaju je bilo 18 pripadnikov čete za razminiranje. Trije, ki so najbolje obvladali angleški jezik, so bili prevajalci, kar je bilo zelo koristno, saj so razumeli strokovni jezik in ni bilo treba posebej razlagati določenih pojmov. »Tečajniki so bili zelo zainteresirani za predavanja, saj je bil to prvi tak tečaj za kosovske varnostne sile. S takimi slušatelji je veselje delati,« ugotavlja štabni vodnik Aleš Ganc. V okviru aktivnosti so obiskali tudi enoto specialne civilne policije, ki se na Kosovu ukvarja s to tematiko v okviru civilne kriminalitete. Obiskali so njen laboratorij, v katerem so makete IES iz resničnih primerov, predvsem min presenečenja in manj IES večjih dimenzij, uporabljenih proti oboroženim silam. Tako so si tečajniki lahko ogledali različne primere in načine proženja posameznih IES. Usposabljanje je bilo v angleškem jeziku s prevajanjem v albanščino, zato je v začetku potekalo nekoliko počasneje, vendar smo se hitro uskladili. Tečajniki so zavzeto sledili predavanjem, še bolj pa so bili zagreti za praktično delo, in sicer pregled 5/0/25/200, 5C, iskanje indikatorjev in odkrivanje IES na progi. Med usposabljanjem so imeli tudi nekaj obiskov, ki sicer niso vplivali na delo, se je pa opazilo, da so pripadniki čete ponosni in zadovoljni s tečajem, saj so sami obvestili in povabili precej pripadnikov LMT, drugih pripadnikov Kforja in mentorjev. Prišli so tudi pripadniki ameriške skupine za EOD, ki enkrat na teden sodelujejo s četo za razminiranje in pomagajo predvsem pri usklajevanju postopkov med skupinami za EOD obeh držav, z angleškimi izrazi posameznih delov eksplozivnih sredstev in strokovnostjo. Med tečajem so prišli na obisk tudi dijaki ene izmed srednjih šol v okolici Prizrena. Ta četa za razminiranje ima tudi nalogo, da seznani in poučuje otroke ter mladostnike o nevarnostih protipehotnih in protitankovskih min ter grožnjah, povezanih s tem. »Z veseljem opažam, da se za tematiko niso zanimali le tečajniki, temveč tudi mladi, ki so nas obiskali. Na prošnjo poveljnika čete sem jim na kratko predstavil tudi namen in cilje našega tečaja,« je v kratki analizi poudaril stotnik Iztok Legat. Tečaj so končali s krajšo slovesnostjo, na kateri je poveljnik polka omenjene čete podelil potrdila, na katera so bili tečajniki zelo ponosni. Na koncu so tečajniki in tudi poveljnik čete izrazili veliko željo ter pripravljenost za nadaljevanje sodelovanja na tem področju. CZU s svojim znanjem, izkušnjami in dobrim sodelovanjem z enotami za EOD Slovenske vojske lahko ponudi še veliko podobnih ter zahtevnejših oblik usposabljanja, tečajev in pomoči. Analiza individualnega dela v skupini SV 23 V SV novi vezisti in informatiki V Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki se je 21. novembra končalo usposabljanje kandidatov za VED vojak vezist, 12. decembra pa usposabljanje vojakov službe informatike za pridobitev VED informatik. Usposabljanja, ki je potekalo pod strokovnim vodstvom pripadnikov enote za komunikacijske in informacijske sisteme (EKIS), se je udeležilo 23 kandidatov iz enot SV. Ob koncu novembra smo jih obiskali na zaključnem preverjanju v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki in Strmici nad Vrhniko. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič O d 22. septembra je v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki in v njeni okolici potekalo specialistično vojaško usposabljanje za pridobitev VED vojak vezist in vojak informatik, udeležilo pa se ga je 23 kandidatov ter kandidatk, od tega 15 za VED vezist in osem za VED informatik. Kot je poudaril namestnik poveljnika EKIS stotnik Sergej Rodman, v EKIS za potrebe enot SV po novih vojakih vezistih in informatikih vsako leto izvedejo vsaj eno specialistično usposabljanje za oba VED. Letošnje usposabljanje je potekalo v dveh učnih skupinah, v katerih so vojaki SV pridobivali specialistično znanje in veščine za delo vojaka vezista v enotah za zveze ter v službi informatike SV. Stotnik Rodman je pojasnil, Zastave z oznakami čet v sestavi EKIS da je v interesu rodu zvez, da bi na usposabljanje prišli kandidati s končano srednjo tehnično šolo, smeri elektrotehnike, mehatronike ali računalništva oziroma drugih smeri s področja elektrotehnike, pogoj za udeležbo pa je srednješolska izobrazba tehnične smeri. Ob tem je dodal, da se lahko v programa vključijo vsi pripadniki SV, ki uspešno opravijo sprejemni test kot preizkus splošnega znanja iz elektrotehnike in računalništva pred začetkom specialističnega usposabljanja. V usposabljanje za VED vezist in informatik so bili vključeni vojaki iz različnih enot SV z željo po novem specialističnem znanju in tisti, ki za opravljanje nalog na novi formacijski dolžnosti vojaka vezista v enotah SV ali na dolžnosti informatika v službi Kandidati za veziste so se naučili pravilno uporabljati sredstva zvez v vozilih. 24 SV informatike SV potrebujejo specialistično znanje iz sredstev zvez in informatike. Usposabljanje za VED vezist je trajalo devet tednov in je potekalo v obliki predavanj, praktičnega dela ter terenskih urjenj. Kandidati za veziste so se seznanili z uporabo radijskih, radiorelejnih in satelitskih sredstev v operativni uporabi SV. Naučili so se varne uporabe sredstev in zvez, pridobili znanje za komuniciranje s sredstvi in sistemi zvez v pogojih elektronskega bojevanja ter za uporabo in vodenje dokumentov za zveze na postajah za zveze. Prav tako so spoznali osnovne taktične postopke roda zvez. Stotnik Rodman je razložil, da je poudarek usposabljanja vezistov predvsem na spoznavanju vseh telekomunikacijskih sredstev in sistemov, ki so v uporabi v SV, navodil in tehnik komuniciranja, na taktiki enot za zveze in na elektronskem bojevanju. Vojaki za VED informatik so se usposabljali po programu, ki je trajal 12 tednov. Pouk je v večji meri potekal v obliki predavanj in vaj v računalniški učilnici. Stotnik Rodman je dejal, da so kandidati v okviru praktičnega pouka obiskali in spoznali delo v delavnici za vzdrževanje in popravilo računalniške opreme EKIS ter v vojašnicah SV po Sloveniji oddelke za lokalno podporo, pri tem pa so se seznanili z nalogami informatika v lokalni podpori storitvam KIS. Prav tako so obiskali storitveni center KIS, v katerem so spoznali osnovne naloge operaterja pri reševanju incidentov med delovanjem informacijskih sistemov SV. Vojaki so tako med usposabljanjem za VED informatik pridobili znanje o osnovnih normativnih aktih, ki urejajo delovanje informacijskih sistemov v SV in spoznali postopke za upravljanje računalniške opreme ter postopke pri uporabi informacijskih sistemov za podporo delovanja službe informatike. Prav tako so pridobili znanje za upravljanje strojne in programske opreme informacijskega sistema poveljevanja in kontrole (IS PINK) na ravni bataljona. Največji poudarek je bil namenjen spoznavanju računalniške strojne in programske opreme, omrežij in delovanja IS PINK. Kandidatka za VED informatik vojakinja Diana Žagar je na usposabljanje prišla, ker bi rada dopolnila znanje informatike, prav tako jo to področje zelo zanima. Kljub dejstvu, da je po poklicu ekonomski tehnik, je uspešno opravila sprejemni test, na katerem so preverjali znanje računalništva. Usposabljanje je bilo zanimivo, saj je pridobila novo vedenje, ki ji bo koristilo pri opravljanju nalog administratorja ARDČ v poveljstvu čete 10. PEHP. Vojak Renato Kosmajer je usposabljanje za VED vezist opravil zaradi potrebe po novem znanju za morebitno prerazporeditev na dolžnost vezista v vodu 20. PEHP. Kot je pojasnil, ni imel težav s sprejemnim testom, saj je kot gimnazijski maturant dobro obvladal fiziko. Usposabljanje mu je bilo všeč, ker je teoretično znanje postopno dopolnil z usposabljanjem na terenu, da bi lahko čim bolje spoznal praktično delo vezista v SV in taktiko njegovega delovanja. Kandidati za VED vezist so se urili na Strmici. Kandidati za VED informatik med usposabljanjem v računalniški učilnici SV 25 SV bogatejša za 46 artilercev V Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni in na vadišču Mlake pri Vipavi je 5. in 6. novembra potekalo terensko preverjanje znanja vojakov na usposabljanju za pridobitev vojaških evidenčnih dolžnosti (VED) vojakov v artileriji, udeležili pa so se ga vojaki iz različnih enot SV. Zaključno preverjanje znanja kandidatov bo decembra, ko bodo z artilerijskim bojnim streljanjem z minometi in topi havbicami na poligonu Poček prestali ognjeni krst ter pridobili VED. Kot je pojasnil vodja specializacije za VED vojakov artilerije nadporočnik Andrej Kosič iz baterije ognjene podpore (BATOP) 1. brigade, bo skupno usposabljanje pripomoglo k večjemu povezovanju artilerijskih enot z drugimi manevrskimi enotami SV, z njim pa bodo svoje znanje osvežili in dopolnili tudi pripadniki BATOP 1. brigade, ki je bila poleg 10. pehotnega polka glavni nosilec specialističnega usposabljanja novih artilercev v SV. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Bodoči artilerci so se naučili tudi osnov pravilnega vzdrževanja orožja. S specializacijo do novega artilerijskega znanja so bili vključeni vojaki iz BATOP 1. brigade, ki so z usposabljanjem dopolnili svoje artilerijsko znanje, in iz drugih manevrskih enot, v katere bodo razporejeni na formacijske dolžnosti v minometnih vodih in za pridobitev VED vojakov v artileriji. Usposabljanje je bilo razdeljeno v štiri skupine, v Od 15. septembra je v Postojni pod vod- katerih so vojaki pridobivali specialističstvom BATOP 1. brigade potekalo dvome- no znanje za delo minometnika, havbičarsečno specialistično vojaško usposabljanje ja, izvidnika in računalca. V usposabljanje Kandidati za izvidnike med delom na artilerijski opazovalnici po usposabljanju naprej v matičnih enotah opravljali naloge članov posadk na minometih ali kot računalci. Kot je razložil nadporočnik Andrej Kosič, so usposabljanja v prvem delu večinoma potekala v učilnicah, predvsem za računalce, nato pa so kandidati teoretično znanje utrjevali s praktičnim delom v postojnski vojašnici, na osrednjem vadišču SV Poček in strelišču Mlake pri Vipavi. V okviru specialističnega usposabljanja za VED minometnik in havbičar so slušatelji pridobili znanje ter veščine iz taktike, oborožitve in opreme artilerijskih enot, torej minometov in havbic, pri čemer so se naučili pravilno uporabljati ter vzdrževati artilerijsko orožje in opremo. Prav tako so z izmenjavo na dolžnosti spoznali naloge vseh članov posadk in organizacijo dela na orožju. Kandidati za VED izvidnik so se naučili izvidniške taktike in uporabe izvidniške opreme ter instrumentov, kot je na primer laserski daljinomer ARTES, ki omogoča merjenje razdalj in določanje podatkov o položaju ciljev. Kandidati na specializaciji za VED računalec so se naučili uporabljati planšeto za izračunavanje strelskih elementov. Prav tako so pridobili znanje o vodenju in upravljanju artilerijskega ognja, pri čemer so poleg klasičnih instrumentov ter priborov za vodenje in upravljanje artilerijskega ognja spoznali tudi novejše sisteme za avtomatsko vodenje artilerijskega ognja. Kandidati bodo 16. decembra izvedli še zaključno bojno streljanje z minometi in havbicami na poligonu Poček, s tem pa bodo dobili potrdilo o opravljenem VED. Zaključno usposabljanje s preverjanjem znanja Ogledali smo si zaključno usposabljanje s preverjanjem znanja vseh štirih skupin za VED vojakov artilerije pred bojnim streljanjem. Skupina havbičarjev je v postojnski vojašnici urila postopke posadke pri delu s havbico 155 mm, računalci v učilnici pa so 26 SV Kandidati za VED minometnik so se urili na minometih 120 mm. se usposabljali za delo s planšeto in se učili izračunavati strelske elemente. Med obiskom na raketnem poligonu Postojna smo si ogledali delo izvidnikov na opazovalnici, ki so jo izdelali sami. Pot nas je na koncu vodila še do vadišča Mlake pri Vipavi, kjer so se usposabljali kandidati za VED minometnik z minometi 120 mm. Po postavitvi in utrditvi orožja so člani urili postopke na položaju. Medtem ko sta namerilec in polnilec zavzela elemente na namerilni napravi ter prek nje merila na trasirnik, ki so ga prej zapičili pred minomet v zemljo, sta prinašalec in dodajalec poskrbela, da je mino z ustreznim številom dodatnih polnjenj dobil polnilec, ki jo je nastavil na ustje cevi in jo po povelju spustil v cev. Končno čakajo na ognjeni krst Tokratne specializacije za VED vojakov v artileriji se je udeležilo 47 vojakov SV, od tega štirje za VED izvidnik, devet za VED havbičar, devet za VED računalec in 25 za VED minometnik. Med 46 kandidati, ki so uspešno opravili artilerijsko specialistično usposabljanje, je bilo največ pripadnikov iz BATOP 1. brigade, drugi pa so prišli SV 27 videli smo V motorizirani bataljonski bojni skupini pod poveljstvom podpolkovnika Boštjana Močnika je 800 pripadnikov, sestavljajo pa jo poveljstvo, tri motorizirane čete, baterija za ognjeno podporo, namenska logistična četa, vod zvez, vod za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo, protioklepni vod, izvidniški vod, vod za direktno obveščevalno podporo, lahki raketni vod zračne obrambe, bojni pionirski vod in oddelek za civilno-vojaško sodelovanje. Preverjanje doseganja končnih operativnih zmogljivosti MotBBSk se je začelo v petek, 7. novembra, ko so potekali zadnja usklajevanja in pregled dokumentacije, 10. novembra pa so se pripadniki v več kolonah v spremstvu vojaške policije premaknili s 152 vozili iz matičnih enot v mariborsko vojašnico. V mariborski vojašnici so vzpostavili tudi poveljniško mesto oziroma taktični operativni center, kjer je vodstvo vaje pod poveljstvom poveljnika 72. brigade Franca Koračina, ki je bil hkrati tudi vodja preverjanja vaje, usklajevalo podporo v aktivnostih, povezanih z evalvacijo MotBBSk. »Vodstvo je maksimalno usklajeno v podpori aktivnostim, ki jih moramo izvesti v evalvacijskem procesu. Sproti prilagajamo scenarij glede na vreme in zahteve ocenjevalcev, torej tako naše skupine ocenjevalcev kot tistih iz Združenega poveljstva za operacije Nata. V TOC dejansko zbiramo vse podatke, ki nam povedo, kaj se dogaja s strani vadbenca, ocenjevalcev in tistega, ki je dejansko v vlogi označevalca.