1. No category

arhena
ap448/2014
naročnik/pobudnik:
OBČINA ŠMARTNO OB PAKI
naloga/lokacija
HODIMO IN KOLESARIMO
PO OBČINI ŠMARTNO OB PAKI;
vsak dan, šolske poti, sprehodi, pohodi, zanimive poti,
povezava s kolesarskimi potmi
IDEJNI PROJEKT
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
OSNOVNI PODATKI O NALOGI
naročnik / pobudnik:
OBČINA ŠMARTNO OB PAKI
naloga / lokacija:
HODIMO IN KOLESARIMO
PO OBČINI ŠMARTNO OB PAKI;
vsak dan, šolske poti, sprehodi, pohodi, zanimive poti,
povezava s kolesarskimi potmi
vrsta dokumentacije:
IDEJNI PROJEKT
izdelovalec:
ARHENA, projektivno podjetje, arhitekt M. KAC, s.p.
Efenkova 61, Velenje
odgovorna oseba
izvajalca:
Marijan KAC, univ. dipl. inţ. arhitekture
nosilec naloge
Marijan KAC, univ. dipl. inţ. arhitekture
ZAPS A-0349
sodelavci:
Vida KAC , univ. dipl. inţ. krajinske arhitekture
število izvodov:
številka in datum izdelave:
Ap 448/2014-PUP, marec 2014
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
VSEBINA
TEKSTUALNI DEL
1.0.
SPLOŠNO O NALOGI
2.0.
NEKATERI POMEMBNEJŠI PODATKI O OBČINI ŠMARTNO OB PAKI
2.1.
Velikost, prebivalstvo, povezave, ustanove
2.2.
Informacije, nastanitve, gostinski lokali, kmetije odprtih vrat, vinotoči, prodaja medu
2.3.
Prireditveni prostori, športne - rekreacijske površine, prostori za piknike, dogajanja
2.4.
Občina Šmartno ob Paki kot izhodišče za pohodništvo
2.5.
Dediščina, zanimivi objekti in prostori
2.5.1.
Nepremična kulturna dediščina; graditeljstvo
2.5.2.
Naravne vrednote; drevesa, izviri, jame, ţivalski habitati
3.0
ANALIZA STANJA; OBSTOJEČE POTI
3.1
Pešpoti
3.1.1.
Pločniki
3.1.2.
Šolske poti
3.1.3.
Sprehajalne in neformalne poti
3.1.4.
Problemi na obstoječih poteh s poudarkom na (varnih) šolskih poteh
3.2.
Planinske pohodne, tematske in podobne poti
3.3.
Tematske poti
3.4.
Kolesarske steze in poti
4.0.
PREDLOGI, IDEJNE ZASNOVE PEŠPOTI TER KOLESARSKIH STEZ IN POTI
4.1.
Pešpoti
4.1.1.
Pločniki in druge pešpoti
4.1.2.
Predvidene povezave in (navezave) na varne šolske poti
4.1.3.
Sprehajalne poti
4.2.
Kroţni sprehodi, pohodi tematske in druge zanimive poti
4.3.
Moţnost naknadne vzpostavitve tematskih poti po sprehajalnih in njim podobnih poteh
4.4.
Predlog mest za različne objekte ob sprehajalnih in njim podobnih poteh
4.5.
Predlog ustroja poti
4.6.
Načrtovane kolesarske povezave in povezovanje s kolesarskimi stezami in potmi
4.6.1.
Kolesarske povezave
4.6.2.
Povezovanje z občinskimi kolesarskimi stezami in potmi
5.0.
LASTNIŠTVO NA PREDLAGANIH POTEH
VIRI
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
list št.
ap448/2014
GRAFIČNI PRIKAZI
merilo
OBSTOJEČE; analiza
1.1.
Območje Občine Šmartno ob Paki, mreţa javnih cest in poti ter ţeleznica
1:20000
1.2.
Varne šolske poti
1:20000
Pločniki, sprehajalne, neformalne in varne šolske poti
1.3.1.
Območje Šmartno ob Paki, Mali vrh, Slatina, Rečica ob Paki
1:5000
1.3.2.
Območje Gorenje, Paška vas, Gavce
1:5000
1.4.
Planinske in tematske ter sprehajalne poti
1:20000
1.5.
Objekti in območja naravne in kulturne dediščine in drugi zanimivi objekti
1:20000
1.6.
Javne ustanove, športni, turistični in gostinski objekti
1:20000
PREDLOGI; idejne zasnove
2.1.
Pločniki, pohodne in tematske poti ter povezave
1:20000
Predvideni pločniki in zasnova peš poti
2.2.1.
Območje Šmartno ob Paki, Mali vrh, Slatina, Rečica ob Paki
1:5000
2.2.2.
