1. No category

Praznično
GLASILO OBČINE CERKVENJAK
ŠTEVILKA 43, 18. junij 2015
IZ VSEBINE
Z manj sredstvi se trudimo narediti več Priznanja občine Cerkvenjak Investicije in drugi projekti v letu 2015 Iz dejavnosti organizacij in društev Iz šole in vrtca Naši ljudje Šport V besedi in sliki Foto: mag. Mirko Žmavc
2
4
9
14
24
29
32
33
Na 17-letni poti samostojne občine
Cerkvenjak je mnogo znakov pravilne
odločitve občanov in dokazov zavzetega
dela. Kraj v osrčju Slovenskih goric je
lahko ponosen na doseženo in hkrati
poln pričakovanj. Naj se uresničijo v
dobro slovenskogoriških ljudi.
Čestitke ob občinskem prazniku in
dnevu državnosti.
Organi občine, organizacije in
društva ter uredništvo Zrnja
ZRNJE
18. junij 2015
Pogovor z županom občine Cerkvenjak Marjanom Žmavcem
Z MANJ SREDSTVI SE TRUDIMO NAREDITI VEČ
Občina Cerkvenjak praznuje letos že
17-letnico svojega obstoja. V tem času
je občina, pač glede na gospodarske razmere v državi, preživela leta »debelih«
in leta »suhih krav«. Na srečo je bilo slednjih veliko manj. Od začetka finančne
in gospodarske krize v Sloveniji, ki se
je začela leta 2008, se obseg sredstev za
javno porabo v Sloveniji zmanjšuje, kar
občutijo tudi občine. Letos je država zopet namenila manj sredstev za delovanje
občin in za občinske investicije kot lani. O
tem, kako se bo v teh okoliščinah občina
Cerkvenjak razvijala naprej, smo se pogovarjali z njenim županom Marjanom
Žmavcem.
gospodarstva in turizma ter lajša življenje in
delo ljudi. V sosednji Avstriji ugotavljajo,
da se vsak evro, vložen v cestno in nasploh
komunalno infrastrukturo, državi povrne
šestkrat.
V občini Cerkvenjak ste v vašem prvem mandatu končali nekaj zares velikih investicij, o čemer smo v Zrnju
iz Cerkvenjaka redno poročali. Kakor
kaže, pa so sedaj na vrsti naložbe v
obnovo cestne infrastrukture, ki je podobno kot v vsej Sloveniji tudi v občini
Cerkvenjak že precej dotrajana.
Res je. Glede na to, da smo velike investicije, ki so tekle vrsto let, dokončali, se lahko
občina zopet bolj osredotoči na obnovo ceObčina Cerkvenjak tako kot vse občine
stne infrastrukture. V pripravi je projektna
v Sloveniji letos zaradi finančne in godokumentacija za modernizacijo cestnih
spodarske krize, ki v Sloveniji še kar traodsekov Cenkova–Belna, Župetinci–Zamuja, ne bo imela na razpolago veliko inveda in Zamuda–Smolinci proti Slavšini (gre
sticijskih sredstev. Koliko manj sredstev
za drugega Zamudo – op.avt.). Modernizabo imela občina letos na razpolago v
cija cestnega odseka v Čagoni pa je že v fazi
primerjavi z leti pred krizo?
Marjan Žmavc: Čeprav imamo v občini izbire izvajalca del, ker je projektna dokuČe bi pogledali, koliko sredstev za investimentacija že v celoti pripravljena.
Cerkvenjak tako kot v vseh drugih občinah
cije in razvoj je imela občina Cerkvenjak na
Kako bo potekala prenova oziroma
razpolago pred krizo in koliko jih ima letos, v Sloveniji zaradi strogih varčevalnih ukre- modernizacija ceste skozi Čagono?
bi videli, da se je obseg sredstev za investi- pov v državi manj sredstev za investicije, se z
Gre za projekt, ki ga bomo izvajali po facije prepolovil. Zgodba pa se tu še ne konča. njimi trudimo narediti čim več.
zah predvidoma tri leta. Trasa celotne ceste,
V preteklosti je občina Cerkvenjak uspela
ki jo bo občina modernizirala, znaša okoli 2750 metrov. Občina se
za svoje investicije veliko sredstev pridobiti iz državnih in tudi iz
je s tem projektom že prijavila na razpis za državna investicijska
skladov Evropske unije. Za črpanje teh sredstev pa mora občina
sredstva po 23. členu zakona o financiranju občin, ki pa so letos zazagotoviti za vsako investicijo dovolj lastnih sredstev. Ker ima seradi strogih varčevalnih ukrepov na državni ravni žal prepolovljena
daj občina manj lastnih sredstev za investicije, se bo zmanjšal tudi
oz. je samo četrtina tistih kot v preteklih letih.
obseg sredstev iz skladov Evropske unije. Tako bo imela občina
Cestišče skozi Čagono je marsikje zelo dotrajano, zato bo treba
Cerkvenjak letos na razpolago praktično samo četrtino tistih sredobstoječi
asfalt na takšnih odsekih zmleti in vgraditi nazaj v cestev za investicije in razvoj, ki jih je imela na razpolago pred krizo.
stišče, ki ga bomo razširili na 3,5 metra, da bodo lahko po njem
Zakaj je ravno zdaj na razpolago toliko manj sredstev za nemoteno vozili avtobusi na rednih linijah ter šolski in turistični
investicije, saj kriza pravzaprav traja že dolgo?
avtobusi, za katere je bila cesta doslej preozka. Seveda pa bo treba
Država je sprejela stroge varčevalne ukrepe, zato so tako imenato cesto ponovno preplastiti. Tako bo občina Cerkvenjak dobila
novane povprečnine za občine nižje, o čemer ste v Zrnju iz Certudi sodobno cestno povezavo s sosednjo občino Sveti Andraž v
kvenjaka že pisali. Poleg tega pa se je končala ena in začela druga
Slovenskih goricah.
finančna perspektiva v Evropski uniji. Pri nas za drugo finančno
Prva faza prenove bo tekla od meje med občinama Cerkvenjak in
perspektivo, ki bo trajala do leta 2020, še niso razdelali vseh kriteSveti Andraž nedaleč od turizma pri kapeli mimo Zorka do okvirno
rijev za črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, zato so se moLjubeca oziroma skoraj do križišča s kapelo, kjer je odcep v dolino
žnosti za pridobivanje sredstev iz blagajne Evropske unije zožile.
Čagone. Naslednji dve fazi pa bosta potekali do regionalne ceste
Pristojni v državi obljubljajo, da bodo omenjene kriterije razdelali
Lenart–Cerkvenjak oziroma do domačije Marjana Fekonje, ki se že
do konca junija letos.
skoraj dotika središča Cerkvenjaka. Gre za velik projekt, ki je oceLahko to nekako ilustrirate s številkami?
njen na okoli 230 tisoč evrov. Občina si bo prizadevala za ta projekt
Seveda. Sedaj je občinski proračun zaradi varčevanja v državi
pridobiti sredstva iz državnega proračuna in skladov Evropske uninižji, poleg tega pa je težko planirati, koliko sredstev bomo uspeli
je. Ker gre za triletni projekt, smo se z njim že prijavili na ustrezen
pridobiti iz bruseljske blagajne. Letos smo na strani prihodkov v
razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
občinskem proračunu planirali 1,96 milijona evrov. V najboljših
Občina se loteva še enega velikega projekta, ki na realizaletih pa se je v občinskem proračunu nabralo za okrog 2,2 do 2,4
cijo čaka že več let.
milijona evrov sredstev, skupaj s sredstvi iz skladov Evropske unije
Tako je. Zgradili bomo pločnik in javno razsvetljavo ob cesti
pa je bil proračun težek do 2,8 milijona evrov.
Cerkvenjak–Sveti Jurij ob Ščavnici od križišča pod pokopališčem
Morda pa vlada še ni razdelala mehanizmov za pridobiva- do odcepa ceste v Kadrencih, ki vodi do Športno-rekreacijskega
nje sredstev iz Evropske unije, ker želi varčevati na ta način, centra Cerkvenjak. Gre za 180 metrov pločnika, ki ga moramo
da bodo občine manj investirale?
nujno zgraditi, saj ga potrebuje veliko šolarjev, mladih in drugih
Delno gre morda tudi za to. Verjetno pa je za to, da še niso razobiskovalcev športno-rekreacijskega centra in seveda domačinov
delani kriteriji za črpanje sredstev iz evropskih skladov, kriva tudi
ob cesti. V naslednjih letih bo občina zgradila pločnik ob omenjeni
nespretnost pristojnih v ministrstvih in vladi ter njihov odnos do
cesti do kapele pri granati. Na prenovo te ceste, ki so jo močno
občin. Konec koncev je celo minister za finance ob neki priložnopoškodovali ob izgradnji avtoceste Maribor–Lendava, čakamo v
sti pred kratkim dejal, da občine preveč investirajo v cestno infraCerkvenjaku že sedem let. Vsi, od občanov do občinskih struktur,
strukturo, ki ne prinaša nobene dodane vrednosti. S tem se sam
smo pokazali veliko potrpežljivosti. Po zadnjem sestanku, ki sva ga
ne strinjam. Dobro urejena cestna infrastruktura prispeva k razvoju
2
18. junij 2015
ZRNJE
z direktorjem občinske uprave Vitom Kranerjem imela v Ljubljani na ministrstvu za infrastrukturo z vršilcem dolžnosti direktorja
direktorata za ceste Sergejem Grmekom, pa lahko rečem, da bo
istočasno ta del regionalne ceste prenovila oziroma sanirala tudi država. Naj ob tem omenim, da so pristojni s strani države že pred leti
z občino Cerkvenjak podpisali pogodbo o sanaciji regionalne ceste
Cerkvenjak–Sveti Jurij ob Ščavnici, vendar do njene realizacije,
žal, ni prišlo. Takrat so podpisali tudi obvezo, da bodo sofinancirali
tudi izgradnjo pločnika ob tej cesti, vendar je to očitno že šlo v pozabo. Zagotovila, da bo sedaj država začela izpolnjevati svoje zaveze v zvezi s sanacijo te ceste, ki jih je meni in direktorju občinske
uprave Vitu Kranerju dal Grmek, sem vzel resno, saj so na državni
ravni sprejeli model za zbiranje sredstev za obnovo državnih cest
v naslednjih šestih letih. Čeprav ima država kar 6 tisoč kilometrov
cest, ima sedaj namreč tudi model za zbiranje sredstev za njihovo
obnovo. Zato trdno računam, da bo država letos vendarle začela izpolnjevati svoje obveze pri modernizaciji ceste od Cerkvenjaka do
Svetega Jurija ob Ščavnici ter da bo hkrati potekala gradnja pločnika in javne razsvetljave in prenova cestišča. To priložnost bomo
izkoristili tudi za obnovo komunalnih vodov.
v celoti. Letos bo občina preplastila z asfaltom 20 krat 40 metrov
parkirišča, kar bo zadostovalo za postavitev velikega prireditvenega šotora. Omenjeni asfaltirani prostor pa se bo lahko v bodoče
uporabljal za druge prireditve, ki bi v samem središču Cerkvenjaka
lahko bile preveč moteče.
Saj res, kdaj pa namerava občina izpeljati vse omenjene investicije?
Vse te investicije bomo izvedli v poletnih mesecih, z izjemo ceste Zamuda–Smolinci proti Slavšini. To investicijo pa bomo izvedli
v jeseni tega leta.
Od 20. aprila do 20. maja je občina javno razgrnila dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta in okoljskega
poročila, 13. maja pa je bila še njuna javna obravnava.
Res je, da je priprava novega prostorskega načrta v občini Cerkvenjak, tako kot v domala vseh slovenskih občinah, trajala dolgo,
saj je naša zakonodaja na tem področju zelo zapletena, poleg tega
pa mora dati na rešitve v občinskem prostorskem načrtu soglasje več deset institucij (natančno 37). Vendar pa je osnutek očitno
dobro pripravljen, saj je bilo pripomb nanj relativno malo. V času
razgrnitve osnutka občinskega prostorskega načrta so pripombe
nanj dali zlasti tisti lastniki zemljiških parcel, ki so v dosedanjem
postopku vložili predloge za spremembe. Pripomb tokrat ni bilo
veliko. Nekaj lastnikov parcel je predlagalo, da njihove parcele,
za katere so si včasih prizadevali, da bi bile gradbene, to ne bi bile
več, ker so se njihove življenjske okoliščine spremenile in zase in
za svoje otroke ne potrebujejo več parcel za gradnjo. V zadnji fazi
dopolnitev oz. pripomb pa je bilo manjše število takšnih občanov,
ki so predlagali, da bi kmetijska zemljišča ob njihovih hišah spremenili v zazidljiva, ker želijo sami ali njihovi otroci graditi ali urediti gradbeno parcelo za prodajo.
So projekti pripravljeni?
Ker je država že pred leti obljubila pomoč pri izgradnji pločnikov
in razsvetljave, so bili projekti takrat pripravljeni bolj ambiciozno.
Zaradi pomanjkanja sredstev smo morali sedaj celotno investicijo
nekoliko zožiti in preprojektirati oziroma modernizirati načrt. Vendar pa pločniki in razsvetljava v projektu ostajajo. Prekopavanje
terena zaradi omenjenih investicij bomo, kot že rečeno, izkoristili
tudi za polaganje komunalnih kablov oziroma vodov.
Koliko občank in občanov je prišlo na javno obravnavo
osnutka občinskega prostorskega načrta in okoljskega poročila?
Na javno obravnavo, na kateri je Urbis iz Maribora podrobno
predstavil oba dokumenta, je prišlo od 40 do 50 občanov. Glede
na vse slišano pričakujem, da se bo sprejemanje občinskega prostorskega načrta dobro izšlo za večino tistih, ki so dali vloge, saj
bo zavrnitev želja oziroma predlogov občanov malo. Ocenjujem,
da bo na koncu sprejetih preko 90 odstotkov predlogov, ki so jih
dali naši občani in občanke. Teh predlogov pa je bilo 143 in 389
uskladitev. Vesel sem, da je občina s trdim in strokovnim delom
uspela s številnimi strokovnimi inštitucijami in državnimi organi
uskladiti predloge in želje naših občanov tako, da bodo na koncu
vsi zadovoljni.
Več kot sedem let dela pri usklajevanju številnih interesov,
ki obstajajo v prostoru, se je občinski upravi in občini očitno
obrestovalo. Velika stvar je, če lahko občani uresničijo svoje
želje – da lahko razširijo svojo hišo, da si lahko sin postavi
hišo ob očetovi, da si uredijo nove in krajše poti in podobno.
Za občino pa je pomembno tudi to, da se sedaj že kažejo obrisi, kam se bodo Cerkvenjak in naselja okoli njega širila. Je
sedaj že mogoče napovedati, kakšna bo čez desetletje ali dva
podoba kraja.
Cerkvenjak bo dobil več novih poselitvenih jeder. Največji takšni novi jedri bosta na vzhodu in jugozahodu Cerkvenjaka in v
Cogetincih. Velike možnosti za širitev pa bodo tudi v razpršeni gradnji v naseljih na vrhovih gričev, ki obdajajo Cerkvenjak.
Po sprejemu občinskega prostorskega načrta, ki ga bo občinski svet verjetno sprejel jeseni, bo na območju občine Cerkvenjak
mnogo več gradbenih parcel za individualno gradnjo. Večina teh
parcel je v individualni lasti. Kako hitro bo na njih stekla gradnja
individualnih hiš, je odvisno zlasti od njihovih lastnikov – ali bodo
začeli graditi sami, ali bodo gradbene parcele prodali zainteresiranim investitorjem ali pa bodo samo čakali. V preteklosti je bilo v
Cerkvenjaku morda preveč takšnih, ki so gradbena zemljišča samo
držali za naslednje rodove in na njih niso gradili, pa tudi prodali jih
niso, zato se kraj ni razvijal tako hitro, kot bi se lahko. Tudi občina
bo pridobila nekaj gradbenih parcel za individualno gradnjo, nekaj
pa za ureditev javne infrastrukture, ki je po sedanjih prostorskih
Kakšne načrte pa ima občina s parkiriščem pred Športno-rekreacijskim centrom, saj je ta prostor po tem, ko je
bil zgrajen vrtec, ostal še edini za prirejanje različnih bolj
množičnih prireditev v občini. V središču Cerkvenjaka ni več
prostora, kjer bi občina lahko postavila prireditveni šotor za
veliko ljudi, ali pač?
Ne, zares ga ni. Zato bomo letos še pred občinskim praznikom
asfaltirali parkirišče pred športno-rekreacijskim centrom, vendar ne
3
ZRNJE
18. junij 2015
aktih ni mogla urediti.
Z njim bo lahko naš občinski režijski obrat sam v lastni režiji skrbel za manjša dela na občinskih cestah, pometanje, manjše
pluženje in posipavanje, za košnjo trave ob cestah, odvoz manjših
količin zemlje ali gramoza, za sanacijo manjših plazov in podobno.
Novi traktor že s pridom uporabljamo. Z leti bo občina dokupila še
več priključkov, da bo lahko določena vzdrževalna in druga dela
opravljala sama oziroma preko občinskega režijskega obrata, kar
bo ceneje kot najemanje zunanjih izvajalcev.
Kdor se ni zdaj podvizal, bo moral na morebitne spremembe
občinskega prostorskega načrta čakati več let, ali ne?
Tako je. S sprejemom občinskega prostorskega načrta bo občinski svet zakoličil razvoj kraja za naslednje desetletje. Verjetno se
spreminjanja novega občinskega prostorskega načrta občina v naslednjih letih ne bo ponovno lotila, saj so postopki dolgotrajni, pa
tudi poceni niso.
Kaj lahko rečete o programu letošnjega 17. občinskega praznika občine Cerkvenjak, ki se je praktično že začel odvijati?
Kaj pa se bo dogajalo naprej z osnutkom občinskega prostorskega načrta, ki je bil javno razgrnjen?
V treh tednih od 5. do 28. junija se bo v okviru občinskega praznika zvrstilo preko 40 prireditev, ki jih bodo pripravila domala vsa
društva in organizacije v občini. Osrednja proslava ob proslavljanju
občinskega praznika bo letos 21. junija. Pred njo pa bo tradicionalna povorka starih navad in običajev, ki v našo občino vsako leto
privabi veliko obiskovalcev tudi iz drugih občin. Pričakujem, da
bodo tako kot vedno tudi letos skupine iz posameznih naselij na
njej domiselno predstavile, kako je življenje v osrednjih Slovenskih
goricah teklo v starih časih. Po proslavi pa vse Cerkvenjačanke in
Cerkvenjačane ter tiste, ki bodo 21. junija v gostih pri njih, vabim
na družabno prireditev s pogostitvijo v šotor, ki bo letos ponovno
na parkirišču pred Športno-rekreacijskim centrom Cerkvenjak. Do
tja bo iz centra Cerkvenjaka obiskovalce brezplačno vozil turistični
vlakec.
Najprej bodo morali pristojni občinski upravni organi in načrtovalec OPN, podjetje za prostorski inženiring URBIS iz Maribora,
sprejeti stališča do pripomb in predlogov občanov iz javne obravnave, nato pa sledi priprava predloga občinskega prostorskega načrta. Ko bo predlog pripravljen, bo treba pridobiti druga mnenja
nosilcev urejanja prostora in odločbe o sprejemljivosti vplivov plana na okolje. Temu pa končno sledi sprejem odloka o občinskem
prostorskem načrtu občine Cerkvenjak na seji občinskega sveta in
njegova objava v uradnem glasilu. Upam, da bomo odlok lahko
sprejeli letos jeseni. Naj spomnim, da je sklep o začetku postopka
priprave občinskega prostorskega načrta občinski svet sprejel že
avgusta 2007.
V občini Cerkvenjak imate trenutno odprt tudi razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav. Kakšno je zanimanje?
Torej občine niso samo ustanove za izvajanje investicij,
temveč še nekaj več.
Prijave že prihajajo. Občina je letos za sofinanciranje malih čistilnih naprav podvojila sredstva. Kljub temu, da jih je letos na voljo 15.000 evrov, pa velja s prijavami pohiteti, saj je interes velik.
Občine so še mnogo več – dejansko so podobno kot družine v sorodstvu osnovne celice naše države. Kot v družini tudi v občini niso
najbolj pomembne investicije, temveč mora občina skrbeti tudi za
kulturno, družabno, športno in druge oblike življenja v občini ter za
dobre in prijazne odnose med ljudmi. Skrb za takšno kulturno življenje in kulturne odnose v najširšem pogledu ima v Cerkvenjaku
že dolgo tradicijo.
Tudi za kmetijski razpis je občini uspelo nekoliko povečati
sredstva.
Lani je občina za ta razpis zagotovila 15.000 evrov, letos pa
17.000. Pravilnik za črpanje teh sredstev že usklajujemo z državnim.
V občini načrtujete tudi investicije v razvoj športa.
Kaj želite občankam in občanom ob letošnjem prazniku občine?
Že jeseni smo se prijavili na razpis na fundacijo za šport za sredstva za potrebe športa in bili uspešni. Pridobili smo 11.600 evrov,
kar niso mala sredstva. Z njimi bomo poskrbeli za ureditev razsvetljave na teniškem igrišču in na pomožnem nogometnem igrišču v
Športno-rekreacijskem centru Cerkvenjak.
Vsem Cerkvenjačankam in Cerkvenjačanom čestitam ob 17. občinskem prazniku. Praznik občine je priložnost, da pokažemo, kako
smo ponosni na dosežke, ki smo jih s skupnimi napori dosegli v
minulih 17 letih. Hkrati pa vsem čestitam tudi ob dnevu državnosti.
Tomaž Kšela
Občina je kupila manjši traktor. Kakšne namene ima z
njim?
PRIZNANJA OBČINE CERKVENJAK
Društvo upokojencev Cerkvenjak
Na osrednji slovesnosti ob 17. občinskem prazniku bodo podelili priznanja občine Cerkvenjak. Letos jih bodo prejeli:
Društvo aktivno deluje kot društvo in kot humanitarna organizacija že 40 let, kar bodo letos tudi obeležili s slavnostno akademijo
v juliju. Kot društvo upokojencev skrbijo s svojimi aktivnostmi in
povezovanji na območju občine, sosednjih občin in države. So povezani v Pokrajinsko zvezo Zgornjega Podravja in ZDU Slovenije.
S svojimi aktivnostmi promovira občino, saj se posamezniki na
športnih področjih širše vključujejo in predstavljajo našo občino.
Društvo ima svojo pevsko skupino, ki s svojimi ubranimi glasovi zastopa Cerkvenjak vse od Prekmurja do prestolnice. V društvu
skrbijo predvsem za starejšo populacijo prebivalstva, za njihovo
druženje in mirno preživljanje poznih jesenskih dni v domačem
prijaznem okolju. Za člane organizirajo izlete, streljanje z zračno
puško, šah, kartanje, kolesarjenje, delavnice ročnih del in razna
predavanja.
Člani društva upokojencev aktivno delajo v drugih društvih in
organizacijah na območju občine Cerkvenjak, kot so OO RK, PGD,
TD, Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina, Društvo kmečkih
deklet in žena ter v občinskih organih.
Od ustanovitve društva do danes se lahko pohvalijo, da so edino
društvo upokojencev na območju Upravne enote Lenart, ki imajo
lastne prostore. Pot do tega je bila težka, vendar se je splačalo, saj
se je od nakupa starega poslopja z vloženega veliko prostovoljnega dela članov uredil dom, na katerega smo lahko vsi ponosni, še
posebej zato, ker ne sameva, ampak se v njem vedno kaj dogaja.
1. Za zelo pomembne dosežke na področju društvenega dela in
družbenih dejavnosti kakor tudi pri razvoju in prepoznavnosti
kraja prejmeta
Srebrni grb Občine Cerkvenjak:
Silva Kozar
Silva Kozar je članica Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina
Cerkvenjak od same ustanovitve in je polnih 12 let tudi opravljala
funkcijo tajnice v društvu. Aktivno se je tudi kot članica upravnega
odbora društva vključevala v delo društva na vseh področjih delovanja, katere si je društvo zadalo v svojih vsakoletnih programih
dela. Verjetno ni prireditve zadnjih nekaj let, kjer ne bi bila prisotna
kot gostiteljica v imenu društva vinogradnikov kakor tudi aktivna
članica drugih društev, ki so neposredno povezana z društvom vinogradnikov in ljubiteljev vina. Prav tako je vsaj desetletje članica
Društva kmečkih deklet in žena, kjer sedaj opravlja funkcijo podpredsednice društva. Manj aktivna, pa vendar prisotna, pa je še v
društvu upokojencev, turističnemu društvu in gasilskemu društvu
Cerkvenjak. Poleg društvenega delovanja je Silva Kozar članica
župnijskega pastoralnega sveta, predvsem pa je bolj aktivna kot
članica župnijske Karitas.
4
18. junij 2015
ZRNJE
Zadnji pomemben projekt, ki ga izvajajo, je projekt »Starejši
za starejše«, kjer deluje 7 prostovoljcev in koordinator projekta.
Delajo kot humanitarna organizacija preko Zveze društev upokojencev Slovenije. V projekt je vključenih 264 občanov, starejših
od 69 let, katerim omogočajo, da starejši, pomoči potrebni, zaradi
svojih zdravstvenih težav lahko ostajajo in doživljajo svojo starost
v domačem, mirnem in prijaznem okolju, kar je največja vrednota
za posameznika kakor tudi za občino. Vsako leto obiščejo in obdarijo tudi vse starejše nad 80 let, ne glede na članstvo v društvu, tudi
varovance v domovih za starejše.
razvoju kraja in njegovem videzu, priča tudi dejstvo, da je hišo obnovil tako, da lahko turisti vidijo, kako so cimprane hiše zgrajene.
En del hiše je namreč namerno pustil brez zunanjega ometa in tako
omogočil vsakemu, da spozna skrivnosti njene izdelave. Cimprano
hišo razkaže vsakemu obiskovalcu, ki za to pokaže interes. Iko je
rad pomagal tudi sokrajanom, če in ko so se znašli v stiski, čeprav
tega ni nikoli obešal na velik zvon. Pred kratkim se je Iko hudo
poškodoval, poškodba pa mu je pustila neljube posledice, zato mu
želimo čim prejšnje okrevanje.
3. Z
a uspehe na področju gospodarstva in podjetništva, promocijo
občine na področju gostinstva in turizma, tržno zanimivost in
kakovost ter izvirnost storitev prejmejo
2. Z
a uspehe v zadnjem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje
ustvarjalno delo na področju družbenih dejavnosti, društvenega
dela, razstav in drugih izstopajočih uspehov na področju družbenih dejavnosti, prejmejo
Plaketo Občine Cerkvenjak:
Bronasti grb Občine Cerkvenjak:
Trgovina–gostinstvo Ploj, Roman Ploj, s. p.
Trgovina – gostinstvo Ploj, Roman Ploj, s. p., uspešno deluje že
skoraj 25 let kot družinsko podjetje, v katerem so trenutno 4 zaposleni, pretežno družinski člani. Svojo podjetniško pot je Roman Ploj
začel že daljnega leta 1991 s trgovino z mešanim blagom v svoji
novozgrajeni hiši v Smolincih, v katero je pozneje pritegnil tudi
svojo ženo Ireno. Trgovski prostor in sama ponudba sta se z leti povečevala in pokazala se je tudi potreba po gostinski ponudbi, ki so
jo pričeli leta 1997 z odprtjem dnevnega bara, kjer je Roman Ploj
zaposlil dve natakarici. Ob izgradnji avtoceste Maribor–Lendava
se je pokazala tudi potreba po prenočiščih za gradbene delavce, ki
so jih Plojevi preuredili v zgornjih prostorih njihove hiše in jih zdaj
ponujajo kot prenočitvene kapacitete. Tudi gostinska ponudba se je
z leti povečevala, zato so pred časom lepo uredili gostinski prostor
za zaključene družbe do 90 ljudi in enega manjšega za 15 gostov,
kjer ponujajo izvrstno pripravljeno hrano iz domačega okolja.