« iz obveščevalno-izvidniške čete 1. brigade, 132. gorskega polka, 45. centra goseničnih bojnih vozil in 10. pehotnega polka. Pripadnik BATOP 1. brigade poddsesetnik Martin Mohorič, ki opravlja dolžnost člana posadke na minometu 120 mm, je bil na specialističnem usposabljanju za izvidnika. »Usposabljanje je zelo koristno, saj bom razširil dosedanje artilerijsko znanje, prav tako je delo izvidnika moja velika želja,« je še dodal poddesetnik Mohorič. Vojak Žiga Vidic iz 132. gorskega polka je prišel na specialistično usposabljanje, da bi pridobil novo znanje za delo v minometnem vodu 2. gorske čete, ki jo popolnjujejo. »Usposabljanje je zahtevno, toda zelo zanimivo, saj teh vsebin še nisem spoznal,« je pripomnil vojak Vidic in dodal, da že nestrpno čaka na izvedbo bojnega streljanja, na katerem bo izstrelil svojo prvo mino. Vojak Blaž Zalar iz BATOP 1. brigade se je udeležil usposabljanja za VED minometnik, v enoti pa je kot član posadke na havbici 155 mm že opravil usposabljanje za havbičarja. »Dobil sem možnost, da se usposobim za dodaten VED, zato sem to izkoristil z velikim veseljem, saj želim dopolniti znanje o delu z minometi,« je poudaril vojak Zalar in dodal, da je postopek dela na obeh orožjih sicer precej podoben, največje razlike pa so v orožju. Komaj čaka na bojno streljanje, saj bo na njem doživel ognjeni krst. To je želja vsakega novega artilerca v SV, kar bo posebnost tega usposabljanja. Vojak Tadej Čop iz 10. pehotnega polka je na usposabljanje prišel, da bi pridobil novo znanje za VED minometnik, kar je pogoj za delo v minometnem vodu 60 mm, ki deluje v sestavi čete 10. pehotnega polka. Usposabljanje je zanj zelo koristno, saj kot pripadnik pehotne enote do zdaj ni imel posebnih izkušenj z artilerijo in taktiko teh enot. »Dva meseca smo se usposabljali za to, kar bomo lahko pokazali na bojnem streljanju, tako da se veselim, da bom izstrelil svojo prvo mino,« je še razložil vojak Čop. Motorizirana bataljonska bojna skupina uspešna po metodi CREVAL Od 10. do 14. novembra je potekalo preverjanje doseganja končnih operativnih zmogljivosti motorizirane bataljonske bojne skupine (MotBBSk) po Natovi metodi Combat Readiness Evaluation (CREVAL). Uspešno končano preverjanje je potrdilo, da je enota sposobna opravljati naloge samostojno ali biti integrirana v višjo enoto zavezništva, vsekakor pa je dosegla enega pomembnejših ciljev, in sicer oblikovanje ustrezno popolnjene in usposobljene taktične enote, namenjene izvajanju ofenzivnih, stabilizacijskih, defenzivnih, podpornih in predhodnih načinov delovanj v vseh razmerah. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič Naslednji dan so enoto MotBBSk po metodi CREVAL pregledali ocenjevalci Generalštaba Slovenske vojske, sodelovala pa sta tudi predstavnika Združenega poveljstva za operacije Nata. »Preverjanje po metodi CREVAL je nekoliko specifično in drugačno glede na izkušnje ugotavljanja bojne pripravljenosti, kot se to izvaja v SV po metodi ugotavljanja pripravljenosti,« je dejal poveljnik MotBBSk podpolkovnik Boštjan Močnik. Natov Taktično zbirno območje Bodoči havbičarji so spoznavali delo posadke na havbicah 155 mm. poddsesetnik Martin Mohorič, BATOP 1. brigade 28 SV Vojak Žiga Vidic, 132. gorski polk Vojak Blaž Zalar, BATOP 1. brigade Vojak Tadej Čop, 10. pehotni polk SV 29 dokument za bojno preverjanje enot je podlaga, ki opredeljuje potek evalvacije, od preverjanja v vojašnici do vaje na terenu. Opredeljeni so konkretna vprašanja in aktivnosti, ki jih mora enota izvesti. Kot je povedal načelnik štaba 72. brigade podpolkovnik Marjan Sirk, so določilom dokumenta natančno sledili. Tudi vajo so pripravili tako, da scenarij pripelje poveljnika in enoto do točno določenih razmer, v katerih mora izvesti postopke, ki se ocenjujejo. CREVAL primarno ocenjuje merila po petih področjih, in sicer načrtovanje, operacije, logistika, KIS in kadrovska sestava, ta osnovna področja pa so podrobneje opredeljena v podkategorijah, te pa v kazalnikih. »Ocenjevanje poteka tako, da čim bolj poda odgovor na vprašanje opredeljenih Natovih standardov in meril, torej ali enota je oziroma ni bojno pripravljena,« ob tem poudari podpolkovnik Močnik. Oblikovanje enote skozi 18 mesecev dolg cikel Izdaja povelja za delovanje enot na terenu Načrtovanje premika Poveljstvo 72. BR med opravljanjem naloge 30 SV Izzivov do uspešnega konca preverjanja je bilo veliko, je povedal podpolkovnik Sirk. »Kar težko je izpostaviti le enega. Eden večjih izzivov je bil zagotoviti stabilno kadrovsko strukturo enote.« Kot pravi, je bila fluktuacija kadra razmeroma velika, in sicer ne le v Slovenski vojski, saj nekateri odhajajo iz sistema. »Vsak tak odhod vpliva na stanje v enoti, še posebno, če je pripadnik specialist za določeno področje, tako da sta bili popolnitev in dopolnitev kadrovske strukture eden večjih izzivov.« Oblikovanje enote, katerega del je bilo tudi končno preverjanje z metodo CREVAL, je bil 18 mesecev dolg cikel, v katerem je bilo treba opraviti številna usposabljanja, pripraviti dokumente in zagotoviti resurse, pove podpolkovnik Sirk. Kot nosilec motorizirane bataljonske bojne skupine je večino teh aktivnosti izvajal 20. PEHP, organizacijske podlage pa je pripravljalo poveljstvo 72. BR. Aktivno so sodelovali tudi 74. PEHP, teritorialni polk 72. BR, poveljstvo in enote rodovskega bataljona 72. BR, LOGBR in druge enote SV. Med pripravami na preverjanje so morali proučiti številne dokumente in ustrezno načrtovati, nato pa spremljati, usklajevati, sproti analizirati ter, če je bilo treba, popraviti izvedbo. Med oblikovanjem so pripravili več vaj, tudi mednarodnih, enoto pa so napotili še na vajo v tujino. »Prelomno točko smo dosegli v JMRC na vaji Saber Junction,« pove podpolkovnik Močnik. »Tam je bilo res užitek nositi slovensko uniformo, opazovati, voditi vse enote in pripadnike SV, ki so bili suvereni ter odlični,« poudari. Poveljstvo 72. BR je v tem času izvajalo številna preverjanja začetnih in končnih operativnih zmogljivosti enot v MotBBSk. »Gre za zahtevne aktivnosti, ki so bile še zelo koncentrirane, kar pomeni, da smo z ene vaje prehajali na preverjanja in ponovno na vajo,« pove podpolkovnik Sirk. Pred preverjanjem so proučili postopek preverjanja po metodi CREVAL in dokumentacijo ter pripravili okolje za evalvacijo, poleg tega pa so še opravljali naloge, ki so povezane z rednim delovanjem enot 72. BR. Ob takšni intenzivnosti je težko vzdrževati še visoko kakovost, pove podpolkovnik Sirk. Prihaja namreč do napetosti in preobremenjenosti, še posebno, ker je v tem času deloval še taktični operativni center zaradi poplav, toda končna ocena preverjanja enote pomeni tudi, da je bilo poveljstvo 72. BR uspešno. »Ocenjujem, da smo vsi, tako posamezniki kot celoten štab, pridobili veliko znanja, veščin in izkušenj, ki nam bodo koristili pri nadaljnjem delu. Želim se zahvaliti vsem posameznikom poveljstva 72. BR za trud, energijo in potrpežljivost v tem obdobju, saj ne pomenijo le strokovnega razvoja, temveč tudi vplivajo na kohezivnost enot. Iz te izkušnje smo prišli kot močnejši in boljši kolektiv, kar me še posebno veseli.« Premik na taktično zbirno območje in izvedba preverjanja Enostopenjska taktična vaja je dosegla vrhunec 13. novembra po premiku na taktično zbirno območje, med preverjanjem taktične ravni pa so bili sproženi incidenti, kot so desant pehotne čete, artilerijski napad sovražnika na četo v Moškanjcih, vzpostavitev bojnega stika in motenje radijskih zvez, artilerijski ogenj na artilerijsko enoto, uporaba MEDEVAC in izvedba postopkov z umrlimi. Doživeli so letalski napad na tabor MotBBSk, izlitje nevarnih snovi in prihod sumljivih civilistov v tabor, vse naloge pa so uspešno opravili. »Metoda CREVAL je ostra, neusmiljena in jasna ter osnovni in bistveni pripomoček poveljniku na poti doseganja želenega končnega cilja, torej oblikovati in usposobiti tako imenovano enoto oziroma zmogljivost combat ready. Izvedba preverjanja je bila časovno omejena in zato zahtevna ne le za preverjanca, temveč tudi za nadrejeno poveljstvo v vlogi HICON, ki mora vzpostaviti razmere za kakovostno ocenjevanje,« poudari podpolkovnik Močnik. Kot je še dejal, je bilo zahtevno in naporno, bil je tudi izziv, izkušnja pa je neprecenljiva. »Kot poveljniku mi je bil izziv, da skozi čas dokažem štabu in podrejenim poveljnikom, da zmoremo, želimo, se ne bomo predali in bomo dokazali predvsem in le sebi, da CREVAL ni strašen.« Če na tej poti podcenjuješ CREVAL, si lahko poražen. »Prihodnost je jasna. Postaviti si je treba visoke cilje, jim slediti in hkrati ostati skromen po uspešno opravljeni nalogi. Moraš tudi želeti uspeh drugim, ki bodo sledili.« Ob koncu preverjanja bojne pripravljenosti MotBBSk je poveljnik 72. brigade Franc Koračin dejal: »Leto in pol trdega dela, odrekanja in tudi vztrajnosti je bilo nagrajeno. Verjamem, da se vsi zavedamo pomena, ko enota doseže to stopnjo bojne pripravljenosti oziroma doseže standarde, ki so zapisani v Natovem dokumentu za preverjanje bojne pripravljenosti CREVAL. Slovenska vojska je že do zdaj pokazala, da nam ti standardi niso tuji. Prvič smo to dokazali pri afirmaciji transportne čete, nato pri je afirmiranju 10. MOTB, skupin za kontrolo premikov in role 2LM ter nazadnje pri afirmiranju bataljona za JRKBO. Tokrat je bilo prvič, da so bojno pripravljenost enote MotBBSk ocenjevali po metodi CREVAL, kar je prestala s pozitivno oceno. Čestitke in zahvala vsem posameznikom ter enotam SV, ki so sodelovali tako pri oblikovanju kot tudi pri preverjanju MotBBSk, še posebno vsem pripadnikom MotBBSk za ta izjemni uspeh. Hvala tudi Upravi za obrambo, policijskim postajam, občinam in lokalnim skupnostim za pomoč ter strpnost v času preverjanja.« Podatki o vaji • naziv: Creval 2014, • raven: taktična, • oblika: enostopenjska taktična vaja, • tip vaje: evalvacijska vaja, • primarni vadbenec: MotBBSk, • vodja vaje: poveljnik 72. BR polkovnik Franc Koračin, • vodja evalvacije: podpolkovnik Drago Magdič. Priprava na opravljanje nalog Priprava sheme bojišča SV 31 LOGISTIKA Srečanje ministra za obrambo Vebra s podjetji obrambne in z obrambo povezane industrije Na letošnjem srečanju ministra za obrambo z obrambno industrijo 28. novembra na Gospodarski zbornici Slovenije je sodelovalo več kot štirideset predstavnikov slovenskih družb. Pripravilo ga je Ministrstvo za obrambo − Direktorat za logistiko v organizaciji Gospodarskega interesnega združenja Grozd obrambne industrije Slovenije GIZ − GOIS. Namen srečanja je bil predstaviti možnosti za vključevanje v skupni razvoj in razpise Nata ter Evropske obrambne agencije in vlogo standardizacije, kodifikacije ter zagotavljanja kakovosti kot podporne elemente temu. Pripravil: Benjamin Sevšek, Direktorat za logistiko U z gospodarstvom. Minister je omenil uspešen Natov projekt v Sloveniji, in sicer letališče v Cerkljah ob Krki, saj predstavlja tudi priložnost za dolenjsko gospodarstvo. Na področju obrambe so se v preteklosti sredstva zmanjševala, zato danes v razvoj vlagamo zelo malo. Za pridobitev sredstev bo treba vladi pojasniti, da imajo vložki v razvoj za varnost tudi gospodarske učinke. Povečano vlaganje v obrambno industrijo bo prispevalo k povečanju gospodarske rasti. V proces bo treba vključevati tudi institucije znanja. V vladi poteka razprava, kako čim učinkoviteje uporabiti sredstva iz EU. Tukaj je priložnost tudi za projekte, povezane z obrambo. Da bomo lahko pridobivali kohezijska sredstva, potrebujemo svoj finančni vložek, s katerim bomo omogočili vključevanje v mednarodne razpise. Minister je na koncu poudaril še, da je sodelovanje z GZS in GOIS za ministrstvo pomembno tudi za to, da bomo Fotografija: Bruno Toič deležence srečanja je v uvodu pozdravil predsednik in direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič, ki je predstavil pričakovanja gospodarstva do nove vlade. Trenutno je trend slovenskega gospodarstva pozitiven, predvsem zaradi izvoza. Za stabiliziranje slovenskega gospodarstva bi bilo treba dobiti več domačih naročil od države. Novi projekti bi dali nov zagon in reference. Gospodarstvo pričakuje tudi pomoč pri promociji na tujih trgih in povečanje dobav za Nato. Minister za obrambo Janko Veber je poudaril, da moramo skupaj izkoristiti pospešitev gospodarske rasti v Sloveniji, da bomo lahko razvijali obrambni sistem. Poiskati moramo sinergijo pri vlaganju v razvoj novih tehnologij in produktov ter pri odpiranju novih trgov. Izkušnje, ki smo jih pridobili po vstopu v EU in Nato, nam bodo koristile za izboljšanje sodelovanja 32 SV omogočili vključevanje gospodarskih delegacij v mednarodne obiske v tujini. Predsednik nadzornega sveta Grozda obrambne industrije Slovenije Ivan Kralj je podaril, da je sodelovanje med MO in GOIS pomembno, ker ta proizvaja visokotehnološke izdelke z veliko dodano vrednostjo. Obrambna industrija pomembno prispeva k opremljanju Slovenske vojske in vzdrževanju sredstev v življenjskem ciklu ter tako pripomore k obrambni pripravljenosti države. Poleg projektom v okviru Nata in EU bi morali nameniti več poudarka tudi poslom s tako imenovanimi tretjimi državami. Problem, ki ga obrambna industrija občuti, je oteženo financiranje obrambnih poslov s strani bank. Poleg tega Slovenija izvaja