Območje Gorenje, Paška vas, Gavce
1:5000
2.3.
Nove pohodne in tematske ter sprehajalne poti
1:20000
2.4.
Kolesarske povezave in kolesarske steze po cestah in poteh
1:20000
Pločniki in zasnova poti na DKN
3.1.1.
Območje Šmartno ob Paki, Mali vrh, Slatina, Rečica ob Paki
1:5000
3.1.2.
Območje Gorenje, Paška vas, Gavce
1:5000
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
OPISI
1.0.
SPLOŠNO O NALOGI
Naloga je bila s strani naročnika Občine Šmartno ob Paki zastavljena, tudi s pogodbo, z naslovom
Sprehajalne poti v Občini Šmartno ob Paki. Spoznavanje problematike in potrebe občanov, interes
obiskovalcev, pohodnikov in nenazadnje kolesarjev, posebej po neposrednem spoznavanju Občine z
ogledi na terenu, s srečevanjem z dediščino, z zanimivostmi občine, pogovori z občani, so nas
pripeljale do širjenja vsebine in novega naslova: HODIMO IN KOLESARIMO PO OBČINI ŠMARTNO
OB PAKI s podnaslovom: vsak dan, sprehodi, pohodi, zanimive poti, povezava s kolesarskimi potmi.
Naloga je nastajala na podlagi temeljite ocene stanja, prehojenih vseh zanimivih, šolskih, formalnih in
neformalnih poti, planinskih in tematskih poti ter načrtovanih kolesarskih povezav kot širšega
slovenskega projekta in potencialnih - novih tras.
Dediščina naravna in ustvarjena, je s svojo zgodovinskim, estetskim in tudi vzgojnim pomenom
predvsem za mlade, praviloma največji magnet za obiskovalce, pohodnike in druge.
Ker je to naloga, ki se ukvarja predvsem s hojo, kar so še pred dobrim stoletjem počeli vsi ljudje
vsakodnevno, morda le v „spremstvu“ vpreţnih ţivali oz. vozov, se nam je zdelo pomembno pri
načrtovanju pomembnih sestavnih delov te naloge poudariti vidike preteklega ţivljenja, ki so se še
ohranili seveda v povezavi s sodobnimi načini gibanja in interesi.
2.0.
NEKATERI POMEMBNEJŠI PODATKI O OBČINI ŠMARTNO OB PAKI
2.1.
Velikost, prebivalstvo, povezave, ustanove; grafični prikazi št. 1.1., št. 1.6.
Občina meri 18,2 km2 oz. 18.200 ha. Šteje 3232 prebivalcev: Gavce 396, Mali vrh 387, Paška vas
238, Podgora 207, Rečica ob Paki 476 (v nadaljevanju kratko Rečica), Skorno 214, Veliki vrh 264,
Slatina 228, Gorenje 115 in občinsko središče Šmartno ob Paki (v nadaljevanju kratko Šmartno) 667
prebivalcev.
V občino oz. občinsko središče pripeljete dve glavni cestni vpadnici. S štajerske avtoceste, izvoz
Šentrupert, po cesti v Zgornjo Savinsko dolino, preko Letuša po dveh kilometrih do Šmartnega. Z
nasprotne strani je 15 km iz Velenja. Iz Šoštanja je enako daleč, lahko pa se pripeljete po stari cesti
skozi Penk. Šmartno je preko Podgore povezano s Polzelo, preko Skornega ter Velikega in
Turinjskega vrha z Občino Šoštanj, Gorenje pa je povezano z drţavno cesto z Mozirjem oz. Zgornjo
Savinjsko dolino.
Do Šmartnega lahko pridete tudi po 120 let stari ţelezniški progi Velenje - Celje. Poleg ţelezniške
postaje v Šmartnem je še postajališče v Gavcah. Avtobusna postajališča so urejena ob pomembnejših
cestah, predvsem drţavnih.
V občinskem središču so devetletna osnovna šola in otroški vrtec, kulturni dom, knjiţnica, zdravstvena
postaja, lekarna, pošta, gasilski dom, banka in trgovski center. Vrtec je še v Rečici ob Paki in gasilsko
društvo v Paški vasi. Seveda je tu še fara in pokopališče prav v središču Šmartnega in drugo v
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
Gorenju.
V občini deluje preko 25 društev in med njimi tudi taka, ki so močno povezana s pohodništvom,
rekreacijo, gibanjem v naravi, turizmom, ljubiteljskimi dejavnostmi: Turistično društvo, Planinsko
društvo, Društvo vinogradnikov, Čebelarsko društvo, Društvo konjerejcev, Kulturna društva v
Šmartnem, v Gorenju in na Velikem Vrhu, Lovska druţina Oljka, Društvo upokojencev, Klub študentov
Šmarške fare, Nogometni klub, Društvo za šport in rekreacijo Klub 81 in drugi.