Roman Ploj je bil že od samega nastanka Občine Cerkvenjak
tudi občinski svetnik do lanskega leta, torej celih 16 let, zato je tudi
budno in aktivno sodeloval ter spremljal razvoj občine, predvsem
na gospodarskem, kulturnem in družabnem področju. V preteklem
mandatu je bil tudi predsednik Komisije za turizem pri Občini Cerkvenjak, sam pa je med tem časom še krepil turistično ponudbo na
svojem imetju v Smolincih, kjer je uredil ribnike za ribolov, prostor
za piknike z brunarico, uredil igrišče za odbojko na mivki ter igrala za najmlajše. Družinsko podjetje Romana Ploja je lahko vzoren
primer, kako vsa družina sodeluje pri različnih delih v njihovi trgovski, gostinski in turistični ponudbi.
Ob vsem navedenem se je družinsko podjetje Ploj vključilo tudi
v turistično ponudbo Občine Cerkvenjak, LAS Ovtar, čezmejni
projekt Genuss am Fluss (Užitek ob reki) ter aktivno sodelujejo
še s Srednjo gostinsko šolo iz Radencev, kjer mladim gostincem
nudijo delo in prakso ob vikendih.
Marica Štrucl
Marica Štrucl je aktivna članica Društva kmečkih deklet in žena
Cerkvenjak že več kot 25 let. Je tudi članica upravnega odbora društva. Aktivno deluje na vseh področjih društva, pri pripravah pogostitev, izvedbi različnih tečajev, pripravi tradicionalne velikonočne
razstave in ob drugih priložnostih, kjer se društvo predstavlja. Marica Štrucl je bila oz. je še aktivna članica več društev, ki delujejo v
občini Cerkvenjak. Tako je aktivna članica in hkrati članica upravnega odbora v Društvu kmečkih deklet in žena Cerkvenjak in v
Prostovoljnem gasilskem društvu Cerkvenjak, do nedavnega pa je
bila članica in hkrati članica upravnega odbora v društvu Vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak ter turističnega društva. Tako
je s svojim aktivnim delom pripomogla k razvoju in povezovanju
omenjenih društev in k prenosu znanj in veščin na mlajše generacije in ohranjanje tradicije in običajev Občine Cerkvenjak.
Tekmovalna enota starejših članic in članov PGD
Cerkvenjak
Gasilski veterani so s svojim prostovoljnim delom ustvarjali in
dograjevali PGD Cerkvenjak in bili s svojimi izkušnjami, znanjem
ter pripravljenostjo za delo, zgled mlajšim generacijam gasilcev in
gasilk v Cerkvenjaku. S starostjo oziroma leti zagnanost usahne,
pa vendar ne toliko, da bi se od dejavnosti v društvu popolnoma
oddaljili. V društvu so na območju GZ Lenart na enoto starejših
članic in članov lahko ponosni tako člani kot lokalna skupnost. Obe
tekmovalni enoti, starejše članice in člani, uspešno zastopata PGD
Cerkvenjak na območnih vsakoletnih gasilskih tekmovanjih in dosegata najvidnejša mesta, ki prinesejo uvrstitve na regijska gasilska
tekmovanja, kjer si je mogoče pridobiti vstopnico za državno gasilsko tekmovanje, kar je veteranom tudi že večkrat uspelo. Nazadnje
so bile starejše članice tekmovalne enote PGD Cerkvenjak udeleženke državnega gasilskega tekmovanja lansko leto.
Gradbeništvo Robert Rokavec, s. p.
Ivan Petrovič
Gradbeništvo Robert Rokavec, s. p., že deset let uspešno deluje
na trgu in ima trenutno 19 zaposlenih, med njimi so to pretežno
domačini. Njihova glavna dejavnost je splošno gradbeništvo, sanacije objektov in storitve z gradbeno mehanizacijo. Letno izgradijo
okrog 15 stanovanjskih in drugih gospodarskih objektov v vrednosti okrog 1 milijona evrov. Lastnik poslovnega subjekta, Robert
Rokavec, si je svoje bogate izkušnje pred samostojno podjetniško
potjo nabiral pri gradbeništvu Franja Kocmuta iz Cogetincev. V
zadnjem času intenzivno gradijo večstanovanjske objekte v Ljutomeru, na Bledu in v Čagoni. V Gradbeništvu Roberta Rokavca,
s. p., so zelo ponosni na številne objekte, ki so jih izgradili v zadnjih 10 letih, med njimi je precej stanovanjskih hiš in poslovnih
objektov, npr. Avtopralnica Renark v POC Cerkvenjak, turistični
objekt v arheološkem parku v Brengovi, delna sanacija prostorov
v OŠ Cerkvenjak, poslovni objekt v Moškanjcih in mnogi drugi.
Posebnost njihove dejavnosti so tudi »objekti na ključ«, to pomeni
izgradnjo stanovanjskega ali drugega objekta od temeljev do strehe. V prihodnosti pa načrtujejo še kar nekaj večjih projektov, med
njimi verjetno tudi enega v POC Cerkvenjak. Sodelovanje z Občino Cerkvenjak je zelo korektno, temelji na poštenem poslovnem
odnosu; vedno so pripravljeni ponuditi svojo pomoč z gradbeno
Ivan Petrovič, ki je za prijatelje in domačine Iko, že od ustanovitve deluje v Slovenskogoriškem forumu Cerkvenjak. V minulih
16 letih je dejavno sodeloval v vseh akcijah foruma in k njegovemu
delu veliko prispeval s svojim prostovoljnim delom. Je tudi član aerokluba Sršen. S svojim znanjem in izkušnjami je veliko prispeval
k razvoju letalskega športa v kraju in občini.
Iko se redno udeležuje tudi aktivnosti in prireditev domala vseh
drugih društev v občini, s čimer dokazuje, da je aktiven občan in da
ceni tudi delo drugih.
Ne gre prezreti tudi dejstva, da je Ivan Petrovič kot obrtnik pomembno prispeval h gospodarskemu razvoju občine in kraja. Ko
se je upokojil, je našel najemnika, ki nadaljuje dejavnost in Cerkvenjačanke in Cerkvenjačane oskrbuje s kakovostnimi mesnimi
izdelki in mesom. Petrovič je dal v delno javno uporabo tudi svoje
parkirišče, kjer že stojita montažna objekta za prodajo jedi na žaru
in sladoledov, tam pa se zbira tudi vse več mladih.
Ivan Petrovič je prispeval tudi k lepši podobi kraja, saj je čudovito obnovil svojo cimprano hišo v samem centru, čeprav je sam dejansko ne potrebuje. Da je pri obnovi hiše razmišljal o turističnem
5
ZRNJE
18. junij 2015
Cerkvenjak bo župan podelil svoja priznanja. Letos bodo priznanje župana prejeli:
mehanizacijo ali izvesti nujna vzdrževalna dela. Gradbeništvo Roberta Rokavca, s. p., je eno hitro rastočih podjetij v Občini Cerkvenjak, ki zaposluje pretežno domačo delovno silo ter je prepoznavno
po kvalitetni izgradnji in spoštovanju dogovorjenih rokov.
Ivan Janez Pučko
Za dolgoletno uspešno vodenje Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak ter promocijo občine.
4. večletno prostovoljno delo in dosežke na področju društvenih
dejavnosti, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Cerkvenjak, prejmejo
Radio Slovenske gorice
Za 20 let uspešnega delovanja ter ažurno in korektno informiranje o dogodkih v Občini Cerkvenjak.
Zahvalo Občine Cerkvenjak:
ČD Ivana Jurančiča Cerkvenjak
Franc Čeh
Za ponovno oživitev dela društva in negovanje tradicije čebelarskega učitelja Ivana Jurančiča.
Franc Čeh je v Turističnem društvu dejaven že 11 let. Od vsega
začetka deluje v TD kot predsednik nadzornega odbora. Je nepogrešljiv organizator pri prireditvah, ki se izvajajo v okviru TD, in je
zelo dejaven tudi v župnijskem svetu. Franc Čeh je človek, ki stoji
za svojimi dejanji, je korekten, zanesljiv in nepogrešljiv član pri
različnih prireditvah, katere se izvajajo v občini.
TD Cerkvenjak
Za dolgoletno ohranjanje in prikaz starih običajev ter negovanje
kulturne dediščine v Občini Cerkvenjak.
Izletniška kmetija Breznik
Rudolf Druzovič
Za celovito gostinsko-turistično ponudbo in promocijo Občine
Cerkvenjak.
Rudolf Druzovič je dolgoletni član Čebelarskega društva Ivan
Jurančič Cerkvenjak. Bil je ustanovni član takratne Čebelarske družine Ivan Jurančič Cerkvenjak. Kmalu je začel opravljati različne
funkcije v organih društva, najdaljši čas je bil tajnik društva. Ob
čebelarjenju v domačem čebelnjaku je bil vseskozi zelo aktiven v
društvenem delu. Nepogrešljiv je bil ob čebelarskih opravilih, pri
izgradnji društvenih prostorov ter čebelnjaka ter aktiven ob organizaciji in izvedbi različnih prireditev društvenega ter širšega krajevnega pomena. Lastno izobraževanje in prenos znanja na stanovske
kolege in predvsem podmladek sta mu bili stalni nalogi. Ob težkih
dnevih delovanja društva ni izgubil upanja v čebelarstvo in društveno delo. Po ponovnem zagonu aktivnega delovanja društva je
bil predlagan v upravni odbor društva. Bil je izvoljen in delo člana
upravnega odbora opravlja tudi danes. Posebno pozornost namenja
sodelovanju pri delu društva ob prireditvah, pri vzdrževanju društvene imovine in delu v društvenem čebelnjaku. Razen aktivnega
dela pri organizaciji in delovanju čebelarskega društva je Rudolf
Druzovič aktiven član in opravlja funkcije v več društvih v Občini
Cerkvenjak in širšem interesnem območju. Rudolf Druzovič je prejemnik več priznaj s področja čebelarstva na društveni in regionalni
ravni ter priznanj lokalne skupnosti, društev in združenj.
Društvo upokojencev Cerkvenjak
Za 40-letno uspešno delo, prizadevaje za razvoj kraja in druženje
članov ter skrb za starejše občane Cerkvenjaka. Priznanje bo podeljeno na slovesnosti ob 40-letnici društva.
Priznanja diplomantom in dijakom
Občina Cerkvenjak bo na osrednji slovesnosti ob 17. občinskem prazniku podelila denarne nagrade in priznanja za dosežke na področju izobraževanja:
Magistrici znanosti Lidiji Šipek – denarno nagrado za opravljeno magistrsko nalogo na podiplomskem študijskem programu
Agrarne ekonomike Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede
in pridobljeni znanstveni naslov: magistrica znanosti.
Heleni Klobasa, magistrici – denarno nagrado za opravljeno
magistrsko nalogo na študijskem programu 2. stopnje Predšolska
vzgoja na Pedagoški fakulteti in pridobljeni strokovni naslov: magistrica, profesorica predšolske vzgoje.
Jerneji Podgoršek, magistrici – denarno nagrado za opravljeno
magistrsko nalogo na študijskem programu 2. stopnje Psihologija
na Filozofski fakulteti in pridobljeni strokovni naslov: magistrica
psihologije.
Metki Lah Simonič, magistrici – priznanje za opravljeno magistrsko nalogo na študijskem programu 2. stopnje Turizem na Fakulteti za komercialne in poslovne vede in pridobljeni strokovni
naslov: magistrica turizma.
Diplomantki Nataliji Zamuda – denarno nagrado za opravljeno diplomsko delo na visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje Predšolska vzgoja (VS) na Pedagoški fakulteti in
pridobljeni strokovni naslov: diplomirana vzgojiteljica predšolskih
otrok (VS).
Diplomantki Iris Zorman – denarno nagrado za opravljeno diplomsko nalogo na študijskem programu 1. stopnje Zdravstvena
nega na Fakulteti za zdravstvene vede in pridobljeni strokovni naslov: diplomirana medicinska sestra.
Diplomantki Anji Cigula – denarno nagrado za opravljeni diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Poslovna ekonomija, usmeritev Ekonomika in upravljanje javnega sektorja, na
Ekonomsko-poslovni fakulteti in pridobljeni strokovni naslov: diplomirana ekonomistka (VS).
Diplomantki Jolandi Arnuš – denarno nagrado za opravljeno
diplomsko delo na višješolskem študijskem programu Živilstvo in
prehrana, Izobraževalnega centra Piramida in pridobljeni strokovni
naslov: inženirka živilstva in prehrane.
Diplomantki Sandri Soko – denarno nagrado za opravljeno
diplomsko delo po izobraževalnem programu za pridobitev višje
Anton Anžel
Anton Anžel je dolgoletni član Čebelarskega društva Ivan Jurančič Cerkvenjak. V takratno Čebelarsko družino Ivan Jurančič Cerkvenjak se je včlanil takoj po ustanovitvi, leta 1979. Kot mlademu
članu mu je bila zaupana naloga praporščaka društvenega prapora,
razvitega leta 1981. Ob čebelarjenju v domačem čebelnjaku, kjer je
nudil pomoč svojemu očetu in pridobival znanje na tem področju,
je bil vseskozi zelo aktiven v društvenem delu. Tako ob čebelarskih
opravilih kot ob izgradnji društvenih prostorov ter čebelnjaka kot
ob organizaciji in izvedbi različnih prireditev društvenega ter širšega pomena. Kmalu je začel opravljati različne funkcije v organih
društva. Ob najtežjih dnevih delovanja društva na prelomu tisočletja in v letih po tem ni izgubil upanja in entuziazma. Vsa leta je
vzorno in nesebično skrbel za ohranitev društvenega premoženja,
čebelarskega doma, društvenega čebelnjaka, okolice in predvsem
ohranitve čebelarstva kot panoge. Po ponovnem zagonu aktivnega delovanja društva je bil na pobudo posameznikov predlagan za
predsednika društva, na občnem zboru potrjen, delo predsednika
pa opravlja še danes. Razen aktivnega dela pri organizaciji in delovanju društva namenja veliko pozornosti sodelovanju s Čebelarsko zvezo društev Maribor, Čebelarsko zvezo Slovenije, Občino
Cerkvenjak, z društvi Občine Cerkvenjak in širše. Antonu Anželu
gre zasluga, da se čebelarji v Cerkvenjaku ponovno pozdravljajo s
čebelarskim pozdravom: Naj medi! Anton Anžel je prejemnik več
priznaj s področja čebelarstva na društveni in regionalni ravni.
Priznanja župana
Na osrednji prireditvi ob 17. občinskem prazniku občine
6
18. junij 2015
ZRNJE
čen učni uspeh v vseh letnikih srednjega strokovnega izobraževanja, Srednje šole za gostinstvo in turizem v Mariboru.
Odlični dijakinji Sari Rojko – denarno nagrado za odličen učni
uspeh v vseh letnikih izobraževanja Klasične gimnazije, Prve gimnazije Maribor.
strokovne izobrazbe Šolskega centra Ptuj, Višje strokovne šole in
pridobljeni strokovni naslov: ekonomistka.
Diplomantu Blažu Peklaru – denarno nagrado za opravljeni
diplomski seminar na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Medjezikovne študije – angleščina in zgodovina, na Filozofski
fakulteti in pridobljeni strokovni naslov: diplomant medjezikovnih
študij – angleščina (UN) in diplomirani zgodovinar (UN).
Diplomantu Jerneju Rajhu – denarno nagrado za opravljeno
diplomsko nalogo na visokošolskem strokovnem študijskem programu Gradbeništvo, Fakultete za gradbeništvo in pridobljeni strokovni naslov: diplomirani inženir gradbeništva.
Odlični dijakinji Martini Breznik – denarno nagrado za odli-
Priznanje za učence
Priznanje za učence, ki so v času osnovnošolskega izobraževanja
dosegli izjemne dosežke, bo letos prejela:
Patricija Peklar, Cerkvenjak
5. redna seja občinskega sveta občine Cerkvenjak
SPREJELI ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA ZA 2014
Podano je bilo poročilo o varnostni situaciji na območju občine
Cerkvenjak v lanskem letu, kjer policisti beležijo porast obravnavanih kaznih dejanj. Z zanimanjem so prisluhnili tudi poročilu NO
občine Cerkvenjak o pregledu Zaključnega računa občine Cerkvenjak za leto 2014.
Peta seja občinskega sveta občine Cerkvenjak, ki je potekala v
sredo, 15. aprila, je imela na dnevnem redu 8 točk. Po ugotovitvi
sklepčnosti in sprejemu dnevnega reda so svetniki in svetnica potrdili sklepe 4. redne seje in sklepe 1. dopisne seje, zatem pa prisluhnili poročilu o varnostni situaciji na območju občine Cerkvenjak v
letu 2014. Obširno poročilo je podal Rado Orešič, pomočnik komandirja PP Lenart.
V letu 2014 so policisti PP Lenart in policisti PPP Maribor obravnavali 21 prometnih nesreč. Veseli jih dejstvo, da se na avtocesti
A5 ni zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom, niti s hudimi
poškodbami. Tako so obravnavali 6 prometnih nesreč s telesno poškodbo in 15 z materialno škodo. V teh prometnih nesrečah se je
8 oseb lahko telesno poškodovalo. Največ prometnih nesreč se je
pripetilo na avtocesti.
Kot najpogostejša primarna vzroka prometnih nesreč sta nepravilna stran in smer vožnje ter neprilagojena hitrost. Še vedno je
pri povzročiteljih kot sekundarni vzrok prometnih nesreč prisoten
alkohol. Na območju občine Cerkvenjak pa so bili obravnavani tudi
4 požari in 2 samomora.
Poročilo je Orešič sklenil z zaobljubo, da bodo njihova prizadevanja tekla v smeri povečanja odkrivanja števila kaznivih dejanj
in prekrškov ter njihovih storilcev. Trudili se bodo biti prisotni in
izvajati naloge tam, kjer je največja varnostna problematika in kjer
je njihova prisotnost in aktivnost potrebna. Povedal je še, da je prav
v zadnjem času v Cerkvenjaku zaznati vse več poškodovanja vozil,
tako, da bodo policisti prisotni tudi v civilu. Prisluhnil in odgovarjal je tudi na vprašanja svetnikov, ki jih moti predvsem nizka
raziskanost kaznivih dejanj.
Svetniki so na seji z zanimanjem prisluhnili tudi poročilu nadzornega odbora občine Cerkvenjak o pregledu zaključnega računa občine za leto 2014, ki ga je podala njegova predsednica Simona Firbas. Nadzorni odbor na zaključni račun ni imel pripomb in je tako
podal pozitivno mnenje, saj je občina ravnala gospodarno. Sicer
pa so svetniki dobili vse o zaključnem računu obširno in dosledno
zapisano v gradivu za sejo, ki ga je zapisala Simona Kramberger,
mag. posl. ved, višja svetovalka za proračun in finance.
Zaključni proračun so svetniki potrdili z sedmimi glasovi za,
eden (Mirko Kozar) pa ni glasoval.
Na seji so sprejeli tudi Odlok o rebalansu proračuna občine Cerkvenjak za leto 2015. Sejo, za katero je bilo glede na njen dnevni
red pričakovati, da se bo kar zavlekla, a ni bilo tako, so končali s
pobudami in vprašanji svetnikov.
Med postavljeni vprašanji se svetniki tudi tokrat niso izognili
vprašanjem na temo komasacije andrenške doline, izpostavljen je
bil plaz v Župetincih, govor pa je bil tudi o morebitnem širjenju ali
nadaljevanju izgradnje kanalizacijske omrežja in o čistilnih napravah.
Pod razno so obravnavali še prošnjo Čebelarskega društva Ivan
Jurančič Cerkvenjak o finančni pomoči pri izgradnji nadstreška in
popravilu ostrešja na čebelarskem domu v Čagoni in sprejeli sklep,
da se društvu iz proračunske rezerve v ta namen dodeli 1500 evrov.
Za svetnike pa se nabavijo prenosni računalniki, kar naj bi bil v
mandatnem obdobju manjši strošek kot sedanja oblika gradiva v
papirnati varianti.
Tekst in foto: Franc Bratkovič
Policisti so v letu 2014 beležili porast obravnavanih kaznivih dejanj. Teh je bilo lani 53, medtem ko ji je leto poprej bilo 45. Raziskanost kaznivih dejanj znaša le 21,62 odstotka, leto poprej je bila
41,49 odstotna. Na nižjo stopnjo raziskanosti naj bi vplivala sama
struktura kaznivih dejanj, ki se težje preiskujejo. Večina kaznivih
dejanj, ki so bila obravnavana, sodi v skupno splošne kriminalitete.
V notranji strukturi prevladujejo kazniva dejanja zoper premoženje. Prevladujejo tatvine, velike tatvine in poškodovanje tuje stvari.
Med kaznivimi dejanji zoper življenje in telo so obravnavali en
primer, kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe. Največ kaznivih
dejanj je bilo obravnavanih na območju naselja Cerkvenjak. Največje število kaznivih dejanj pa je bilo obravnavano v soboto in
nedeljo.
Pri zaznanih kršitvah predpisov, ki urejajo javni red in mir, so
policisti na javnem kraju obravnavali 11 kršitev, v zasebnem prostoru (stanovanjih) pa 4 kršitve. S področja zakona o zaščiti živali
so obravnavali 3 prekrške. Največ kršitev je v centru Cerkvenjaka,
predvsem v okolici gostinskih lokalov.
Na območju občine Cerkvenjak poteka trasa avtoceste A5, kjer
opravlja naloge tudi PP za izravnalne ukrepe iz Maribora. Omenjena policijska postaja je izvedla 9 ukrepov s področja kršitev Zakona
o tujcih.
7
ZRNJE
18. junij 2015
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE CERKVENJAK ZA 2014
Občinski svet Občine Cerkvenjak je zaključni račun proračuna za
leto 2014 potrdil na svoji 5. redni seji 15. 4. 2015, nadzorni odbor
pa na seji dne 23. 3. 2015. Odhodki zaključnega računa proračuna
Občine Cerkvenjak za l. 2014 so znašali 2.827.739 EUR, prihodki
2.805.306 EUR in odplačilo kreditov občine v višini 73.710 EUR.
V letu 2014 se je občina tudi dodatno zadolžila in sicer v višini
350.000 EUR za potrebe financiranja izgradnje vrtca. Iz navedenega izhaja, da smo ob koncu leta prenesli v proračun leta 2015
sredstva na računu v višini 257.064 EUR. Prenos sredstev je bil iz
naslova predčasnega nakazila sredstev sofinanciranja za investicijo izgradnje vrtca. Ob koncu proračunskega leta 2014 je prišlo pri
financiranju investicije izgradnje vrtca namreč do nepričakovane
situacije, ki je popolnoma spremenila realizacijo proračuna glede
na sprejeti proračun oz. rebalans za leto 2014. Dne 23. 12. 2014
smo bili namreč obveščeni iz Ministrstva za šolstvo, izobraževanje in šport (MŠIZŠ), da bo celotni del sredstev njihovega sofinanciranja izgradnje vrtca zagotovljen in nakazan do 31. 12. 2014
(tudi tisti del, ki je bil načrtovan v prihodnjih letih – 2015, 2016 in
2017). Tako je bil 31. 12. 2014 iz MŠIZŠ nakazan znesek v višini
351.999 EUR – skupni znesek njihovega sofinanciranja je tako znašal 807.197 EUR, kar je 49,6 % celotne investicije izgradnje vrtca,
ki je znašala 1.627.217,62 EUR. Ta investicija je bila sofinancirana
še iz sredstev EU v višini 231.018,85 EUR ter po 23. čl. ZFO še v
višini 174.784 EUR iz državnega proračuna. Iz navedenega izhaja,
da je bila investicija izgradnje vrtca sofinancirana v višini 73,44
%, lastni delež, ki ga je morala zagotoviti občina, pa je tako znašal
26,56 %. Do konca leta 2014 so bile poravnane tudi vse obveznosti do izvajalca investicije izgradnje vrtca razen 10 % zadržanih
obveznosti zaradi zakasnitve pri dokončanju investicije. Teh 10 %
zadržanih obveznosti je bilo izvajalcu poravnano 21. 1. 2015.
V letu 2014 sta bili poleg izgradnje vrtca zaključeni še dve veliki investiciji in sicer agromelioracija in komasacija v naselju Andrenci. Vrednost izvedbe agromelioracije je znašala 213.525,30
EUR, sofinanciranje iz proračuna države je bilo v višini 172.885,82
EUR, tako da so bila lastna sredstva iz našega proračuna v višini DDV oz. 40.639,48 EUR. Vrednost izvedbe komasacije pa je
znašala 233.927 EUR, od tega sofinanciranje iz proračuna države
192.495,60 EUR, v višini 41.431,40 EUR pa so bila zagotovljena
lastna sredstva iz proračuna občine.
Poleg teh treh velikih investicij je bila v letu 2014 poravnana
tudi kupnina za odkup zemljišča nasproti pokopališča za ureditev
parkirnega prostora za potrebe pokopališča v višini 22.830 EUR.
Odplačilo kredita za PGD Cerkvenjak za nakup gasilskega vozila
je znašalo 43.329 EUR, tako da je iz tega naslova ostalo še 46.000
EUR odprtih obveznosti oz. 14 obrokov. Za kmetijske subvencije
je bilo z javnim razpisom upravičencem dodeljenih 15.500 EUR
za različne ukrepe v kmetijstvu, predvsem investicijska vlaganja v
obnove in novogradnje. Subvencioniranje lahko znaša največ 50 %
upravičenih stroškov oz. v primeru večjega števila vlog sorazmerno manj. Za sofinanciranje vgradnje individualnih čistilnih naprav
je bilo izplačanih 7.326 EUR, prav tako v višini 50 % upravičenih
stroškov posamezne investicije petim (5) gospodinjstvom oz. investitorjem.
Za področje prometa in prometne infrastrukture je bilo porabljenih 196.175 EUR, od tega vlaganja v obnovo cest 30.000 EUR in
sicer je bila poravnana obveznost izvajalcu za asfaltiranje odseka ceste ob ŠRC Cerkvenjak in v začetku leta je bila poravnana
končna situacija v višini 21.118,90 EUR za modernizacijo ceste
Čagona–Lorenčič–Hrčki vrh iz leta 2013. Za tekoče vzdrževanje
cest je bilo porabljenih 86.786 EUR, zimska služba pa nas je stala
49.779 EUR. V letu 2014 je bila poravna tudi obveznost v višini
8.350 EUR iz naslova postavitve informacijskih tabel po naši občini. Strošek javne razsvetljave je v letu 2014 znašal 18.540 EUR.
Za financiranje predšolske vzgoje je bilo v letu 2014 porabljenih
251.729 EUR, od tega 187.945 EUR za vrtec v Cerkvenjaku in
63.784 EUR za otroke s stalnim prebivališčem v naši občini, vključene v vrtce izven naše občine. Za materialne stroške za osnovno
šolo Cerkvenjak je bilo zagotovljenih 55.000 EUR ter za dodatne
programe in nadstandard v osnovni šoli še 6.428,00 EUR. Šolski
prevozi so občinski proračun v letu 2014 olajšali za 59.808 EUR.
Za programe športa je bilo z javnim razpisom društvom dodeljenih 14.000 EUR in 24.000 EUR ostalim društvom in organizacijam
za izvajanje njihovih programov. Knjižnična dejavnost nas je stala
22.745 EUR, za financiranje nalog Centra za socialno delo Lenart
smo zagotovili 16.339 EUR, domsko varstvo invalidov in starejših
občanov in financiranje družinskih pomočnikov je znašalo 131.491
EUR, za plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za
brezposelne občane smo morali zagotoviti 16.000 EUR (od 40 do
50 oseb/mesečno).