restriktivno politiko do izvoza v nekatere države zunaj zavezništva in EU. V tematskem okviru srečanja je generalni direktor Direktorata za logistiko mag. Željko Kralj govoril o pobudah, kako lahko ministrstvo pomaga gospodarstvu, kako sodelovati v postopkih javnega naročanja in kako lahko podjetja sodelujejo pri Natovih projektih. Predstavil je večje naložbe v opremljanje in vzdrževanje SV, in sicer projekte, za katere se pripravlja investicijska dokumentacija, naročila, ki potekajo, in druge prednostne projekte za leti 2015 in 2016. Predstavil je informacijo o Natovih razpisih in pozval industrijo k večjemu spremljanju ter odzivanju na Natove razpise. Možnosti večjega vključevanja industrije v postopke opremljanja vidi v zahtevah po zagotavljanju zanesljivosti oskrbe in v spremljanju objav javnih naročil na portalu javnih naročil, portalu EU ter portalu MO. Vodja oddelka za vojaško tehnologijo, raziskave in razvoj dr. Larisa Pograjc je predstavila procese razvoja in tehnologije v okviru Evropske obrambne agencije (EDA). Možnost vključevanja gospodarskih družb v projekte v okviru EDE vidi tudi v nenehnem seznanjanju družb s projekti in možnostmi za sodelovanje v EDI. Udeležence so pozvali k posredovanju predlogov tehnoloških razvojnih projektov, predvsem projektov dvojne namembnosti. Vodja oddelka za standardizacijo, kodifikacijo in kakovost mag. Samo Podgornik je povedal, da opravljajo naloge za potrebe zavezništva in nastopajo tudi kot servis za slovensko industrijo. Predstavil je pomen obrambne standardizacije na MO, v Natu in EDI ter pomen vladnega zagotavljanja kakovosti in kodifikacije sredstev. Gospodarstvu lahko posredujejo vojaške standarde, gospodarske družbe lahko aktivno sodelujejo pri oblikovanju obrambnih standardov, v gospodarskih družbah ocenjujejo kakovost, certificirajo slovenske gospodarske družbe po Natovih standardih AQAP, izvajajo usposabljanje za zainteresirane organizacije in kodificirajo sredstva, narejena v slovenskih gospodarskih družbah. Poleg naštetih predlogov za sodelovanje z obrambno industrijo obstajajo tudi druge možne oblike sodelovanja, kot so omogočanje preizkušanja vojaške opreme in oborožitve, možnosti predstavitev Slovenski vojski in pomoč pri razvoju novih sredstev. Med sklepi lahko poudarimo, da industrija vidi potencialno dobre trge tudi na Zahodnem Balkanu, s katerim imamo tradicionalne vezi. Treba bi bilo okrepiti sodelovanje s temi državami, prav tako pa bolj izkoristiti naše sodelovanje v mednarodnih operacijah. Natov Industrijski forum v Splitu Generalni direktor Direktorata za logistiko (DLO) mag. Željko Kralj se je 13. novembra z delegacijo udeležil letnega Industrijskega foruma, ki ga je Poveljstvo za transformacijo skupaj z Direktoratom za investicije pri Natu organiziralo v Splitu. Osrednji namen dogodka je bila krepitev Natovega sodelovanja z industrijo, ki ima pomembno vlogo pri razvoju zmogljivosti zavezništva. Tesno sodelovanje med Natom in industrijo namreč prispeva k učinkovitejšemu definiranju vojaških prioritet med obrambnim načrtovanjem, hkrati pa zagotavlja večjo varnost, kakovost in ekonomičnost oskrbe sil. Na forumu so sodelovali najvišji predstavniki Nata, poveljniki oboroženih sil, direktorji za oborožitev in predstavniki Natovih agencij, Evropske obrambne agencije ter industrije. Pripravila: mag. Simona Munda, Direktorat za logistiko N ATO Industry Forum je letni dogodek, ki ga na pobudo generalnega sekretarja Nata organizira Poveljstvo za transformacijo (Allied Command Transformation ‒ ACT) s sedežem v Norfolku v sodelovanju z Direktoratom za investicije v Bruslju. Tokrat je forum z več kot 300 visokimi predstavniki vojaških oblasti in industrije gostilo hrvaško Ministrstvo za obrambo. Z Ministrstva za obrambo RS se ga je udeležil generalni direktor DLO mag. Željko Kralj, ki se je dvostransko sestal tudi s svojimi kolegi, in sicer direktorji za oborožitev iz Avstrije, Hrvaške, Srbije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Udeležence foruma je v uvodu prek video sporočila nagovoril hrvaški predsednik dr. Ivo Josipović, nato pa so nastopili še hrvaški obrambni minister Ante Kotromanović, namestnik ministra za zunanje in evropske zadeve Joško Klisović, namestnik generalnega sekretarja Nata ambasador Alexander Vershbow in izvršni direktor Thales Rayteon Systems Philippe Duhamel. Bistvo nastopov vseh predgovornikov oziroma njihovo skupno sporočilo je bilo, da se je treba reševanja varnostnih izzivov lotiti z zmogljivostmi, za razvoj katerih je nujno medsebojno sodelovanje, industrija z novo tehnologijo pa je pri tem bistveni partner Nata. Nestabilno varnostno okolje zahteva trdno, ustrezno usposobljeno in opremljeno zavezništvo z močnimi transatlantskimi povezavami ter tesnim partnerstvom z industrijo. Uvodnim nagovorom je sledila razprava v obliki dveh vsebinskih panelov. Prvega izmed njih na temo vzdrževanja ustrezne ravni pripravljenosti s pomočjo novih tehnologij je vodil vrhovni poveljnik Poveljstva za transformacijo, francoski general Jean-Paul Paloméros. Poudaril je pomemben prispevek industrije k zagotavljanju ustrezne stopnje pripravljenosti sil in tudi nenehno zaostajanje evropskih obrambnih izdatkov za naložbe za tovrstnimi izdatki tako ZDA kot tudi azijskih držav. Zaradi take težnje in neugodnih napovedi o spremembi njene smeri v prihodnosti je treba našo prednost kompenzirati na primer s čim boljšo povezljivostjo sodobnih tehnologij, zanesljivo energetsko oskrbo, kibernetsko obrambo in obvladovanjem obveščevalnih podatkov. Drugi del razprave na temo opremljeni za izziv je vodil pomočnik generalnega sekretarja, odgovoren za naložbe, prav tako Francoz, Patrick Auroy. V tem delu so sodelovali predstavniki iz gospodarstva in govora je bilo o industrijskem pogledu na problem združljivosti, o pomanjkanju ciljno usmerjenega dialoga med Natom in industrijo, o vključevanju majhnih in srednjih podjetij v nabavne verige, o poenotenju standardov ter podobnem. Predstavniki podjetij so opozorili tudi na potrebo po predstavitvi jasnejših načrtov glede potrebnih zmogljivosti v prihodnosti, predvsem pa izrazili željo po konkretnejšem in bolj operativnem dialogu. Glavni namen Industrijskega foruma je torej vzpostavitev nenehnega strateškega dialoga med Natom in industrijo, kar naj bi pripomoglo k čim boljšim rešitvam glede vojaških zmogljivosti zavezništva, upoštevajoč trenutne gospodarske razmere ter tudi nove in drugačne potrebe v prihodnosti. Bistvo dogodka sta izmenjava in razvoj vizij tako Nata kot industrije glede zagotavljanja zmogljivosti za obvladovanje prihodnjih in nenehno se spreminjajočih varnostnih izzivov zavezništva. Po srečanju vrha Nata v Walesu v začetku septembra je bil Industrijski forum dobra priložnost za predstavitev načrtov in prioritet, ki so jih takrat definirali predstavniki držav in vlad zavezništva. Neprecenljiva je bila tudi izkušnja predstavnikov industrije v času neugodnih gospodarskih razmer na področju varnosti, ki jo močno označujejo umik Natovih sil iz Afganistana, varnostne razmere v Ukrajini in širitev nasilja ter ekstremizma v severni Afriki in na Srednjem vzhodu. Poseben poudarek je bil na razpravi o novih inovativnih pristopih k izobraževanju, urjenju in izvedbi vaj za Natove sile ter njegove zaveznice, kar naj bi predstavljajo tudi nove možnosti za industrijo. V dolgoročnem Natovem načrtu sta obnova paketa zmogljivosti in prilagoditev novim svetovnim varnostnim izzivom, kot so v tem času na primer kibernetski napadi, prekinitev oskrbe z energijo, grožnje z jedrskim orožjem, raketna proliferacija in podobno, v tem kontekstu pa se še posebno poudarja pomembnost tesnega sodelovanja ne le Nata z industrijo, temveč tudi evropske industrije z industrijo držav na drugi strani Atlantskega oceana. Namesto sklepa Industrijski forum organizira Nato, in sicer SACT ter ASG DI, gosti pa ga že po tradiciji vsako leto ena izmed držav zaveznic. V preteklih letih so bile to Turčija, Latvija, Velika Britanija, Češka, Združene države Amerike in druge države, kar kaže na to, da zadeva ni le privilegij velikih. Predstavniki Mednarodnega sekretariata Nata so nedavno celo izrazili poseben interes za organizacijo v mlajših in manjših državah članicah, h katerim se uvršča tudi Slovenija. Dogodek je namreč velik prispevek k prepoznavnosti države v zavezništvu ter k promociji domače industrije in je sam po sebi nacionalni prispevek Natu, kar je zelo cenjeno. Hkrati je v organizaciji Nata, zato je vložek države gostiteljice razmeroma majhen. Naslednje leto bo Industrijski forum gostila Portugalska in razmisliti bi veljalo tudi o njegovi organizaciji v Sloveniji, ki bo morala svoj interes za to izraziti na pravem kraju ter ob pravem času. SV 33 OBRAZI Ustavil se je še v lekarni in postal junak Bil je ponedeljek, 17. november, ko je vojak Tone Čelič postal junak ne le svojega kraja, temveč vse države. Ob potoku Težka voda, ki se le dobrih 20 metrov naprej zliva v Krko, se je tega dne pognal v vodo in iz potapljajočega se avtomobila rešil voznico, katere vozilo je zdrsnilo po brežini, se prevrnilo in pristalo v potoku. »Vedel sem, da je nekaj hudo narobe, ko sem videl gospo, ki je vpila, ko sem že hotel odpeljati s parkirišča. Stopil sem iz avtomobila in zaslišal, kako je ponavljala, da je avtomobil v vodi. Nisem razmišljal, slekel sem si jakno, ključe in mobitel dal bratrancu ter se pognal v vodo,« pove Tone, ki je s tem dejanjem pokazal predvsem junaško srce. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič in osebni arhiv Toneta Čeliča Svojo življenjsko pot je začel v Novem mestu aprila 1987, življenje pa preživel v Koroški vasi, dobrih 15 kilometrov oddaljeni od Novega mesta. »V srednjo šolo sem hodil v Šolski center Novo mesto, kjer sem se izučil za lesnega tehnika, nato pa pred prihodom v vojsko delal prek študentskega servisa v novomeškem Revozu,« začne svojo zgodbo. Kot mlad ni veliko razmišljal, da bi se pridružil vojakom, vendar ga je prijatelj skozi pripovedovanje o življenju v vojaški uniformi pritegnil in leta 2009 se je prijavil na razpis. »Najprej je sledila Vipava, ki si jo bom zapomnil predvsem po mrzlem vetru. Tako, kot me je zeblo tam, me še ni v življenju. Spomnim se, da sem ob urjenju bližinskega napada z bajonetom z eno roko držal puško, drugo pa sem imel pri ustih in jo grel. Resnično je bilo mrzlo,« se zasmeji. Po končanem temeljnem vojaškem usposabljanju ga je pot vodila v inženirsko četo v Novo mesto, kjer je tudi danes. »Tu mi je všeč. Imamo terene, na katerih uporabljamo minerska sredstva, in lahko rečem, da je to kar daleč od mojega osnovnega poklica, kljub temu pa mi zelo koristita prav priučena natančnost in pazljivost. Najlepše pri mojem poklicu pride na koncu usposabljanja, ko prižgemo razstrelivo in poči.« Kot pravi, moraš spoštovati svoje delo in imeti strah pred eksplozivom, saj ko strah izgine, nisi več varen pri opravljanju tega poklica, zato je bolje, da ga zamenjaš. V petih letih, kolikor je v Slovenski vojski, je bil tudi na dveh misijah. »Minile so hitro in tudi dolgčas mi ni bilo, saj so se v času mojega služenja na misiji zgodili dogodki, ki so malo popestrili vsakdan. Vsi mislijo, da hodimo na Kosovo le služit denar in da se nam ne more nič zgoditi, vendar ni tako nedolžno. Dela je veliko, predvsem v času, ko smo bili v pripravljenosti, poleg tega so tudi straže in patrulje, tako da se včasih zgodi, da nimaš dovolj časa niti za pravi spanec. Kljub temu je to doživetje in izkušnja, ki da dodano vrednost tvojemu poklicu,« pove. Ljudje, pomagajmo si! Po vrnitvi z druge misije je bil doma, saj je bil na letnem dopustu, z bratrancem pa sta odšla v lekarno po zdravila v Novo mesto. »Ko sva se vrnila iz lekarne, sva sedla v avtomobil, ki je bil parkiran na parkirišču ob potoku Težka voda. Obračal sem ga, ko sem zagledal žensko, ki je vpila na ves glas.« Malo pomolči in pove, da je najprej mislil, da je po nesreči udaril v kak parkiran avtomobil, vendar je kmalu videl, da je zadeva precej hujša. »Stopil sem iz svojega vozila in slišal, kako vpije, da je avtomobil v vodi. Kot so mi povedali pozneje, je gospa zapeljala na rob brežine, ki pa je bil zaradi obilnega deževja razmočen, zato je avtomobil zdrsnil. Pre34 SV vrnil se je na streho in nato s kolesi padel v potok.« Slekel je jakno, vrgel mobitel in ključe bratrancu, ki je tudi poklicni gasilec in se je hkrati s Tonetom odločil za akcijo reševanja ponesrečenke. »Skočil sem v vodo, in to na glavo, česar še na morju ne naredim,« se posmeji. »Vedel sem, da moram biti hitro pri gospe. Šel sem k voznikovim vratom in jih odprl, toda voda je začela dreti v avtomobil, zato sem jih hitro zaprl ter odplaval na drugo stran, še prej pa voznici naročil, naj vzame vse in gre na drugo stran, ki je bila bliže brežini.« Priplaval je do sovoznikovih vrat, vendar je voda ustvarila tako močan pritisk, da jih najprej ni mogel odpreti. Z nogama se je uprl v zadnja vrata in poskusil ponovno. Vrata so popustila in lahko je rešil gospo, ki je, kot je dejal, le nemočno ponavljala, naj ji pomaga. Potem je bila tiho in v šoku, skupaj pa sta odplavala do brežine, nadaljevala pot navzgor po brežini in na drugo stran potoka, kjer so že čakali gasilci ter reševalci. »Bil sem kar miren, ko sva bila zunaj vode, šele pozneje sem se začel tresti, saj je bila voda mrzla. Reševalci so me ogrnili s folijo, s katero sem se ogrel, gospo pa je reševalec odpeljal v bolnišnico.