2.2.
Informacije, nastanitve, gostinski lokali, kmetije odprtih vrat, vinotoči, prodaja medu;
grafična prikaza št. 1.5. in 1.6.
V Šmartnem je Mladinski center - Hiša mladih (prenočišča, turistična informativna točka, spletna
kavarna, galerija). V Šmartnem je gostilna - okrepčevalnica ob ţelezniški postaji, kjer se tudi pričenja
Martinova pot, gostilna je v stari šoli v Šmartnem, bar ob cesti iz Šmartnega v Rečico, bistro v Rečici
in bar v Gorenju. V središču Šmartnega je večji trgovski center s kavarno, v bliţini pokopališča
cvetličarna.
Na ali blizu Martinove poti so, sicer v sosednjih občinah, gostišče Jug, planinski dom na Gori Oljki, na
Paškem vrhu, nekaj metrov s poti proti Lokovici je pivovarna Loko - Loko in nad Gorenjem gostilna Na
klancu.
Nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji s ponudbo popotnikom trenutno v Občini ni. Kmetija odprtih
vrat je sicer Fajfar, ki pa je poznan predvsem po čez celo leto odprtim vinotočem. Vinogradnikov oz.
kleti odprtih vrat, odprtih v novembru pa je trenutno sedem. V Skornem je ekološka kmetija Potočnik Poprask
V občini so dejavni čebelarji. Med prodajajo v Podgori, hišna št. 40b.
2.3.
Prireditveni prostori, športne - rekreacijske površine, prostori za piknike, dogajanja;
grafični prikaz št. 1.6.
V Občini je poleg osrednjega športnega igrišča, nogometnega stadiona, šolska telovadnica. Nekoliko
niţje, v smeri Rečice je pomoţno nogometno igrišče. Je pa v Občini še nekaj lokacij z igrišči na
prostem, praviloma pa jih spremljajo prostor za piknike in objekt, ki varuje pred vremenskimi
neprilikami: dve na meji med Paško vasjo in Slatinami (pod Taborom), ena pod Turinjskim vrhom, v
Gavcah ob ţelezniški progi, na Velikem vrhu in manjše igrišče v Rečici oz. Spodnji vasi.
Ob ruševinah gradu Packenstein se občasno dogaja „Ravbarsko vas“, predstava na prostem. Zadnji
teden v mesecu je ob Mladinskem centru „kmečka trţnica“. V Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki je,
poleg različnih prireditev v začetku oktobra „bučarija“ oz. izbor naj... jesenskega pridelka.
V Šmartnem ob Paki, blizu ţelezniške postaje je prireditveni prostor - Martinova vas, kjer se dogajajo
različne prireditve. Tu je sedeţ konjskega društva s privezi za konje.
2.4.
Občina Šmartno ob Paki kot izhodišče za pohodništvo, kolesarjenje;
grafični prikazi št. 1.1., 1.4. in 1.6.
Lega občine, dostopnost - dokaj dobre cestne povezave, ţelezniška proga z dvema postajama oz.
postajališči - je dobro izhodišče za različne destinacije.
Ob javnih cestah so večja javna, poljavna parkirišča in
avtomobilov obiskovalcev in pohodnikov od drugod.
pokopališču, v središču ob večstanovanjskih objektih,
centru, ob Hiši mladih, ob. Šoli oz. štadionu, ob „Vinu“,
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
parkirišča ob lokalih, primerna za parkiranje
V Šmartnem so ob ţelezniški postaji in
zadaj kulturnega doma, ob nakupovalnem
v Rečici je na novo urejeno pri ţelezniškem
arhena
ap448/2014
prehodu.
V Gavcah je manjše parkirišče ob ţelezniškem postajališču, v Gorenju nasproti gostinskega lokala pri
Srebret in pred trgovino s keramiko Gorenje.
Po robovih Občine Šmartno ob Paki in nekaj časa preko v sosednje, vodi osrednja pohodna pot Martinova pot. Na odsekih se druţijo z Martinovo še Šaleška planinska pot, Savinjska planinska pot,
pot Malteških vitezov, Andraška pot in novejša Skornska pot.
Martinova pot postaja del širše mreţe romarskih poti. Je vez med kraji, ki so povezani z ţivljenjem in
delom svetega Martina Tourskega v srednji Evropi. V Sloveniji vodi skozi več kot 30 občin z močnim
pečatom etnologije in kulinarike. Pot je trenutno v pripravi - označevanju.
Vse te poti so povezane še z veliko drugimi pohodnimi potmi v sosednjih občinah, vključno z evropsko
(E-6), ki vodi od Florjana preko Lepe njive do Mozirja kakšen kilometer stran.
Po Občini vodi še Pot spominov, ki povezuje preko 20 obeleţij ţrtev nacizma.