Za plače in prispevke za zaposlene vključno z udeleženci javnih
del je bilo porabljenih 214 tisoč EUR. Rečemo lahko, da so bili
vsi načrtovani projekti in naloge občine izvedeni v pričakovanem
obsegu in v skladu s predpisi. V nadaljevanju je prikaz realizacije
odhodkov po področjih proračunske porabe in delež porabe v razmerju tekoča in investicijska poraba:
PK
Opis programa
01
POLITIČNI SISTEM
02
EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA
04
SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE
JAVNE STORITVE
06
LOKALNA SAMOUPRAVA
07
OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH
08
NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST
10
TRG DELA IN DELOVNI POGOJI
11
Realizacija 2014
Delež v %
83.868
2,97
8.266
0,29
36.689
1,30
186.529
6,60
57.897
2,05
651
0,02
25.543
0,90
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO
381.629
13,50
13
PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN
KOMUNIKACIJE
196.175
6,94
14
GOSPODARSTVO
19.812
0,70
15
VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE
26.565
0,94
16
PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO
KOMUNALNA DEJAVNOST
69.044
2,44
17
ZDRAVSTVENO VARSTVO
19.136
0,68
18
KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE
93.460
3,31
19
IZOBRAŽEVANJE
1.448.198
51,21
20
SOCIALNO VARSTVO
156.857
5,55
22
SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA
14.416
0,51
23
INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI
3.000
0,11
2.827.738
100,00
SKUPAJ
Višja svetovalka za proračun in finance
Simona Kramberger, mag. posl. ved
8
18. junij 2015
ZRNJE
INVESTICIJE IN DRUGI PROJEKTI V LETU 2015
Modernizacija občinskih cest
Občina v letošnjem letu načrtuje izvedbo naslednjih večjih projektov v občinske ceste:
• LC Čagona–Drbetinci (cca 800 m) – sanacija, razširitev in preplastitev
• Brengova–Rajh–Belna–Cenkova (200 m) – modernizacija
• Andrenci–Zamuda–Župetinci (350 m) – modernizacija klanca.
Za projekt »Modernizacija lokalne ceste Čagona« je investitor,
Občina Cerkvenjak, marca 2015 pridobila PZI (projekt za izvedbo)
s strani izvajalca I KONS, družba za projektiranje in inženiring,
d. o. o., iz Murske Sobote. V marcu 2015 smo skladno z določili
Uredbe o enotni metodologiji (Uredbe) za pripravo in obravnavo
investicijske dokumentacije na področju javnih financ pristopili še
k izdelavi investicijske dokumentacije. Vrednost projekta »Modernizacija lokalne ceste Čagona« po stalnih cenah znaša 189.726,09
EUR brez DDV oz. 231.465,83 EUR z DDV. Glede na višino projekta je potrebna izdelava dokumenta.
Občina pričakuje, da bo projekt sofinanciran s strani Republike Slovenije iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo,
točneje iz proračunske postavke PP953610 – Sofinanciranje investicijskih projektov. Projekt, namenjen vzdrževanju oz. ohranjanju
premoženja občine v obliki cestne infrastrukture, je skladen s 23.
členom Zakona o financiranju občin (ZFO-1) po izračunu za posamezno občino za sofinanciranje investicij v letu 2015, 2016 in
2017. Investicija se bo izvedla po naslednjih fazah:
• Faza I (v letu 2015) - 752 m
• Faza II (v letu 2016 ) - 1.000 m
• Faza III (v letu 2017) - 1.000 m
Trenutno je v postopku izbor izvajalca, ki bo zaključen še do
konca junija in potem v poletnih mesecih sledi izvedba del.
Delitev izvedbe na faze po letih
Pločniki ob regionalni cesti
Po pred leti pripravljenimi projekti ter po nekaj letih usklajevanja
z DRSI (bivši DRSC) in DARS-om sta župan in občinska uprava
na sestanku pri direktorju DRSI v mesecu maju končno dosegla dogovor, da se še letos prične skupni projekt izgradnje pločnikov ter
sanacije regionalne ceste R II – 439 na odseku v dolžini cca 1.000
m in sicer od konca pločnika pri pokopališču ter do »Granate« oz.
križišča za Peščeni Vrh.
Glede na zelo slabe finančne možnosti s strani države (DRSI)
smo bili na koncu prisiljeni projekt zastaviti v več fazah (predvidoma 4 faze) v dolžini po cca 250 m na leto. To sicer predstavlja
daljše obdobje do zaključka, vendar je v danih razmerah bila to
edina možna rešitev. Najbolj pomembno na tem projektu je sedaj
to, da se je pričel tudi v praksi izvajati, za kar pa se že novelira
projektna dokumentacija ter pripravlja vse potrebno za realizacijo,
ki bo stekla predvidoma v jesenskem času. Realizacija bo tako po
posameznih fazah predstavljala sočasno izvedbo pločnika ter obnovo ceste. Prepričani smo, da bo predmetna investicija zelo veliko
pripomogla k povečani prometni varnosti na predmetnem odseku
in s tem odpravila predvsem veliko ogroženost pešcev (pretežno
otrok) kot udeležencev v prometu na tem odseku.
Stanje ceste narekuje takojšnjo obnovo.
Cesta NUJNO potrebuje svoj varni del – pločnik!
Na tem mestu pa posebej apeliramo tudi na vse lastnike zemljišča ob predmetnem odseku regionalne ceste, da ustrezno razumejo
razloge za realizacijo predmetne investicije ter da je ne ovirajo.
Začetek odseka na meji s sosednjo občino
9
ZRNJE
18. junij 2015
VEČJE INVESTICIJE V LETU 2015
INVESTICIJA
OBSEG / IZVAJANJE INVESTICIJE
OBSEG INVESTICIJE
MODERNIZACIJA – ODSEKI:
LC Čagona-Drbetinci (cca 800 m)
Brengova-Rajh-Belna-Cenkova (200 m)
Andrenci-Zamuda-Župetinci (350 m)
1.
2.
CESTE,
PLOČNIKI,
PARKIRIŠČA:
VODOVOD:
V nadaljevanju postopka bo potrebno pripraviti predlog občinskega prostorskega načrta, na katerega se bodo pridobivala druga
mnenja nosilcev prostora. Prav tako je potrebno pridobiti odločbo
o sprejemljivosti vplivov plana na okolje.
Čas sprejema OPN na občinskem svetu in posledično tudi njegova veljavnost pa je odvisna predvsem od odziva nosilcev prostora,
v glavnem nekaterih ministrstev.
Metka Lah Simonič
STANJE IZVAJANOSTI
IZDELAVA PROJEKTNE
DOKUMENTACIJE
UREDITEV PLOČNIKA OB
REGIONALNI CESTI R II 439:
IZVEDBA DEL – PLOČNIK NA
ODSEKU:
IZVEDBA USKLAJENA
Z DRSI
Cerkvenjak-Peščeni Vrh
IZVEDBA PRVEGA
DELA ODSEKA V
LETU 2015, OSTALO V
NASLEDNJIH LETIH
Cerkvenjak-Brengova
NAČRTOVANA
IZVEDBA GLEDE NA
SOFINANCIRANJE V
NASLEDNJIH LETIH
UREDITEV CESTE IN PLOČNIKOV
OB CESTI DO ŠRC CERKVENJAK
NAČRTOVANA
IZVEDBA GLEDE NA
SOFINANCIRANJE V
NASLEDNJIH LETIH
IZDELAVA PROJEKTNE
DOKUMENTACIJE
IZGRADNJA VODOVODA
IVANJSKI VRH–COGETINCI–
KOMARNICA
PRENOVLJENA SPLETNA STRAN
Občane obveščamo, da je občina uspešno zaključila projekt prenove občinske spletne strani. Spletna stran je trenutno med najsodobnejšimi in vsebinsko najpopolnejšimi v Sloveniji, saj je prilagojena delovanju na mobitelih in
drugih napravah, po drugi strani
pa vključuje vse sodobne načine
poslovanja z občino, kot so elektronske vloge in spletno plačevanje taks. Med ključnimi cilji
prenove spletne strani so bili:
• večanje
transparentnosti
poslovanja občine navzven
- objava dokumentov poslovanja občine,
• popolna dostopnost do storitev občine na spletu (e-vloge, plačevanje taks, predstavitev utripa v občini, ključni
podatki o občini, pomembni
kontakti …),
• večanje vključenosti občanov (oddajanje prijav nepravilnosti in
pobud, objava novic in dogodkov s strani društev, drugih subjektov v občini …),
• optimizacija stroškov vzdrževanja.
Pri izbiri ponudnika je ključno vlogo odigrala cena, ki je zaradi široke uporabe med slovenskimi občinami cenovno dostopna in
sprejemljiva tudi v primerjavi z najcenejšimi ponudniki.
IZGRADNJA VODOVODA
GRABONOŠKI VRH-COGETINCI
3.
KANALIZACIJA:
4.
OBRTNA CONA:
5.
JAVNA
RAZSVETLJAVA:
SOFINANCIRANJE MALIH
ČISTILNIH NAPRAV
PRODAJA ZEMLJIŠČ
IZGRADNJA JR V NASELJU
CENKOVA
IZGRADNJA JR NA ŠRC
CERKVENJAK (pomožno
nogometno igrišče + tenis)
V IZVAJANJU
V IZVAJANJU – NA
PRODAJ ŠE NEKAJ
PARCEL,
ŠT. 8 REZERVIRANA
IZBOR IZVAJALCA DEL
mag. Vito Kraner, mag. jav. upr.,
direktor občinske uprave
OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT
1. Upravni del poslovanja
OPN je temeljni prostorski akt občine, s katerim se ob upoštevanju obveznih državnih prostorskih izhodišč načrtujejo:
• u radni elektronski obrazci s spletnim plačevanjem taks preko
spletnih bank (vse iz naslanjača),
• oddajanje prijav in pobud s strani občanov, kategoriziranje glede
na vsebino,
• objava uradnih podatkov o občini (občinski svet, župan, uprava,
opis ...),
• objava občinskih razpisov,
• možnost pošiljanja SMS obvestil občanom in po elektronski pošti.
1. strateške (dolgoročne) prostorske ureditve lokalnega pomena,
2. d
oločijo pogoji poseganja v prostor (raba prostora in posledično gradnja objektov ali druge ureditve),
3. d oloči način izvedbe teh posegov (prostorski izvedbeni pogoji)
za celotno območje občine in je hkrati strateški in izvedbeni akt.
Občina Cerkvenjak je imela v času od 20. 4. do 20. 5. 2015 javno
razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta Občine Cerkvenjak, ki ga je izdelal Urbis, d.o.o., pod številko
projekta 2014-OPN-153 z datumom april 2015. Sočasno je bila
opravljena tudi javna razgrnitev Okoljskega poročila za Občinski
prostorski načrt Občine Cerkvenjak s pripadajočim dodatkom na
varovana območja (OIKOS, svetovanje za razvoj, d.o.o., št. projekta 1511, april 2015).
Dne 13. 5. 2015 je bila opravljena tudi javna obravnava navedenega prostorskega akta.
V samem postopku do javne razgrnitve OPN je ostalo aktualnih
139 pobud. Od tega se 59 pobud/posegov nanaša na širitev stavbnih
zemljišč, 80 pobud pa se nanaša predvsem na izvzeme iz stavbnih
zemljišč, nekaj je tudi krčitev gozda.
V času javne razgrnitve smo na občinsko upravo prejeli skupaj
19 pripomb oz. predlogov na dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Cerkvenjak. Na vse te pripombe so bila s
strani župana občine že zavzeta stališča, s katerimi so se pripombodajalci tudi seznanili.
2. Medijska vsebina občine:
• o bjava lokalnih novic in posredovanje teh na e-mail (naročenim
občanom),
Naročilo na brezplačna SMS / e-mail obvestila
Tip obvestila
Nujna in visoko pomembna obvestila nesreče (poplave, plazovi, požari, zapore cest ...)
Dogodki v občini (krajevni prazniki, prireditve, otvoritve ...)
Novice občine (javne objave, uradna obvestila ...)
Vnesite e-mail oz. tel. številko, na katero želite prejemati obvestila
Telefonska številka
Elektronski naslov
* od prejemanja obvestil se lahko kadarkoli odjavite
10
18. junij 2015
ZRNJE
• v nos dogodkov in posredovanje le-teh na e-mail (naročenim občanom),
• občani se lahko naročijo na SMS obveščanje ali e-pošto o novicah
in dogodkih v občini,
• TURIZEM: seznam vseh znamenitosti, restavracij in prenočišč v
občini (vključen zemljevid, navigacija, ceniki, delovni čas ...)
• pomembne številke, javni zavodi, društva in druge organizacije v
občini,
• objava sej zapisnikov občinskega sveta, občinskih časopisov, razpisov …
Spletna stran se stalno širi in bo v nadaljevanju vsebinsko še nadgrajena.
kmetiji. Svojo dejavnost so predstavili obrtniki, podjetniki, kmetje,
posamezniki in društva, kateri so se tudi povezali iz širšega območja Slovenije. V petek sta Govedorejsko društvo Slovenske gorice
in KGZ Ptuj izvedla veliko govedorejsko razstavo in prvo dražbo plemenskih telic. Sejem so obiskali pomembni državni akterji,
župani sosednjih občin in tudi številne slovenske lokalne akcijske
skupine, ki so imele strokovni posvet v Centru slovenskih goric
o prihajajoči uredbi CLLD za novo programsko obdobje 20142020. S promocijo in spodbujanjem raznovrstnih dejavnosti širimo
samooskrbo, domačo pridelavo, predelavo in ohranjamo stara ter
ustvarjamo nova (zelena) delovna mesta. V popoldanskih urah je
potekalo tudi ocenjevanje in izbor vin sejemske ponudbe za plaketo
"Šampion sejma KOS 2015", nastop učencev OŠ Voličina, festival
ljudskih godcev, regijsko srečanje folklornih skupin v domu kulture
v Lenartu. V soboto je potekalo tradicionalno tekmovanje v kuhanju štajerske kisle župe za Zlato žlico 2015. Tudi prihod konjenice
"Štajerski rangerji iz Sv. Jurija" je zelo popestril sejemsko vzdušje. Nedelja je bila tudi zelo zanimiva s številnimi dogodki, saj je
potekal izbor "Županovega vina" za leto 2015, podelitev priznanj
regijskega ocenjevanja vin, strojne demonstracije, prihod oldtimerjev iz Dupleka. Vse tri dni je bila na ogled razstava drobnice, malih
živali, kmetijske mehanizacije in drugih praktičnih pripomočkov
za lažje in kvalitetnejše življenje v mestu in na vasi.
Vabimo vas k obisku spletne strani in k e-poslovanju
z nami.
Občinska uprava
ODPRTE HIŠE SLOVENIJE 2015
Vrtec Pikapolonica v Cerkvenjaku
V soboto, 16. 5. 2015, je bil v okviru Odprtih hiš Slovenije
(OHS) izveden ogled Vrtca Pikapolonica v Cerkvenjaku. Vrtec je
bil odprt za javnost in obiskovalce, ki so želeli pogledati in spoznati
najnovejšo arhitekturno pridobitev v občini Cerkvenjak.
OHS je največji slovenski arhitekturni festival v živo in največji
spletni arhitekturni vodnik slovenske sodobne arhitekture. OHS je
obenem del mednarodne mreže Open House Worldwide, ki deluje
že v 30 mestih po vsem svetu, s čimer nastaja največji globalni
arhitekturni festival, ki dosega več kot milijon ljudi. V Sloveniji
festival deluje že šest let in je doslej odprl vrata 290 objektom, ki si
jih je ogledalo skoraj 13.000 ljudi.
Glede na dober odziv na prvem ogledu Vrtca v Cerkvenjaku, ki
je potekal jeseni 2014, se je občina odzvala na poziv organizatorjev
festivala, da tudi tokrat nudi ogled vrtca. Na ogledu so poleg dveh
organizatorjev prisostovali tudi župan Marjan Žmavc, vodja enote
vrtca in sodelavka vzgojiteljica ter obiskovalci. Ogled je potekal
pod strokovnim vodstvom arhitekta iz biroja Superform Antona
Žižka. Zbrali smo se na dvorišču pred vhodom v objekt in po nekaj
uvodnih besedah nadaljevali ogled notranjosti. Sprehodili smo se
po osrednjem prostoru in si ogledali igralnice in upravne prostore
vzgojiteljic. Nato je sledil ogled zunanjosti tega unikatno zasnovanega objekta.
Sodelovanje se čuti v razvoju, konkurenčnosti in ekonomski
učinkovitosti. Doma pridelana hrana je najbolj zdrava in kakovostna. S temi in drugimi številnimi ukrepi ohranjamo naravo, poseljenost, urejenost okolja, obdelanost zemlje in razvijamo zdravo
slovensko podeželje. Več informacij na spletni strani www.sejem-lenart.si
Sejem je bil in bo ostal živ. Ni sejma brez ljudi, brez ponudnikov
in kupcev, pa tudi tistih, ki si želijo sejem samo ogledati in poiskati
nove kreativne ideje.
mag. Lidija Šipek
CERKVENJAČANI NA SEJMU
Zadnje tri dni maja je na hipodromu Polena v Lenartu potekal že
5. kmetijsko obrtniški sejem. Njegovi organizatorji so bili Konjeniški klub Slovenske gorice, občina Lenart, Moneta, d.o.o., KGZ Ptuj
in LAS Ovtar. Organizatorjem je uspelo pritegniti k sodelovanju
na sejmu kar lepo število razstavljavcev z raznovrstno ponudbo.
Sejem, ki je brez vstopnine, pa se je, kot kaže, že dobro prijel. Organizatorji so bili zadovoljni z obiskom.
Že 22. aprila je v uvod 5. Kmetijsko obrtniškega sejma v Lenartu
potekalo 4. meddruštveno ocenjevanje vin. Na njem so sodelovali
člani 8 vinogradniških društev, tudi iz Cerkvenjaka, s skupaj kar
89 vzorci vin. Komisija je izločila le en vzorec. Po številu ocenjenih vzorcev sta poleg zvrsti prednjačili sorti sauvignon in rumeni
muškat.
Na dan otvoritve sejma je potekalo še eno ocenjevanje vin, namreč med ponudniki vin na sejmu, kjer so opravili izbor vina Sejma
KOS 2015. Ta naslov je dobil laški rizling izletniške kmetije Breznik iz Komarnice.
Izvedba ogleda vrtca v Cerkvenjaku je bila zelo prijetna in uspešna. Gre za dober primer arhitekture, ki lahko doprinese k dodatni
razpoznavnosti občine in kraja.
Tone Žižek
KOS 2015
Na hipodromu Polena v Lenartu je potekal od 29. 5. do 31. 5.
2015 že 5. kmetijsko-obrtniški sejem KOS 2015. Poseben poudarek je bil na lokalno pridelani hrani in dopolnilnih dejavnostih na
11
ZRNJE
18. junij 2015
Promocija cerkvenjaških vin na sejmu KOS 2015
Od ponudnikov na sejmu smo od Cerkvenjačanov našli vinogradnika Ivana Janeza Pučka, mobilno vulkanizerstvo Renark, ki ima
v cerkvenjaški industrijski coni samopostrežno avtopralnico, in že
omenjeno Izletniško kmetijo Breznik.
Tekst in foto: F. Bratkovič
KOR OBNOVLJEN
Kmetija
Izdelek
Priznanje
Ida Senekovič, Sveta Ana
Mešani kruh z rženo moko
Zlato
Kmetija Senekovič, Lenart
Pšenični črni kruh
Srebrno
Katarina Perko, Sveta Ana
Orehova potica
Zlato
Katarina Šenveter, Jurovski Dol
Orehova potica
Zlato
Valerija Pukšič, Lenart
Orehova potica
Srebrno
Aleksandra Žugman, Jurovski Dol
Janeževi upognjenci
Zlato
Katarina Šenveter, Jurovski Dol
Janeževi upognjenci
Zlato
Kmetija Senekovič, Lenart
Janeževi upognjenci
Zlato
Darinka Čuček, Lenart
Orehovi rogljički
Zlato
Klavdija Toplak, Jurovski Dol
Domači sadni kruh
Srebrno
Klavdija Toplak, Jurovski Dol
Domači keksi
Srebrno
Evgen Simonič, Sveta Ana
Jabolčni kis
Zlato
Evgen Simonič, Sveta Ana
Jabolčni kis s česnom
Zlato
Evgen Simonič, Sveta Ana
Jabolčni kis z rožmarinom
Zlato
Marjana Firbas, Cerkvenjak
Hruškova marmelada
Srebrno
Tadej Rojs, Cerkvenjak
Meso iz tunke
Zlato
Tadej Rojs, Cerkvenjak
Domače dimljene klobase
Zlato
Marjan Kralj, Benedikt
Suha domača salama
Zlato
Zdravko Bohorč, Jurovski Dol
Domača salama
Bronasto
Zdravko Bohorč, Jurovski Dol
Suhe domače klobase
Bronasto
Zdravko Bohorč, Jurovski Dol
Meso iz tunke
Bronasto
Miran Kolarič, Sveta Ana
Orehovo olje, hladno stiskano
Zlato
Miran Kolarič, Sveta Ana
Bučno olje, hladno stiskano
Zlato
Miran Kolarič, Sveta Ana
Bučno olje, toplo stiskano
Srebrno
Miran Kolarič, Sveta Ana
Konopljino olje, hladno stiskano
Srebrno
Miran Kolarič, Sveta Ana
Sončnično olje, hladno stiskano
Srebrno
Miran Kolarič, Sveta Ana
Olje oljne ogrščice
Bronasto
Edvard Prančberger, Sveta Ana
Bučno olje
Bronasto
Alojz Firbas, Cerkvenjak
Firbasov nektar
Zlato
Renato Kocbek, Voličina
Suha jabolka
Zlato
Marjan Polič, Sveta Ana
Traminec
Zlato
Mirko Šenveter, Sveta Ana
Traminec
Srebrno
Stanko Kramberger, Lenart
Rumeni muškat
Srebrno
Dušan Mihelič, Sveta Ana
Kerner
Srebrno
Stanko Kramberger, Lenart
Modri Pinot
Bronasto
Alojz Firbas, Cerkvenjak
Viljamovka
Zlato
Ljiljana Pečko Kekec, Sveta Trojica
Kajmak-ovčji
Zlato
Ljiljana Pečko Kekec, Sveta Trojica
Ovčji jogurt - grški
Zlato
Ljiljana Pečko Kekec, Sveta Trojica
Krem skuta manj mastna - pasirana
Zlato
Miran Kolarič, Sveta Ana
Bučni namaz s skuto
Zlato
Miran Kolarič, Sveta Ana
Mladi sir v bučnem olju
Zlato
Andreja Bunderla, Lenart
Domača skuta
Bronasto
Andreja Bunderla, Lenart
Kisla smetana
Bronasto
Letošnji prejemniki znaka kakovosti, ki ga prejmejo dobitniki
priznanj, ki so tri leta zapored dosegli zlato priznanje za nek izdelek:
Takšen je zdaj pogled na obnovljen kor v farni cerkvi sv. Antona
Puščavnika. Dela je izvajal mizarski servis Blaž Fekonja, s. p.
F.B.
Marjan Polič, Sveta Ana
Miran Kolarič, Sveta Ana
Katarina Perko, Sveta Ana
Katarina Šenveter, Jurovski Dol
NAGRAJENCI DOBROT
SLOVENSKIH KMETIJ 2015
Traminec
Bučni namaz s skuto
Orehova potica
Janeževi upognjenci
Nagrajencem iskreno čestitamo!
mag. Lidija Šipek
Na 26. ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju so s svojimi izdelki sodelovali tudi ponudniki iz Slovenskih goric. Številna
priznanja in znaki kakovosti so dokaz, da je Ovtarjeva ponudba
kakovostna.
12
18. junij 2015
ZRNJE
AVTOOPTIKA IN SERVIS KLIM
roko na srce, še vedno čutiti vpliv višjih cen takšnih izdelkov v naših trgovinah, zato potrošniki posegamo po pridelkih z nižjo ceno,
posledično pa seveda po manj zdravih izdelkih.
Od kod naziv biodinamika? Je sestavljanka iz grških besed (bios
= življenje) in latinsko (dynamicus = spreminjanje pod vplivom
zunanjih in notranjih vplivov).
Lepega sončnega dopoldneva se odpravim radovednosti naproti.
Moram priznati, da me je sam pomen »biodinamika« iz radovednosti pripeljal na naslov Čagona 34 k družini Grager, kjer me z
veseljem sprejme gospa Jana, ki se skupaj z možem z biodinamično
metodo pridelave ukvarja že več kot tri leta.
Kot rečeno, sta se pred nekaj več kot tremi leti spraševala, kaj in
kako pridelovati, saj sta lastnika manjšega posestva. Odločitev je
padla v nekem trenutku, ko je beseda nanesla na biodinamiko, ki
je nekakšna nadgradnja ekološke pridelave. Po pridobitvi literature
in njihovi preučitvi sta sprejela odločitev o biodinamični pridelavi
vseh pridelkov na kmetiji. Tako sta tedaj s tem načinom pridelave
pričela in sedaj zadovoljujeta že vse potrebe po samooskrbi v družini, čeprav Jana poudari, da delata predvsem na kvaliteti in ne kvantiteti pridelkov. Tudi vso hrano za živali na kmetiji pridelata doma.
Vključena sta v biodinamično društvo Podravje, ki ima sedež v
Cerkvenjaku, kjer lahko nabavita določene preparate, usmerjata pa
se, da bi preparate izdelovala sama. To so kompostni preparati iz
kamilice, rmana, regrata, baldrijana in hrastovega lubja, pripravki
za škropljenje, kot so preparat 500 (gnoj iz roga) za škropljenje
po zemlji, preparat 501 (kremen iz roga) za škropljenje po rastlini
in pa pripravek iz kravjeka po metodi Marije Thon, ki vzpodbuja
snovi v zemlji, potrebne za rast. Vsi ti našteti preparati pa se morajo
pripraviti po posebni metodi, kar pa Jana z veseljem razloži. Nadalje mi razloži, da pripravljajo razne čaje in prevretke za rastline,
zelo pomembna
je njivska preslica, ki preprečuje
napredek glivic.
Zelo pomembna pa je seveda
priprava komposta. Vsekakor
pa je potreba po
ročni obdelavi
tal potrebna in
neizogibna. Tudi
kar se tiče raznih
preparatov
za
Leon in Jana v svojem biodinamičnem vrtu
potrebe gospodinjstva že nekaj
časa sama pridelujeta in izdelujeta. Tako uporabljajo razna mila
za pranje in osebno higieno, ki so iz raznih zelišč in konoplje ter
kokosovega in palmovega olja. Prav tako nabirajo zelišča za razne
zdravilne čaje in seveda tudi napitke. Prav tako izdeluje gospa Jana
tudi razne kreme za nego in zdravje. Ne nazadnje tudi semena vrtnin za sejanje sami nabirajo in shranijo za prihodnjo sezono. Vsled
takšne pridelave sta vključena v program za pridobivanje certifikata za blagovno znamko »DEMETER«, katera zahteva zelo stroge
predpise in kazni pri uporabi nedovoljenih sredstev za zaščito in
gnojenje, ki niso naravnega izvora.
Na vprašanje, kaj svetuje drugim pri zdravi prehrani, Jana pove,
da se vsak posameznik odloča o tem. Opozori pa, če pogledamo
velike njive pšenice ali drugih posevkov brez plevela in v bujni
rasti, takoj spoznamo, da so prisotna razna škropiva in anorganska
gnojiva, kar pa seveda posredno vnašamo s prehrano, zato je njen
slogan: »Imejmo radi svoje telo!«
In ne nazadnje Jana na vprašanje, ker se z možem intenzivno
ukvarjata z biodinamično pridelavo in stvar obvladata, ali sta pripravljena znanje in izkušnje deliti tudi z drugimi, z veseljem pritrdi
in izrazi pripravljenost pomagati z nasveti komurkoli. Prav vesela
pa bi bila tudi manjših skupin, ki jih zanima karkoli pri biodinamiki
pridelave.
Franc Kos
V Avto Anželj, Borut Anželj, s. p., v Poslovno-obrtni coni v
Brengovi, kjer so pred tremi leti odprli avtomehanično delavnico,
širijo ponudbo storitev. Maja so minila tri leta od odprtja avto servisnih prostorov v poslovno-obrtni coni v Brengovi. Družina Anželj
je bila prva stranka, ki se je odločila za nakup zemljišča v Poslovno-obrtni coni in kot prva tudi zgradila in odprla svoje poslovne
prostore.