« Kot pravi, se takrat niti ni zavedal, kaj je storil in kako junaško je bilo njegovo dejanje, saj potok ne kaže, da je lahko nevaren. Ko smo se odpeljali na kraj, kjer je gospa zdrsnila v vodo, smo videli, da je potok dovolj globok, da bi voznico potegnilo pod vodo. »Pri tem je najbolj zanimivo, da smo s kolegi vojaki na misiji gledali posnetek gospe, ki je z avtomobilom zapeljala s ceste nekje ob Blejskem jezeru in ji nihče ni pomagal. Spraševali smo se, zakaj nihče ne pomaga, in si dejali, da bi, če bi bili v takem položaju, gotovo pomagali. Ko sem prišel domov z misije, sem bil nekaj dni pozneje v takem položaju,« se nasmehne in doda: »Vprašali so me, ali sem pomislil, kaj če bi se meni kaj zgodilo. Pri tem ni ničesar za razmišljati. Gospa je potrebovala pomoč, zato sem skočil in pomagal. To bi naredil za vsakogar in vsakič znova.« Malo pomisli in doda, da brez pomoči bratranca ne bi bilo tako lahko, saj je poklical gasilce in reševalce ter skrbel za to, da sta imeli gasilsko in reševalno vozilo dovolj prostora za prihod ter reševanje. Kot pravi, je bil najlepši občutek, ko ga je poklicala gospa, ki jo je rešil iz potapljajočega se vozila. »Dejala mi je, da sem njen angel varuh, da bo prišla na obisk, se zahvalila tudi staršem in jim povedala, da imajo dobrega sina. Pravijo mi, da se bom šele pozneje zavedal, kaj sem naredil s tem, ko sem jo rešil.« Mi vemo že danes. Tone Čelič je mladenič, ki ni razmišljal, temveč se je pognal v hladno vodo in rešil voznico, ob tem pa le skromno pove: »Ljudje, pomagajmo si!« SV 35 Tiha bela smrt in hladno orožje Snežni plazovi med prvo svetovno vojno Med prvo svetovno vojno so se vojaki obeh strani hipoma znašli v gorski pokrajini oziroma na bojnih položajih v najtežjih možnih razmerah – s snegom in mrazom bogati zimi. Prek noči rekrutirani dolinci so se kar naenkrat znašli v tem, zanje surovem, neznanem in oddaljenem okolju. Tudi logistična in taktična zasnova vojskovanja je bila za njihove nadrejene v veliki meri nova ter nepričakovana. Posebne gorske enote so sicer imeli pripadniki vseh vojsk posameznih alpskih držav, le malo njih pa se je tudi v resnici preizkusilo v gorskem bojevanju. Stota obletnica začetka prve svetovne vojne je priložnost, da si prikličemo v spomin in opomin tudi nekatere manj znane podrobnosti takratnega spopada evropskih razsežnosti. Na delu fronte v Julijskih Alpah, kjer smo imeli v tistem času opravka s stalno gorsko poselitvijo, so bili še posebno nevarni snežni plazovi. Vir: Capello, 1968 Besedilo: Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU N ekoč so bila gorska območja med dolgimi zimskimi meseci povsem neobljudena. Vse se je spremenilo v zimi 1914/1915, ko so postali deli Primorske in celotno Posočje prizorišče svetovne krvave morije. Med žrtvami je bilo tudi mnogo lavinskih, to je tistih, katerih življenja so ugasnila v snežnih plazovih. Tem so pot navzdol odpirale tudi številne nove poseke, nastale zaradi uporabe lesa za vojaške objekte. V primerjavi z današnjo pokrajino je bil marsikateri njen del videti skoraj povsem gol, neporaščen. Okrogla obletnica začetka prve svetovne vojne je odlična priložnost, da se seznanimo s to vrsto naravnih nesreč v tistem času. V večini dotedanjih vojn udeleženci z njo niso imeli opravka, saj so potekale v kopnih razmerah ali pri zanemarljivi snežni odeji oziroma na večinoma uravnanem terenu. Tudi pri nas so plazovi zahtevali mnogo žrtev med vojaki, ki so bili primorani izpolnjevati ukaze (soška fronta, gradnja vršiške ceste idr.), umrlo pa je tudi veliko civilistov, ki so imeli »vojne« opravke. Človeška norost je šla med to vojno v gorah celo tako daleč, da so vojaki s topovi in minometi namenoma prožili plazove nad položaji nasprotnikov in jih morili. Podatki o snežnih plazovih med prvo svetovno vojno na območju Stola. Plazove so vrisovali na topografske karte v merilu 1 : 25.000, žal so te pozneje večinoma uničili. Po naključju se je ohranila ena izmed zbirk, iz katere so tudi plazovi na koščku današnjega slovenskega ozemlja, seveda prostorsko manj podrobni zaradi karte precej manjšega merila. Na originalih so z navpičnimi šrafurami označili plazovito območje, s puščicami pa smer in pot plazu. 36 SV Po nekaterih podatkih naj bi v Alpah zaradi snežnih plazov umrlo celo več vojakov kot zaradi strelnega orožja, po nekaterih ocenah kar tretjina. Snežni plazovi ostajajo tudi po več kot sto letih po začetku prve svetovne vojne ena večjih neznank tistega časa. Po različnih podatkih je na današnjem ozemlju Slovenije umrlo več kot 1000 vojakov. V Kroniki smrtnih nesreč v Slovenskih gorah (France Malešič, 2005) je opisanih 38 nesreč z več kot 1300 žrtvami. To nas ne preseneča, saj je po bolj ali manj enotnih ugotovitvah vojaških zgodovinarjev v Alpah zaradi enakega vzroka umrlo približno 50.000 italijanskih in avstrijskih vojakov. Decembra 1916 so po enotedenskem neprestanem sneženju in v komaj dveh dneh v italijanskih Dolomitih pokopali 6000 avstrijskih vojakov, po drugih podatkih pa celo 10.000. Veliko vojakov je zaradi enakega vzroka umrlo že pred prihodom na fronto med urjenjem v zaledju (več o lavinskih nesrečah in žrtvah boste izvedeli v naslednji številki revije). Snežni plazovi na visokogorskih bojiščih niso predstavljali le naravne nevarnosti, temveč so jih pripadniki obeh vojsk uporabljali tudi kot orožje. Marsikje ob kopanju jarkov in pripravi drugih bojnih položajev v kopnih razmerah niso razmišljali o tem, kako bo tam v snegu. Pomembno je namreč, ali so nad temi položaji morebitna strma pobočja oziroma ostenja, saj se v tem primeru vojaki, njihova oprema in orožje lahko znajdejo v vpadnici snežnih plazov. V tem času se je pojavil tudi izraz bela smrt, ki ga še danes pogosto zasledimo v medijih, ko opisujejo tovrstne nesreče večjih razsežnosti. Besedna zveza je slikovita prispodoba za takratno strahotno snežno morijo, po drugi strani pa kaže na visoko stopnjo smrtnosti. Spontanemu (naravnemu) proženju snežnih plazov so se pridružili tudi antropogeni. Da je med najpogostejšimi vzroki za sprožitev snežnega plazu človek ali skupina ljudi, ki se znajde ob nepravem času na nepravem kraju, je že dolgo splošno znano, manj pa, da je bilo namerno proženje snežnih plazov s pomočjo razstreliva, ki je danes eno izmed pogostih ukrepov začasnega varstva pred snežnimi plazovi, v tem času tudi hladno in učinkovito orožje. Uporabljali sta ga obe strani na blizu z neposrednim proženjem eksplozivih teles nad sovražnikovimi položaji ali na daljavo s pomočjo topniških in minometnih izstrelkov. Zgovorno je pismo telefonista Alojza Mauka, objavljeno novembra 1915 v časopisu Slovenec, v katerem piše prijatelju o Slovencih: »… Po dolgem času zopet par vrstic z Dolomitov, kjer imamo pravo turško zimo že dobre tri tedne. Debela bela odeja, ledena burja in zlasti plazovi niso tu nič manj nevaren sovražnik ko laške granate in šrapneli. Vsak hip se spusti plaz in gorje mu, kogar zaloti; izgubljen je … Vsem se ne da izogniti. Dne 11. novembra so bili odposlani dva telefonista in en civilni delavec, da popravijo telefonske zveze. Vrnil se ni nobeden. Drugi dan so našli vse tri pod snežnim plazom – mrtve.« Na pomen poznavanja snežnih plazov za preventivo je spomnil že Pavel Kunaver (1889–1988) v prvem gorniškem priročniku Na planine leta 1921. Nekoliko pozneje je v Fotografija: arhiv Muzeja novejše zgodovine zaščita in reševanje Plaz dvojček nad Klužami v zimi 1915/1916 SV 37 NAPISALI STE 38 SV snežne plazove. V Švici je leta 1936 ustanovljeni Inštitut za raziskovanje snega in snežnih plazov (EISLF) leta 1945 od vojske prevzel odgovornost za lavinska opazovanja in pripravo opozoril pred snežnimi plazovi ter prišel pod civilno upravo. Pozneje so v okviru vojske ustanovili še vojaški oddelek tega inštituta, ki dopolnjuje njegovo delo, da se ne bi ponovilo, kar je nekje zapisano: »… in najbolj zastrašujoč sovražnik je bila narava sama, v belem dimu so brez sledu in krikov izginili celotni vojaški oddelki, pri čemer ni bilo slišati drugih zvokov kot tistega, ki so ga ustvarile ogromne gmote snega.« Razlogi za ustanovitev: Nadmorska višina (V M) Višina snežne odeje (V M) Trajanje snežne odeje (število dni na leto) 500 0,8‒1,2 60‒70 Dnevi s sneženjem (število dni na leto) 10‒20 800 1,2‒1,5 90‒120 20‒25 1000 2‒2,5 110‒140 25‒35 1300 3‒3,5 130‒170 35‒45 1500 4‒4,5 150‒200 45‒60 2000 5‒5,5 175‒250 60‒80 2500 6‒6,5 220‒280 80‒95 3000 7‒8 280‒320 100‒105 Vršiška cesta oktobra 1917 na gorenjski strani prelaza Vir: Capello, 1968 Podatki o višinI in trajanju snežne odeje ter številu dni s sneženjem po nadmorski višini v jugovzhodnih Alpah • mednarodne razmere in politika uporabe sile, negotovost na Bližnjem vzhodu in intervencija sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško leta 1968 kot najpomembnejši zunanji dejavniki; • spremenjena celotna struktura možne vsiljene vojne, v kateri je bil lahko le splošni ljudski odpor pravilen odgovor; • kot zadnji razlog je bil razvoj samoupravljanja, ker se je predvsem na občane, delovne ljudi in organizacije od KS do TOZD navzgor postavljala odgovornost za razvoj dela in življenja, pri tem pa ni bila izvzeta niti obrambna. Dan ustanovitve TO ‒ 20. november 1968 Slovensko javnost želimo spomniti na pomemben zgodovinski dogodek, kar ustanovitev TO prav gotovo je, saj je TO z odliko opravila svoje poslanstvo takrat, ko je to bilo najbolj nujno. Pripravili: veterani vojne za Slovenijo Fotografija: Bruno Toič I Fotografija: o. Ang., Avstrijski zvezni arhiv_slika_146-1970-073-25 Planinskem vestniku zapisal, da bi bilo mogoče število žrtev med prvo svetovno vojno na našem delu tedanje fronte še mnogo večje, če ne bi imela avstrijska vojska za svojega svetovalca znanega gornika in pisatelja Juliusa Kugyja (1858–1944). Piše tudi o tem, da so marsikje »trmasti in nepoučeni poveljniki tirali ljudi naravnost v objem bele smrti«. Zanimivo je, da iz tega obdobja nimamo skoraj nobenih podatkov o nesrečah na italijanski strani fronte, čeprav je bilo na soški fronti skupno število padlih na italijanski strani precej večje kot na avstrijski. V času pred prvo svetovno vojno je opazovanje vremena potekalo že marsikje, toda večinoma le v večjih mestih. Naravnih nesreč v smislu grožnje ljudem in njihovim materialnim dobrinam takrat še niso poznali. To se je močno spremenilo z višinsko poselitvijo med vojno, saj so se znašli v surovem, neprijaznem okolju z dolgimi zimami vsega tega večinoma nevajeni ljudje. Italijanska vojska je hitro spoznala pomen opazovanja in beleženja snežnih pojavov ter vremena v Zgornjem Posočju. Pomemben vir iz tega časa za to območje je atlas snežnih plazov 1915–1919 (Elena Capello, 1968: Atlante delle valanghe delle Alpi Orientale italiane nel periodo 1915–1919, Publikacije Inštituta za gorsko geografijo, letnik 10, str. 13–15, Torino), v njem pa so poleg podrobno vrisanih plaznic posameznih plazov tudi podatki o snegu. Te so na fronti skrbno beležili pripadniki vojaške meteorološke službe, ki ima še danes velik ugled. Na južnih pobočjih pod grebenom med Stolom ter Malim in Starijskim vrhom zahodno nad Kobaridom je vrisanih kar 25 plazov, od tega deset večjih. Spomnimo, da so bila ob začetku vojne ta pobočja skoraj v celoti brez gozda. Natančnejši podatki o višini, gostoti in trajanju snežne odeje po višinskih pasovih v jugovzhodnih Alpah kažejo, da so med vojno na grebenu Stola (1673 metrov) nad Borjano namerili v povprečju od dva do 3,5 metra snega, ki je vztrajal od 110 do 170 dni na leto in zapadel v 25 do 45 dneh. Februarja 1952 so katastrofalni plazovi dosegli vzhodni del Borjane in porušili sedem hiš, v katerih sta umrla dva človeka. Kljub kratkemu opazovalnemu obdobju in dejstvu, da so bile zime med prvo svetovno vojno zelo mrzle ter snežne, so to edini tovrstni in sploh primerljivi podatki pri nas za tisti čas in tudi za nekaj naslednjih desetletij. To je privedlo do tega, da je v Alpah nastajala in se bogatila z opazovanji ter izkušnjami nova veda, in sicer lavinologija, tudi plazoslovje ali veda o snežnih plazovih. Med prvo svetovno vojno so vojaki v Alpah spoznali, da je mogoče plazove umetno prožiti z razstreljevanjem s topništvom, minometi in bombami. Njihove izkušnje so koristile predvsem prebivalcem Alp, kjer so kmalu začeli redno namerno prožiti plazove. Tako usodne posledice kot tudi izkušnje v tej vojni so pripomogle k temu, da so pozneje v nekaterih alpskih državah v okviru vojaških oddelkov ustanovili pomembnejše raziskovalne ustanove, vojska pa je bila njihov najpomembnejši naročnik in odjemalec. Med drugo svetovno vojno so v okviru gorskih brigad že sodelovali strokovnjaki za nvazija enot Varšavskega pakta na Češkoslovaško je oceno ogroženosti SFRJ znova prevrednotila in Svet za ljudsko obrambo predsedstva Jugoslavije je večkrat zasedal. Ocenil je, da je to trenutek, da se uveljavijo izkušnje iz NOB ter da se glede na čas in razmere ter vzporedno z JLA, torej ne več v njeni sestavi, oblikuje teritorialna komponenta, ki bo nosilka množičnega odpora ljudstva. Tako je nastala nova vojna doktrina, poimenovana doktrina splošne ljudske obrambe, po njej pa je bila obramba sestavljena iz treh glavnih komponent, in sicer operativne vojske oziroma JLA, TO ter drugih oboroženih enot, ki so jih ustanavljale družbenopolitične skupnosti in delovne ter druge organizacije. Takšno obrambno organiziranost je Zvezna skupščina SFRJ potrdila 11. februarja 1969. Takrat sta bila sprejeta tudi novi Zakon o narodni ljudski obrambi in Zakon o vojaški obveznosti. Tako postane TO del enotnega sistema ljudske obrambe in oboroženih sil SFRJ. Z novo doktrino SLO je bila republikam ponujena priložnost za lastno organiziranost obrambnega področja. V Sloveniji je takrat politično vodstvo v tem videlo priložnost ponovno imeti svojo, slovensko vojsko po letu 1945, ko je takratna slovenska partizanska vojska prešla v sestavo JA. Na podlagi določil nove zakonodaje so tudi v Sloveniji začeli sprejemati teritorialne enote, ki so bile do takrat v sestavi JA. 20. novembra 1968 je bil v Sloveniji ustanovljen Glavni štab za SLO in ta dan štejemo kot dan ustanovitve slovenske TO. Hkrati je bil to tudi začetek prve faze delovanja TO, kar traja do leta 1974, v tem obdobju pa se oblikujejo conski štabi TO in prostorne enote TO. Oblikovanje conskih štabov se konča 19. julija 1973 in za to obdobje je značilno, da se je TO razvijala bolj po obsegu. Drugo pomembno obdobje traja od leta 1974 do 1980 z organizacijo in oblikovanjem občinskih štabov TO, konča se notranja razdelitev prostora Slovenije in iz šestih conskih štabov nastane 13 pokrajinskih štabov TO (PŠTO). Oblikujejo se manevrske in prostorske enote. Leta 1976 je sprejet novi Zakon o LO, družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, začneta pa se uporabljati izraza ljudska obramba in družbena samozaščita (LO in DS). Ustanavljati se začne narodna zaščita (NZ) kot slovenska posebnost. To je obdobje utrjevanja TO kot precej samostojne komponente takratnih oboroženih sil in njene notranje konsolidacije. Tretje obdobje traja od leta 1980 do 1990. Za to obdobje je značilna nadgradnja TO, predvsem njene prostorske komponente. To je tudi obdobje vse večjega zavedanja o nacionalni pripadnosti in pojava prvih večjih nesoglasij v odnosih z JLA. Poskus razorožitve TO je pomenil konec sodelovanja in spoštovanja subordinacije med RŠTO RS ter PŠTO in tako v TO kot tudi v milici se oblikuje tajna vojaško organizirana organizacija, pozneje poimenovana Manevrska struktura narodne zaščite. Podlaga za to organiziranost je bil Zakon o narodni zaščiti. Takšna organiziranost je trajala do 4. oktobra 1990, ko je bil imenovan novi RŠTO, ki je bil neposredno podrejen Predsedstvu Republike Slovenije. Od tega dneva so bili vsi štabi na vseh ravneh vključeni v verigo vodenja in poveljevanja, ki se je končala v novem, slovenskem RŠTO in pri njenem vrhovnem poveljniku. 