1. No category

Dnevnik 17. 4. 2015 ob 14.7 h CYMK stran 31
Oglasna priloga
//
Informacijska tehnologija //
31
podatkovni center
davčne blagajne
Oblak je največja
sprememba prihodnjih let
Blagajniški
program brez
visokih začetnih
stroškov
Pretekli mesec je družba IBM v
Ljubljani odprla nov podatkovni
center, ki bo ponujal
slovenskim strankam rešitve v
oblaku za poslovno rast in
inovacije. V prvem tovrstnem
podatkovnem centru deluje kar
70 domačih strokovnjakov z
različnih področij informacijske
tehnologije, ti pa bodo
zagotavljali tudi podporo za
start upe, tako za stranke v
Sloveniji kot v jugovzhodni
Evropi.
Podatkovni center v Ljubljani bo le
eden od 42, ki jih bo imel IBM po vsem
svetu, vanj pa so vložili več kot milijon
evrov. Julij Božič, izvršni direktor IBM
Slovenija, je ob odprtju novega podatkovnega centra dejal, da želijo dati z
njim svojim strankam možnost izbire,
kje želijo te podatke hraniti. »S centrom
v Ljubljani bodo lahko shranjevale in
uporabljale podatke ter ustvarjale varnostne kopije tu, v Sloveniji. To je pomembno tako za finančne ustanove in
javne organizacije kot za stranke, ki
imajo pomisleke glede zasebnosti in
varnosti podatkov. S centrom bodo podjetja pridobila večjo prožnost in odzivnost, obenem pa bodo znižala tudi stro-
Naproti vsem podjetjem, ki
bodo morala uvesti davčne
blagajne, so stopili tudi pri
Simobilu. Njihova storitev
obsega samostojni blagajniški
program v oblaku Si.blagajna,
ki bo skladen s sprejetim
zakonom o potrjevanju
računov, vključuje pa tudi
možnost obročnega nakupa
naprav z vključenim
prenosom podatkov.
Trak ob odprtju IBM Data Centra so prerezali Julij Božič, izvršni direktor IBM Slovenija, David La Rose, generalni direktor
IBM CEE, in Ralph Demuth, IBM VP Europe Cloud Technical Sales.
ške infrastrukture informacijske tehnologije,« je povedal Božič.
Oblak, novi model poslovanja
Danes so spremembe na trgu hitre, spreminjajo se posamezniki in tehnologija.
»Nikakor ni dobro, če se spremenijo posamezniki hitreje kot podjetja, kar pomeni le, da se jim je treba še hitreje prilagoditi,« je opozoril Ralph Demuth, podpredsednik Europe Cloud Technical Sales pri IBM. Danes gre vse iz oblaka in ta
bo postal novi model poslovanja. Mladi
živijo na družbenih omrežjih, pisarne izginjajo, vse postaja dosegljivo na enem
mestu. »Oblak je največja sprememba
prihodnjih let,« je prepričan Demuth in
zdi se, da ni daleč od resnice.
Kaj sploh ponuja nov podatkovni center? Širok nabor infrastrukturnih in aplikativnih storitev IBM, boljši dostop na
lokalni ravni do strežnikov IBM Power in
x86, pomnilnikov IBM Storage, varnostnih in omrežnih storitev, varnostnega
kopiranja in številnih drugih rešitev, s
katerimi se lahko ustvarijo popolna javna, zasebna ali hibridna okolja v oblaku,
ki ustrezajo potrebam strank. IBM Data
Center v Ljubljani bo zagotavljal tudi
tehnološko platformo za start upe, ki bodo lahko z globalnimi programi podjetja
IBM pridobili sredstva in tehnologije za
razvoj svojih idej, strokovnjaki centra pa
bodo zanje izvajali mentorske programe
ter jim zagotavljali dostop do infrastrukture IBM v Data Centru. × kap
Promocijsko besedilo
Izdaja računa mogoča le s povezavo
blagajne z davčnim strežnikom
Davčna blagajna bo
finančni upravi
neposredno in v realnem
času poročala o
transakcijah lastnika pri
gotovinski prodaji.
Namen države, da z uvedbo davčnih blagajn uredi nadzor trgovcev in
gostincev, je razburkal duhove in povzročil številna negodovanja, ugovore
in strahove.
»V veliki meri je razburjenje med
bodočimi imetniki davčnih blagajn
povzročila kar vlada sama, ki želi projekt davčnih blagajn uvesti precej na
hitro. Veliko je tudi dezinformacij, katere elektronske naprave bodo sploh
primerne za davčno blagajno. Osnova
za tako zmedo in nezaupanje se je ustvarila z doslej ne dobro premišljenimi
in pogostimi spremembami, kot so
denimo najprej napoved prepovedi
uporabe paragonskega bloka, nato pa
obvezne uporabe vezane knjige paragonskih blokov. Ker je pisanje računov
zamudno, so številni hiteli pri nakupu
enostavnih registrskih blagajn, od katerih pa ne bodo vse primerne za potrebe davčnih blagajn. V predlogu zakona o uvedbi davčnih blagajn je naveden datum 1. oktober 2015, vsi, ki
smo v tem poslu, pa vemo, da je to
neizvedljivo. Po naši presoji bo potrebno vsaj enomesečno poskusno
obdobje možnosti pristopanja do strežnika finančne uprave, potem pa še
od tri do šest mesecev za implementacijo pri končnih uporabnikih. Na to
smo v fazi javne razprave predloga
zakona tudi opozorili,« pojasnjuje Eva
Cirnski, direktorica podjetja Adria Sku-
pina, družbe za distribucijo in vzdrževanje registrskih blagajn.