Pridobitev je bila dobrodošla, saj so tukaj že do sedaj nudili avtomehanične storitve na vseh znamkah vozil. Poleg tega pa tudi avtokleparske in vulkanizerske storitve ter ročno pranje vozil. Po treh
letih so svojo ponudbo storitev pred dnevi razširili še z novo avto
optiko 3D na avtooptične storitve. Novo pri njih je tudi servisiranje
in polnjenje klimatskih naprav za vse znamke in tipe vozil.
Tekst in foto: F. Bratkovič
TEDEN GOZDOV 2015
Letošnji, Teden gozdov 2015, je bil posvečen promociji nege
gozda. Obnova gozda in pravilna nega zagotavljata razvoj kakovostnega gozda, ki predstavlja vrednost za lastnika, obenem pa tudi
izpolnjuje vse ekološke in socialne funkcije, ki jih imajo zdravi
gozdovi.
Zavod za gozdove Slovenije in še nekateri drugi so tako po
Sloveniji pripravili številne dogodke, od okroglih miz, predavanj,
tekmovanj, srečanj do ustaljene vsakoletne razglasitve gospodarja
gozda. A je vse to za mnoge še vedno premalo, saj v gozdovih še
vse pogosto naletimo na od lubadarja in drugih škodljivcev napadena iglasta drevesa, ki jih njihovi lastniki ne odstranijo. V naših
gozdovih pa ležijo tudi drevesa, napadena od rdeče trohnobe iglavcev in bele trohnobe korenin, razvidno iz posnetka.
Slabo gospodarjenje z gozdovi …
F. B.
TUDI V ČAGONI BIODINAMIKA
Biodinamična pridelava vrtnin pridobiva v svetu vse večji pomen. Vse več je ozaveščenih pridelovalcev kakor tudi potrošnikov,
ki znajo ceniti pomen zdrave prehrane in vzročno s tem omiliti potrebo po industrijsko pridelanih prehrambnih pridelkih, čeprav je,
13
ZRNJE
18. junij 2015
IZ DEJAVNOSTI ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
Slovenskogoriški forum 70 let po vojni o izkrcanju zaveznikov v Normandiji
SPOMIN NA NORMANDIJO ŽIVI TUDI V SLOVENSKIH GORICAH
ki je za Slovenske gorice usodnega pomena, je forum deloval skupaj z vodstvom občine Cerkvenjak. Na tem področju so skupaj pripravili dve okrogli mizi: na temo »Od poslovne ideje do uspešnega
podjetja« (na njej sta sodelovala ugleden podjetnik Janez Ajlec iz
podjetja AJM in župan v gospodarskem pogledu hitro razvijajoče občine Odranci Ivan Markoja) ter na temo »Uspešen produkt
– ključ do poslovnega uspeha« (na njej so sodelovali uspešni podjetniki Štefan Pavlinjek – direktor Rota in dolgoletni predsednik
Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije oziroma njenega upravnega
odbora, Bogdan Šavli – nekdanji direktor TBP in Prevent Haloga
in Stanko Bernjak – direktor Gradbeništva Bernjak in predsednik
območne OZS Lenart). Na področju gospodarskega in družbenega
razvoja je forum pripravili tudi okroglo mizo »Cerkvenjak in osrednje Slovenske gorice včeraj, danes, jutri – tradicija in perspektiva«. Na tem področju je deloval zlasti član foruma in župan občine
Cerkvenjak Marjan Žmavc.
Slovenskogoriški forum je občni zbor in predavanje pripravil v
novem vinotoču svojega člana Ivana Janeza Pučka v Cerkvenjaku.
Pomembna je tudi promocija zdravja
Na področju promocije zdravja, ki je za Slovenske gorice tudi
zelo relevantno, je forum izvedel dve predavanji oziroma dva pogovora: z dr. Erihom Tetičkovičem o možganski kapi in preventivi
pred njo in s kardiokirurgom dr. Jušem Kšelo o boleznih srca ter
o operacijah na srcu in presaditvah srca. Na področju promocije
zdravja se je angažiral zlasti član foruma Tone Brumen.
Člani Slovenskogoriškega foruma Cerkvenjak so konec aprila
pripravili predavanje svojega člana in univerzitetnega profesorja
dr. Jurija Kunaverja iz Ljubljane o izkrcanju zavezniških sil v Normandiji 6. 6. 1944. S predavanjem in pogovorom o usodnih trenutkih za zgodovino Evrope so se člani Slovenskogoriškega foruma
spomnili 70-letnice zmage nad nacizmom in fašizmom. Predavanje
profesorja Kunaverja je pokazalo, da so spomini na izkrcanje zaveznikov v Normandiji še vedno živi tudi v Slovenskih goricah,
saj je veliko fantov iz naših krajev v uniformi ene ali druge strani
sodelovalo v tej največji bitki v drugi svetovni vojni.
Domače narečje v luči znanstvenikov
Na področju kulture je forum pripravil javno predstavitev narečnega slovarja svojega člana dr. Bernarda Rajha »Gučati po Antujoško«. Dr. Jurij Kunaver pa je pripravil predavanje in predstavitev
neznanih lepot Slovenije. Forum je pripravil tudi pogovor o čebelarju in rojaku Ivanu Jurančiču, o katerem je spregovoril čebalar in
muzealec Jože Hauzer.
V največji bitki druge svetovne vojne tudi Cerkvenjačani
V tem pogledu je predavanje popestril Ivan Petrovič – Iko, ki je
predstavil življenjski poti svojega strica in svojega očeta, ki mu je
uspelo med invazijo v Normandiji prebegniti in nato v angleški uniformi sodelovati pri osvobajanju Jugoslavije in Trsta. Več desetletij
po vojni pa je njemu in Iku v Normandiji uspelo najti grob brata
oziroma strica, ki je za vedno ostal na bojišču največje bitke druge
svetovne vojne. Zgodbe Ikovega očeta in strica ter mnogih njunih vrstnikov iz Slovenskih goric bodo v naslednjih letih zagotovo
pritegnile pozornost zgodovinarjev, saj so pomembne v mozaiku
vojaške zgodovine Slovencev.
Zgodovina uči
Forum je postavil tudi informativno tablico v angleščini in slovenščini ob spomeniku preminulim ameriškim letalcev na Vanetini.
Slovesnosti se je udeležil tudi sorodnik enega od letalcev Roland
Dobbins. Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne je forum pripravil predavanje svojega člana zgodovinarja dr. Ivana Rihtariča,
ob 140 letnici rojstva generala Maistra, na predvečer odkritja njegovega kipa v Cerkvenjaku pa okroglo mizo oziroma kar majhen
simpozij o našem generalu in pesniku, na katerem so o Maistru
kot vojaku, zgodovinski osebnosti in pesniku spregovorili polkovnik Miran Fišer, zgodovinar Marjan Žmavc in nekdanji ravnatelj
osnovne šole Cerkvenjak Milan Nekrep, ki je predstavil Maistra
kot pesnika. Nekrep je tudi najbolj zaslužen za pripravo in izvedbo
programa simpozija, v katerem so sodelovali tudi Završki fantje, ki
so zapeli nekaj Maistrovih ponarodelih pesmi.
V Cerkvenjaku bo trajno na prizadevanja foruma spominjala tudi
skulptura Ovtarja, ki jo je izklesal član Slovenskogoriškega foruma, slikar, kipar in umetniški fotograf Ivo Lorenčič, postavili pa so
jo ob staro trto v središču kraja.
O delu Slovenskogoriškega foruma so poročali tudi mediji, za
kar ima največ zaslug njegov član Edi Pukšič, sicer novinar in urednik Radia Maribor ter odgovorni urednik Zrnja in Ovtarjevih novic. Za svoje delo je pred nedavnim prejel visoko priznanje RTV
Slovenija.
Člani Slovenskogoriškega foruma so iz vse Slovenije
Pred predavanjem so člani foruma opravili še občni zbor. Forum,
ki si prizadeva za razvoj Slovenskih goric in nasploh gričevnatega
sveta med Dravo in Muro, združuje že blizu 50 ljudi različnih poklicev, zlasti razumnikov, iz različnih krajev Slovenije. Člani foruma so iz Cerkvenjaka, Svete Trojice, Vitomarcev, Trnovske vasi,
Lenarta, Gornje Radgone, Radencev, Ptuja, Maribora, Spodnjih
Ivanjcev, Ljubljane in še nekaterih krajev.
Na občnem zboru je o delu foruma v minulih štirih letih poročal
njegov predsednik Tomaž Kšela, ki so ga člani ponovno izvolili
na to dolžnost. Povedal je, da je forum v skladu s predlogi svojih
članov deloval na več področjih.
Ekološka pridelava v kmetijstvu in lokalna (samo)
oskrba s hrano
Na mladih svet stoji
Na področju razvoja kmetijstva in turizma, ki je za območje Slovenskih goric izjemno pomembno, je pripravil dve razpravi: o trajnostni lokalni preskrbi in o ohranjanju kmetij na območju Slovenskih goric. Na tem področju je delovala zlasti dr. Milojka Fekonja.
Člani foruma so sprejeli tudi program dela do konca leta. Posebej
so poudarili, da si bodo v svoje vrste prizadevali pritegniti mlade
razumnike, saj, kot pravijo, na mladih svet stoji.
E. P., T. K.
Spodbujanje gospodarskega razvoja
Na področju spodbujanja gospodarskega razvoja in podjetništva,
14
18. junij 2015
ZRNJE
5. skupščina Društva general Maister Cerkvenjak
pa je skupaj s Slovenskogoriškim forumom organiziralo okroglo
mizo v počastitev 140-letnice rojstva Rudolfa Maistra, 100-letnice
začetka 1. svetovne vojne. 15. junija 2014 pa so ob 16. prazniku
občine Cerkvenjak slovesno odkrili doprsni kip Rudolfa Maistra v
središču Cerkvenjaka, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Ob tej priložnosti je gledališki igralec Bojan Maroševič nastopil
v vlogi generala Maistra.
Sredi julija je društvo sklenilo zavarovalno polico premoženjskega zavarovanja za doprsni kip generala Maistra z Zavarovalnico
Maribor, nato pa je do konca leta izvedlo še več aktivnosti: redno
so se sestajali in udeleževali sestankov upravnega odbora zveze
društev generala Maistra v Ljubljani; v sodelovanju z osnovno šolo
so pripravili natečaj za najboljša likovna dela na temo bojev za severno mejo in vloge generala Maistra; sodelovali so na slovesnosti
v spomin generalu Maistru pri Sveti Trojici, 22. novembra so se
udeležili osrednje proslave na predvečer državnega praznika v Ljubljani, naslednji dan pa je Lorenčič skupaj z županom Marjanom
Žmavcem položil cvetje ob novem spomeniku Rudolfa Maistra v
Cerkvenjaku.
Svoje poročilo je Lorenčič sklenil s predlogom, da društvo lastništvo nad doprsnim kipom generala Rudolfa Maistra v Cerkvenjaku v celoti prenese v lastništvo občine Cerkvenjak.
»Danes, ko se mi izteka štiriletni mandat predsednika društva,
naj povem, da si v vseh 4 letih mandata nisem dal izplačati nobene
kilometrine in nobenih drugih stroškov, ki sem jih imel za čim bolj
učinkovito vodenje društva,« je dejal Lorenčič. Nato je podelil dve
zahvali: cerkvenjaškemu županu Marjanu Žmavcu in Feliksu Kocuvanu iz Svetega Jurija ob Ščavnici.
Župan Marjan Žmavc je članom društva čestital za opravljeno
delo. Še posebej se je zahvalil Lorenčiču, saj brez njega doprsnega
kipa generala Maistra v Cerkvenjaku ne bi bilo.
V nadaljevanju so razpravljali o programu dela društva, ki bo
letos delovalo podobno kot lani. Posebej pa si bodo prizadevali za
vzgajanje domoljubja med mladimi.
Na koncu so Karla Laha razglasili za častnega člana društva. Ko
se je zahvaljeval za čast, ki so jo s tem izkazali njegovemu očetu, je
poudaril, da so lahko člani društva generala Maistra v Cerkvenjaku
ponosni na svoje delo. Po njegovih besedah je društveno življenje
v Cerkvenjaku nasploh izjemno razvito. »V tem pogledu se lahko
Ljubljana, kjer sem dolga leta živel, skrije pred Cerkvenjakom. V
čast in veselje mi je, da ste me sprejeli medse,« je dejal in požel
velik aplavz.
T. K.
IZJEMNO LETO ZA DRUŠTVO
Člani Društva general Maister Cerkvenjak so na 5. skupščini
društva, ki so jo imeli spomladi, ocenili, da je bilo za njihovo društvo leto 2014 izredno uspešno in plodno, za kar ima največ zaslug
njegov predsednik Roman Lorenčič. Zato so ga ponovno izvolili za
predsednika. Hkrati so za častnega člana društva razglasili Karla
Laha iz Župetincev 10, sina Maistrovega borca Franca Laha.
Na skupščini, ki jo je vodil Mirko Žmavc, je o delu društva poročal predsednik Roman Lorenčič. Po njegovih besedah je bilo delo
društva v minulem letu zelo zahtevno in razburljivo. »Za nami je
leto, v katerem smo kot društvo doslej dosegli največ,« je dejal. »Z
dosežki v minulem letu se bo društvo trajno zapisalo v zgodovino
občine Cerkvenjak, saj smo uspeli postaviti spominsko obeležje
tistim Cerkvenjačanom, ki so sodelovali v bojih za severno slovensko mejo pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra. Spisek teh
fantov in mož še vedno ni popoln, zato v imenu društva prosim
vse tiste, ki imajo kakršnekoli informacije v zvezi s tem, naj nam
to sporočijo.«
Lorenčič je o delovanju društva poročal zelo konkretno. Povedal
je, da je društvo prejelo veliko vabil na različne prireditve, kot so:
vabila na občne zbore, okrogle mize, pohode, proslave, razstave
in akademije. Na veliko večino vabil so se odzvali. Sam je napisal
tudi nekaj člankov o delovanju društva za lokalni časopis in Maistrov glas. Nato pa je Lorenčič po kronološkem vrstnem redu nanizal aktivnosti, ki jih je pripravilo društvo. Člani društva so januarja
2014 sodelovali na 11. spominskem pohodu dr. Antona Trstenjaka
od Negove do njegove rojstne hiše v Rodmošcih. Temu je sledil sestanek upravnega in nadzornega odbora društva. Nekaj dni kasneje
so poslali občini Cerkvenjak prošnjo za sofinanciranje doprsnega
kipa generala Rudolfa Maistra v Cerkvenjaku. Marca so sodelovali na sestanku upravnega odbora ZDGM v Ljubljani, nato pa so
izvedli 4. redno skupščino Društva general Maister Cerkvenjak ter
oddali finančno poročilo o delovanju društva na AJPES. Aprila so
dali občini Cerkvenjak prijavo s programom dela za sofinanciranje
osnovne dejavnosti društva, prav tako pa so se udeležili 9. skupščine ZDGM v Mariboru
»Marec, april in maj so bili meseci, v katerih sem intenzivno
iskal potencialne donatorje za sredstva, ki smo jih potrebovali za
postavitev doprsnega kipa generala Rudolfa Maistra. V juniju sem
opravil veliko obiskov pri kiparju Viktorju Gojkoviču, s katerim
smo se dogovorili za izdelavo doprsnega kipa. Sama izdelava se
je zavlekla v zadnje dni pred odkritjem in tako terjala tudi kakšno
neprespano noč. Toda uspelo je! Naj povem, da je bilo potrebno
žrtvovati kar nekaj dni dopusta ter opraviti številne kilometre in
telefonske pogovore,« je dejal Lorenčič.
Junija je društvo sodelovalo na humanitarni prireditvi Punčka iz
cunj. V imenu društva je Irena izdelala punčko, ki so jo prodali,
sredstva pa so nakazali za pomoč otrokom.
Ob občinskem prazniku v juniju je društvo organiziralo tradicionalni pohod po severni meji občine Cerkvenjak, nekaj dni pozneje
Karl Lah se še živo spomni očeta – Maistrovega borca
KRIVIC NI PRENESEL
»Vse očetove dokumente, ki so dokazovali, da je
bil Maistrov borec oziroma
borec za severno slovensko
mejo, sem podaril Društvu
general Maister v Cerkvenjaku – zato, da so v varnih rokah,« pravi Karl Lah
iz hiše s številko Župetinci
10, ki se ji po domače reče
pri Fajfarjevih. Od letošnje
pomladi je Karl Lah častni
član Društva general Maister Cerkvenjak. S to gesto so člani društva izrazili
spoštovanje do očeta Franca Laha, ki je bil Maistrov
Karla Laha, sina Maistrovega borca borec.
Franca Laha iz Župetincev, so člani
»Moj oče, ki se je rodil
Društva general Maister Cerkvenjak v Kraljevcih v občini Sveti
sprejeli medse kot častnega člana.
Jurij ob Ščavnici, je bil med
15
ZRNJE
18. junij 2015
prvo svetovno vojno vojak v Karpatih. Po vrnitvi se je pridružil
Maistrovim borcem, saj je bil velik domoljub. Takrat je imel okoli
dvajset let in je bil še samski,« pripoveduje Karl. »Kot borec za
severno mejo je šel skupaj s svojo vojaško enoto peš na Koroško, v
Celovec. Nato se je peš vrnil tudi domov.«
Karl se spomni, da mu je oče pripovedoval o bojih za severno
mejo. »Vem, da je bilo v osrednjih Slovenskih goricah še nekaj Maistrovih borcev, saj je šel nekaterim za pričo tudi moj oče. Vendar
pa se ne spominjam več njihovih imen,« pravi.
Kasneje je bil, kot pravi Karl, njegov oče dve leti v Franciji. Še
pred drugi svetovno vojno je kupil hišo z manjšim 1,5 hektara velikim posestvom v Župetincih, kjer si je ustvaril družino z Ivano,
rojeno Šek. Rodili so se jima štirje otroci: Ivanka, Micika, Franček
in Karl, ki je bil najmlajši med vsemi.
Med drugo svetovno vojno Maistrov borec Franc Lah ni bil več
mlad, zato je bil doma.
Kako se Karl spomni očeta, kakšen je bil? »Bil je poštenjakar in
izredno strog. Krivic ni prenesel. Vsakemu, ki jih je delal, si je upal
vse povedati v oči, zato pri tistih, ki so bili bližje oblastem, ni bil
nikoli posebej priljubljen,« pravi. »Oče je bil tudi deloven in kot
tak vzgled svojim otrokom. Vendar pa je bilo posestvo malo, zato
smo živeli sicer dostojno, vendar zelo skromno.«
»Že ko sem hodil v prvi razred osnovne šole, sem začel služiti.
Od takrat do danes se preživljam sam,« pravi kar malce ponosno
Karl, ki je po poklicu strojni tehnik. Največ časa v življenju je preživel v Ljubljani, kjer je živel 50 let. Upokojil se je kot strojni delovodja. Ker je žena iz Vitomarcev, zelo veliko časa preživita na
domačiji Lahovih v Župetincih. Tudi očetov grob urejata.
»Sedaj sva z ženo več tukaj, v občini Cerkvenjak, kot v Ljubljani,« pravi Karl, ki je vesel, da je zopet med domačimi ljudmi.
Najbolj je navdušen nad društvenim življenjem v Cerkvenjaku, saj
društva in organizacije ob pomoči občine pripravijo veliko prireditev in srečanj za druženje vseh občanov. »Tega v Ljubljani ni,«
pravi. Čeprav imata z ženo hčerko v Ljubljani, sina pa v Beltincih,
bosta, kot pravi Karl, vse več časa preživela v svojih rodnih krajih.
Tomaž Kšela
smeha in kulturnega udejstvovanja. Tako smo drugi vikend v aprilu pripravili ogled predstave gledališke skupine iz Cerkvenjaka z
naslovom Amlet od Antuja. Še isti vikend smo si v Domu kulture
Lenart ogledali predstavo Tadeja Toša in Klemna Slakonja z naslovom Tak si. Za vse ljubitelje filmske umetnosti smo organizirali
ogled filma Hitri in drzni 7 v Cineplexxu v Mariboru. Za vse, ki
radi spoznavajo druge kulture in dežele smo priredili potopisni večer zakoncev Osvald. Predstavila sta nam njuno sedemletno potovanje čez Azijo, Avstralijo, Južno Ameriko in Severno Afriko.
Udeležili smo se krvodajalske akcije pod naslovom Častim pol
litra, ki jo organizira Študentska organizacija Slovenije in poteka v
več krajih po Sloveniji med 13. in 17. aprilom. Z veseljem smo del
te lepe zgodbe, katere konec bo zagotovo srečen.
Po tako humanitarnem udejstvovanju smo si zaslužili nagrado,
zato smo 18.4. organizirali zabavo v Gostišču pri Antonu. Za dobro
glasbo je poskrbela simpatična Nina Pušlar s svojim bandom. Ob
dobrih ritmih in super družbi smo preživeli še eno nepozabno noč.
Tako kot vsako pomlad, smo tudi letos pridno trenirali in se udeležili kar dveh maratonov, in sicer Maratona treh src in tekaškega
dogodka Wings for life world run, ki ga po vsem svetu organizira
Red Bull. Zbrana sredstva od prijavnin se namenijo za raziskovanje
zdravljenja poškodb hrbtenjače. Športno obarvana pa je bila tudi
»Bitka za zlato jajco«, kjer se je kar 9 ekip borilo za ta »prestižen« pokal. Pomerili smo se v zanimivih družabnih aktivnostih na
prostem in se dolgo v noč ob dobri glasbi in super družbi mastili z
dobrotami z žara.
V začetku maja smo se udeležili Škisove tržnice 2015, ki je letos
potekala na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani. Ob druženju in spoznavanju z drugimi klubi in ob številnih nastopajočih smo ponosno predstavljali svoj klub. Vzdušje je bilo čudovito in veselimo se
udeležbe tudi drugo leto.
V naslednjih mesecih načrtujemo morje s ŠKSG-jem, obisk
adrenalinskega parka in še mnogo drugih, poletnih projektov.
NOVO! Karte za vse naše člane za Terme 3000 za
samo 6 evrov.
Vsem našim članom pa še vedno ponujamo veliko drugih popustov, in sicer članski popust v vrednosti 25 % na vso dodatno opremo v Simobil Halo centru Lenart, kopanje po ceni 4 € v Termah Radenci, kopanje po ceni 8 € v Termah Ptuj in brezplačno članstvo v
Knjižnici Lenart. Ponujamo cenejše mesečne karte za obisk plesnih
tečajev, fitnesa in vodene vadbe, ki jih organizira Plesna dimenzija
v Lenartu. Vsem našim članom ponujamo cenejše mesečne individualne vaje za učenje igranja na različne instrumente in učenje solo
petja v Muziklubu in 15 % popust na vse storitve v Wellness centru
Saviva. Vse dodatne informacije lahko najdete na naši facebook
strani (Študentski klub Slovenskih goric-ŠKSG), na naši spletni
strani: www.sksg.org ali nas obiščete v času uradnih urah, ki potekajo v naših prostorih na Trgu osvoboditve 9 v Lenartu.
Tina Rajh
ŠTUDENTJE IN POČITNICE
Pa smo le dočakali čas, ko nas sončni žarki iz dneva v dan bolj
razvajajo, narava nas navdušuje s svojo čudovitostjo in našim bujnim idejam ni videti konca. Bo že držala misel Toneta Pavčka: »nekaj je v zraku«, kajne?!
MLAJ, SIMBOL SVOBODE IN
BUJNE RASTI
Po stari domeni so člani gasilskega društva pred gasilskim domom tudi letos ob 1. maju postavili »Majpan«, kot mlaj imenujemo
v naših krajih. Drevo je tudi letos darovala družina Stanka Cigula
Ta čarobni učinek sončnih žarkov je pozitivno vplival tudi na
nas, študente, kar smo zelo dobro izkoristili pri načrtovanju in izvajanju projektov. To pomlad smo pridobivali nova znanja s področja
računalništva, saj smo organizirali delavnico o programu Adobe
photoshop, kjer so se naši člani ali simpatizerji izobraževali o računalniški obdelavi fotografij, ustvarjanju zanimivih in kreativnih
idej, grafik in seveda o fotomontaži. Zavedamo se, da je dobro poznavanje in uporaba računalniških programov izrednega pomena v
tem času. Za vse ljubitelje morja, čolnov in jadrnic smo organizirali
cenejši tečaj za voditelja čolna. Tako je zdaj kar nekaj naših članov
in simpatizerjev usposobljenih za vožnjo plovil do dolžine 24m.
Pravijo, da je smeh pol zdravja, zato smo organizirali vikend
16
18. junij 2015
ZRNJE
iz Župetincev. Mlaj ali majpan že dolga desetletja postavljamo na
predvečer 1. maja delavskega praznika – praznika dela. Imel naj
bi daljšo zgodovino. Je simbol svobode in bujne rasti. 1. maj je bil
tudi čas veselic in veselja ter kurjenja kresov. Vsega tega je danes
zelo malo.
F. B.
sejah. Organizirali pa so tudi merjenje krvnega pritiska, ki se ga je
udeležilo okrog 160 občanov. V letu 2014 so imeli tri krvodajalske
akcije. V zadnjih letih je zaznati opazen porast mladih krvodajalcev, kar kaže na dobro ozaveščenost in to, da so starejši krvodajalci
s svojim zgledom in čutom do sočloveka dober vzor našim mlajšim
generacijam.
Junija so v okviru občinskega praznika pripravili zdaj že tradicionalno vsakoletno srečanje občanov, starih nad 75 let, in jih
simbolično obdarili ter pogostili. Srečanja se je udeležilo okrog
90 starostnikov, čeprav jih je bilo lani v občini Cerkvenjak takšnih
160. Starejšim, kot je še poročala Firbasova, posvečajo veliko pozornosti, saj preko aktivistov po terenu poznajo vsakega starejšega
občana. Tako lahko hitro zaznajo kakršno koli ogroženost ali drugo
težavo, ki tare naše starostnike. Zaradi tega po potrebi sodelujejo
tudi s CSD in patronažno službo. Na terenu so pozorni tudi na socialno ogroženo populacijo ljudi. V ta namen razdelijo dvakrat letno
prehrambene pakete in opažajo, da so potrebe po paketih iz leta v
leto večje. Tudi otroci so bili deležni letovanja preko RK, tako je
iz zdravstvenih in socialnih razlogov v zdravilišču Punat letovalo 6
cerkvenjaških otrok in dve starejši osebi.
ZAVETNIK GASILCEV
4. maja je godoval sv. Florjan, ki je zavetnik gasilcev. Tako so se
gasilci udeležili maše, s katero so se spomnili tudi že pokojnih gasilk in gasilcev. Še pred odhodom k maši je pred gasilskim domom
nastal tale posnetek.
F. B.
SKUPNO DO NOVIH STOPNIC
Kot povsod se tudi v gasilskem domu PGD Cerkvenjak kaže potreba po najrazličnejšem vzdrževanju in obnovi. Kar nekaj stvari bi
bilo treba urediti, a kje se zatika, se ve. Toda z obnovo stopnic se
ni dalo več odlašati in skupnimi močmi so zdaj te obnovljene. Določena dela so opravili
gasilci sami, material
so kupili, svoj dobrovoljni prispevek pa sta
dodala še Jernej Kukovec in Matjaž Košnik,
ki sta položila granitne
plošče.
Tekst in fotografija:
F.B.
Marija Firbas, predsednica RK Cerkvenjak, poroča o dejavnosti
društva v letu 2014.
Na zboru smo slišali tudi poročilo podmladka RK na OŠ Cerkvenjak, ki ga je podala učenka Patricija Peklar. V podmladku delujejo
učenci od petega razreda naprej.
Sledila je razprava o poročilih, kjer sta se oglasila Marjan
Žmavc, župan občine Cerkvenjak, in Jandranka Koban, predsednica Območnega združenja RK Lenart. Oba sta zadovoljna z delom
cerkvenjaškega RK. Župan Žmavc pa je še posebej vesel, da je med
občani še vedno prisotna humanost, in je pohvalil krvodajalce, ki
bodo v jeseni obeležili 60-letnico krvodajalstva v Cerkvenjaku.