17. decembra 1990, torej pred plebiscitom o samostojnosti, je bil organiziran prvi postroj slovenske vojske, kar je TO takrat že bila. V postroju so stali oboroženi pripadniki 27. zaščitne brigade TO in takrat je slovenska država pokazala, da ima realno vojaško silo, katere pripadniki se bodo za svojo samostojno državo borili z orožjem v roki, kar se je tudi zgodilo. Zadnje obdobje sega od leta 1991 do 1995, ko je bila z novim Zakonom o obrambi slovenska TO preimenovana v Slovensko vojsko. V tem obdobju velja izpostaviti ponovno preoblikovanje TO, začetek usposabljanja vojakov nabornikov v dveh učnih centrih TO in sodelovanje TO v vojni za osamosvojitev Slovenije, med njo pa so nekateri pripadniki TO izgubili življenja. Vojna napetost je trajala do 25. oktobra 1991, ko je zadnji tuji vojak zapustil ozemlje samostojne Republike Slovenije. Takrat je Slovenija postala popolnoma suverena država in pozneje polnopravna članica mednarodne skupnosti in družine demokratičnih narodov Evrope. Vojni veterani, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, smo upravičeno ponosni na naš prispevek v osamosvajanju in na našo udeležbo v osamosvojitveni vojni, ki nam je bila vsiljena. Ponosni smo tudi na našo Teritorialno obrambo, ki je opravila svoje zgodovinsko poslanstvo takrat, ko je to bilo za slovenski narod usodno. ZAHVALA Zato ob tej priložnosti izražamo iskreno zahvalo in priznanje vsem, ki so v vrstah TO služili slovenskemu narodu kot pripadniki rezervne ali stalne sestave. Izražamo globoko spoštovanje vsem, ki so v vojni za Slovenijo izgubili svoja življenja. Naj ne bo nikoli pozabljeno! Veterani vojne za Slovenijo V Ljubljani, 20. november 2014 SV 39 Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi Ob 20-letnici Kodeksa ravnanja v upravljanju politično-vojaških vidikov varnosti Letos mineva 20 let od sprejetja Kodeksa ravnanja v upravljanju političnovojaških vidikov varnosti (CoC) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Gre za enega bistvenih dokumentov OVSE, ki mu pogosto rečemo skriti dragulj med drugimi dokumenti OVSE. To je dokument OVSE, ki veliko pomaga pri razvoju in krepitvi varnostnega zaupanja med državami ter hkrati zavezuje države h krepitvi varnosti pravic in svoboščin pripadnikov vojaških ter drugih varnostnih ustanov v državah. Besedilo in fotografiji: dr. Filip Tunjić A vtor tega prispevka sem nekje povedal, da je OVSE kot dobra gospodinja, saj dela 24 ur na dan, toda malo tega se vidi, na kar je nekdo pripomnil, da to pomeni, da dela dobro. OVSE ni koalicija enako mislečih držav ali držav z enakimi varnostnimi interesi, prav nasprotno. OVSE je »koalicija« oziroma forum držav z enakimi, podobnimi, različnimi in včasih s popolnoma nasprotujočimi si varnostnimi interesi in stališči, ki kljub temu kažejo politično voljo za ohranjanje 40 SV stabilnosti in varnosti ter reševanje sporov, kriz in konfliktov ter tudi vojn s političnimi sredstvi na najboljši način. OVSE je odprta za stališča vseh sodelujočih držav, tudi tiste z nezdružljivimi strateškimi interesi. Njena bistvena prednost pred drugimi organizacijami je, da zaveze, ki jih sprejmejo sodelujoče države, teh ne zavezujejo pravno, temveč politično. Skozi tak dialog »brez obveznosti« je delovanje vsake države bolj transparentno in vidno, vsak opazovalec pa z malo duhovne širine, običajno inteligenco in zdravim skepticizmom veliko laže presoja o dejanjih in namerah vsake države. Kot taka je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi najboljši posrednik in je sposobna nasloviti vprašanja ter predloge tudi na neuradne oziroma nepriznane strani v krizah, sporih in konfliktih ter na druge državne in nedržavne mednarodne organizacije ter njihove institucije. Kodeks ravnanja v upravljanju političnovojaških vidikov varnosti predstavlja od njegovega sprejetja leta 1994 mejni dokument politično-vojaške dimenzije OVSE. Sodelujoče države OVSE so se skozi kodeks zavezale, da bodo sledile pomembnim načelom glede meddržavnih odnosov in pristopa h krizam ter sporom in glede reguliranja varnostnega sektorja na podlagi dogovorjenih mednarodnih standardov. Kodeks vsebuje dobre namere in države lahko druga drugo presojajo na podlagi implementacije kodeksa. Prvič postavlja zahteve za demokratičen politični nadzor oboroženih sil, kot piše v 21. členu: vse sodelujoče države se zavezujejo, »da bodo njihove demokratično legitimne oblasti ves čas ohranjale dejansko upravljanje in nadzor nad svojimi vojaškimi, polvojaškimi in varnostnimi silami«. Kodeks tudi določa, da naj države zagotovijo politično nevtralnost njihovih oboroženih sil, zavarujejo in zaščitijo pravice osebja oboroženih sil ter zagotovijo, da se bodo njihovi vojaki in pripadniki drugih varnostnih sil zavedali, da so osebno odgovorni za svoje aktivnosti. Vsebuje torej daljnosežne določbe, ki so, kot jih je označil eden njegovih pionirjev dr. Lambert, revolucionarne po svoji naravi. Dvajset let po sprejetju še vedno ponuja temeljna vodila državam za demokratičen nadzor upravljanja, organizacije in delovanja pri zagotavljanju varnosti. Kljub temu je kodeks z leti izgubil svojo vidnost, predvsem v širši javnosti, zato rečemo, da je »skriti dragulj v orodjarni« OVSE. Kot večina tovrstnih dokumentov je tudi kodeks treba prilagajati in dopolnjevati glede na spreminjanje varnostnega in političnega okolja, na primer širjenje zasebnih varnostnih podjetij, konceptov korporativne varnosti itn. Njegov osrednji institut je letna izmenjava informacij o izvajanju in uveljavljanju kodeksa v domovini, poteka pa v sodelujočih državah OVSE od leta 1999. Bistveni pripomoček pri tem je vprašalnik. Sodelujoče države svoje odgovore nanj dostavljamo Sekretariatu OVSE, na katerem so nato ti dostopni na internih spletnih straneh OVSE. Vprašalnik trenutno obsega 24 vprašanj in podvprašanj, ki pokrivajo vse vidike kodeksa. Vprašalnik je bil večkrat dopolnjen, in sicer leta 2003, 2006, 2009 ter nazadnje leta 2012. Razprave in izpopolnitve so izhajale iz predlogov vseh pomembnih ukrepov, od preglednih in tematskih konferenc do posebnih sej Foruma za varnostno sodelovanje (FSC). Kljub razlikam glede tega, kako izvajati praktične ukrepe, so se razvijale tudi oblike konsenza znotraj FSC, ki so omogočale izboljšanje uveljavljanja ter izvajanja kodeksa. Veljajo ocene, da se je kakovost odgovorov na vprašalnik iz leta v leto povečevala. Leta 2010 je Sekretariat OVSE objavil Referenčni vodnik, s katerim si lahko sodelujoče države veliko pomagajo pri strukturiranju in izpolnjevanju vprašalnika. Kot pri vseh tovrstnih zavezah se tudi pri implementaciji kodeksa pojavlja določena »poročevalska utrujenost«, zato je še veliko prostora za izboljšanje implementacije kodeksa z vidika izmenjave informacij, predvsem ko gre za obveščevalne, polvojaške in druge sile ter pravice osebja oboroženih sil. V začetku oktobra je Center za varnostno sodelovanje v Jugovzhodni Evropi (RACVIAC) v sodelovanju s Centrom za preprečevanje konfliktov OVSE organiziral tako imenovano konferenco iz oči v oči (peer-to-peer) v počastitev 20-letnice kodeksa. Ni naključje, da je bila konferenca organizirana za države Jugovzhodne Evrope. Gre namreč za države, ki so še v nedavni preteklosti preživele veliko spopadov in vojn ter so zelo aktivne v prizadevanjih za reforme varnostnega sektorja, še posebno glede implementacije in standardizacije številnih mednarodnih zavezujočih dokumentov, sporazumov, pravil idr. Ob zavedanju, da stabilnosti ni mogoče vzdrževati brez zagotovitve demokratičnega nadzora nad oboroženimi in drugimi varnostnimi silami, imajo te države tudi razmeroma dolgo pot implementacije kodeksa in se specifično spopadajo s tem vprašanjem. Posebnost konference je bila v tem, da smo bili udeleženci »iz oči v oči«, skupaj v živo, soočeni s pomanjkljivostmi odgovorov na vprašalnike vseh na konferenci sodelujočih držav in s pregledom možnih kazalnikov za izboljšanje implementacije kodeksa. Dokumenta so pripravili strokovnjaki v Sekretariatu OVSE in švicarskem Centru za demokratični nadzor oboroženih sil (DCAF). Vsi udeleženci smo vsak zase in navzkrižno pregledali pomanjkljivosti poročanja in iskali vzroke zanje ter mogoče odgovore za izboljšanje poročil. Naj navedem kot primer vprašanje: »Kaj je vaša država naredila, da bi omogočila posameznim pripadnikom oboroženih in drugih varnostnih sil, da uveljavljajo njene/njegove civilne pravice, in kako vaša država zagotavlja, da bodo oborožene sile nevtralne?« Vprašanje je ne le zapleteno, temveč tudi zelo zahtevno glede iskanja objektivnega odgovora nanj, predvsem ko je zastavljeno predstavnikom države, ki ima zadeve, o katerih sprašuje vprašanje, urejene pomanjkljivo že na sistemski ravni. Tako je eden izmed komentarjev Sekretariata OVSE: »Odgovorjeno je le na vprašanje politične nevtralnosti. Zaželen je pregled pravic in svoboščin pripadnikov.« Izbran je na videz preprost primer, vendar rešitev problema vključuje »stranska« vprašanja, ki so večinoma sistemskega značaja. Ob 20-letnici kodeksa je primerno reči nekaj besed o njegovi prihodnosti in priporočilih sodelujočim državam. Tako imenovana kriza v Ukrajini in okrog nje ni zadnja kriza, zato smo lahko še srečni, če se bo končala le kot kriza, ne da bi se razvila v konflikt ali vojno. Že ozemeljske razsežnosti OVSE govorijo najprej o Evropi in »lastništvu nad evropsko varnostjo«. OVSE je namreč največja regionalna varnostna organizacija na svetu, v kateri sodeluje trenutno 57 držav Evrope, Azije in Severne Amerike ali dobrih 29 odstotkov držav sveta, ki zavzemajo tretjino kopnega med obalama Tihega in Atlantskega oceana od Vancouvra do Vladivostoka. KVSE/OVSE je nastala zaradi vmesnega in deljenega položaja Evrope, išče pa varnost v viziji »svobodne, demokratične, skupne in nedeljive evro-atlantske in evro-azijske varnostne skupnosti« na celotnem območju OVSE. Pri tem je doumela, da se mora na tej poti vrniti k izvirnim načelom helsinške listine iz leta 1975, saj so pripomogla k odpravi bipolarne razdeljenosti Evrope, Evrazije in sveta. To je organizacija, ki verjetno edina lahko ponudi prizadevanja vseh sodelujočih za obnovo stabilnosti in ponovno vzpostavitev skupnega razumevanja evropske in tudi širše evro-azijske varnosti. Pri tem mora svoj delež dodati vsaka sodelujoča država. OVSE letos predseduje Švica, leta 2015, torej ob 40. obletnici sprejetja helsinške listine, pa bo imela to čast Srbija, kar bo drugič, da bo OVSE predsedovala država naslednica nekdanje Jugoslavije. Leta 2005 je to vlogo uspešno opravila Slovenija. Glede ugotovitev s srečanja »iz oči v oči« bi avtor rad prepričal nosilce legitimne oblasti v državi, da bi se zavedali Kodeksa ravnanja v upravljanju politično-vojaških vidikov varnosti OVSE kot »skritega dragulja« in varnostnih vrednot, ki jih ta ponuja. Glede na kodeks smo se zavezali k nenehnemu resničnemu upravljanju in nadzoru nad »posestniki« oborožene moči v državi in da bomo naredili vse, da bi na najboljši način zaščitili državljanske oziroma civilne pravice osebja teh nosilcev, pripadniki oboroženih in drugih varnostnih sil pa se morajo zavedati, da so osebno odgovorni za svoje aktivnosti. Slovenija ni ne najboljša in ne najslabša glede implementacije kodeksa pri medsebojni izmenjavi informacij, vendar se rada ponaša s tem, da je neke vrste mentor drugim državam na območju ali vsaj »prva na vasi«, zato bi morala narediti veliko več, kot je do zdaj. V ospredju je vprašanje politične volje, da iščemo rešitve za izboljšanje implementacije kodeksa. Z več skrbi za to bi najbrž vplivali tudi na izboljšanje izgubljenega zaupanja javnosti v organe oblasti, parlament in politike. Dejstvo je, da ljudje praviloma slabo skrbimo za varnost, dokler se ne zgodi kaj hudega. Kodeks bi morali predvsem dvigniti