Nadgradnja registrske blagajne
Davčna blagajna je namizna ali prenosna registrska blagajna, ki ima
možnost, da se prek stacionarnega ali
mobilnega omrežja poveže s spletom
ter tako finančni upravi neposredno
in v realnem času poroča o transakcijah lastnika. Kot še pove Eva Cirnski,
se v javnosti širijo govorice, da bodo
za komuniciranje z davčnim strežnikom primerni samo namizni, prenosni
oziroma tablični računalniki in pametni telefoni, kar pa ne drži. Davčna
blagajna bo lahko vsaka registrska
blagajna, naj bo namizna ali prenos-
na, ki ima možnost povezave na splet.
Posebnost davčne blagajne bo še ta,
da bo onemogočen izpis računa, če ne
bo delovala povezava s strežnikom.
Ne kupite nove blagajne prehitro
Večino malih trgovcev skrbi predvsem, da bodo po uvedbi davčnih blagajn morali zamenjati strojno opremo
oziroma jo nadomestiti z dragimi računalniki, programi in tiskalniki. Vsaka registrska blagajna sicer res ne
omogoča tovrstne povezave, še pojasnjuje sogovornica. »Starejši« modeli
registrskih blagajn zagotovo ne, sodobnejši pa večinoma da. »Ker pa danes še nihče z gotovostjo ne more zatrditi, katere blagajne bodo res ustre-
zale novi davčni zakonodaji in katere
ne, bi želela opozoriti, naj kupci ne
nasedajo marketinškim 'akcijam' raznih trgovcev, ki skušajo izkoristiti priložnost in ponujajo registrske blagajne, ki se zaradi tehničnih parametrov
ne bodo mogle povezati z internetom.«
Registrska blagajna mora imeti torej možnost nadgradnje na davčno
blagajno z dodatnim komunikacijskim
vmesnikom. Take so denimo namizne
registrske blagajne proizvajalca Quorion iz Nemčije in tudi novejše prenosne baterijske blagajne iz ponudbe
družbe Adria Skupina, ki združuje največje slovenske ponudnike registrskih
blagajn. ×
Gre za preprosto rešitev za vsa podjetja,
ki poslujejo gotovinsko ali kartično in
morajo izdati račun končni stranki. Od
zakonsko določenega datuma uvedbe
davčnih blagajn bodo morala namreč
imeti podjetja blagajniški program z internetno povezavo, ta pa je tudi pogoj,
da je blagajniški program skladen s predlogom zakona. Za vsak račun, ki ga bo
podjetje izdalo, se bo blagajna prek spleta povezala z informacijskim sistemom
Finančne uprave Republike Slovenije
(Furs).
Blagajna po izbiri
Prednosti Simobilove Si.blagajne bi lahko strnili v enostavnost, varnost, možnost takojšne uporabe brez visokih začetnih stroškov, saj se storitev plačuje v
obliki mesečnega najema. Obenem je
zasnovana modularno, torej si lahko
podjetje samo sestavi paket glede na
svoje potrebe in izbere tisto, kar mu najbolj ustreza glede na vrsto dejavnosti in
na obseg posla. Za podjetja, ki potrebujejo celostno storitev, so prav tako na
voljo primerne rešitve, blagajniški program Si.blagajna, obročni nakup naprave po lastni izbiri, naj je to tablica, pametni telefon ali tiskalnik za tiskanje računov, in zakup hitrega prenosa podatkov.
Storitev je primerna tudi za male
podjetnike, ki sedaj pišejo račune na pa-
ragonske bloke ali uporabljajo stare registrirne blagajne, torej za kavarne,
manjše trgovine, frizerske, lepotne in
kozmetične salone, zlatarje, pekarne,
mesnice in druge ter tudi za tiste, ki so
mobilni in veliko na terenu, na primer
dimnikarje in taksiste.
Ker je storitev Si.blagajna v oblaku, se
vsi podatki varno arhivirajo in so na voljo tudi v primeru izgube naprave ali sistemskih nadgradenj, Simobil pa se obvezuje za redne samodejne posodobitve
programa glede na novejše različice programa ali glede na zakonske spremembe. Obenem ni zanemarljivo, da deluje
Si.blagajna tudi v primeru izpada internetne povezave. Poslovnežem omogoča
izdelavo računov, povzetek dnevnega
poslovanja, delo z zalogami in normativi, pripravo poročil, začasno zamrznitev
uporabe v primeru sezonske dejavnosti,
pošiljanje podatkov v računovodstvo in
še kaj. Do uvedbe davčnih blagajn bo
storitev na voljo brezplačno prav vsem
slovenskim podjetnikom. × ar