Svoj pozdravno-pohvalni nagovor pa jekončal z besedami: »Ohranite te humanitarne vrednote.«
Razumljivo so na občnem zboru sprejeli plan dela in finančni
plan za letošnje leto, ki je že stalnica delovanja občinske organizacije RK v Cerkvenjaku. Sledil je krajši kulturni program v izvedbi
mladih osnovnošolcev in ljudskih pevcev DU Cerkvenjak.
Sledilo je poročilo Marjana Zorka, predsednika krvodajalcev, ki
je z vidnim zadovoljstvom povedal, da so lani imeli na treh krvodajalskih akcijah 331 odvzemov krvi, in vse krvodajalce pozval, da se
tudi v prihodnje tako pridno udeležujejo akcij ter s seboj pripeljejo
še koga. Naslednja krvodajalska akcija v Cerkvenjaku bo v petek,
3. julija 2015. Zatem je bila na vrsti vsakoletna podelitev zasluženih krvodajalskih priznanj.
Za 5-krat darovano kri so tokrat dobili priznanja: Kristjan Kos,
Marinka Mlinarič, Manuela Slana, Uroš Vogrin, Klavdija Gavez,
Denis Hanžel, Tatjana Kovačec, Terezija Lovrenčič, Nataša Maček,
Tadeja Simonič, Mitja Zorko, Danica Zorko, Mateja Čuček, Sabina Lovrec, Tadej Rojs in Darko Vršič; za 10-krat: Marija Borko,
Mitja Firbas, Irena Hojnik, Vera Rajh, Jasna Vršič, Valerija Toš,
Sandra Gomzi, Brigita Kozar, Irena Kozar in Valerija Vrbančič;
za 15-krat: Boštjan Slekovec, Ivan Ljubec, Marjeta Vogrin, Darko
Stergar in Milena Vogrin; za 20-krat: Franc Fekonja, Borut Hoj-
OBČNI ZBOR RK S SREČANJEM
KRVODAJALCEV
Občinski odbor Rdečega križa Cerkvenjak je tretja najstarejša
organizacija v Cerkvenjaku in šteje okoli 470 članov. Ponosni so
lahko na številno družino krvodajalcev, saj je število odvzemov
krvi že nekaj let podobno.
V nedeljo, 26. aprila, so se v gostišču pri Antonu na rednem letnem zboru sestali člani cerkvenjaške humanitarne organizacije
RK, ki so občni zbor tokrat združili s srečanjem krvodajalcev.
Iz poročila Marije Firbas, predsednice OORK Cerkvenjak, smo
slišali, da so uresničevali cilje in naloge po programu. Rdeči križ
v Cerkvenjaku deluje od leta 1947, ko je bil ustanovljen Krajevni
odbor Rdečega križa. Društvo trenutno šteje okrog 470 članov. RK
Cerkvenjak pa je del velike organizacije, RK Slovenije, in zavedati
se morajo, da aktivnosti potekajo usklajeno, na osnovnih temeljnih
načelih Rdečega križa. Vsako leto v mesecu marcu ali aprilu pripravijo srečanje članov RK. Redno sodelujejo z RKS OZ Lenart in
se tudi udeležujejo njihovi sej. Sami so se sestali na petih rednih
17
ZRNJE
18. junij 2015
nik, Irena Lorenčič, Alojz Firbas, Robert Hojnik in Aleš Bezjak;
za 25-krat:Mateja Rojs, Robert Žerdin, Darja Kokol, Matej Bezjak
in Anja Firbas; za 30-krat: Stanislav Firbas, Franc Hameršak, Albert Mlasko, Rudi Vršič, Branko Zorec, Marjeta Simonič, Stanko
Vogrin in Alojz Zorko; za 35-krat: Marjan Peklar in Irma Rajh; za
45-krat: Franc Belna in Štefan Žerdin; za 50-krat: Peter Borko,
Dušan Vogrin in Mira Jančar; za 55-krat:Angela Brenholc, Viktor Kozar, Lidija Vogrin in Jerica Zorko; za 60-krat: Branko Soko
in Aleksander Fekonja; za 75-krat: Rudolf Fekonja in za 80-krat:
Marjan Paurič.
Zadovoljni nasmehi na obrazih ljudi pričajo o našem uspehu. Ponosni na svoj domači kraj, na dneve, ki so nekaj posebnega, predvsem pa sami nase. Nikoli ni prepozno postati delček naše družbe.
Spet hitimo poletju naproti. Še kakšen nastop, še nekaj skupnih
vaj, pa so spet dopustniški dnevi pred nami. Prepustimo se torej
toku časa. Ohranimo lep spomin na leto uspehov, naj ne utonejo v
pozabo. Morda kakšen izmed vseh, ostali pa naj ostanejo vtisnjeni
v spomin.
Marjana Zorko
LETOS ŽE 40. POVORKA
STARIH ŠEG IN OBIČAJEV
»Letošnja povorka starih šeg in običajev skozi Cerkvenjak, ki jo
vsako leto pred osrednjo proslavo občinskega praznika občine Cerkvenjak pod sloganom 'Obudimo stare čase' pripravi naše turistično
društvo, bo že štirideseta po vrsti,« pravi predsednik Turističnega
društva Cerkvenjak Alojz Zorko. »Letos bo v povorki sodelovalo
od 12 do 15 voz z blizu sto udeleženci. Upam, da bo zanimiva in da
bo v središče Cerkvenjaka ob občinskem prazniku pritegnila veliko
obiskovalcev od blizu in daleč.«
Po besedah Alojza Zorka je bil pobudnik povorke starih šeg in
običajev Stanko Žmavc, oče sedanjega župana Marjana Žmavca.
Po tem ko so povorko organizirali prvič, so jo ljudje tako dobro
sprejeli, da so jo morali organizirati vsako leto.
Kot pravi Zorko, so na povorki starih šeg in običajev skozi Cerkvenjak vsako leto med seboj tekmovale ekipe iz posameznih naselij. Po povorki pa so vse ekipe stopile skupaj in sestavile ekipo,
ki je vsako leto sodelovala na mednarodnem Kmetijsko-živilskem
sejmu v Gornji Radgoni.
»Na sejmu v Gornji
Radgoni so se udeleženci iz Cerkvenjaka vedno
odlično odrezali. Včasih
so šli tja kar na treh vozeh.
Vedno so zasedli prvo ali
drugo mesto, slabše se
niso odrezali nikoli. Leta
1998 so Cerkvenjačani in
Cerkvenjačanke na sejmu
osvojili zlati kipec, potem
pa na sejmu nekaj let povork niso več organizirali,« se spominja Zorko.
»Od takrat naprej organizira naše društvo samo še
Alojz Zorko hrani zajetno fotografpovorke starih šeg in obisko dokumentacijo o štirih desetletjih čajev skozi Cerkvenjak.«
povork starih šeg in običajev skozi
Od leta 2001 je za vsaCerkvenjak.
koletno povorko najbolj
odgovoren Alojz Zorko
kot predsednik Turističnega društva Cerkvenjak. Pri tem pa mu
pomagajo prizadevni domačini iz posameznih naselij. Vsako leto
v povorki sodelujejo tudi učenci iz osnovne šole, kar Zorko še posebej ceni, saj se dolgoletna tradicija tako prenaša naprej na nove
generacije.
»V povorki se izkaže enkrat ekipa iz enega, drugič pa ekipa iz
drugega naselja,« pojasnjuje Zorko. »V zadnjih letih so se še posebej izkazale ekipe iz Peščenega Vrha, Smolincev–Župetincev, Čagone in še nekaterih naselij. Upam, da bodo letos na jubilejni 40.
povorki starih šeg in običajev sodelovale ekipe iz vseh naselij ali
vsaj iz velike večine in da se bodo predstavili na tako domiseln in
originalen način, kot to storijo vsako leto. Potem bo domačinom in
obiskovalcem jubilejna povorka ostala še dolgo v spominu.«
»Občanke in občane pa pozivam, da si letošnjo jubilejno povorko starih šeg in običajev ogledajo v polnem številu. Tako trud vseh,
ki bodo na njej sodelovali, ne bo zaman,« pravi Zorko.
T. K.
Marjan Paurič je prejel priznanje in darilce za 80-krat darovano
dragoceno življenjsko tekočino.
Tekst in foto: Franc Bratkovič
PO POTI MELODIJE
Veselje je popolnejše, če ga lahko deliš s prijatelji. Naj še tako
iščemo poti, vedno nam pridejo naproti pravi trenutki, ob pravem
času. Ni važno, na katerem travniku pomladi se nahajaš, vsak je
poseben, zavit v zvoke naših čustev.
Naš travnik pomladi je zelo pisan, zavit v umetnost kulture. Čeprav se zdi, da smo komaj stopili iz turobnih zimskih dni, še vedno
ostaja spomin na februarski kulturni praznik, na tisto melodijo, ki je
odmevala na koncertu Okroglih muzikantov in na tisti dan, ko smo
ponovno spoznali športnika leta 2014. Nato pa skok v čisto pravo
pomlad. Vedno in znova jo spremlja Orfejeva revija, ki je tokrat
bila v Jurovskem Dolu.
Tako kot so dnevi vedno daljši, tako se daljša tudi naša pot. Priprave na naš predpoletni koncert, ki smo ga tokrat poistovetili z
naravo in njeno pokrajino »Čez travnike zelene«. Tudi če smo nanj
prišli z ravnine, smo po prehojeni kolovozni poti, polni kamenčkov,
prispeli tudi do morske pokrajine. Združili smo več poti v eno. K
sodelovanju smo povabili še Vokalno skupino Amista, harmonikarja Dejana Pučka in Pihalni orkester glasbene šole Lenart z mentorjem prof. Simonom Štelcerjem. Patricija Peklar nas je peljala po tej
poti, kjer smo z zbiranjem kamenčkov oblikovali našo veliko skalo.
Pričarali smo si jo malo drugače, praznično, saj se že 17. pomlad
vije občinsko praznovanje po naši cerkvenjaški pokrajini.
18
18. junij 2015
ZRNJE
1. POHOD PO CERKVENJAŠKI
VINSKI CESTI
VINOGRADNIKI IN LJUBITELJI VINA
Pomlad se preveša v poletje in vinogradi so prešli iz cvetenja v
polno rast; vinogradniki imamo vsak dan veliko dela, da vinograde
ohranimo v dobri kondiciji do jeseni. Dobra preventiva in nekaj
sreče z vremenom bosta botrovala dobremu pridelku, za katerega
se trudimo od spomladi do jeseni. Za dvig kvalitete in količino
dobrega pridelka pa potrebujemo tudi znanje, ki si ga lahko predajamo tudi preko aktivnosti in izobraževanj, ki jih pripravljamo
v društvu. Iz leta v leto je kaj novega. Društvo vinogradnikov in
ljubiteljev vina vstopa po marčevskem 13. občnem zboru že v 13.
leto uradnega delovanja, ki se je razvilo iz prejšnjega skupnega
Društva vinogradnikov Lenart, kjer so bili nekajletni člani tudi nekateri Cerkvenjačani. Torej sodimo po stažu med 'mlajša' društva,
po aktivnosti in odmevnosti v kraju in okolici pa kar med vidnejša.
Dotedanji predsednik Ivan Janez Pučko je 6. marca prepustil vodenje po 12 polnih uradnih letih in, kakor pravi sam, še 3 neuradnih
letih. To je zelo dolga doba in nemerljivo veliko vloženega časa,
volje in dela ! Zato smo bili člani dotedanjega upravnega odbora
in jaz kot takratni kandidat za predsednika enotno za razglasitev
Ivana Janeza Pučka za prvega častnega člana društva. Seveda ga
častno članstvo ne odvezuje sodelovanja in dela v društvu, zato
je ostal v društvu s funkcijo podpredsednika društva, da še naprej
predaja svoje znanje in izkušnje, ki si jih je nabral v vseh teh letih.
Naj se mu v imenu društva na tem mestu še enkrat zahvalim! Velika
zahvala gre tudi dolgoletnim dosedanjim članom upravnega odbora, ki so sodelovali pri aktivnostih in ciljih, ki smo si jih zadali. To
so Anica Fekonja, Marica Štrucl in Franc Kuri – velika zahvala za
vaše prizadevanje in čas, ki ste ga namenili društvu.
Sedaj pa nas – nekoliko pomlajeno ekipo, saj sta se nam v UO
pridružila mlajša člana: Marko Breznik in Martina Breznik, poleg
ostalih: Branko Mohorič, Brigita Kelc, Silva Kozar, Jože Kokol,
Stanko Žmavc, Feliks Borko, Damijan Breznik, Ivan Žmauc, Franc
Kocuvan – čaka veliko dela, saj smo se tako preko sprejetega celoletnega programa zavezali, da ohranjamo nivo dosedanjih prireditev in dejavnosti, ki jih že do sedaj ni bilo malo; vidnejše med njimi so prireditve, ki jih pripravljamo pod pokroviteljstvom občine
Cerkvenjak in ki združujejo 'staro in mlado' ob Johanezovi trti: rez
trte, postavitev klopotca, trgatev in martinovanje ter še vse ostale:
kletarske delavnice, izobraževanja o delu v kleti in v vinogradu,
društveno ocenjevanje vina, sodelovanje na Grajskem ocenjevanju
vina, razstava v okviru občinskega praznika, strokovne ekskurzije,
prireditev občinskega silvestrovanja na prostem ter sodelovanje z
drugimi društvi v občini ter s samo občino Cerkvenjak, katere podpora je nepogrešljiva za delovanje društva.
Seveda je še veliko dejavnosti, katere je UO društva želel uresničiti že v prejšnji sestavi, pa se jih bomo potrudili izvesti v novi
zasedbi; prva taka stvar je uresničitev projekta Cerkvenjaška vinska cesta, pod katerim bi se predvsem izvajali pohodi Odprte kleti
Cerkvenjaka po različnih trasah, drugi tak neuresničeni projekt pa
je pridobitev društvenega prostora, katerega imamo obljubljenega s
strani občine in bi ga naj v kratkem pridobili v koriščenje.
Ker bi z opisovanjem posameznih dogodkov zavzel preveč tiskanega prostora, bom to opravilo prepusti drugim – tistim, ki so
poklicani za to delo; seveda velja zahvala vsem, ki naše dogodke opisujejte v sliki in besedi, predvsem pa se na tem mestu ne
smem pozabiti zahvaliti našemu dolgoletnemu in 'mnogoletnemu
dopisniku ' Ludviku Krambergerju, brez katerega skorajda ne mine
prireditev v kraju.
Naš veliki skupni projekt pa še vedno ostaja pridobitev novih
članov, predvsem mlajših, ki lahko s svojo mladostno energijo in
zagnanostjo v kombinaciji z izkušenostjo starejših in izkušenih članov bistveno pripomorejo k razvoju društva in s tem celotne skupnosti.
Kot novemu predsedniku uspešnega in zelo aktivnega društva
mi preostane le to, da se trudim nadaljevati in nadgrajevati delo
predhodnika, predvsem s pomočjo izvrstne ekipe članov UO, ki mi
ob teh mojih začetnih, morebiti tudi negotovih korakih predsedovanja, stojijo ob strani, uresničevati zadane cilje ter krepiti začrtano
meddruštveno sodelovanje in s tem pripomoči k napredku v lokalni
skupnosti.
Franc Zorko, predsednik Društva vinogradnikov
in ljubiteljev vina Cerkvenjak
Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina je bilo v soboto, 6. junija, v sklopu prireditev 17. praznika občine Cerkvenjak na pobudo
cerkvenjaških vinskih kraljic organizator 1. pohoda po cerkvenjaški vinski cesti. Tokratni prvi pohod je potekal po Stanetincih in
Andrencih. Tamkajšnji vinogradniki pa so za udeležence pohoda
gostoljubno odprli svoje vinske kleti.
F. B.
KLJUB SLABI VINSKI LETINI
DOBRA VINA
Na Izletniški kmetiji Breznik v Komarnici, ki sodi v občino Cerkvenjak, je 7. aprila potekalo društveno ocenjevanje vin, ki ga je
skupaj z izletniško turistično kmetijo pripravilo Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak. Na 13. ocenjevanje je prispelo 41 vzorcev vin, ki so jih poslali na ocenjevanje člani Društva
vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak. Vina je pod predsedstvom Andreja Reberniška ocenjevala komisija, v kateri so ob predsedniku sodelovali Miran Reberc, mag. Anton Vodovnik, Cvetka
Bunderla in Roman Štabuc. Ocenjevanje so spremljali tudi tisti,
ki so za ocenjevanje prispevali vzorce, ter župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc in društvena vinska kraljica Martina Breznik.
Pred pričetkom ocenjevanja je komisijo in druge prisotne pozdravil
predsednik društva Franci Zorko. Ob tem se jim je zahvalil, da so
si vzeli čas za opravilo te zahtevne naloge. Komisijo in prisotne
je pozdravil in nagovoril tudi župana Marjan Žmavc, ki je izrazil
zadovoljstvo, da je svoja vina na ocenjevanje dalo toliko vinogradnikov. Po njegovem je to dokaz, da si vinogradniki želijo na tak
način preveriti, kako so uspešni v pridelavi grozdja in kletarjenju.
Ocenjevanje je spremljala tudi posebna komisija, ki je beležila
rezultate in opravila izračun ocen posameznih vzorcev ocenjenega
vina. V njej so bili: Ivan Janez Pučko, Silva Kozar, Branko Mohorič in Dani Zorko z računalniško obdelavo podatkov. Za pošiljanje
vzorcev na ocenjevanje je skupaj s Francem Kocuvanom skrbel
Damjan Breznik, za nalivanje vina ocenjevalcem pa vinska kraljica
Martina Breznik. Kakor vsako leto so ocenjevanje vin s pokušanjem vzorcev spremljali tudi nekateri, ki so svoja vina poslali na
ocenjevanje.
Skupno je bilo podeljenih 11 zlatih in 21 srebrnih medalj ter
1 bronasta medalja. Povprečna ocena ocenjenih vzorcev je bila:
17,89. Ocenjeni prvaki: vino zvrst – prvak zvrsti: Gregorec Jože
(SM – 17,93); laški rizling – prvak sorte laški rizling: Izletniška
kmetija Breznik (ZM – 18,17); sauvignon – 2 prvaka sorte sauvignon: Gregorec Jože (ZM – 18,10) in Vinogradništvo Pučko (ZM –
18,10); beli pinot – prvak sorte beli pinot: Satler Ivan (SM – 18,00);
chardonnay – prvak sorte chardonnay: Izletniška kmetija Breznik
(ZM – 18,10); renski rizling – prvak sorte renski rizling: Žmavc
Stanko (ZM – 18,13); kerner - prvak sorte kerner: Gregorec Jože
(ZM – 18,10); rumeni muškat – prvak sorte rumeni muškat: Izletniška kmetija Breznik (ZM – 18,17); in traminec – prvak sorte traminec: Vinogradništvo Veberič Kozar (ZM – 18,22). Prav tako so
19
ZRNJE
18. junij 2015
katerega je na izbor prijavilo Društvo čebelarjev Cerkvenjak, je bil
prepoznan kot posebnost v slovenskem prostoru, ki izkazuje iznajdljivost kmečkega človeka v preteklosti.
Izbor je potekal v želji Čebelarske zveze Slovenije, da zbere podatke o najstarejših, izvirnih in posebnih čebelnjakih in jih uvrsti
v seznam kulturne dediščine ČZS ter jih promovira kot slovensko
posebnost in pomemben element naše stavbne dediščine.
S sodelovanjem na simpoziju in zmago na natečaju je društvo
prispevalo delček k promociji društva in občine Cerkvenjak.
Izpostavil sem dva vidnejša dosežka društva, opravljenega pa je
bilo tudi precej drugega dela. Društvo si predvsem prizadeva pridobiti več članov; trenutno nas je v društvo včlanjenih štirinajst
članov. Pri delu se trudimo po najboljših močeh. Če vas zanima
čebelarstvo ali pa imate preprosto radi naravo in se radi družite
s podobno mislečimi, se nam pridružite. Vsakega novega člana
bomo veseli.
Darko Štrafela
bile podeljene medalje za: chardonnay – izbor, letnik 2013: Žmavc
Mirko (ZM – 18,33) in penina – letnik 2012: Izletniška kmetija
Breznik (ZM – 18,13). Za Naj kletarja leta 2015 je z najvišjo oceno
letnika 2014 bilo izbrano Vinogradništvo Veberič Kozar z najvišjo
oceno na sorti traminec (ZM – 18,22). Po končanem ocenjevanju so
o poslanih vzorcih vina in o njihovi kvaliteti spregovorili člani ko-
SPET MLAJ NA KREMPERKU
Skupinska slika udeležencev ocenjevanja vin na TK Breznik
Kolo časa se neumorno vrti, za sabo pušča sledi in spomine. Spomini pa vzpodbudijo ljudi, da naredijo nekaj, kar je že bilo videno,
storjeno. Časa ni mogoče ustaviti niti narejenega in videnega ponoviti, lahko pa naredimo enako ali podobno dejanje. Člani Čebelarskega društva Ivan Jurančič Cerkvenjak (ČD IJC) so mnogo
let tradicionalno postavljali majsko drevo. Naj bo pomen majskega
drevesa ali »majpana« takšen ali drugačn, za člane ČD in krajane
Čagone je bil ta dogodek skupaj s kresovanjem vedno nekaj posebnega.
Letos so člani ČD IJC po več letih premora obudili tradicijo. Beseda je prišla na ušesa Mateje Rojs iz Brengove in njene družine;
v dar so ponudili smreko, za kar jim gre zahvala članov društva.
Že po prvem ogledu je bilo jasno, da je vitka lepotica v »Cekmaštrovem« gozdu, kakor pravijo Rojsovim po domače (Cekmaštrovi,
Cekmaštrov Rihard …) prava za ta namen, a šele ko je padla, je
pokazala svojo veličino. Drevo je bilo prepeljano do Čebelarskega
doma v Čagoni ali na Kremperku, kot temu delu Čagone pravijo domačini (ime je tako zapisano tudi v »Registru zemljepisnih
imen Slovenije«). Člani društva so pokazali, da še znajo peljati »na
šterc« (način vožnje, primeren za prevoz daljšega tovora, po navadi
debla tako, da se zadnji del krmari s pomočjo vrvi), kot so to nekoč
delali predniki, razlika je bila le v tem, da je bil za vleko tokrat
uporabljen traktor in ne živinska vprega. Uspešnemu transportu je
sledila njegova sprememba v »majpan«: izdelava venčka in izkop
jame, za kar je poskrbel član ČD Mirko. Dobra organizacija in sloga prisotnih sta obrodili sadove. Nekaj minut pred osmo uro zvečer
30. aprila je ob društvenem čebelarskem domu ČD IJC ponovno
stalo majsko drevo in na več kot 25 metrov višine je plapolala
slovenska zastava. Vsi prisotni so bili navdušeni nad opravljenim
delom, kar so potrdili z druženjem ob manjšem kresu. Člani ČD
IJC ne skrivajo želje in pripravljenosti, da bi postavljanje majskega
drevesa in kresovanje na Kremperku spet postalo tradicionalno.
Nekaj o naši dejavnosti je bilo že nekaj napisanega v aprilski
številki Zrnja, naslednje bo nadaljevanje. Spomladanski pregled
misije za ocenjevanje. Bili so enotni, da so bili prijetno presenečeni
nad kvaliteto vzorcev vina, ki so jih vinogradniki pridelali v neugodni vinski letini, katero je vseskozi pestilo deževje. To pa potrjuje,
da so vinogradniki tudi dobri kletarji. Za ocenjevanje se je komisiji
in vsem, ki so sodelovali pri ocenjevanju, zahvalil predsednik društva Franci Zorko. Ob tem pa dejal: »Čestitke vsem vinogradnikom
predvsem za pogum, da so podali na ocenjevanje tolikšno število
vzorcev lanskega zelo zahtevnega letnika«.
Ludvik Kramberger
IZ DRUŠTVA ČEBELARJEV
CERKVENJAK
V razmišljanju, kaj bi širšo javnost zanimalo iz našega dela, se
mi je zdelo prav, da omenim dva dosežka društva, ki sta v domači
občini ostala neopažena, izven meja občine pa sta predstavila Cerkvenjak in društvo v pozitivni luči.
Društvu je v tem letu uspelo uresničevati predvsem tiste v statutu
društva zapisane naloge, ki govorijo o ohranjanju kulturne dediščine in promociji občine Cerkvenjak.
Prva prijetna novica za društvo je bila uspešna predstavitev referata učenke OŠ Cerkvenjak–Vitomarci Patricije Peklar na Malem
simpoziju, ki ga prireja Pokrajinski muzej Maribor. Patricija je širši javnosti s podporo društva predstavila čebelarsko zbirko Jožeta
Hauzerja in etnografsko zbirko Feliksa Rajha. Učenka je prejela
nagrado, referat pa je bil objavljen v publikaciji Pokrajinskega muzeja Maribor, Male objave, številka 6.
Druga prijetna novica za društvo je bila nagrada Čebelarske
zveze Slovenije. Društvo čebelarjev Cerkvenjak in Jože Hauzer
sta prejela nagrado Čebelarske zveze Slovenije na vseslovenskem
izboru najstarejših, izvirnih in posebnih čebelnjakov. Čebelnjak,
20
18. junij 2015
ZRNJE
društvenega čebelnjaka sicer ni pokazal najboljšega stanja čebeljega zaroda, vendar je glede na splošno stanje čebeljih družin zadovoljivo. V maju je bil nastanjen tudi nov panj z družino, ki je rojila
v bližini doma. Konec maja se je končal začetni tečaj čebelarstva v
organizaciji ČZD Maribor in ČZS, ki ga je na lokacijah Ptuj in Pivola pri Mariboru obiskovalo 6 članov društva. Pri urejanju okolice
društvenega doma in samega doma je potekalo več delovnih akcij,
največ dela je bilo opravljenega v polovici aprila. Med drugim je
bilo na novo zasajenih nekaj medovitih dreves po odstranitvi starejših, postavljena je bila ograja ob betonskih stopnicah, ki ločuje
zgornji in spodnji plato ob domu, ter položene betonske pohodne
plošče od stopnic do betonske terase. V samem domu so bile zamenjane zavese in še bi se dalo naštevati. Ob zahodni fasadi so
bile postavljene lesene brajde in v času dneva odprtih vrat posajena
cepljenja potomke najstarejše trte na svetu, ki je bila darilo občine
ob rezi Johanezove trte v Cerkvenjaku. Dan odprtih vrat je bil 19.
aprila in je po mnenju članov društva in obiskovalcev nudil mnogo
zanimivega, poučnega ter zabavnega. V maju je Čebelarski dom
obiskala skupina turistov, ki so bili v organizaciji TIC Cerkvenjak
na izletu v naši občini.
Starejši se radi družimo s svojimi vrstniki, prijatelji in tako obujamo spomine in razmišljamo o dnevih in ustvarjanju, ki nas še
čaka v prihodnje. Čim bolj bomo ustvarjalni in svoje ideje ter prosti
čas porabili za ustvarjanje in delovanje v društvih, dalj časa se lahko izognemo boleznim današnjega časa. Zato se organizira srečanje
upokojencev celotne Zveze društev upokojencev Slovenske gorice,
ki se bo odvijalo pod šotorom v športnem centru v Cerkvenjaku v
soboto, 20. 6. 2015, ob 11. uri. Srečanje bo obogateno s kulturnim
programom, ki ga pripravijo učenci Osnovne šole Cerkvenjak–Vitomarci in pevci Društva upokojencev Cerkvenjak. Za vse ostalo pa
poskrbi Gostišče pri Antonu. Sledi prijetno druženje s srečelovom
in ansamblom Satler. To dokazuje medgeneracijsko sodelovanje,
odprtost enih do drugih, da moči združimo, se ne zapiramo, ampak
pokažemo skupne rešitve za lepšo prihodnost.