s tehnične ravni na politično. Vprašati se moramo, koliko ministrstev ali/ in parlamentarcev ve kaj o kodeksu OVSE, kdo je odgovoren za njegovo implementacijo, kaj bi morali biti cilji oziroma naloge nekega ministrstva ali odbora za obrambo, ipd. Vprašati se moramo, koliko resno razvijamo odgovornost do OVSE, sodelujočih držav OVSE in varnostnih vprašanj znotraj države, ko gre za implementacijo kodeksa OVSE. Nacionalni koordinator za njegovo implementacijo in poročanje je Ministrstvo za zunanje zadeve, druga ministrstva, agencije in podobne institucije, ki imajo opravka z oboroženimi, polvojaškimi in drugimi varnostnimi silami, pa so nosilci implementacije kodeksa. Dejstvo je, da je kodeks premalo navzoč že na institucionalni ravni. Naj začnem pri Ministrstvu za obrambno, na katerem bi morali za začetek ob izpolnjevanju vprašalnika o implementaciji kodeksa za leto 2014 uporabiti omenjeno analizo in pregled, ki so ju opravili v Sekretariatu OVSE, ter druga, svoja spoznanja. Podobne usmeritve bi moralo sprožiti tudi Ministrstvo za zunanje zadeve glede napotkov resornim ministrstvom, agencijam in institucijam k podobnim dejanjem. Še ena, grešna misel o odpravi morebitne sistemske napake. Mogoče le ni najboljša rešitev, da je MZZ nacionalni koordinator, saj implementacija kodeksa OVSE ne zadeva le zunanjo politiko, temveč vključuje kompleksno državno strukturo. Mogoče bi bilo bolje, da bi bilo skrbništvo nad implementacijo kodeksa OVSE bolj neposredno pri vladi RS. SV 41 »Raztreseno vojevanje« ali slovensko vojaško izrazje od cesarjev naprej »In takrat sem sploh prvič izvedel zanj (spričo te svoje nevednosti me še danes strese), ob njegovem pionirskem delu pa sem hkrati spoznaval živahno rast slovenskega vojaškega jezika v zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja, rast, ki je potekala vštric z naravnost burnim izrazoslovnim razvojem slovenščine v tem obdobju, v katerem je vojaški jezik po Komelovi zaslugi prednjačil, pa mu zgodovina ni naklonila kontinuitete, kakršno strokovna izrazja potrebujejo.« (Tomo Korošec, Slovenski vojaški jezik, FDV, 1998). Besedilo in fotografije: dr. Janko Berlogar in Aleš Kuhar P rofesor Korošec je pisal o Andreju Komelu (1829–1892), poklicnem vojaku, cesarsko-kraljevem nadporočniku in pozneje stotniku, ki je cesarjem služil šestintrideset let. Leta 1872 je v Celovcu izšla njegova prva knjiga Poljna služba, raztreseni red (od tod oziroma iz leto poznejše ponovne izdaje torej del naslova tega prispevka), nova 42 SV puška in slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček (prvi slovenski slovar vojaškega izrazja). Žal na dveh straneh ne moremo zaobseči vsega, kar se je dogajalo na tem področju od Vodnika do Nata. Naj bo to le prvi del brskanja po spominih ter dejstvih in upajmo, da se bo še našel prostor za kaj podobnega. Pravzaprav je bila kljub mojemu zanimanju za zgodovino vojaškega izrazja (ali jezika, o tem se, mislim, še moj profesor Korošec ni dokončno odločil) še za tole potrebna vzpodbuda poročnika Aleša Kuharja. Torej tokrat o Andreju Komelu in tudi malo o Rudolfu Juvancu. Zadnji še bolj pozabljen ali spregledan kot prvi. Vseeno bi bilo škoda pozabiti, kdaj že so slovenski vojaki vedeli za admirale, barikade, manever, boj, pa tudi za bodno rezalo, bojevalca in bojnika, bojno ladjo, borivski skok, borjenje na sek, častnika, miljnik (še danes se ubadamo s tem, kako prevesti angleški »milestone«), oddelek, povelje, stotnik, do živeža (posebno za vojsko) kot enega izmed zadnjih izrazov v Komelovem slovarju (župana tu ne štejemo). Vse se torej ni začelo po odhodu JLA ali z vstopom v Nato, morda se je celo malo zaustavilo in treba (se) je spomniti. Vključeni posnetki izvirnikov spominjanje le še popestrijo. Ta prispevek ni znanstvena razprava, tudi strokovna bi ji težko rekli, morda »poljudno strokovna«. Zato in ker je večina besedila prevzeta iz zgoraj omenjenega vira, citiranje in lastni komentar nista ločena ne oblikovno ne kako drugače, z natančnimi navedbami virov na primer, vsekakor pa vse, kar je zapisano, pomeni dejstva. Z Andrejem Komelom smo Slovenci dobili popolno vojaško izrazje tistega obdobja ali vsaj izrazje najpomembnejšega in pojmovno najobilnejšega rodu vojske, tj. pehote. Manjkalo je mornariško izrazje, pa tudi topniško. S slednjim se je, tudi pozabljeno, čeprav zgolj ob prevodih iz ruščine v nemščino, ukvarjal še en viden slovenski poklicni vojak, podmaršal Jože Tomše pl. Savskodolski. Slovensko vojaško izrazje je torej prvo premišljeno izdelano in strokovno zaokroženo ter kodificirano slovensko izrazje, ki je, časovno gledano, prehitelo celo pravno terminologijo (Babnikovo iz leta 1894). Razbor vseh slovenskih vojaških izrazov v Komelovih delih presega število 3000. Za bralce revije bo morda manj zanimivo, a je vseeno treba navesti tudi nekaj čisto strokovnih, slovenističnih, terminoloških ali drugačnih trditev. Vplivu nemškega jezika se v tistem času ni bilo moč izogniti, prevladovali so prevodi, izbor izrazja so narekovale nemške (uradne) predloge, vendar je Komelu kljub skromni slovenski šolski izobrazbi, česar se je morda še preveč zavedal, ob njemu lastnem jezikovnem občutku uspelo zbrati ali na novo ustvariti vojaško izrazje, ki ga je še danes treba občudovati. Ali je bilo pri vojakih v vsakodnevni rabi, je že drugo vprašanje. Če izrazje gledate na posnetkih ali ste celo prišli do izvirnikov ali Koroščeve knjige, vse skupaj presojajte zgodovinsko. Če vam je ljubša besedna zveza deployed forces – najbrž to ni isto, ampak tudi raztresene sile smo že imeli. Komel je marsikaj napisal, dopolnjeval in ponatisnil. Do nekaterih del je še danes težko priti. Aleš Kuhar je del izbrskal kje drugje kot v antikvariatu. Kar poznamo, je vsekakor zanimivo. »Domača govorica dobrega vojaka« (zapisano v naslovu v Slovenskih novicah ob stoti obletnici njegove smrti leta 1992) ni le neki pripomoček za vzbujanje zavednosti, temveč pravi jezikovni strokovni nabor, podkovan s tehničnim znanjem in občutkom za odtenke, ki ga niso zmogli niti mnogi poznejši terminologi. Malokdo ve, koliko premlevanja je bilo treba, da je Komel prišel do izraza tulec (del naboja), preden je »odpisal« razne luščine, stroke, tule ipd. Da so njegovi zaklepišče, povrat, postroj, obstreljevati in izurjen, ve malokdo. Če gremo še malo v sodobni čas in iz vojaške stroke – Komel je že v času, ko še niso na veliko prepisovali, poznal razliko med spisati in posloveniti, pa tudi med slovarjem in slovarčkom. Kot rečeno, vsega o Komelu se tu ne da zapisati, zato tudi malce izzivanja, da bi prebrali še kaj o njem. Ob že naštetih izrazih le še nekaj kopičenja tistih, ki bi se vam morda lahko zdeli znani (pa so njegovi ali še od prej): še enkrat, bojna ladja, bok, braniti, desetnik, dolžnost, čelo, četa, magnetična igla, kritje, naboj, načelnik, plezalna vrv, pohod, poročilo, posadka, strelec, straža, strelno orožje, subjektiven, težišče, vojaška vaja, pa še in še. Pisalo se je leto 1872. Rudolf Juvanc, kapetan I. klase, pomeni morda celo korak nazaj pri razvoju slovenskega izrazja, vendar ga je, pozabljenega, treba umestiti v jezikovnozgodovinski okvir. Tako njegove Dolžnosti vojaka-redova s srbskohrvatsko-slovenskim slovarjem (1931) morda niso nekaj revolucionarnega pri tem. Slovarčka sta sicer ne tako skromna, toda vseeno v večini zapolnjena s splošnim izrazjem in niti avtor jih ne označuje kot »vojaška«. Za tisti čas je bila najbrž že transkripcija cirilice (velike i male azbuke) velik korak. Če je bil vmes še topničar namesto tobdžije, pa še kakšen vojaški izraz, je treba spoštovati tudi to. Posnetki nekaterih od strani in vsaj malce zgodovinskega spomina so morda lahko prepričljivejši od tega pisanja. Toliko za pokušino. Nič sistematičnega, nič preveč strokovnega in niti do Korošca, osamosvojitve ter Nata še nismo prišli. Morda nam bo še namenjeno kaj prostora v reviji. Poglejte, preberite, morda imate celo vi kje založen kakšen zapis, ki bi lahko dopolnil naše pisanje. Ni treba, da ste vojaški zgodovinarji, dovolj je že, če vas to področje zanima. SV 43 ŠPORT V VOJSKI Dve vesli, kanu in trdna volja je enako dvojec Luka Božič in Sašo Taljat Krasna si, bistra hči planin, je našo smaragdno lepotico opisoval že pesnik Simon Gregorčič, ki mu je reka, ki izvira globoko pod gorami Julijskih Alp, dajala navdih za spretno sukanje peresa, torej Soča. Ta reka ne ostaja navdih le umetnikom. Za njene brzice se odločajo tudi raftarji, ki se v pomladnih in poletnih mesecih skupaj z izkušenimi krmarji podajo v skrivnostni svet tolmunov, ozkih prehodov in skalnih bregov, ki še tako pogumnim poženejo strah v kosti. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič SVETOVNA PRVAKA Svetovna prvaka v konkurenci dvojcev Tu sta še Luka Božič in Sašo Taljat, ki se v njeno porečje vračata skoraj vse dni v letu, zato ji lahko upravičeno rečeta kar delovno mesto. »Gremo kar v Trnovo ob Soči,« se moja sogovornika pogovarjata med vožnjo po ovinkasti cesti, ki pelje proti Kobaridu in naprej proti Trenti. »Ja, tam bo danes res najbolje,« se strinjata. Po krajši vožnji se ustavimo na bregovih reke, ki z bučanjem že VKRCANJE 44 SV na daleč opozarja na svoj močni tok in alpski značaj. Hitro se preoblečeta v opremo, ki ju ščiti pred ledeno mrzlo vodo, nadeneta si čeladi, poprimeta vsak na svojem koncu kanuja in se po gozdnih poteh spustita proti strugi, po kateri so se še dolgo v jutro podile meglice. Temperatura vode je zelo nizka, toda Luka in Sašo se le nasmehneta, saj je ogrevanje že mimo. Čas je za spust kanuja dvoseda na gladino, vkrcanje v čoln in vstop v tok. Močan val ju takoj preseneti, vendar vodo ves čas nadzorujeta. Veslata po valovih, prečkata vodni tok, se odločita za jezdenje na valu, prečkata vzvratno, po podirajočem valu veslata s tokom in se ustavita ob skalni pečini. »Danes je res divja,« se strinjata svetovna prvaka v slalomu na divjih vodah. Pomemben naslov sta si priveslala nedavno v Deep Creeku in sta nanj upravičeno ponosna. Za trenutek se ozreta proti močnemu valovju in sta čez nekaj trenutkov že njegova borca. Pozneje mi razložita, da poskušata biti vedno hitrejša od toka. Moraš zmagati nad vodo, proti njeni volji pa tudi ne smeš, še dodata. Kajak in kanu marsikomu pomenita rekreacijo, njima pa veslanje pomeni preživetje. Trening zjutraj, popoldne in velikokrat še zvečer, krepitev mišic v studiu za fitnes, pridobivanje kondicije s tekom ter številni treningi, ki jih disciplinirana športnika opravita v vodi in na suhem, človeka okrepijo. Spoznala sta se v klubu soških elektrarn in že v prvih letih skupnega veslanja dosegala odlična mesta na mladinskih prvenstvih, zato ni bilo čudno, da so se trenerji v klubu domislili, da sodelovanje nadaljujeta. Sta še študenta, zaradi obveznosti, ki jih imata glede kanuja dvoseda, pa študirata na daljavo. »Ali greva spet v tok?« Sašo vpraša Luka. »Zdaj greva do tam in se vračava do plaže.« »Prav, greva.« Med veslanjem proti toku sta videti kot nekakšna bojevnika, ki kljub težkim razmeram na bojišču kljubujeta nasprotniku. Njun nasprotnik je le zelo velika količina deroče vode. Narava, družba in adrenalin K veslanju so ju pred mnogimi leti pritegnili družba, ljubezen do narave in kanček adrenalina, ki ga je z leti vse manj. Čoln si delita že od leta 2005, leto 2013 pa ju je obogatilo še z zaposlitvijo med športniki Slovenske vojske, kar jima pomaga, da lahko nemoteno trenirata in se posvečata le boju z vodo ter nasprotniki, ki jih ni malo. Na čestitke za osvojeni naslov svetovnega prvaka se skromno nasmehneta. Poleg omenjenega naslova sta ponosna tudi na osmo mesto, ki sta ga priveslala pod plamenom olimpijskega ognja v Londonu leta 2012, in na tretje mesto na svetovnem prvenstvu v La Seu d'Urgellu leta 2009, tudi na Dunaju sta dosegla tretje mesto na evropskem prvenstvu ter v skupnem seštevku na svetovnem prvenstvu lani dosegla drugo mesto. Rezultatov, s katerimi se lahko pohvalita mlada Primorca, je še veliko, prav tako imata precej načrtov, ki ju vodijo do zmag, s katerimi se spogledujeta že več let. Na vprašanje, kako njuno zdravje, z veseljem odgovorita, da do zdaj česa hujšega nista doživela, da pa za njuno dobro zdravje skrbi dober parakajakaš ter izvrsten zdravnik Dejan Fabčič, s katerim si Sočo delita v njenem umirjenem toku na Mostu na Soči. Oba sta še zelo mlada. Sašo je star šele petindvajset let, Luka pa še dve leti manj, vendar se kljub temu lahko pohvalita z leti izkušenj in trezno glavo, ki je pri tem športu zelo pomembna. Ponovno se ustavita v zajezitvi tolmuna in načrtujeta nadaljnji trening. »Ali greva zdaj kar do tja gor, se spustiva pod mostom in do tistih skal?« Spogledata se, primeta za vesla in odveslata. Besede so odveč, saj govorica telesa pove vse. »Čeprav sva v čolnu dva, se najin šport še vedno uvršča med individualne športe. Jaz sedim spredaj, Sašo za menoj,« pripoveduje Luka, »toda kljub temu morava veliko narediti sama. Del, na katerem trenirava danes, po težavnostni stopnji pomeni kar čisto petko,« se strinjata. PO GOZDNI POTI DO REKE SOČE Vseh stopenj je šest. »Ni lahko, vendar živiva s tem in uživava v treningih, zato se tudi ni težko vračati na reko,« še dodata. »Tekmovanja te postavijo pred preizkušnje, pri katerih se šteje, da odveslaš od 200 do 250 metrov na progi z osemnajstimi do petindvajsetimi vratci. Pri tem je zelo pomemben čas, k čemur pripomore najina hitrost. Vrat se ne smeš dotakniti, če pa jih zgrešiš, je še huje. Pravila so stroga in tekmovalcev je veliko, tako da prostora za napake ni. Trening, trening, tekma, trening in tako naprej.« Kaj bo v prihodnosti, ju vprašam. »Rada bi ostala v športu, ne veva pa še točno, kaj bi lahko delala,« odgovorita. Na naslednjih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru bi rada svetu ponovno pokazala, kaj zmoreta. Še enkrat se odpravita proti toku in se s penečimi valovi vrneta proti kraju, kjer se izkrcata, dvigneta kanu ter ga po strmih lesenih stopnicah odneseta do avta. Med preoblačenjem v topla oblačila si otreseta gumijaste čevlje, pospravita vesla, kanu pritrdita na streho avtomobila in odhitita proti Mostu na Soči, kjer svojemu trenerju Dejanu Testenu poročata o treningu. Sestanejo se tudi z Jernejem Župančičem, ki jima prav tako pomaga pri načrtovanju treningov. Skupaj so le kratek čas. Čas za kosilo prekine že naslednji trening, saj ga začneta kmalu po obroku. »Zdaj greva vsak v svoj čoln, a ne?« Luka vpraša Saša. »Ja, čez približno uro in pol gremo nazaj v Trnovo, od koder smo se pred kratkim vrnili. Jutri zjutraj imava fitnes, popoldne sva v kanuju, zvečer bova tekla in tako naprej.« Po odhodu z Mosta na Soči sem še poln vtisov o dveh junakih, ki vztrajno in uspešno krmarita po smaragdni reki Soči, si na njenih razpenjenih valovih, v ozkih tolmunih, med ostrimi čermi in zeleno modrimi zavoji krepita telo ter duha in se psihično ter fizično pripravljata na naslednji boj z vodo, kar bosta tako kot do zdaj opravila profesionalno, na polico poleg številnih pokalov in kolajn pa bosta mogoče že jutri postavila kaj novega. SKOZI TOLMUN BOJ Z RAZPENJENIMI VALOVI SV 45 PREŽIVETJE jezikovni in terminološki kotiček Ali to res rabimo vedeti?! Dolgo že opažam, da se je v našem jezikovnem prostoru pojavila nenavadna besedna zveza, o kateri bom napisala nekaj besed v tokratnem Jezikovnem kotičku in prepustila bralcem, da o njej razmislijo. Besedno zvezo sem prvič zasledila pred nekaj več kot petnajstimi leti, v zadnjih letih pa opažam, da je v slovenskem jeziku postala že popolnoma vsakdanja. Neverjetno, ampak zasledila sem jo zapisano tako v knjigi, ki je bila jezikovno pregledana, kot v časopisu, (pre)večkrat pa seveda v pogovornem jeziku, tudi na televiziji, in sicer (tudi) iz ust univerzitetnega profesorja. O tem, da je v mnogih risankah, sinhroniziranih v slovenščino, to že popolnoma običajna besedna zveza, sploh ne bi izgubljala besed. Kako potem dopovedati otroku, naj se rabi te besedne zveze izogiba, če pa jo sliši tako na televiziji kot od svojega učitelja v šoli itd.? Pa poglejmo, o kateri jezikovni zagati govorimo: Ali to res rabimo vedeti? Tega res ne rabimo vedeti. Pravilno je seveda: Ali to res moramo vedeti? Tega nam res ni treba vedeti. Nekateri pa, v skrbi, da bi govorili pravilneje, potem namesto Ali to res rabimo vedeti? uporabijo kar Ali to res potrebujemo vedeti?, kjer rabimo vedeti postane potrebujemo vedeti, kar seveda še vedno ni pravilno. Zanimivo je vsekakor pogledati, od kod je ta jezikovni pojav prišel v slovenski jezik. Če pogledamo primer iz tehničnega navodila v nemškem jeziku, potem nam je lahko hitro jasno, v katerem grmu tiči zajec: bei diesem Gerät braucht man nur den Knopf zu drücken, kar v dobesednem prevodu pomeni pri tem orodju se rabi samo pritisniti na gumb, v pravilni slovenščini pa je treba samo pritisniti na gumb. Še nekaj primerov iz vsakdanje rabe, ki dokazujejo, da je na novo zagato v našem jeziku res vplivala nemščina: • sie braucht es mir dies gar nicht zu sagen → dobesedni prevod: ona mi sploh ne rabi tega povedati → pravilno: njej sploh ni treba, da mi to pove • du brauchst es gar nicht hinzugehen → dobesedni prevod: ti sploh ne rabiš iti tja → pravilno: tebi sploh ni treba iti tja • es braucht wohl nicht gesagt zu werden → dobesedni prevod: to pač ne rabi biti rečeno → pravilno: tega pač ni treba reči (Primeri v nemščini so povzeti po velikem nemškem slovarju Gerhard Wahrig, Deutsches Wörterbuch, herausgergeben in Zusammenarbeit mit zahlreichen Wissenschaftlern und anderen Fachleuten (Bertelmann Lexikon-Verlag, Gütersloh 1978), geslo brauchen, stolpec 761/762.) Že pri uporabi treba in potrebno moramo biti previdni, če pa se zapletemo še z rabimo (npr. vedeti), je zmeda v jeziku popolna. Zapomniti si moramo, da v knjižnem jeziku obliko treba uporabimo vedno, ko lahko stoji namesto oblike potrebno! Za konec še nekaj primerov pravilne in napačne rabe: // Tega ne rabiš vprašati. // Tega ne potrebuješ vprašati. // Tega ti ni potrebno vprašati. Tega ti ni treba vprašati. // Ne rabimo se zadolžiti. // Ne potrebujemo se zadolžiti. // Ni se nam potrebno zadolžiti. Ni se nam treba zadolžiti. Pravni pojmi na vojaškem področju Mnogi pripadniki Slovenske vojske in zaposleni na Ministrstvu za obrambo so se pri opravljanju svojih nalog v domovini in tujini, predvsem v mednarodnem okolju in prek pravil delovanja (angl. Rules of Engagement) že srečali z izrazi, kot so self-defence, necessity, lethal force in minimum force. Ti izrazi spadajo na področje prava, vendar se prav zaradi narave vojaškega delovanja pogosto pojavljajo tudi v vojaškem okolju. Njihovo razumevanje in poznavanje sta v vojaškem okolju bistvenega pomena za varno ter strokovno opravljanje nalog. Najbolj pogost in razširjen termin, s katerim se v tem kontekstu srečujemo v vojaškem okolju, je gotovo silobran. Verjetno je še bolj razširjen in znan njegov lažni prijatelj samoobramba. Čeprav gre za na videz sorodna izraza, je med njima bistvena razlika. Silobran je edini izraz, ki se v pogovornem pomenu »samoobrambe« lahko uporablja v pravnem kontekstu, in je tudi edini izraz, ki je v tem pomenu naveden v Kazenskem zakoniku. Po 2. točki 11. člena Kazenskega zakonika je silobran »[…] tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad«. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je beseda silobran označena s kvalifikatorjem jur. (juridični izraz), kar pomeni, da je to termin s področja prava. Samoobramba se po drugi strani uporablja le na področju športa in borilnih veščin in se je ne sme zamešati s pravnim terminom silobran. Po SSKJ je samoobramba opredeljena kot beseda splošnega besedišča, ki sicer ima pomen obramba samega sebe, vendar v tem primeru ne moremo govoriti o pravnem terminu. Če povzamemo, je silobran pravni termin, ki se uporablja tudi na vojaškem področju in se ga v angleščino prevaja z izrazom self-defence. V angleščini se v tem kontekstu pojavlja tudi termin extended self-defence, ki ga v slovenščino prevajamo kot razširjen silobran. Poleg silobrana poznamo še izraz skrajna sila, za katerega je v 2. točki 12. člena Kazenskega zakonika podana naslednja obrazložitev: »Skrajna sila je podana takrat, kadar stori storilec dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, pri tem pa prizadejano zlo ni večje od zla, ki je grozilo.« V angleščino jo prevajamo z necessity. V kontekstu uporabe sile se srečamo tudi z izrazoma minimalna sila in smrtonosna sila. Izraz minimalna sila, ki se najpogosteje uporablja pri uporabi sile na podlagi ROE, prevajamo z minimum force. Ta lahko na podlagi odločitve pristojne avtoritete vključuje tudi smrtonosno silo, katere angleška ustreznica je lethal force. Na področju mednarodnih operacij in misij se srečujemo še z enim zelo pomembnim terminom, in sicer z izrazom national caveats. Izraz opredeljuje pravne, politične ali operativne omejitve posamezne države glede izvajanja določenih operacij. V slovenščino ga prevajamo kot nacionalne omejitve. Ta kratek pregled besed z vojaškopravnega področja predstavlja le majhen del zelo bogatega in terminološko nadvse zanimivega področja. Pasti Nekoč sem veščino preživetja razdelil na dva dela. Prvi je v resnici preživetje, pri čemer narediš vse za preživetje. To je navadno prve tri do štiri dni. Potem se začne drugi del, ki govori bolj o življenju kot le o preživetju. Razlika je tudi v tem, da napake, storjene v drugem delu, niso več tako tragične. Ko si enkrat postavimo ali najdemo zavetje, najdemo vir vode, zakurimo in postavimo vse tako imenovane znake SOS, se začne obdobje, ki je bolj rutinsko. Dnevi se vrtijo okoli vremena, lova in kurjave. Besedilo in ilustracije: Igor Fortuna Lov je najlažji način, da pridemo do hrane. Seveda boste nabirali tudi užitne divje rastline, vendar boste od njih bolj kot ne le hirali. Potrebujete meso in maščobo. To vas bo držalo pokonci. Lakota vam bo pomagala, da se boste najprej do sitega najedli svojih predsodkov. Največja težava nastane, ko se človek, ki se znajde v neprijetnih okoliščinah, prvič vpraša, kako naj začne loviti, kaj, kje, s čim itn. Če imate strelno orožje, ste mogoče malo na boljšem, če ne veste ničesar o lovu, pa niste. Naredite si uslugo in se pripravite na to. Mogoče tega ne boste nikoli potrebovali, če pa boste, boste pripravljeni. Pojdite konec tedna v divjino le z nožem in hitro boste ugotovili, brez katerega znanja vam bo najbolj težko. Tokrat bom govorili o lovu s pastmi. Nekatere pasti lahko postavite brez pomagal oziroma le z naravnimi materiali. Govoril bom tudi o pasteh, za katere potrebujete žice, vrvice itn. V naravi lahko najdete marsikaj in prav je, da znate to uporabiti. Ne morem opisovati vsake živali posebej in s katero pastjo jo loviti. Lov s pastmi je improvizacija. Lahko da boste skonstruirali past, ki je niste še nikjer videli, pa bo delovala. Za začetek moramo vedeti, kaj bomo lovili, zato moramo najprej opazovati naravo, brati sledi in poslušati. Po stopinjah bomo lahko določili, katere živali živijo v nekem okolju. Nekatere boste tudi videli, druge pa le slišali. Na snegu ali v blatu lahko tudi pustite kaj kot vabo in potem po stopinjah vidite, katera žival je vabo pobrala. Gre predvsem za to, da ne boste delali pasti za zajca in čakali srno. Malo logike bo treba uporabiti. Živali bi lahko razdelil na dva dela. Mesojede in rastlinojede. Da ne bo pomote, vse so užitne. Razlika je v tem, da se mesojede živali veliko bolj zanašajo na svoj voh, zato ob vsakem človeškem vonju izginejo, kolikor le lahko hitro. Rastlinojede niso tako natančne. Tako lahko rečemo, da mesojede živali privabljamo z vabo v past, rastlinojede pa lovimo s pastjo tam, kjer so. Zajca in srno lovimo tako, da nastavimo zanko na stečino, potem pa upamo, da bo šel oziroma šla tam mimo, pri tem pa živali naredimo še koridor. Mesojede živali privabimo k pasti z vabami. Kako močna in velika bo past, je odvisno tudi od vrste živali, ki jo lovimo. Pogosto jih boste podcenjevali in našli potrgane pasti. Tri kilograme težek zajček ima silo ob potegu vsaj deset kilogramov, zato mora biti zanka toliko močnejša. Drugače je, če ujeto žival konstrukcija pasti dvigne. Na začetku boste postavljali pasti in upali, da boste kaj ujeli. Čez čas, ko si boste pridobili nekaj izkušenj, se boste bali postaviti past, ker boste vedeli, da boste ujeli. Lov s pastmi je mogoče najbolj obsežen pojem pri preživetju. Tudi deset takih člankov bi bilo premalo, da bi povedal vse. Lahko vam povem, da je bistvo vsake pasti sprožilec. Teh je toliko, kot vam jih omogoči domišljija. Ni univerzalnega in vsako okolje lahko zahteva drugačnega. Včasih lahko kombiniramo dva ali več sprožilcev, da manjši sproži močnejšega itn. Ko usvojite to znanje, razmislite, kje boste pridobili silo, da bo dvignila ali usmrtila žival, na primer upognjeno vejo ali kar drevo. Še najpomembnejše je, kako zakriti vse sledi naše navzočnosti. Postavljena past mora delovati povsem pravilno in zanesljivo. Vsako past morate ne le postaviti, temveč vsaj nekajkrat preizkusiti. Žal vam ne morem pojasniti vsake pasti posebej, lahko pa vam zagotovim, da če jih boste naredili točno tako, kot so narisane, bodo delovale. Moram vas tudi opomniti, da je lov s takšnimi pastmi v mirnem času strogo prepovedan! Učite se o sprožilcih in kje dobiti silo za past, nikakor pa ne postavljajte zank ali česa podobnega. Že plašenje divjadi je prepovedano! Ana Hazler, Šola za tuje jezike // Ti sploh ne rabiš hoditi tja. // Ti sploh ne potrebuješ hoditi tja. // Tebi sploh ni potrebno iti tja. Tebi sploh ni treba iti tja. Barbara Gantar Močnik Služba za strateško komuniciranje 46 SV SV 47 ste vedeli? Spomin na 100. obletnico začetka prve svetovne vojne Besedilo: dr. Blaž Torkar Letos se spominjamo 100. obletnice začetka prve svetovne vojne, na kar nas opozarjajo številni dogodki, proslave in izdane knjige. 