Namen društva je, da razvija več aktivnosti, v katerih se članstvo lahko vključuje v razne aktivnosti, da s tem obdrži svojo pokončnost, vitalnost, ohranja svojo zdravstveno stanje v domačem
okolju, kjer je preživelo in ustvarjalo vse življenje. Z vključitvijo
v društveno dejavnost si polepšate pozno jesen življenja, druženje,
izlete, ki jih organizira društvo, seveda je odvisno od vaše volje in
zdravja, zato ne oklevajte, ampak se odločite, da skupaj preživimo
dneve v tretjem življenjskem obdobju.
Vodstvo Društva upokojencev Cerkvenjak vabi vse upokojenke
in upokojence, ki še niste vključeni v društvo upokojencev, da se
nam pridružite in vključite v to najštevilčnejšo društvo in s svojo
prisotnostjo prispevate tudi del življenja za našo društvo in občino
s svojimi izkušnjami, idejami in druženjem za bolj dejavno prihodnost.
Feliks Fekonja, predsednik Društva upokojencev Cerkvenjak
POMLAD V SD CERKVENJAK
Tudi letošnjo pomlad so se naši domači strelci udeleževali strelskih tekmovanj in turnirjev. Prvi turnir je potekal na domačem strelišču 15. 3. 2015, naslednji pa 26. 4. 2015 v Vitomarcih. Tam je
naša ekipa osvojila 3. mesto. Nato so se udeležili že tradicionalnega
prvomajskega turnirja 3. 5. 2015 v Trnovski vasi, kjer je sodelovalo
10 ekip, naša ekipa pa je zasedla 5. mesto.
Na pobudo organizatorja, strelskega društva Osek, se je v mesecu maju začela izvajati medobčinska liga v streljanju z malokalibrsko puško. V to ligo se je vključilo 5 sosednjih strelskih društev:
SD Osek, SD Trnovska vas, SD Benediški vrh, SD Vitomarci in SD
Cerkvenjak. Do sedaj so bila odstreljena 3 kola, do konca pa preostaneta še dve. Trenutno se naši strelci močno oklepajo drugega
mesta. Upam, da se rezultat v preostalih dveh kolih ne bo bistveno
spremenil.
Ob vsem naštetem ne smemo pozabiti na delo članov društva v
lastnih čebelnjakih. In kaj čaka društvo in kaj bodo počeli člani v
prihajajočem obdobju? Potekajo aktivnosti ob občinskem prazniku. Obnovi strehe čebelarskega doma in izgradnji nadstreška se
končno kaže čas izvedbe. Delo v društvenem čebelnjaku in lastnih
čebelnjakih ter izobraževanje. Sodelovanje z lokalno skupnostjo
in čebelarskimi organizacijami. Seznanite se z aktivnostmi in novostmi v društvu, objavljenimi na oglasni deski v Cerkvenjaku in
spletni strani družbenega omrežja Facebook.
Tekst in foto: Vido Blažič
SREČANJE UPOKOJENCEV
POD ŠOTOROM
Praznovanje občinskega praznika je za vse občane poseben
dogodek, v katerega lahko vsi nekaj vložimo in organiziramo. V
praznovanje praznika občine Cerkvenjak smo se tako vključili tudi
upokojenke in upokojenci Društva upokojencev Cerkvenjak.
Po koledarju prireditev smo organizirali meddruštveno tekmovanje posameznikov v šahu, ki je bilo 9. 6. 2015 v Domu upokojencev
Cerkvenjak.
Misli, ki se nam pretakajo v glavi, je potrebno spraviti v roke,
roke so tiste, ki lahko te misli uresničijo in s pomočjo spretnih
prstov izdelajo izdelek, ki bo na vpogled vam in mogoče se kdo
v prihodnje odloči svoje misli ter prosti čas izkoristiti za nekaj
koristnega, kar bo vam v ponos, nam pa v pogled. Pripravlja se
razstava ročnih del (kvačkanje, našivavanje prtov, gobelinov, rezbarjenje, pletenje …) in drugih umetnin ročnih spretnosti, ki jih
zmorejo marljive, čeprav že malo utrujene roke naših upokojenk in
upokojencev. Otvoritev razstave bo 19. 6. 2015, ogled bo dostopen
v soboto in nedeljo, 20. in 21. 6. 2015, od 9. do 17. ure v Domu
upokojencev Cerkvenjak.
Pa se še podrobneje vrnimo k domačemu turnirju, ki že tretje leto
tradicionalno poteka v marcu na strelišču v Kadrencih. Sodelovalo
je devet ekip. Ekipno si je zmago pristrelilo SD Velka s 546 zadetimi krogi. Sledilo jim je SD Janko Jurkovič s 537, tretje mesto pa
je zasedlo SD Gornja Radgona s 532 zadetimi krogi. Domača ekipa
je zasedla nehvaležno četrto mesto s 520 zadetimi krogi. Med posamezniki je kraljeval Mirko Tenšek, ki je s 194 zadetimi krogi od
21
ZRNJE
18. junij 2015
200 možnih postavil svoj osebni rekord, pa tudi rekord našega strelišča. Preostali strelci se takšnega uspeha ne spomnijo, saj le redko
kdaj amaterju uspe takšen rekordni rezultat. Drugo mesto je s prav
tako odličnim rezultatom, 184 krogov, dosegel Dejan Cvetko, sledil
pa mu je Franc Rožman s 180 zadetimi krogi. Prve tri ekipe in prvi
trije posamezniki so prejeli pokale. Vse preostale ekipe in posamezniki do desetega mesta pa so prejeli še lepe praktične nagrade
s strani naših sponzorjev: Gostišča pri Antonu, Turistične kmetije
Breznik, Turistične kmetije Firbas, Bubi bara, Bara Šumica, Pika
bara, Avta Anželj, Vinogradništva Gregorec in Vinotoča Kocuvan,
za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Ker pa vemo, da svet stoji na mladih, je naše društvo sodelovalo
tudi v šolskem projektu Veter v laseh, kjer so osnovnošolci imeli
možnost pobliže spoznati veščine streljanja.
V okviru občinskega praznika pa so naši strelci tudi letos organizirali streljanje s serijsko zračno puško, ki je potekalo v nedeljo,
14. 6. 2015 na strelišču v Kadrencih. Prvi trije v vsaki kategoriji so
prejeli pokale.
Patricija Peklar
Klub ima skupaj 115 članov, od katerih je evidentiranih 43 aktivnih članov (pilotov) ter 72 podpornih članov oz. ljubiteljev letenja.
Cilj kluba v prihodnje je predvsem zagotavljati najboljše možne
pogoje za varno letenje, tako za motorne pilote, modelarje kot motorne padalce. Prav tako želimo še naprej aktivno sodelovati z domačimi in tujimi klubi ter delati na približevanju letalskega športa
vsem zainteresiranim.
Prav gotovo pa je za vse zainteresirane najbolj zanimiv že tradicionalni letalski dan, na katerem bo moč na lastni koži okusiti tudi
precejšnjo mero adrenalina ter občudovati prelepe Slovenske gorice iz zraka. To soboto, 20. 6. 2015, vabljeni na vzletišče v Čagoni.
CERKVENJAKU DVE 3. MESTI
V organizaciji DU Benedikt je v četrtek, 4. junija, v Benediktu
potekal tradicionalni turnir v streljanju z zračno puško. Udeležila
so se ga vsa društva upokojencev na območju UE Lenart in moška
ekipa MDI Lenart. Tako se je turnirja udeležilo 9 moških ekip in
7 ženskih, med njimi torej tudi moška in ženska ekipa strelcev in
strelk iz DU Cerkvenjak. Razveseljivo je, da sta se solidno odrezali
obe ekipi. Še bolj pa, da sta Cerkvenjaku pripadli dve tretji mesti
v konkurenci posamezno in sicer pri ženskah Marici Štrucl in pri
moških Aleksandru Fekonja.
mag. Vito Kraner, AK Sršen Cerkvenjak
MOTO KLUB CERKVENJAK
Lepa sončna nedelja v juniju je v Cerkvenjak pred cerkev sv.
Antona privabila motoriste od blizu in daleč na 8. blagoslov motorjev, ki je za naš klub postal že tradicionalen in je za nas uvod v
novo motoristično sezono. Zbralo se nas je okrog 250 motoristov.
Marsikdo je prišel prvič v naše kraje in po zaključku zatrdil, da se
bo še vrnil.
Gospod župnik Janko Babič je opravil lep obred in v svojem nagovoru lepo opozoril, da je v prvi vrsti pomembna zbranost voznika in upoštevanje vseh prometnih pravil na cesti.
F. B., foto: Ana Fekonja
LETALSKI DAN AK SRŠEN
CERKVENJAK
Blagoslov je namenjen druženju in kot lep spomin na dogodek,
ki ga preživimo skupaj v sproščenem klepetu. Na ta dan nas spominja tudi nalepka, ki jo prejme vsak motorist. Druženje pa smo
zaključili v farovški kleti z motoristično malico in z obljubo, da se
v naslednjem letu spet srečamo.
Ob tej priložnosti bi se zahvalila gospodu župniku za uporabo
prostora in vino ter družini Breznik iz Komarnice za podarjeni
ocvirkovci.
Kar nekaj lepih vikendov je bilo v maju in juniju, ki smo jih
izkoristili za druženja in srečanja z motoristi sosednjih klubov na
njihovih blagoslovih in vožnjah. Obiskali smo žegnanje v Mirni
Peči na Dolenjskem, MK Kelti, MK Atila, MK Jürovški zmaji, MK
Perniški asi in MK v Subotici.
Motoristična sezona se je začela in na cesti je vsak dan več motoristov. Žal smo v letošnjem letu že izgubili dragega prijatelja motorista. Naj nam bo to v opomin in zavedanje, da na cestah nismo
sami. Vsem motoristkam in motoristom ter ostalim voznikom srečno in varno vožnjo!
Predsednica MK Tončka Divjak,
fotografije: Tomislav Divjak in Štefan Bukvič
Aero klub Sršen Cerkvenjak si je v letu 2015 zadal jasne načrte
oz. naslednji plan dela:
• Delovna akcija na vzletišču (april) – že realizirano
• Letalski dan AK Sršen Cerkvenjak (20. 6. 2014)
Predviden program:
±± 6.00 - 9.00 – letenje motornih padalcev
±± 9.00 - 10.00 – prihod udeležencev
±± 10.00 - 12.00 – srečanje pilotov in ljubiteljev letenja
±± 12.00 - 21.00 – letenje z letali, letalskimi modeli in motornimi padali
Ves čas se bo izvajala predstavitev letal in letalskih modelov na
tleh in v zraku.
• Aero zaprega - modelarji (5. 7. 2014)
• Srečanje modelarjev (avgust)
• Jesensko srečanje pilotov in ostalih članov (oktober)
22
18. junij 2015
ZRNJE
NK CERKVENJAK
Junij ne označuje samo konca šolskega pouka, temveč tudi zaključek tekmovalne sezone 2014/15. Večina naših selekcij, ki
tekmujejo pod okriljem MNZ Maribor, je že končala z igranjem
ligaških tekem, zato bomo, kot je že v navadi, na kratko povzeli
preteklo sezono.
U-11 (Starejši cicibani, trener: Damjan Žmavc)
Pri tej selekciji žal ni uradno vodene lestvice. Sezonski izkupiček
zmag ter porazov je nekje deljen. Na zadnji domači tekmi so premagali Jurovski Dol s 3:0. Za njimi je solidna sezona, v naslednji
pa pričakujejo več, kajti večina igralcev bo izhodnih letnikov. Njihovo pridnost smo pred kratkim nagradili z novimi dresi. V okviru
prijateljskih tekem za 17. občinski praznik se bodo pomerili z nekom iz naše okolice.
U-13 (Mlajši dečki, trener: Dejan Žmavc)
V spomladanskem delu so vknjižili dve zmagi, dva remija ter
štiri poraze in se uvrstili na končno 7. mesto. Treba je omeniti, da
so nekaj tekem izgubili za samo en gol ter doma premagali tudi drugouvrščeno ekipo lige. Najvišja zmaga pa je bila kar 8:1 proti Jurovskemu Dolu. Nekaj igralcev omenjene selekcije se je tudi udeležilo izbora za MNZ reprezentanco ter reprezentanco Slovenskih
goric in so bili tudi izbrani. Sledi še tekma ob občinskem prazniku.
Letos bomo že sedmič po vrsti v prvem tednu šolskih počitnic
(22. 6. – 26. 6. 2014) tradicionalno organizirali našo nogometno
šolo, ki bo potekala v ŠRC Cerkvenjak. Smernice, program ter potek bosta podobna kot leta poprej, na novo pa to leto uvajamo še
posebej treninge za nogometne vratarje. Zadnji dan NŠ pa seveda
spet sledi presenečenje za vse udeležence. Lani smo imeli rekordno število otrok, kar 38. Več informacij o 7. NŠ lahko najdete na
letaku.
U-15 (Starejši dečki, trener: Edo Žižek)
Selekcija je to sezono bila samo vadbena, vendar se v novi sezoni
ponovno načrtuje tekmovanje v ligi MNZ Maribor. Tekom sezone
so se pridno udeleževali turnirjev in prijateljskih tekem s klubi iz
okolice. Za občinski praznik bodo tudi odigrali prijateljsko srečanje.
U-19 (Mladina, trener: Janko Maguša)
V jesenskem delu je selekcijo vodil Gorazd Perkovič. Mladinci
so sezono končali na 8. mestu z 18 točkami. Liga je bila zelo izenačena in je večkrat zmanjkalo športne sreče. Za občinski praznik se
bodo pomerili s ŠNK Radgona.
Člani (trener: Andrej Kocbek)
Članski ekipi pa je uspel sanjski start v spomladanski del sezone.
Vse do maja in sosedskega derbija v 20. krogu so ostali neporaženi.
V tem času so nanizali 4 zmage in 2 neodločena izida ter se takrat
povzpeli kar na 4. mesto 1. članske lige. Premagali so tako prvo kot
drugouvrščeno ekipo lige. Nato pa je sledila serija slabših rezultatov, ki jih zagotovo gre pripisati službenim in študijskim obveznostim ter slabši udeležbi na treningih. Trenutno so člani na 6. mestu,
čakata pa jih še tekmi proti Dupleku in Kovinarju.
Letošnji dan državnosti (četrtek, 25. 6. 2015) bomo pri NK Cerkvenjak obeležili na prav poseben način. V čast 15-letnice kluba (to
smo praznovali lani decembra) se bo članska selekcija pomerila z
enim izmed renomiranih klubov slovenskega prostora, zato pridno
spremljajte našo Facebook stran ter klubske plakate.
Veterani
Naša najstarejša ekipa je spomladi še naprej tekmovala v ligi
Slovenskih goric. Organizirali so tudi en krog, ki je bil odigran na
pomožnem igrišču v ŠRC Cerkvenjak. 27. 4. 2015 so se udeležili
prijateljske tekme ob krajevnem prazniku v Veržeju. Rezultat je bil
1:0 za domačine, vendar so se naši dobro kosali z ekipo, ki je bila
sestavljena iz igralcev, ki so še nedolgo nazaj igrali v 1., 2. ali 3.
slovenski nogometni ligi. Povratna tekma pa bo 27. junija za naš
občinski praznik.
Preden se odpravimo na zaslužen nogometni dopust, pa bomo
tudi letos v okviru občinskega praznika organizirali prijateljske
tekme vseh naših selekcij. Tako vas v soboto, 27. junija 2015,
vljudno vabimo v ŠRC Cerkvenjak, kjer bodo od 10-ih pa vse do
20-ih zvečer potekali prijateljski obračuni, ki bodo zagotovo napeti
tako kot vsako leto. Razpored tekem: ob 10-ih tekma U-11, ob 11ih U-13, ob 14-ih U-15, ob 16-ih Mladina in nazadnje ob 18-ih še
Veterani.
V sklepni besedi članka pa spet opomnik, da je vpis v nogometno
šolo NK Cerkvenjak mogoč skozi vse leto. Seveda sedaj najprej
sledi krajši premor do pričetka nove sezone. Ta se bo predvidoma
pričela konec avgusta, s pripravami na novo sezono pa bodo naše
selekcije pričele v začetku avgusta. H klubu se lahko priključite na
treningih katere izmed selekcij, nas kontaktirate preko elektronske
pošte [email protected], preko našega facebook profila ali
pa povprašate koga izmed klubskih funkcionarjev.
Na koncu še samo velika zahvala vsem, ki ste nam v sezoni
2014/2015 kakorkoli pomagali.
Dejan Žmavc, sekretar NK Cerkvenjak
23
ZRNJE
18. junij 2015
TENIS KLUB CERKVENJAK
Z letošnjim letom je v občini Cerkvenjak pričel delovati nov
športni klub – Tenis klub Cerkvenjak, saj so, glede na dejstvo, da sta
v okviru ŠRC na novo zgrajeni dve tenis igrišči, odlični osnovni pogoji za razvoj tega športa. Tenis klub Cerkvenjak je bil ustanovljen
zgolj in izključno z dobrimi nameni izboljšati in popraviti nekoliko
grenki priokus preteklosti in obrniti nov list v knjigi teniškega športa v občini.
S trdim delom in sodelovanjem aktivnih članov kluba si prizadevamo vzpodbuditi in zainteresirati otroke, mladino, starše in ostale rekreativce, da s svojo prisotnostjo, voljo in željo prispevajo k
organiziranemu in zdravemu načinu preživljanja prostega časa na
kvalitetno pripravljenih in dosledno vzdrževanih teniških igriščih.
V največji meri si želimo na igrišča privabiti čim več otrok, jim v
največji meri omogočiti igro ali trening in tako spoznavati njihove
talente. Prizadevali si bomo organizirati čim več prireditev oz. tekmovanj, tako na interni kakor na medobčinski in kasneje regijski
ravni.
Prav tako si v letošnjem letu prizadevamo izvesti več posameznih
sklopov aktivnosti v okviru pripravljenega programa in sicer:
Interesna športna vzgoja otrok in mladine: v tem sklopu aktivnosti smo aktivni že od samega začetka. K sodelovanju smo povabili priznanega trenerja Mojmirja Boha, ki ima bogate izkušnje
s področja treniranja tenisa, predvsem otrok in mladine. Izvesti nameravamo programa »Mini tenis« in »Otroški tenis«.
V sklopu športne prireditve »Veter v laseh«, smo v sodelovanju
z osnovno šolo teniško igro predstavili vsem zainteresiranim učencem.
Športno rekreativni program za odrasle (20 urni tečaj): v program je vključeno spoznavanje teniških osnov, opreme ter osnovne
seznanitve in pomen kondicijske in psihološke priprave.
Športne prireditve: v letošnjem letu si prizadevamo organizirati
vsaj tri turnirje in sicer turnir dvojic v sklopu občinskega praznika,
open turnir in zaključni turnir članov.
5. 6. 2015, v času slovenskega praznika in v sklopu praznika Cerkvenjak, ob 10. uri organiziramo informativni dan tenisa, namenjen vsem občanom občine Cerkvenjak. Vabimo vse, ki si želijo
informacij o vpisu otrok v teniško šolo, in vseh ostalih, ki bi se
želeli udeležiti tečaja ali zgolj rekreativno igrati in se družiti. Več
informacij na mobilni telefonski številki 031/338-389 (Matjaž).
Prav tako ob tej priložnosti vabim vse zainteresirane, da se nam
pridružite kot člani.
Matjaž Breznik, predsednik Tenis kluba Cerkvenjak
IZ ŠOLE IN VRTCA
»VETER V LASEH – S ŠPORTOM
PROTI ZASVOJENOSTI«
Že deveto leto zapored sodeluje Osnovna šola Cerkvenjak–Vitomarci s Športno unijo Slovenije v projektu »VETER V LASEH – S
ŠPORTOM PROTI ZASVOJENOSTI«.
Športna prireditev, ki jo izvajamo pod pokroviteljstvom občine
Cerkvenjak, se je letos že drugič odvila na zelo lepo urejenem večnamenskem kompleksu športnega parka v Cerkvenjaku v četrtek,
14. 5. 2015.
Na svečani otvoritvi prireditve so bili tudi župan Cerkvenjaka,
Marjan Žmavc, predstavnica Športne unije, Mojca Markovič, in
ravnatelj Osnovne šole Cerkvenjak–Vitomarci, Mirko Žmavc.
Za kvalitetno izvajanje aktivnosti v krosu, tenisu, malem nogometu in streljanju z zračno puško so skrbeli učitelji, strokovni sodelavci iz posameznih športnih klubov in vzdrževalci ŠRC.
Za administrativne zadeve, razglasitve, podelitve priznanj in moderiranje preko ozvočenja so poskrbeli učitelji šole.
Ponovno se je izkazalo zelo dobro sodelovanje osnovne šole, lokalne skupnosti in posameznikov v športnih klubih, ki so poskrbeli
za nemoteno, strokovno in varno potekanje demonstracij in tekmovanj.
Okoli 150 učenk in učencev od prvega do devetega razreda je
vse dopoldne pridno tekmovalo v krosu, malem nogometu, tenisu
in streljanju z zračno puško.
V krosu so učenke in učenci od prvega do devetega razreda tekmovali na progah dolžine 300 m, 600 m in 900 m.
Mali nogomet - vodja: Dejan Žmavc, Damjan Žmavc
Tenis - vodja: Matjaž Breznik
Streljanje z zračno puško - vodja: Branko Peklar
Po zaključenih tekmovanjih smo najboljšim učenkam in učencem podelili medalje in pisna priznanja.
Koordinator, organizator prireditve:
Oto Hren, športni pedagog
Vsakršno športno udejstvovanje je tesno povezano z vrednotami, kot so vključevanje, solidarnost, tolerantnost, ekipni duh in fair
play. Zato je šport pomembno okolje, v katerem potekata vzgoja in
izobraževanje.
24
18. junij 2015
ZRNJE
KAKO DELUJE NOVI VRTEC V
CERKVENJAKU?
ravnatelji Združenja vrtcev Slovenije, člani Sveta staršev za svoje
sestanke itd.
• V novem vrtcu je nameščena sodobnejša multimedijska oprema,
ki dopolnjuje in omogoča drugačne pristope oziroma posredovanje različnih dejavnosti.
• Z odprtjem novega vrtca so se pojavila prosta mesta za predšolske otroke. Kapacitete starega vrtca niso zagotovile dovolj prostih
mest za vse otroke naše občine, ki bi jih starši želeli vključiti v
organizirano vzgojo in varstvo.
• Ne nazadnje so se odprla nova delovna mesta.
Seveda bi lahko naštela tudi nekaj negativnih dejavnikov, ki smo
jih zasledile v tem obdobju kar zadeva izvajanja vzgojnega dela.
Strokovne delavke gledamo objekt z drugačnega vidika kot obiskovalci, ki jim je pomemben vizualni vidik. Za nas je pomemben
prostor, njegova funkcionalnost. V vrtcu so otroci, ki se želijo gibati in ustvarjati.
Čeprav so prostori novi, smo veliko časa namenili urejanju notranjih prostorov in zunanjega okolja. K temu so nas vodili tudi
posamezni projekti in želja po estetskih bivalnih prostorih.
Prvo šolsko leto v novem vrtcu smo obogatili z že utečenimi dejavnostmi, dodajali smo še nove: praznovanja, sprehodi, pohodi,
mažoretke, obiski knjižnice, pustno rajanje in povorko po Cerkvenjaku, interesni kotički …
Sodelovali smo na natečajih, pri humanitarnih akcijah, v katere
smo vključili tudi starše.
Realizirali smo vrtec v naravi, v mesecu juniju nas čaka še zaključna prireditev.
Veseli me, da bo tudi v jeseni v novem šolskem letu v vrtcu delovalo pet skupin.
Zgodba vrtca v Cerkvenjaku se nadaljuje, vendar v čisto drugačni preobleki.
Marjeta Belna, vodja vrtca Pikapolonica Cerkvenjak
Šolsko leto se je še začelo v prostorih OŠ, a ne za dolgo. Še v
septembru je prišel trenutek, ko smo zapustili šolske prostore in se
naselili v novem vrtcu. Ta je res nekaj posebnega, saj je bil vključen
v festival Odprte hiše Slovenije. V šolskem letu so ga obiskovali
strokovnjaki in strokovni delavci na predšolskem področju in tisti,
ki jih je vrtec zanimal kot objekt.
Posredovati želim nekaj pozitivnih dejavnikov, ki so s pridobitvijo novega vrtca posredno ali neposredno vplivali na kvalitetnejše
vzgojno in izobraževalno delo:
• Več povezovanja z bližnjim in širšim okoljem.
• Več sodelovanja med skupinami, saj smo lahko zato koristili osrednji prostor. Tako smo 1x mesečno uvedli KINO DAN, kjer so
otroci lahko začutili utrip dogajanja v kinu primerno predšolskim
otrokom.
V tem prostoru smo si lahko vsi otroci vrtca skupaj ogledali gledališke, lutkovne predstave ter plesne in glasbene nastope. Na nekatere predstave smo povabili tudi učence 1. triade. Našemu vabilu
so se z veseljem odzvali. V določenih primerih smo ga koristili za
obisk zunanjih sodelavcev, kot je čebelar, medicinska sestra, izdelovalec EKO košar … Tukaj so imeli delovno srečanje ravnatelji in
ravnateljice samostojnih vrtcev in vrtcev pri OŠ iz organizacijske
enote Maribor.
Izvedli smo druženja s starši, kot so skupni roditeljski sestanek,
delavnice, predstavitev projektov in druga srečanja. V osrednjem
prostoru smo strokovne delavke načrtovale in realizirale dejavnosti
posamezne skupine npr. gibalne dejavnosti. V tem primeru igralnica ni zadovoljila prostorskih zmožnosti.
• Umirjen ritem življenja in dela otrok
posamezne skupine
omogoča igralnica,
umivalnica, garderoba in pokrita terasa za vsak oddelek
posebej. Ugotavljamo, da bi igralnice
lahko bile nekoliko
večje, čeprav zadovoljujejo prostorskim normativom.
Igralnica je namreč tisti prostor, kjer večina otrok posameznega
oddelka preživi največ časa.
• Dodatna šesta igralnica je prav tako zelo pomembna za izvajanje
različnih dejavnosti, kot so plesne urice, tečaj angleškega jezika
…
• Pomembno vlogo ima tudi skupni prostor za strokovne delavce,
saj se sestanki lahko odvijajo pod normalnimi pogoji – primerne
mize in stoli. Prav tako se lahko strokovne delavke nemoteno pripravljamo na vzgojno izobraževalno delo. Prostor so koristili tudi
POMEN GIBANJA V
PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Področju gibanja v našem vrtcu namenjamo veliko časa. Sploh s
pridobitvijo novega vrtca in prostora za izvajanje gibalnih aktivnosti v večnamenskem hodniku. Tako vsakodnevno izvajamo jutranje
razgibavanje in čez dan gibalne minutke. Enkrat tedensko pa imamo vadbeno uro v večnamenskem hodniku, ki ga mi imenujemo
kar telovadnica. Pripravimo si poligon ali vadbene postaje in tako
premagujemo razne ovire. Igramo se štafetne igre in tekmujemo
med sabo. Tudi na prostem premagujemo razne ovire in se igramo
gibalne igre, hodimo na sprehode in tako skrbimo za naše zdravje.
Otroci se ob spoznavanju različnih gibalnih iger že zdaj navajajo
na zdrav način življenja, krepijo osebnostne lastnosti in socialne
spretnosti (vztrajnost, pogum, moč, voljo, strpnost, krepitev samopodobe ob uspehu in neuspehu). Vse te aktivnosti v predšolskem
obdobju prispevajo k temu, da se naši otroci razvijajo v zdrave šolarje in v prave športnike.
Vzgojiteljica Rozina Čuček
25
ZRNJE
18. junij 2015
EKO DEJAVNOSTI V VRTCU
uživali, saj so se igrali na drugačen način in so tako spoznali, da
veliko stvari lahko ponovno uporabimo, pa naj gre za ustvarjanje
ali igro.
V tem mesecu smo tudi uredili gredici ob našem vrtcu. Nanju
smo posadili zelišča in zelenjavo. Otroci so ob tem spoznali, kako
rastlina raste, kako se skrbi zanjo in kako jo lahko uporabimo. Prav
tako so spoznali različna zelišča, ki jih prej niso poznali. Otroci
so ob tem tudi razvijali skrb za neko stvar, saj so pomagali solato
zalivati.
Čez ves mesec smo brali in prebirali slikanice in knjige, ki so
imele poudarek na EKO tematiki.
EKO projekt smo zaključili na Dan Zemlje. Ob tem dnevu smo
se zbrali v skupnem prostoru vrtca, kjer so se nam pridružili starši
ter povabljeni gosti. Skupaj smo prisluhnili EKO himni Košek za
smeti, si ponovno ogledali dramatizacijo Spet zeleno. Za konec pa
smo si pripravili različne solate, ki smo jih poskusili in ugotovili,
da so zelo dobrega okusa. Okusili pa smo tudi pravi črni domači
kruh iz krušne peči, ki nam ga je spekla in podarila Marija Pučko.
Otroci so ob zaključku EKO projekta dobili v spomin EKO vrečko iz jute ter knjižico receptov solat, ki smo jih pripravljali na zaključku projekta.
Ker se naš vrtec Pikapolonica ponaša z zastavo EKO, smo v
mesecu aprilu dali največji poudarek EKO dejavnostim. V začetku
aprila smo imeli celodnevne EKO delavnice, kjer so otroci spoznali
tehniko žganja lesa. V dopoldanskem času so otroci ustvarjali z
vzgojiteljicami, popoldne pa so se jim pridružili tudi starši. Otroci
so v spoznavanju nove tehnike zelo uživali in sodelovali, prav tako
je bila udeležba staršev zelo zadovoljiva.
Prav tako smo v tem mesecu uvedli detektive za koše, ki so preverjali, ali otroci pravilno ločujejo odpadke. In seveda smo ugotovili, da si vsi otroci in vzgojiteljice v vrtcu, skupaj z našo kuharico
Danico in čistilko Jožico, zaslužijo diplomo, ki jih bo opominjala,
da so pravi EKO malčki in velikani.
Uvedli smo tudi »zeleno stražo,« ki je tudi odšla na igrišče vrtca
ter preverila, ali imamo čisto igrišče, in odpadke tudi odnesla. Seveda smo se pravilno zaščitili, saj smo uporabili plastične rokavice,
po končanem opravilu pa smo si roke temeljito umili z milom ter
razkužili z nežnim razkužilom za roke.
Ogledali smo si tudi dramatizacijo Spet zeleno v izvedbi otrok
iz 4. in 3. skupine ter lutkovno predstavo Od semena do solate v
izvedbi Društva za boljši svet.
V drugem tednu aprila nas je obiskal gospod Franc Simonič, ki
nam je prikazal, kako in iz česa se dajo plesti košare. Gospod Simonič nam je v dar podaril pet namiznih košar ter koš za smeti, ki
ga imamo v predprostoru vrtca.
Otroci se v EKO projektu naučijo veliko uporabnih stvari za življenje, tako so tudi letos spoznali veliko zelišč, kako posejemo
oziroma posadimo zelenjavo in zelišča in kako moramo skrbeti, da
rastlina zraste, in kako jih lahko uporabimo. Spoznali so, da lahko
veliko stvari ponovno uporabimo in ob tem varujemo naravo.
Tekom leta smo se trudili biti zelo EKO, saj smo zbirali zamaške, odpadne tonerje in kartuše ter odpadne baterije. Zbiralne akcije potekajo še dalje, zato lahko zbrane stvari prinesete v vrtec
in jih odložite v predprostoru vrtca oziroma jih predate kateri od
zaposlenih v vrtcu.
EKO koordinatorka
Aleksandra Pučko
AGATA IN FRIDERIK
Projekt Turistične zveze Slovenije
Tudi v letošnjem šolskem letu smo v Vrtcu Pikapolonica sodelovali v turističnem projektu. Rdeča nit so bile zgodbe in pripovedke
iz naših krajev. Mi smo se odločili za Agato in Friderika, ki sta
menda nekoč živela na Hrastovškem gradu. Z otroki smo si pripravili več projektnih dni, ki smo jih razporedili čez vse leto. Tako smo
zgodbo najprej spoznali s pomočjo slikanice Agata, žlahtni cvet s
Štraleka (napisala Stanka Devjak).
Otroci so z zanimanjem prisluhnili in se poleg naučili tudi kaj
novega, predvsem so bile to zanimivosti iz srednjeveških časov
(kočije, gradovi, oblačila, običaji, vitezi, glasba …). Naučili smo se
tudi nekaj grajskih plesov, obiskala pa sta nas celo kralj in kraljica
iz Negovskega gradu. To je bilo za otroke res edinstveno doživetje,
saj jih je večina verjela, da sta res »prava«.
Mešali smo si tudi čarovniške napoje, da bi preverili, če ni morda
tudi med nami kakšna čarovnica ali čarovnik.
Izdelali smo si tudi EKO družabne igre, ki so temeljile na tem,
da uporabimo odpadne materiale, obenem pa so zelo poučne za
otroke, saj jih spodbujajo k spoznavanju barv, štetju, sestavljanju,
prepoznavanju likov …
V zadnjem tednu vrtca smo naše moderne igrače zamenjali z odpadnimi materiali (tulci, blagom, časopisi, kartonskimi škatlami,
zamaški) ter se z njimi igrali in ustvarjali. Otroci so ob tem zelo
26
18. junij 2015
ZRNJE
jevali svoje pridobljeno znanje o kmetiji. Otroci so v spremstvu
gospodarja tudi jahali konja, na kar so že zelo težko čakali.
Zvečer nam je gospodinja spekla še palačinke, nato pa smo se
vsi skupaj odpravili do sosednje kmetije, kjer smo si ogledali krave
in molžo. Sledilo pa je za otroke največje doživetje, na katerega so
čakali ves dan. Ko smo se vračali proti kmetiji, se je že rahlo temnilo in otroci so si lahko prižgali baterijske svetilke. Ko smo stali
sredi gozda, je bila popolna tema in otroci so uživali v soju svojih
svetilk. Za trenutek smo jih tudi ugasnili. Prav nikogar ni bilo strah,
saj so zdaj že veliki otroci, ki gredo kmalu v šolo.
Igrali smo se različne srednjeveške igre in ustvarili čisto pravo
slikanico. Skupaj smo povzeli besedilo in otroci so sami narisali
posamezne prizore. V mesecu marcu nas je obiskala novinarka Radia Slovenske gorice. Otroci so ji povedali zgodbo in ji razložili,
kaj vse smo že počeli. Tako smo skupaj posneli enourni prispevek, ki ste ga lahko poslušali po
radiu. Za tiste, ki
ste to zamudili, je
posnetek na voljo
na spletni strani
h t t p : / / w w w. r s g .
si/?page_id=7148.
Za konec smo
pripravili še dramatizacijo zgodbe. Izdelali smo
sceno, kostume in
vse rekvizite. Pridno smo vadili in
predstava je super
uspela. Premierno smo jo zaigrali
na zaključku projekta, ki je bil 26.
5. 2015. Povabili
smo starše, predstavnike šole in občine. Poleg dramatizacije smo za
obiskovalce pripravili še diaprojekcijo fotografij, ki smo jih pridno
zbirali skozi vse leto. Projekt je v celoti zelo dobro uspel, saj smo se
vsi naučili kaj novega, poleg tega pa smo se še zabavali.
Nosilka projekta Andreja Rajh
Prav zabavno je bilo gledati zadovoljne in hkrati utrujene obrazke zvečer, ko so postale veke pretežke in so zaspali. Noč je minila
mirno in že smo se zjutraj po zajtrku zbrali pred kmetijo z nahrbtniki na ramenih, z namenom, da se podamo do Negovskega jezera.
Vreme nam je bilo naklonjeno in prijetna pot nas je vodila do jezera, kjer smo si ogledali labodjo družino, nekaj rac in idilično pokrajino. Med potjo smo se ustavili tudi pri znamenitem Žigrtovem
hrastu, katerega obseg meri nekaj čez šest metrov.
Gospod Alojz je otroke razveselil tudi z vožnjo s svojim starinskim motorjem z dodatnim sedežem. Prav vsi so si nadeli čelade
in se pustili razvajati z vožnjo, tudi vzgojiteljice smo preizkusile
pobeg v stare čase.
Popoldan so prišli starši po otroke, dvodnevna dogodivščina se
je zaključila in otroci so domov odnesli cel kup pozitivnih misli in
prelepih spominov, ki jih bodo zagotovo obujali še dalj časa.
Vzgojiteljica Karmen Vimer
VRTEC V NARAVI NA
TURISTIČNI KMETIJI FIRBAS
Odštevali smo dneve do odhoda, črtali dneve na koledarju in …
končno! Dočakali smo odhod v vrtec v naravi. Otroci starejše skupine Vrtca Pikapolonica Cerkvenjak in Vrtca Vitomarci s svojimi
vzgojiteljicami smo se namreč tudi letos udeležili vrtca v naravi na
Turistični kmetiji Firbas. Dogodivščina je trajala dva dni, ki pa sta
za otroke še prehitro minila. Na kmetiji smo bivali 28. in 29. maja
2015. Prvi dan smo si skupaj z gospodarjem, Alojzom Firbasom,
ogledali celotno kmetijo in imeli možnost hraniti živali. Kot pravi
kmetje smo si tudi mi nadeli predpasnike oziroma »fürtošnce«.
Letošnja tema bivanja na kmetiji je bila podrobneje spoznati kravo, mleko in pridelke iz mleka. Gospa Marjana Firbas je otroke poučila o tem, kaj vse lahko pridelamo iz mleka. Otrokom je najprej
pokazala postopek izdelave gibanice, nato pa so zavihali rokave še
otroci. Izdelali so si vsak svoj sirek, ki so ga nato podarili staršem,
ko so prišli po njih. Med ustvarjanjem so okušali kislo mleko, skuto, smetano …
Posebno doživetje za otroke je bilo branje pravljice na seniku.
Pripravljene smo imeli tudi delovne liste, s katerimi so otroci utr-
Uspeh ločenega zbiranja komunalnih odpadkov je lahko skupni uspeh Republike
Slovenije. Ta določa nacionalno strategijo
ravnanja z odpadki in s predpisi regulira
področje izvajanja dejavnosti, gradnje in
obratovanja objektov, oblikovanje cen, … občin. Slednje pa nato s
predpisi in odločitvami zagotavljajo javne službe zbiranja, obdelave
in odlaganja odpadkov, občanov in občank, ki s svojim pozitivnim
odnosom do okolja in narave vplivajo na zmanjševanje odpadkov in
delež odpadkov za odlaganje, izvajalcev gospodarskih javnih služb
ter nadzornih organov. Vzajemno sodelovanje je pogoj za uspeh.
Za več informacij lahko pokličete na 02/620 23 00 ali pišete na
[email protected].
27
ZRNJE
18. junij 2015
MLADI PIŠEJO
NA RAZPOTJU
tako se zahvaljujem učiteljem, ki so nas devet
let učili in iz nas naredili borce in modrijane. In
nazadnje še mojim sošolcem, ki so me z vsakim
novim dnem nasmejali do solz, me spodbujali,
me bodrili, ko je bilo najtežje in ko se je zdelo,
da je najbolje obupati. Po tem razmišljanju kočno
razumem pomen Pavčkove drobtinice. Zvezde, ki
so med nami in pojdejo z nami po svetu z ramo ob
rami, so pravzaprav naši najdražji. Ljudje, katerih
rama nam je vedno na voljo, da na njej najdemo
uteho v težkih trenutkih. Ljudje, ki pojdejo z nami
po svetu. In ljudje, ki so ob tebi, četudi v tišini. Dajo
ti občutek, da nisi sam. Vsem zvezdam, ki so svetile
skozi moje življenje in hodile z menoj z ramo ob
rami, še hodijo in bodo hodile, nikoli ne bo dovolj
nobena beseda zahvale. Njihova dela so namreč
prevelika, da bi jih človek lahko poplačal.
Na razpotju življenja začenjam prižigati nove
zvezde. Stare zvezde in vse spomine, ki pa si jih z
njimi delim, pa zaklepam v svoje srce, kjer imajo
posebno mesto in od tam ne bodo nikoli odšli. Želim
si, da mi življenje in usoda pošljeta na mojo pot
še veliko takšnih zvezd, kot so bili moji bratje in
sestre – sošolci, ter da nekoč skupaj prikrmarimo k
pogrebu. Z našimi prijateljicami knjigami ob strani.
Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvezd
je med nami, da gre po svetu - rama ob rami svetloba z nami. Pavčkova drobtinica mi je postala
všeč takoj, ko sem jo prebrala. V mojo glavo mi
je poslala eksplozijo misli. Kakšne zvezde omenja
Pavček? Tiste na nebu? Morda filmske zvezde? In
kako naj gre svetloba z nami po svetu? Morda je
Pavček ravno v tem skril čar drobtinice – možnost,
da si napisane besede vsak razlaga po svoje. Z njim
in njegovo poezijo lahko poletimo in zajadramo v
nežen in skrivnosten svet napisane besede.
V ta skrivnostni svet se tudi sama večkrat podam.
Tam je veliko prostora zame in moje misli. To se
zgodi takrat, ko sedim v postelji, z bledo sledjo
svetlobe na obrazu in je edini zvok v tej spokojni
temi moje umirjeno dihanje ter šumenje listov pod
mojimi prsti. Knjiga je bila vedno moja prijateljica.
In prav ona mi je velikokrat dala motivacijo, da
sem nehote zašla še v drug, skrivnosten svet. V
tega pojdem takrat, ko zvečer, trudna od naporov
preteklega dne, ležem v posteljo ter nemo
opazujem temo. Takrat mi pred očmi zaplešejo
podobe in dogodki prejšnjega dne. Skozi moje
misli se podijo ljudje, ki so me tisti dan obkrožali.
Ljudje, ki so me razveseljevali, mi dali občutek
pripadnosti in ljubljenosti, pa tudi ljudje, ki so me
razočarali in prizadeli. Velikokrat pa ne razmišljam
samo o tem. Predvsem v zadnjem času me vedno
bolj bremeni teža razmišljanja o mojem življenju.
Znašla sem se na razpotju, v času, ko divja telo in
glava ni več tempelj razmišljanja. Velikokrat to vlogo
prevzame srce. Ni bilo še dolgo tega, ko sta mama
in oče nekega majskega večera hotela povečati
našo družinico. Ni dolgo tega, ko sta me v mrzlem
februarskem dnevu leta 2000 prvič držala v rokah
in me srečno prižemala k sebi. In ni dolgo tega,
ko sta me prvič pospremila skozi vrata ustanove,
ki je bila dolgih devet let moj dom. Sedaj pa to
stavbo, prepleteno s spomini na najlepše trenutke
mojega življenja, zapuščam. Vendar ne sama. Z
mano pojdejo moji bratje in sestre – moji sošolci.
Kot brezdomci smo se znašli zunaj kraja, ki je bil
dolgih devet let naš skupen dom. Občutki, ki mi
v teh trenutkih napolnjujejo srce in dušo, misli, ki
se mi v teh trenutkih podijo skozi glavo. Vse to je
nepopisno. Čutim bolečino, saj nikoli več ne bo, kot
je bilo. Pot, ki smo jo devet let premagovali skupaj,
se je sedaj razdelila v 34 novih. Vsak član naše
družine bo ubral svojo.
Vendar pa nisem le žalostna. Predvsem sem
hvaležna. Mojim staršem, ki so mi dali življenje, ki
me niso nikoli zapustili in so mi vedno nudili vse,
čeprav so bili sami zato velikokrat prikrajšani. Prav
Patricija Peklar, 9. a
OŠ Cerkvenjak–Vitomarci
KONS: šola
Otroci obsojajo šolo.
Šola zaprta.
Je to tisto, kar želiš slišati?
Izobrazba, znanje, učenost.
Nepomembno?
Otroci protestirajo.
Nenehno.
Gripa, viroza, angina …
Mame terorizirajo.
Očetje terorizirajo.
Oni živijo po svoje duše zakonih,
a, otroci po paragrafih.
PARAGRAF X: Vstani zgodaj.
PARAGRAF Y: V šoli zbrano poslušaj.
PARAGRAF Z: Nauči se vse.
9 let smo ujeti.
Zdi se kakor brezizhoden labirint.
Neštetokrat pred zadnjim vzdihom.
Daleč so svoboda in sončna jutra.
Daleč so brezskrbni nasmeški na obrazu.
Ah, le kaj bi jokali.
Otožnost bomo pregnali, močni zdržali.
Veronika Podgoršek, 9. a
OŠ Cerkvenjak–Vitomarci
28
18. junij 2015
ZRNJE
NAŠI LJUDJE
OTROŠKA VARNOSTNA
OLIMPIJADA
GENERACIJA, KI JE NE
DELAJO VEČ!
Bil sem izbran v skupino učencev našega razreda, ki bomo tekmovali v Otroški varnostni olimpijadi. Kmalu po tem izboru smo
se že začeli pripravljati.
Razredničarka nam je najprej razdelila vprašanja, na katera smo
doma morali odgovoriti. Nekatera vprašanja so bila kar zapletena,
zato sem odgovore poiskal na internetu. Vse odgovore smo v šoli
primerjali.
Začelo se je resno delo - vaje v razredu, na igrišču, pred gasilskim domom, doma. Včasih je bilo kar naporno in vedno hitreje se
je približeval dan tekmovanja.
Nastopil je četrtek, 7. maj. Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Vsi
smo bili nekoliko nervozni. Odšli smo na ŠRC, saj se je to tekmovanje odvijalo pri nas v Cerkvenjaku.
Pohiteli smo skozi gozd. Že od daleč smo opazili dogajanje ob
igrišču. Ker smo se za tekmovanje morali še enkrat prijaviti, je to
storila naša razredničarka.
Sedli smo na tribuno in počakali vse ekipe.
Kmalu se je začelo. Seznanili so nas s potekom in pravili tekmovanja. Pravila so nam pojasnili tudi ob vsaki nalogi.
Pri prvi nalogi smo bili prvi na vrsti. Tekmovali smo skupaj z
učenci Jakobskega Dola. Metali smo kocko, odgovarjali na vprašanja in se potili.
Zmagali smo! To nam je bila spodbuda še za naslednje igre.
Ko smo s to igro končale vse ekipe, se je začela druga. Ekipe so
žrebali, zato v naslednji igri, ki je bila sestavljanje logotipa, nismo
bili med prvimi tekmovalci, smo pa spet bili med najboljšimi.
Sledile so še igre - spretnostna vožnja s kolesom in opravljanje
nalog, zbiranje vode. Med igrami smo imeli čas za malico in ogled
policijske in gasilske opreme.
Na koncu tekmovanja smo se postavili v kolone in čakali na rezultate.
Komisija, ki je vodila tekmovanje, je začela z razglasitvijo zadnjega mesta. Slišali smo že šesto mesto, četrto mesto … Zdaj smo
vedeli, da smo se uvrstili v finale. Od sedemnajstih ekip smo si
delili 2. mesto in za prvim ostali le točko. Vsi smo bili zelo veseli.
To je slogan sošolcev, ki smo začeli trgati hlače v šolskih klopeh
leta 1960/61 …
14. maja 2015 smo se spet dobili, se uspeli srečati na valeti po 45
letih v gostinstvu Bistro Ploj v Smolincih. Tako rekoč sami 60-letniki. Gremo dalje. Bliža se nam okrogla 50. obletnica.
Domači se itak dobivamo vsako leto ob koncu leta. Spijemo kak
kozarec, pojemo pico ali kaj … kako rečemo in že komaj čakamo
naslednje leto, da se spet dobimo.
Moram reči, da je bil tudi tokrat lep, zabaven večer. Muzikant
je bil kar nekaj let mlajši od nas in se je trudil, da drži generacijo
pokonci. Tudi gostitelji so se potrudili in se prilagodili našim potrebam. Imeli smo se fajn.
Joško Zorko
SPLETANJE VENCEV ZA
»ANTUJOVO«
Naša cerkev je posvečena svetemu Antonu Puščavniku, zavetniku mesarjev in domačih živali, predvsem prašičev. Njemu v čast
se vsako leto zberemo vaščani Brengove, Vanetine in Oseka, katerim se zahvaljujemo za vse darove in vaš čas, ki ste ga namenili za krašenje in druženje med seboj. God sv. Antona Puščavnika
praznujemo 17. januarja. Teden dni prej v Brengovi, na domačiji
Kozar, po domače pri
Jürjevih s pomočjo
družine Pučko poteka že tradicionalno
spletanje vencev za
krašenje naše farne
cerkve. Navadno se
nas zbere okrog 30
parov pridnih rok.
Ženski del zbranih
spleta vence, ki se
vijejo tudi čez 200 m.
Moški pa pripravljajo material oz. liste
bršljana. Končanemu
delu je sledilo druženje ob domači rujni
kapljici in prigrizkih.
Ne gre pa brez petja
in humorja.
Tatjana Kozar
Čaka nas tekmovanje v Mariboru. Posebnega uspeha ne pričakujemo, se pa bomo potrudili.
Aleksander Breznik, 4. a
OŠ Cerkvenjak–Vitomarci
29
ZRNJE
18. junij 2015
V VZGOJI SADNEGA DREVJA
NAJDE ZADOVOLJSTVO
najdemo mutsu, gala, ajdared, rdeči in zlati delišes, grafenstein,
rdeči bobovec, zimski mošanček in še nekatere druge sorte. Tu so
pa še cvetoča drevesa, kot so: Anna Pavlovnija, ameriška katalpa
in magnolije.
Od konca maja do pozne jeseni, kot je povedal Franc, je pri hiši
domačega sadja in zelenjave dovolj. Tudi za njuna sinova z družinama se najde. Veliko sadja vložita, kar nekaj ga gre v marmelade.
Dolgega časa ni, saj so pri hiši tudi kokoši in piščanci. Franc, ki
ima alergijo na 18 vrst hrane, s ponosom pove, da so doma pridelano sadje, zelenjava in piščanci zanj ustrezna hrana. Pa za oba tudi
precej dela.
Ob obisku mi je Franc Klajnošek postregel zanimivo žgano pijačo. Moram priznati, da ni bila slaba. O tem je povedal, da je ta
pijača, narejena na žganju iz sadja, njegova pogruntavščina in da
ima določene zdravilne učinke. Deluje ali zdravi vnetje ustne votline in požiralnika. In kaj vse je v tej pijači? Franc pove, da meta,
žajbelj, melisa, janeževo seme, kostanjev med in suhe borovnice.
Do ideje za to zdravilno pijačo pa je prišel, ker je ob prej omenjenih
zdravstvenih težavah pri zdravniku stalno dobival žajbljeve tablete.
Zagotavlja, da zadeva preizkušeno deluje.
O Francu smo tudi zvedeli, da rad in če le lahko še vedno pomaga
svojim sovaščanom. Ampak sam o tem ni želel govoriti. Lahko ga
razumemo, saj pregovor pravi, da je dobrota sirota.
Besedilo in foto: Franc Bratkovič
Harmonično ubrana okolica hiše Franca Klajnoška iz Cogetincev
že od daleč daje vedeti, da v njej živijo ljubitelji narave in vsega,
povezanega z njo. Vse, kar tam raste, je vzgojil in posadil sam.
Dobili smo namig. Obiščite Franca Klajnoška v Grabonoškem
Vrhu. Zanimiv občan je in morda si tudi on zasluži predstavitev v
domačem glasilu Zrnje.
Rečeno, storjeno. Že ob približevanju njegovemu domu, obdanemu z najrazličnejšim sadnim drevjem in okrasnimi grmovnicami,
mi je dalo na znanje, da bo tukaj govora o naravi in zelenju. Prihod
k Francu pa mi je dal tudi vedeti, da pri njem ni Grabonoški Vrh,
kot bi vsakdo pomislil in sem menil tudi sam, temveč Cogetinci
s hišno številko 61a. No ja, meje cerkvenjaških naselij so dokaj
zanimive.
Dom in posestvo Franca in Anice Klajnošek je obdano z ograjo.
Pozvonim in počakam, da se pojavi moj sogovornik. Franc pove, da
sem ju z ženo zmotil pri opravilih na vrtu in me kljub temu prijazno
povabi naprej. Spregovoriva nekaj besed o tem in onem in povem
mu, zakaj sem sploh prišel. Kot sem predvideval, bo najina glavna tema sadno drevje,
okrasno grmičevje in
rože, kar je, odkar je
invalidsko upokojen,
njegov hobi, v katerem najde posebne
vrste zadovoljstvo.
Ta njegov hobi pa
ni prav z ničemer
povezan z njegovim
poklicem. Izučil se je
namreč za železničarja. Tega poklica pa ni
nikdar opravljal, saj
ga je življenjska pot
pri
enaindvajsetih,
vmes je odslužil še
vojaški rok, odpeljala
Prihodnje leto bodo sadike za posaditi.
na Bavarsko v Nemčijo. Tam je delal
dvaindvajset let kot
slikopleskar.
Pove:
»Gotovo
bi še dlje, če me ne
bi načelo zdravje in
so me zaradi težav s
hrbtenico in astmo
upokojili. Na tujino
oziroma Nemčijo nimam zamer. Dobra
šola je to bila. Danes,
no že kar nekaj let, je
moj hobi in veselje,
saj kakšnega težjega
dela ne morem delati,
ukvarjanje s cepljenjem in vzgojo saFranc Klajnošek cepi tudi rožice.
dnih in drugih dreves,
grmovnic in rož. Pa
da ne bi kdo narobe
razumel, ne gre za kakšne velike količine. Toliko za sebe oziroma
domače in kakšnega prijatelja ali znanca. Sicer pa je čas cepljenja
dreves od oktobra do spomladi, tam nekje do maja. In ko jaz skrbim
za to sadno drevje, žena pridno obdeluje košček njive, na kateri
prideluje krompir, fižol in različne vrtnine. Ja, vse seme je domače
pridelave.«
Osemdeset arov Klajnoškove posesti obdajajo številna drevesa
češenj, breskev, marelic, hrušk, jabolk, sliv in še česa. Od jabolk
ROČNA DELA SO JI V VESELJE
Ljudje se ukvarjajo z marsičem in imajo vsemogoče hobije. Nekaterim so določene dejavnosti poklic, spet drugim le v veselje in
lastno duševno zadovoljstvo.
Rezka Kocbek s paleto svojih čudovitih ročnih izdelkov, vključno
z dežnikom.
Tudi v Cerkvenjaku imamo kar nekaj takšnih ljudi. Ena od teh je
tudi Rezka Kocbek, ki je lani dopolnila 60- letni življenjski jubilej.
Rezko predvsem poznamo izpred nekaj let kot prizadevno in uspešno mentorico mladih folkloristov ter mladih gasilcev na osnovni
šoli v Cerkvenjaku.
Danes je Rezka upokojenka in svoj prosti čas zapolnjuje z zanimivim hobijem, do katerega jo je delno v otroških letih spodbudila
mama in jo tudi naučila prvih osnov pletenja in kvačkanja. Pozneje
je nekaj tega znanja dobila tudi še od drugih in pa iz strokovnih
revij s tega področja, je za Zrnje povedala Kocbekova.
Temu svojemu hobiju se je nekoliko bolj intenzivno posvetila
pred dvajsetimi leti, v času, ko je v šoli bila mentorica mladih gasilcev in otroške folklorne skupine. Tam smo z otroki izdelovali
manjše priložnostne okrasne izdelke, ki smo jih potem prodajali na
občnih zborih društev in tam, kjer smo nastopali. S tako pridobljenim denarjem od prodanih izdelkov, je povedala Rezka, so prišli
do denarja, ki so ga z otroki uporabili za priložnostne dogodke ali
kak priboljšek.
30
18. junij 2015
ZRNJE
In s čim vse se ukvarja Rezka? To je pletenje, kvačkanje, vezenje, našivavanje in izdelava različnih izdelkov iz papirja, med njimi
tudi rož.