11. novembra 1918, torej pred 96 leti, so sile antante z Nemčijo podpisale premirje in tako končale prvo svetovno vojno. Premirje, podpisano na vagonu v gozdu francoskega kraja Compiegne, je začelo veljati ob 11. uri 11. dan v 11. mesecu in na zahodni fronti se je začel umik vojsk. Mirovno pogodbo so nato podpisali 28. junija 1919 v Versaillesu. V vojni, ki je trajala od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918, je umrlo deset milijonov žrtev, ranjenih je bilo dvakrat toliko, vplivala pa je tudi na novo podobo evropskega zemljevida. Po koncu prve svetovne vojne so padli štirje evropski imperiji in ustanovljena je bila Sovjetska zveza, konec pa je zaznamoval tudi končanje svetovne prevlade Evrope. V SPOMIN Našemu Janku Sreda je. V MIDS-u dežuramo. Na seznamu za to nalogo je Janko Bratuš, vendar zaman … Pričakujemo ga. Upamo, da se bo oglasil na vratih tako, kot se je vedno. Od začetka naših srečanj je bil navzoč. Bil je naš prijatelj, naš član, bil je tudi član skupine Nanos. Navduševal nas je s svojo vedrino. Spodbujal je naše delo in načrte. Želel je sodelovati pri njihovi uresničitvi. Za vsakega izmed nas je imel prijazno besedo, s katero je spodbujal. Ko se je oglasila bolezen, je bil prepričan, da je močnejši od nje. Upal je v svojo moč in energijo. Verjel je, da mora zmagati nad njo zaradi svoje družine in nas vseh. Rad je imel življenje, čeprav ga je rezal s skromno roko, vendar je bil vedno zadovoljen z vsem, kar mu je namenjalo. Rad je imel svojo družino, ženo in dva otroka. Užival je s svojimi štirimi vnuki. Rad je imel ljudi, vse, ki jih je bežno srečal, in tiste, s katerimi je preživljal čas. Veselil se je življenja in hvaležen je bil za vsak lepi trenutek. Tokrat je bilo drugače. Bolezen se je oglasila in je šla do konca. Omagal je sredi lepe jeseni. Čeprav smo se poslovili od njega, ga še vedno pričakujemo, da se bo oglasil in nas pozdravil s svojo vedrino in toplino, toda … Ostali so spomini. V njih bo živel naš Janko s svojo odločnostjo, prijaznostjo in vedrim nasmehom. V spominih bomo šli skupaj skozi življenje. IŠ, člani medgeneracijskega informativnega družabnega središča Ajdovščina Priznanja ministra za obrambo Besedilo in fotografija: Klemen Vidmar 48 SV PREBRALI SMO The October 1973 War: Politics, Diplomacy, Legacy Asaf Siniver (ur.) Sirijo in prestopili so tudi Sueški prekop ter uspešno obkolili egiptovsko vojsko, vendar pa so sirski in egiptovski porazi arabske države združili v gospodarski vojni proti zahodu. Arabske države so prvič uvedle embargo na izvoz nafte v ZDA in Evropsko skupnost, kar je prisililo velesili, ki sta oboroževali vpletene strani, da sta se odločili za končanje vojne. Že naslednjega leta je Izrael podpisal sporazum o ločitvi sil s Sirijo in Egiptom. Po odprtju Sueškega prekopa so se leta 1975 Izraelci začeli umikati s Sinajskega polotoka. Umik je bil končan šele leta 1982, več let potem, ko je bila leta 1979 podpisana izraelsko-egiptovska mirovna pogodba. Zaradi tega podpisa so skrajneži ubili egiptovskega predsednika Sadata, saj so menili, da popušča Izraelu in zahodnim državam. Oktobrska vojna predstavlja prelomnico v več pogledih, saj je Arabcem prvič v zgodovini uspelo presenetiti Izraelce, poleg tega so bila bojišča te vojne poligon za preizkušanje novih vrst orožja, ker sta velesili ZDA in ZSSR intenzivno oboroževali svoje zaveznike ter bili tako neposredno vpleteni v spopade na Bližnjem vzhodu. Oktobrska vojna leta 1973 je v zborniku predstavljena kot prelomni trenutek v zgodovini arabsko-izraelskega konflikta. Četrta arabsko-izraelska vojna, imenovana tudi jomkipurska vojna, se je začela 6. oktobra 1973, na židovski praznik jom kipur (dan pokore), ko je bil mobiliziran le del izraelskih sil, trajala pa je tri tedne, do 25. oktobra. Egiptovske in sirske enote so ob veliki vojaški pomoči ZSSR popolnoma presenetile Izraelce in hitro napredovale čez Sueški prekop ter na Golanskem višavju. Izraelcem je sicer uspelo potisniti sirske čete nazaj v Ana Brodnik, KIZC NOVICE Nova številka revije Ujma Izšla je 28. številka revije za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jo enkrat na leto izda Uprava RS za zaščito in reševanje. Tokratna številka, ki obravnava naravne in druge nesreče leta 2013, obsega 319 strani ter je na voljo v tiskani in elektronski obliki. Tiskani izvod revije je brezplačen in ga lahko naročite na naslovu [email protected], elektronsko revijo pa najdete na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje www.sos112.si. Darko But je ob koncu povedal: »Vaja je potekala po načrtu. Sodelovalo je več kot 370 udeležencev. Delovali so na lokacijah, predvidenih za delovanje ob taki nesreči. Delovali so profesionalno, večjih težav med vajo ni bilo. Zveze so delovale, določene pomanjkljivosti so se pokazale le pri prenosu odločitev in usklajenosti delovanja. Temeljita analiza vaje bo narejena v mesecu dni.« Vajo je spremljal tudi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Namestnica glavnega republiškega inšpektorja Romana Lah je vajo takoj po koncu ocenila tako: »Vaja je potekala skladno z načrti zanjo. Vsi udeleženci so sodelovali med seboj in preverjali rešitve v načrtih zaščite in reševanja. Nekaj nedorečenosti in neusklajenosti smo zaznali in jih bo treba v prihodnje odpraviti. Temu so vaje namenjene, torej tudi preverjanju in izboljšanju načrtov za ukrepanje.« Izšla je knjiga Rudolf Badjura ‒ življenje in delo Pri Založbi ZRC je v zbirki Geografija Slovenije kot 29. knjiga izšla znanstvena monografija Rudolf Badjura ‒ življenje in delo, ki je rezultat soavtorstva enajstih strokovnjakov različnih področij. To SSK MO kaže, da je bil Rudolf Badjura zelo vsestranska osebnost. Ukvarjal se je s smučanjem, pisanjem turističnih vodnikov, zbiranjem ljudskega izrazja in zemljepisnih imen ter pisanjem priročnikov in slovarjev, bil je ustanovni član skupine Dren, pobudnik športnega turizma ter začetnik raziskovanja jam. Njegov bibliografski opus šteje več kot Prazniki človekovega dostojanstva, božič 60 enot. Zaradi njegove vloge v prvi svetovni vojni smo ob obletni- in vsi sveti oziroma dan spomina na mrtve ci njenega začetka z monografijo počastili tudi spomin na Rudolfa Če se malo poigramo z besedo dostojanstvo, ki sicer poudarja doBadjuro. Bil je tudi uspešen vojaški častnik gorskih enot oziroma lju- stojanstvenost, in nanjo pogledamo z drugega vidika, lahko vidimo bljanski »Rudolf Maister« zaradi zaslug leta 1918 in 1919. njen pomen tudi v izrazih dostojen, dostojnost. Soizdajatelj monografije je tudi ZVGS. V knjigi so zbrani referati s Če prvi vidik poudarja vidik dostojanstva, ki pripada človeku že simpozija o Rudolfu Badjuri, o katerem ga je 13. marca v Poljčah zato, ker je človek in mu tega dostojanstva nihče in nič ne sme kratiti, pripravilo ZVGS. Izid knjige sta finančno podprli Zveza slovenskih o čemer govorijo tudi mednarodne deklaracije in konvencije, pa dručastnikov in Planinska zveza Slovenije. gi vidik poudarja naš odnos do dostojanstva. ZVGS bo v prihodnjih tednih organiziralo predstavitev knjige v več Deklaracije sicer lahko govorijo o tej najvišji vrednosti človeka, če pa slovenskih krajih, kjer bo knjigo, ki spada na knjižno polico vsakega ljudje ne gledamo na vsakega človeka od njegovega spočetja do slovenskega (vojaškega) gornika, mogoče tudi kupiti. O predstavi- dostojanstva po smrti kot na bitje z najvišjim dostojanstvom, je vse le tvah knjige vas bomo obveščali na spletni strani ZVGS. lepa teorija. Res je sicer, da morata družba in država zakonsko ter dejansko varovati dostojanstvo ljudi in omogočati dostojno življenje, vendar je vse odvisno od tega, kako mi kot posamezniki in skupine Janez Kavar in Matjaž Geršič dostojno oziroma dostojanstveno živimo svoje človeško življenje in to dostojanstvo omogočamo tudi drugim, da ga živijo. Končana vaja državnega pomena NEK 2014 Državna vaja NEK 2014 je potekala 26. in 27. novembra na lokaci- Božična zgodba preproste nazareške družine govori prav o človejah v Krškem, Brežicah, Sevnici, Kostanjevici na Krki, v Celju, Maribo- kovem dostojanstvu. V hlevčku rojeno preprosto dete ima enako poru, Novem mestu, Trbovljah in Ljubljani. Vaja je bila predvsem štabna membno kraljevsko dostojanstvo, saj ga obiščejo trije kralji, kot v palain redni del preverjanja načrtov zaščite in reševanja za ukrepanje ob či rojeni kralj Herod. Prvi je spoštoval človeka vse življenje, drugi ga ni morebitni nesreči v Nuklearni elektrarni Krško ter drugih jedrskih in ra- in je že nekaj dni po Jezusovem rojstvu dal pobiti vse novorojene fante dioloških nesrečah. Po scenariju vaje je zaradi izrednega dogodka v v Betlehemu, da njegovo »kraljevo dostojanstvo« ne bi bilo ogroženo. Nuklearni elektrarni Krško prišlo do nevarnosti širjenja radioaktivne- Božična zgodba je torej zgodba o človekovem dostojanstvu kot taga oblaka v okolico in postopno do razglasitve najvišje, to je 3. sto- kem, je univerzalna zgodba. Aktualna je tudi danes, ker odstira repnje radiološke nevarnosti. Poveljnik CZ Republike Slovenije je zato snico večnosti. Odseva naš pogled na lastno življenje in dostojanza vajo odredil več preventivnih in drugih ukrepov, vključno z razde- stvo drugih – tudi pokojnih in padlih v vojni za Slovenijo, ki smo se jih litvijo in zaužitjem tablet kalijevega jodida ter evakuacijo prebivalcev spomnili pretekli mesec. Prikazuje spoštovanje človeka v vseh njegoz območja treh kilometrov, delno pa tudi z območja desetih kilome- vih razsežnostih, in sicer telesnih, duševnih, duhovnih ter religioznih, trov okrog Nuklearne elektrarne Krško. Po prvi oceni bi takšna evaku- tako za časa življenja kot tudi po smrti. Lahko razumemo, da so svojacija zahtevala začasno namestitev 30.000 ljudi. Vaja je bila name- ci padlih izrazili željo, da bi se njihovih in seveda naših padlih dostojnjena predvsem preverjanju odziva pristojnih na vseh ravneh, in sicer no spomnili tudi z udeležbo pri maši … NEK, občine, regije, ministrstva ter vladne službe, zato reševalne služ- Lep in vesel božič ter dostojanstva polno novo leto. be niso bile aktivirane in tudi prebivalci niso bili vključeni v dogajanje. Jože Plut, načelnik VVIK Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje ter vodja vaje spodbudna misel odlikovanja v sv Priznanje ministra za obrambo se lahko podeli kot medalja ministra za obrambo ali kot plaketa ministra za obrambo. Medalja ministra za obrambo se lahko podeli javnim uslužbencem ministrstva in pripadnikom stalne sestave SV za uspešno in prizadevno opravljanje nalog na obrambnem področju. Medalja je okrogle oblike, na njej je na sredini reliefno oblikovan tetraeder, ki ga ob levi stranici obkroža reliefno oblikovana lovorjeva vejica, ob desni stranici pa reliefno oblikovana vejica lipovih listov. Ob zgornji vodoravni stranici tetraedra je izsekan periferni del medalje. Na zadnji strani priznanja je v zgornjem delu vkovan logotip grba Republike Slovenije z vodoravnima linijama, med katerima je izpisano v dveh vrsticah REPUBLIKA SLOVENIJA ‒ MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, v spodnjem delu pa so vgravirani začetna črka imena in priimek nosilca ter leto podelitve. Priznanje je izdelano iz bakra in je na zelen trak z zlatima linijama pripet s posebnim kovinskim obročem. Nadomestna oznaka za medaljo ministra za obrambo je zelen pravokotnik, ki ima ob vsaki strani zlato črto. stenčas Plaketa ministra za obrambo se lahko podeli javnim uslužbencem ministrstva za strokovno, učinkovito in racionalno opravljanje nalog na upravnem področju ministrstva. Plaketa ministra za obrambo je oblikovana kot pokončen pravokotnik. Na njem je v zgornjem delu reliefno oblikovan tetraeder, ki ga ob levi stranici obkroža reliefno oblikovana lovorjeva vejica, ob desni stranici pa reliefno oblikovana vejica lipovih listov. V spodnjem delu pokončnega pravokotnika so vgravirani ime in priimek nosilca ter leto podelitve. Priznanje je izdelano iz kristala. SV 49 razvedrilo TANJŠA MEHKO VEZANA KNJIGA DVOJNA POTEZA PRI ŠAHU HR. ROKOMETAŠ BALIĆ ŽIGA TURK DEŽELA DEŽELA PLOŠČATA MRTVIH PRI KRAJ PRI MRTVIH PRI LJUBLJANI MORSKA SLOVANIH RIBA MERA ZA RITEM SKRBNOST, PRIZADEVNOST Fotografija: Bruno Toič POIŠČI PET RAZLIK Fotografija: Bruno Toič nagradna križanka Informativno glasilo Izdajatelj in financer: Ministrstvo za obrambo Naslednja številka revije SV izide 19. januarja 2015. PREBIVAL. ROVT Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 12 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. Nenaročenega gradiva ne vračamo. ŽELEZ. KOMPOZICIJA REKA V RUSIJI, PRITOK VOLGE PRIPRAVA ZA ZAKLEP TOČILNI PULT NEM. SKLAD. (KASPAR) RODODENDRON BIATLONEC (JAKOV) PRIPADNIK NAJŠTEVIL. LJUDSTVA V KAMBODŽI Avtor: Vladimir ANG. PESNIK SLONOV REKA SKOZI ŠKOFJO Milovanović, (ALEXAN- PODALJŠ. DER) SEKALEC LOKO NAJETO PERO SLIKARKA KRALJ SLO. SKLAD. (LADO) PLOSK UDAREC SOHA, STATUA SREDOZEM. OKRASNA RASTLINA Urednica: Hana Souček Morača UŽITNA GOBA ŠPORTNO MOŠTVO, EKIPA Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar MESTO V PIEMONTU OKOLICA, SOSEŠČINA JAHAČEV PRIBOR OBDOBJE, VEK ŠAHOVSKA FIGURA OPAZOVALKA ORODJE ŽANJICE IZRAELSKI POLITIK (ŠIMON) GRENKOBA, GRENKOST KOPALIŠČE V LJUBLJANI STRONCIJ RAZTEGLJIV TRAK IZ GUMIJEVIH NITI ŽIVAHEN PLES TRZAJ KRAJ PRI IZOLI Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62 Faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: [email protected] PREČNI DROG V KOZOLCU ZIDASKA ŽLICA LAHEK ODPRT VOZ DELOVNI POLET ŠKENDER ZDRAVKO AZIJSKO DVOKOLES. VOZILO DRAGO TRŠAR PRISTAN. NA KORZIKI NASOLJENE NASOLJENE RIBJE IKRE IKRE Fotograf: Bruno Toič SLOVENSKA PRAOČE PESNICA BOGOV V (SAŠA) GR. MITOL. ALPINIST KARNIČAR KITAJSKA DINASTIJA VRTNA UTA REKA V JUŽNI AFRIKI STANKO LORGER RAZSTAVNI PREDMET LOŠČILO SAMOKOLNICA SLOVENSKI PISAT. IN DRAMATIK (ANTON) KORAK, STOPINJA JAPONSKI POLITIK (GIICHI) TINA GORENJAK Fotografija na naslovnici: Bruno Toič PEVKA KOVAČ RUSKI KOZMONAVT (JURIJ) Rešitev iz PREJŠNJE številke Lektoriranje: SSK MO Tajnica uredništva: Milena Topolovec Oblikovanje, prelom in tisk: Tiskarna Formatisk, d. o. o. Reševalcem nagradne križanke Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: Naklada: 9700 izvodov GASILSKA REŠEVALNA VAJA. Nagrade, anorak revije SV, prejmejo: – Maja Klasič, Steletova 4, 1000 Ljubljana, – Alojz Uršič, Ladra 46, 5222 Kobarid, – Rok Vovk, Šalek 104, 3320 Velenje. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 7. januarja 2015, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. 50 SV Spletna revija SV je dosegljiva na www.mo.gov.si. Revija SV je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). Revija SV je tudi na družbenem omrežju facebook. SV 51 Za popolnitev dolžnosti v: • bojnih skupinah (vojaške dolžnosti) • poveljstvu (častniška dolžnost) Kandidati pošljite prijavo na spodnji elektronski naslov, s katerega boste dobili prijavni obrazec in druga navodila. Prijave bomo zbirali do konca februarja 2015. Predstavitev enote PEST in poteka izbirnega postopka za zainteresirane pripadnike SV bo 9. januarja 2015 ob 9. uri v prostorih specializirane enote vojaške policije v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani. Dodatne informacije: [email protected], telefonska številka: 01/585 60 65.
© Copyright 2024