Kot pravi, si danes, ko je upokojenka, za ta svoj hobi, ki ji je v
veliko veselje ter zadovoljstvo, vzame veliko časa. Izdelkov pa ne
prodaja, saj je vanje vloženega preveč časa, pa tudi potrpljenja, da
bi ga bilo mogoče vključiti v ceno določenega izdelka. Zato jih
veliko podari ob najrazličnejših slavjih svojih bližnjih in daljnih
sorodnikov ter prijateljev.
Nekaj Rezkinih izdelkov ročnih del smo lani prvič lahko videli
na razstavi ročnih del društva upokojencev v okviru spremljajočih
prireditev ob cerkvenjaškem občinskem prazniku. Toda po videnem ob našem obisku pri njej, bi lahko Rezka svoje ročne izdelke
predstavila širši javnosti s samostojno razstavo njenih del.
Tekst in foto: Franc Bratkovič
hormonski motilci, kar pomeni, da motijo delovanje naših lastnih
hormonov, saj v telesu delujejo kot estrogeni. Poleg tega pa povzročajo tudi alergične reakcije, izpuščaje in lišaje na koži. V kremah se
nahajajo še mnoge druge nevarne sestavine, kot so dišave, propilen
glikol, dietanolamid in trietanolamid, retinil palmitat in mnoge druge. Vseh žal ne morem našteti in jih opisati v tem članku. Vendar
pa je že napisano dovolj, da si morda še podrobneje preberete o sestavinah krem za sončenje. Za zdravje vašega telesa boste naredili
največ, če se izognete kremam s temi sestavinami.
ZA ZDRAVJE
ZDRAVO V POLETJE – KOŽA
Poleti je dobro paziti, da bo naše telo lažje prestalo vsakodnevne visoke temperature. Ker je poleti izpostavljena predvsem naša
koža, ta članek namenjam temu največjemu organu našega telesa.
Vsi, predvsem pa otroci in starejši, moramo paziti na zadosten
vnos brezalkoholnih tekočin, saj lahko v poletnih mesecih iz kože
s potenjem izgubimo velike količine vode in jo s tem izpostavimo
hitrejšim spremembam in staranju. Najbolj zanesljiv znak nezadostnega vnosa tekočin so suhe, razpokane ustnice.
Priporočljivo je izkoristiti pomladno bogastvo sadja in zelenjave,
da se že vnaprej pripravimo na vroče dni. Telo nam samo pove, kaj
je najprimerneje uživati, zato poleti po navadi raje uživamo lahko
hrano, veliko svežega, nepredelanega sadja in zelenjave, pridelane
brez škodljivih škropiv. Uživanje teh živil nam ne bo pomagalo le
pri vnosu tekočin, temveč nas bo obogatilo tudi z vsemi potrebnimi
vitamini in minerali.
Vitamin A pomaga pri obnavljanju naše kože, zaustavlja tudi
staranje kože. Poznamo dve obliki tega vitamina. Retinol, aktivna
oblika vitamina, se nahaja v živilih živalskega izvora: v jetrih, maslu, smetani, jajčnem rumenjaku, ribjem olju. Druga oblika je beta
karoten, ki se v telesu pretvarja v retinol, najdemo pa ga predvsem
v zeleni in rumeni zelenjavi in sadju, kot npr. šparglji, marelice,
brokoli, korenje, kitajsko zelje. Vitamin C je antioksidant, ki pomaga koži pri tvorbi kolagena in s tem ohranja njeno čvrstost, najdemo
ga v sveži zelenjavi in sadju. Vitamin E je prav tako antioksidant,
ki pomaga zmanjšati kožna vnetja in kožo ščiti pred izgubo vlage. Veliko ga vsebujejo solata, zelena, koruza, soja, oreščki pa tudi
druga živila.
Vitamin D je nujen za normalno delovanje telesa. Je eden izmed
vitaminov, ki ljudem po svetu kronično primanjkujejo. Predvsem
majhni otroci, ki ga zaradi hitre rasti še bolj kot odrasli potrebujejo,
so najbolj podvrženi pomanjkanju. K temu so zagotovo pripomogle raznovrstne informacije glede škodljivosti sončenja. Zdravniki
so res ugotovili povezavo med kožnim melanomom in sončenjem,
kar proizvajalci sredstev za zaščito pred soncem uporabljajo v svoj
prid. Vendar povezava velja le za prekomerno sončenje. In kot je
nekoč dejal naš Tone Pavček - vsak človek je zase svet. Zato recept
za zmerno sončenje, ki bi veljal za vse ljudi, ne obstaja. Koža vsakega izmed nas je edinstvena, nekateri se ne morejo niti pokazati
soncu in so že pordeli po koži, medtem ko drugim koža ne pordi
tudi po dolgotrajni izpostavitvi soncu. Vsak mora zato splošne nasvete prilagajati svojim občutkom in lastnim izkušnjam, sami se
namreč najbolj poznamo.
Najboljša zaščita pred soncem so lahka tanka oblačila. Če pa se
odločite za nakup kreme za sončenje, nekaj stvari v razmislek. Pri
izbiri kreme za sončenje je dobro vedeti, da večina vsebuje parabene. To so konzervansi, ki se uporabljajo kot zaviralci mikroorganizmov in za podaljševanje roka trajanja kreme. Vendar pa so tudi
Za razjasnitev dileme glede kožnega melanoma vam navajam nekaj zanimivih dejstev. UV svetloba, ki jo oddaja sonce, je sestavljena iz več spektrov, povedano enostavneje, iz več različnih delov.
Največji delež je žarkov UVA (več kot 95%) in manjši delež UVB
žarkov. Večina krem za sončenje ponujajo zaščito le proti UVB žarkom. Dolgotrajna izpostavljenost UVB žarkom namreč povzroči
opekline in poškodbe kože. Vendar pa so znanstveniki ugotovili,
da je prav dolgotrajna izpostavljenost žarkom UVA tista, ki poviša
možnosti za nastanek kožnega melanoma. Ta vrsta kožnega raka
je zelo nevarna. Prvič, ker ga je izredno težko pravočasno opaziti,
in drugič, ker ko enkrat zraste v globino in doseže žile, zelo hitro
zaseva po telesu, se pravi, se pojavi tudi v drugih organih, kar je
lahko tudi smrtno. Zato je uporaba krem za sončenje dejansko dvorezni meč, saj ljudje v dobri veri, da so zaščiteni pred škodljivostjo
sončnih žarkov, predolgo ostajajo na močnem soncu in si s tem
lahko zelo škodujejo. Če vseeno ne morete brez uporabe kreme za
sončenje, je kljub temu najbolje, da se na močnem soncu ne gibljete
predolgo in poiščete takšno, ki ščiti tudi proti UVA žarkom.
V kolikor se vam zgodi, da vas sonce opeče, lahko na različne
načine pomagate koži do čimprejšnjega celjenja. Sončna opeklina
je namreč poškodba kože, pri kateri pride do propada celic, ki ob
hudi opeklini vodi v končno luščenje kožnih plasti. Pomagate si
lahko s hladnim tušem, še boljša pa je hladna kopel, ki ji dodate
skodelico jabolčnega kisa. Kožo lahko namažete z aloe vero za pomiritev, za hitrejše celjenje pa uporabite olje iz šentjanževke. To
olje resnično dela čudeže na opečeni koži, vendar pa je treba paziti,
saj po nanosu ne smemo na sonce še vsaj dve uri, zato ga je najbolje
uporabljati zvečer, tik pred spanjem. Tudi zadosten spanec pomaga
pri obnavljanju poškodovane kože.
Tina Purgaj, študentka medicine
Mariborski vodovod spada med večje porabnike
električne energije, saj črpalke in prečrpalne postaje
za transport vode potrebujejo veliko energije, kar se
opravičuje z dejstvom, da želijo svojim uporabnikom
v vsakem trenutku zagotavljati zadostne količine pitne
vode. Ker pa želijo,
po načelih trajnostnega razvoja,
zmanjšati obremenjevanje okolja,
so na sedežu podjetja leta 2012 namestili sončno elektrarno in s tem
postali prvo komunalno podjetje v
Sloveniji, ki energijo pridobiva na
tak način.
31
ZRNJE
18. junij 2015
35. MARATON TREH SRC
ŠPORT
Praznik teka v Radencih se je začel s pohodom med kapelske
griče in letos prvič tekmovalno z nordijsko hojo, v kateri se
je v ženski konkurenci na 11. mesto uvrstila Cerkvenjačanka
Ladislava Kovačič.
Radenci so bili v soboto, 16. maja, v znamenju že 35. Maratona
treh src. Zato se lahko organizatorji z veseljem in ponosom ozirajo
na dolgo prehojeno pot s tremi srci in srčno gledajo tudi v prihodnost te lepe prireditve, ki je praznik teka, športa in rekreacije –
praznik ljubezni do življenja.
Tako kot že običajno se je dogajanje začelo zjutraj ob 8. uri s
pohodniki, ki so se podali med kapelske griče. Uro zatem je sledil
letos prvič start tekmovalne nordijske hoje in starta na 42 in 21 km
ter 10 in 5,5 km.
Maraton treh src je od vsega začetka vključen tudi v akcijo »Slovenija teče za zdravje« pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije. Na njem je svoje prvake v maratonu in polmaratonu iskala
tudi slovenska vojska.
Seveda tudi letos ni šlo brez humanitarnega teka, ki je bil na programu ob 15. uri. Nato so pa ob 16. uri sledili teki otrok oziroma
teki veveričk in srčkov.
Tekaško dogajanje v Radencih, ki se ga vsako leto udeleži tudi
kar nekaj Cerkvenjačanov, tudi letos je bilo tako, se je zaključilo
pozno ponoči s skupino Šank Rock.
Ob izboru Športnika leta Slovenskih goric 2014
v Cerkvenjaku:
POMEMBNO JE KREPITI
ŠPORTNO BAZO
Ob podelitvi priznanj najboljšim športnikom in športnicam iz
Slovenskih goric so zbrane nagovorili župan občine Cerkvenjak
Marjan Žmavc, predsednik Fitnes zveze Slovenije Dušan Gerlovič,
predsednik Športne zveze Cerkvenjak Mirko Kozar in predsednik
Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. Slednji je poudaril, da bo treba začeti v Sloveniji razvijati šport od spodaj navzgor, torej od lokalnih skupnosti naprej. Zato bo treba tudi večji del
pridobljenih sredstev nameniti širitvi športne baze.
Po nagrajencih sodeč je v osrednjih Slovenskih goricah kar široka baza mladih talentiranih športnic in športnikov. Najboljše
rezultate dosegajo v nogometu, odbojki, borilnih športih in v še
nekaterih športnih panogah oziroma disciplinah.
Razmišljajo o ustanovitvi medobčinske športne zveze
Kot nam je povedal predsednik Športne zveze Cerkvenjak Mirko
Kozar, se je predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan
Gabrovec zelo lepo izrazil o prireditvi za Športnika leta Slovenskih
goric za leto 2014 v Cerkvenjaku tudi na nedavni skupščini olimpijskega komiteja v Ljubljani.
Sicer pa so se predstavniki vseh organizacij, ki pripravljajo to
prireditev in tekmovanje za športnika leta v Slovenskih goricah,
pred kratkim ponovno sestali. Dogovorili so se, kako bodo pripravili in izvedli tekmovanje za športnika leta
2015. Glede na to, da
delujeta na območju
upravne enote Lenart
samo dve športni zvezi
(Športna zveza Lenart
in Športna zveza Cerkvenjak), so športni
delavci iz Slovenskih
goric začeli razmišljati
o ustanovitvi medobčinske športne zveze
za območje celotne
upravne enote. Če bi
bili bolj povezani, bi med drugim lažje načrtovali razvoj športne
infrastrukture in njeno koriščenje, saj imajo sedaj športniki iz različnih občin precej različne pogoje za svojo dejavnost.
Športniki v občini Cerkvenjak imajo zelo ugodne pogoje, čeprav
jim manjka še pokritih prostorov, tako za potrebe osnovne šole kot
športnih društev.
T. K.
V Radencih je tekla tudi Tina Rajh in ob njenem prihodu v cilj je
nastal tale posnetek s Tino in najboljšim slovenskim smučarskim
skakalcem svetovnega formata Petrom Prevcem.
Tekst in foto: Franc Bratkovič
CERKVENJAČANKAM 3. MESTO
V DP ŽENSKE 1. FUTSAL LIGE
V soboto, 4. aprila, sta bili odigrani povratni srečanji v 1. ŽFL za
prvo in tretje mesto v državnem prvenstvu, s čimer se je zaključila
letošnja sezona.
Za 1. mesto so se v Celju pomerile Celjanke s Slovenskimi goricami iz Voličine. Razšle so se z rezultatom 2:2, kar je zadostovalo,
da je naslov državnih prvakinj pripadel Celjankam.
Nogometašice Cerkvenjaka so se v povratni tekmi spoprijele kot
domačinke v telovadnici v Juršincih z Extremovkami. Cerkvenjačanke, ki so že od polfinalnih obračunov igrale s poškodovano vratarko Tejo Vogrinec, so tekmo začele z dvema goloma prednosti s
prve tekme.
Zanimivo, povedle so gostje, a so nato Cerkvenjačanke pokazale,
iz kakšnega testa so, in Extremovkam zabile pet lepih zadetkov.
32
18. junij 2015
ZRNJE
popoldanskem času med svojim nevljudnim obiskom pri Marinovih pokončala 5 ovac. Kakšen bi bil njun izplen, lahko le ugibamo,
če ju lastnica Zinka ne bi pregnala, oziroma ji je enega psa uspelo
ujeti in zadržati do prihoda policije.
In kaj govorita zakon o zaščiti živali in pravilnik o zaščiti hišnih
živali?
Po Zakonu o zaščiti živali in Pravilniku o zaščiti hišnih živali
je vsak lastnik dolžan poskrbeti za zaščito svoje živali in tudi preprečiti, da bi njegova žival povzročila poškodbo človeku ali drugi
živali. Skrbnik psa mora z ustrezno vzgojo in s šolanjem oziroma
drugimi ukrepi zagotoviti, da pes ni nevaren okolici in zagotoviti
fizično varstvo psa tako, da zagotovi vse ukrepe, ki preprečijo pobeg živali.
Nogometašice ŽNK Cerkvenjak okronane z medaljami in pokalom.
Branko Pučko ob ovci, za katero je malo upanja, da si bo opomogla.
Kadar pristojni inšpektor ali policija ugotovi kršitev navedenih
določb, lahko skrbnika psa kaznuje z globo od 400 do 800 evrov.
Tekst in foto: F. B.
Zasluženo se je po tekmi pokal za tretje mesto 1. ŽFL znašel v rokah
prve strelke in kapetanke Anite Fekonja.
OBNOVLJENA ŠE ENA STARA
HIŠKA
Rezultat tekme je bil 5:1. Strelke golov za ŽNK Cerkvenjak so bile
Simona Poharič, Sandra Štumberger, Anita Fekonja, Anita Breznik
in Anita Čuček in se tako po koncu tekme veselile tretjega mesta
v 1. ŽFL.
Tekst in foto: Franc Bratkovič
Tudi na območju Slovenskih goric imamo še veliko stare arhitekturne dediščine, ki pa v večini v zadnjih izdihljajih kliče po obnovi
in kljubuje zobu časa. So pa tudi izjeme. Tako se lahko v Cerkvenjaku še pohvalimo z nekaj vzorno urejenimi in obnovljeni starimi
hišami, za kar so seveda zaslužni njihovi lastniki. Med temi so tudi
Vračičevi iz Spodnje Senarske, ki so obnovili svoj vrh oziroma hiško v Andrencih, ki jo vidimo na posnetku.
v besedi in sliki
PSI KOLJEJO OVCE
Mediji kar pogosto poročajo o pokolih ovc. Letos se je slednje
zgodilo že trikrat tudi na območju občine Cerkvenjak, kjer sta dva
lastnika ovac tako ostala skupaj brez 14 živali.
Na meji med Cerkvenjakom in Sv. Jurijem ob Ščavnici, v Kraljevcih, pa so Kovačičevi aprila v dveh napadih psov na ovce ostali
brez 20 ovac.
Na območju Cerkvenjaka je do prvega napada dveh psov na ovce
prišlo že 18. marca, sredi dopoldneva, v Stanetincih pri Marinovih.
Na srečo je gospodinja dogajanje takoj opazila in potepuška psa
pregnala, kljub temu pa dvema ovcama ni bilo več pomoči. 15.
maja ponoči so psi bili znova na svojem krvoločnem pohodu v Stanetincih. Tokrat pri Branku Pučku, ki je ostal brez 7 ovac, ena pa
še celi rane od poškodb. V petek, 29. maja, sta dva psa ponovno v
Franc Bratkovič
33
ZRNJE
18. junij 2015
VELIKO CERKVENJAŠKIH
DOMAČIJ KRASI CVETJE
FOTOGRAFA
Slikar, kipar
in umetniški fotograf Ivo Lorenčič (levo) in
novinar Ludvik
Kramberger rada
in veliko fotografirata druge,
tokrat pa sta se
za »kazen« znašla na naši fotografiji. Vendar
pa ni videti, da
bi jima bilo zaradi tega posebno
hudo.
Tekst in foto: T. Kšela
Kot že nekaj let so tudi letos mnoge naše cerkvenjaške domačije
obdane s cvetjem in okrasnim grmičevjem, in prav je tako. Posnetek je nastal pri Lorenčičevih v Stanetincih v začetku meseca maja,
ko smo gospodarja Alojza ujeli pri zalivanju rož. Ob tem je povedal: »Ženino je, da jih poseje in posadi, moja pa skrb, da so zalite.«
Foto: F. B.
PISANA JAJČKA SKOZI VSE
LETO
Da ne bo pomote.
Jajčka na posnetku
niso ostala od velike
noči. Pri Šturmovih
v Cogetincih in še
pri kom za večbarvnost jajc poskrbijo
kokoši same. Marsikdo tega ne verjame, ampak je res.
Foto: F. B.
BILO JE PRED 64 LETI!
Iz arhiva: F. B.
34
18. junij 2015
ZRNJE
HUMOR | HUMOR | HUMOR | HUMOR | HUMOR | HUMOR Pripravlja: T. K.
Žrtev znanosti
Dokaz
»Kaj je bilo z vami, sosed? Celo večnost vas nisem videla.«
»Ah, bil sem žrtev znanosti.«
»Ste nastradali na kakšni operaciji?«
»Ne, na primerjalni analizi prstnih odtisov.«
Mož dobi ženo z ljubimcem v postelji. Ljubimec skoči iz postelje in
se požene proti oknu. Žena zavpije za njim: "Kam bežiš? Dokaži,
da si moški !”
“A zdaj pa še njemu!?”
Žabji kraki
Davki
"Očka, ali imajo davki res usta in zobe?"
"Kje si pa slišal takšno neumnost?"
"V trgovini je neki gospod rekel, da mu davki požrejo ves dobiček."
»Imate žabje krake?« vpraša gost natakarico.
»Ne. Tako hodim zaradi revme.«
Lep dan
Tašča in snaha
»Kaj imata skupnega megla in moški organ.«
»Kadar se dvigneta, je lep dan.«
Nekega jutra pravi tašča snahi: “A veš, da vse punce tvojih let vstajajo zgodaj. Ob tej uri imajo že kosilo skuhano in vse pospravljeno.
Ne vem, kaj je s tabo.”
Pa reče snaha vsa zaspana: “Ja, draga tašča, tudi gospe vaših let so
že vse pod zemljo, pa vam tega nikoli ne očitam.”
Lepa noč
»Kaj imata skupnega ženska in tema.«
»Ko padeta, je lepa noč.«
Gorenjec
Skrivnost
Gorenjec in njegov prijatelj v gostilni:
“Vidiš dekle pri točilnem pultu?”
“Da!”
“Že ves čas te zapeljivo gleda, zakaj ne greš k njej?”
“Saj bom šel, ko bo plačala svoj račun!”
»Ali tvoja žena zna zadržati zase kakšno skrivnost?«
»Seveda, samo ne sme vedeti, da gre za skrivnost.«
Črno na belem
Mož se je predčasno vrnil domov in pri ženi v spalnici odkril črnca.
"Zdaj imam pa črno na belem, da me varaš!" je vzkliknil mož.
ZRNJE - GLASILO OBČINE CERKVENJAK ISSN: C504-0868
tudi na www.cerkvenjak.si
Odgovorni urednik: Edvard Pukšič
Uredniški odbor: Andrej Kocbek,Tomaž Kšela, mag.
Mirko Žmavc, mag. Lidija Šipek, Franc Bratkovič,
Janko Maguša, Primož Čuček
Naslovnica: mag. Mirko Žmavc
Fotografije: avtorji člankov in arhiv Zrnja
Oblikovanje in tisk: Grafis, d. o. o.
Zrnje je vpisano v evidenco javnih glasil pri
Ministrstvu za kulturo RS pod zap. št. 1781
Junij 2015
CENIK
OGLASNEGA PROSTORA
IN KOMERCIALNIH SPOROČIL V ZRNJU
Delež strani
Cena barvnega oglasa v €
brez DDV
1/8
59,63
45,00
1/4
119,25
75,00
1/2
238,50
135,00
1/1
477,00
250,00
Naslovnica
77,00
180,00
(26,5x18,0 cm)
35
Velikost
v cm2
17. PRAZNIK OBČINE CERKVENJAK od 5. do 28. junija 2015
Petek, 5. 6. 2015
19:00 Čez travnike zelene - koncert MPZ Kulturnega društva Cerkvenjak, z
gosti – v Domu kulture
Sobota, 6. 6. 2015
9:00 Sladoledni dan v občini Cerkvenjak – Sladolednica Jagoda
9:30 Varnost na motorju - preventivna akcija – na igrišču za OŠ – Moto klub
Slovenske gorice - Cerkvenjak - Slovenija in SPVCP Občine Cerkvenjak
10:00 10. tradicionalni turnir Zorman v malem nogometu na travi – ŠTD Smolinci - Župetinci
13:00 Dan odprtih kleti (pohod po Stanetincih in Andrencih – start pri Johanezovi trti) – Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak
Nedelja, 7. 6. 2015
10:00 10. tradicionalni turnir Zorman v malem nogometu na travi – ŠTD
Smolinci - Župetinci
10:00 Dan odprtih vrat Čebelarskega doma v Čagoni (točenje medu) – Čebelarsko društvo Ivan Jurančič Cerkvenjak
15:00 Pohod do Pachamama centra v Kunovi – zbiranje pri gasilskem domu
– Društvo kmečkih deklet in žena Cerkvenjak
Ponedeljek, 8. 6. 2015
8:00 9. otroška likovna kolonija Maksa Kaučiča – v avli OŠ – OŠ Cerkvenjak - Vitomarci
Torek, 9. 6. 2015
9:00 Turnir v igranju šaha vseh društev ZDU Slovenskih goric – v prostorih DU Cerkvenjak – DU Cerkvenjak
Sobota, 13. 6. 2015
14:00 Gasilsko tekmovanje za pokal Slovenskih goric – na ŠRC Cerkvenjak – PGD Cerkvenjak
Nedelja, 14. 6. 2015
11:00 Streljanje z zračno puško – na ŠRC Cerkvenjak – Strelsko društvo
Cerkvenjak (od 11:00 do 13:00 ure za učence OŠ, od 13:00 do 16:00
ure za odrasle občane)
Torek, 16. 6. 2015
16:00 Zaključna prireditev ob zaključku šolskega leta – Vrtec Pikapolonica
Cerkvenjak
17:00 Potujoča razstava "Iz malega raste veliko - pol stoletja slovenskih
vrtcev" – v Vrtcu Pikapolonica Cerkvenjak
17:00 Pohod po severni meji Občine Cerkvenjak – zbirališče pred občino –
Društvo general Maister Cerkvenjak
Petek, 19. 6. 2015
15:00 Srečanje starejših občanov – v Gostišču pri Antonu – OO RK Cerkvenjak
17:00 Otvoritev razstave ročnih del – v prostorih DU Cerkvenjak – DU
Cerkvenjak (razstava bo na ogled do 21. 6. 2015, od 9:00 do 17:00
ure)
18:00 6. obletnica Šumice bara – Šumica bar
20:00 Antonova noč (Gadi, Mejaši) – v šotoru na ŠRC Cerkvenjak
Sobota, 20. 6. 2015
9:00 Teniški turnir dvojic – na ŠRC Cerkvenjak – Tenis klub Cerkvenjak
10:00 Letalski dan, srečanje pilotov in ljubiteljev letenja – na vzletišču v
Čagoni – Aero klub Sršen Cerkvenjak
11:00 Srečanje upokojencev ZDU Slovenskih goric – v šotoru na ŠRC
Cerkvenjak – DU Cerkvenjak
14:00 Razstava zelišč in gob – v Tušakovi vili – Vera in Feliks Rajh
(razstava bo na ogled do 21. 6. 2015, do 19:00 ure)
15:00 Predstavitev borilnih veščin MMA, s praktičnimi prikazi – na
ŠRC Cerkvenjak – ŠZ Cerkvenjak
18:00 Vino in kulinarika v družbi vinskega kraljestva – v avli OŠ – Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak, v sodelovanju
z OŠ Cerkvenjak - Vitomarci in domačimi društvi ter ponudniki
vina in kulinaričnih dobrot
20:00 Antonova noč (Lana Jurčević, Lidija Bačić) – v šotoru na ŠRC
Cerkvenjak
Nedelja, 21. 6. 2015
9:00 Zbor praporjev – pri gasilskem domu Cerkvenjak
9:00 Razstava »Vino in kulinarika« – v avli OŠ – Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak v sodelovanju z OŠ Cerkvenjak
- Vitomarci in domačimi ponudniki vina in kulinaričnih dobrot
(razstava bo na ogled do 15:00 ure)
9:30 Maša posvečena prazniku Občine Cerkvenjak – v župnijski cerkvi
Sv. Antona
10:30 Povorka starih običajev in navad – v centru Cerkvenjaka
11:00 Osrednja proslava ob 17. občinskem prazniku Občine Cerkvenjak
– v Domu kulture
13:00 Družabno srečanje ob 17. občinskem prazniku s Štajerskimi fakini
– v šotoru na ŠRC Cerkvenjak
Ponedeljek, 22. 6. 2015
16:00 7. nogometna šola (pon - pet popoldan) – na ŠRC Cerkvenjak –
NK Cerkvenjak
Torek, 23. 6. 2015
17:00 Zaključna prireditev ob zaključku šolskega leta in Dnevu samostojnosti – v Domu kulture – OŠ Cerkvenjak – Vitomarci
Četrtek, 25. 6. 2015
10:00 S kolesom po mejah Občine Cerkvenjak – rekreativno kolesarjenje – start pred občino Cerkvenjak – ŠD Cerkvenjak (prijave od
9:00 do 10:00 ure)
18:00 Članska tekma ob 15-letnici kluba – na ŠRC Cerkvenjak – NK
Cerkvenjak
Petek, 26. 6. 2015
18:00 Zaključek 7. nogometne šole s podelitvijo – na ŠRC Cerkvenjak –
NK Cerkvenjak
20:00 Turnir v malem nogometu med zaselki – na igrišču za OŠ – ŠD
Cerkvenjak
Sobota, 27. 6. 2015
7:30 Župnijsko romanje v župnijo Zibika na Tinski gori – Župnija Sv.
Anton v Slov. goricah
10:00 Prijateljske tekme ob občinskem prazniku – na ŠRC Cerkvenjak –
NK Cerkvenjak
11:30 XIV. Srečanje starodobnih vozil – pred občinsko zgradbo – Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci
16:00 Turnir v namiznem tenisu – v telovadnici OŠ – ŠD Cerkvenjak
Nedelja, 28. 6. 2015
8:00 Teniški turnir na ŠRC Cerkvenjak – ŠD Cerkvenjak
13:00 Tradicionalna košnja z ročno koso in grabljanje trave – pri Družini
Zorko, Cogetinci 9 – TD Cerkvenjak
V času praznovanja se s posebno ponudbo predstavljajo tudi
vsi ponudniki gostinskih in turističnih storitev v Občini Cerkvenjak.
Vljudno vabljeni.