V bliţnji in nekoliko bolj oddaljeni okolici so druge zanimive oz. privlačne turistične destinacije: Šoštanj
in Velenje z okolico, predvsem jezera, Terme Topolšica, Terme Dobrna, Mozirje in Mozirski Gaj, Ţalec,
Rimska nekropola v Šempetru, Celje s Celjskim gradom, smučarsko središče Golte, Sneţna jama in
jama Pekel, Braslovče in Braslovško jezero, grad Ţovnek in Ţovneško jezero, Šmartinsko in Slivniško
jezero v bliţini Celja, moţen je ribolov v Savinji in Paki in vseh omenjenih jezerih, kajak, raftanje in
kopanje na Savinji, ţe omenjena Gora Oljka na pohodnih poteh in romarsko središče Sveti kriţ nad
Belimi vodami, Logarska dolina s Savinjsko-Kamniškimi Alpami in vrsto vrhov dostopnih po označenih
planinskih poteh, kolesarjenje, planinarjenje, nabiranje gozdnih sadeţev, obiskovanje izletniških točk
blizu in daleč. Peš dostopen je lep rekreacijski center ob Savinji v Letušu.
V nadaljevanju opisane planinske in podobne (pohodne) poti ter ceste omogočajo pohodnikom dostop
do veliko navedenih krajev iz občine Šmartno ob Paki po (bolj ali manj) označenih poteh. Urejenih in
označenih kolesarskih stez za sedaj ni. Za kolesarje pa je potrebno še veliko narediti.
2.5.
Dediščina, zanimivi objekti in prostori; grafični prikaz št. 1.5.
Občina je bogata s kulturno dediščino in nekaj manj z naravno, kar pa „popravi“ lepo naravno okolje z
razgledi. Poleg podatkov iz Prostorskih sestavin plana Občine in takoimenovanih PUP smo v nalogo
vključili dediščino iz Zbornika raziskovalnega tabora, iz Odloka o razglasitvi spomenikov in z lastnimi
opazovanji in vrednotenji na raziskovalnih pohodih po občini.
2.5.1.
Nepremična kulturna dediščina; graditeljstvo
Cerkve, kapele, kriţi in znamenja
V Šmartnem je cerkev Sv. Martina, tipična gotika s freskami iz 15. in krstnim kamnom iz 16. stoletja. V
Gorenju je podruţnična cerkev sv. Janeza Krstnika. V Skornem, na meji s sosednjo občino Šoštanj je
na vrhu hriba (652m) poznogotska cerkev Sv. Antona. Ob cerkvah v Šmartnem in v Gorenju sta
pokopališči z več kapelami in spominskimi obeleţji. V občino sega vplivni prostor cerkve Sv Kriţa na
Gori Oljki.
Na območju Občine oz. ţupnije je preko 80 kapel, kriţev in znamenj, z večjo koncentracijo na oz. ob
pokopališčih v Šmartnem ob Paki in Gorenju. Znamenja Kriţeve poti in kapele spremljajo Martinovo
pot na Goro Oljko po meji s sosednjo občino. Zavarovana dediščina so z odlokom iz leta 1983 kapele
v Gorenju ob hiši št. 7, na Malem vrhu ob št. 39 in št. 57 ter v Skornem v bliţini hiše št. 24, kasneje pa
zavarovane kapele ob hišah Skorno 31, Gavce 7, nasproti hiše Šmartno ob Paki 131, ob kriţišču, ob
hiši št. 91(?), ob mostu čez Pako v Slatino, in Šprahmanova kapelica ob cesti Šmartno - Račica.
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
Etnološka dediščina; kmetije, kozolci, zidanice, sušilnice, hiše, kajţe, bajte, meţnarije
Razglašena kulturna dediščina so bili z odlokom iz leta 1983 hiša v Gorenju št. 7 (s kapelico), na
Malem vrhu št. 40 z gospodarskim poslopjem - marofom, v Rečici ob Paki 14, v Skornem 28 z
marofom, v Šmartnem ob Paki 64 (meţnarija oz. kaplanija) in na Velikem vrhu kašča pri hiši št. 33.
Kasneje razglašena dediščina sta še zgradbi ţupnij, Gorenje 3 in Šmartno ob Paki 70.
Rečica je praktično v celoti zavarovano območje etnološke dediščine. Tu je vrsta objektov dediščine.
Izstopajo Klinarjeva in Tišlerjeva domačija, domačija Mandelc, pa Steblovnikova kašča in hiša
Pongrac (pri Pongracu) ter stara hiša v Rečici 21, kašča na domačiji št. 11, Ţibretov marof, Španceva
kašča in toplar, hiša št. 14. V Spodnji vasi sta dediščina kozolec na domačiji s št. 35 in Kolškov marof.
V Podgori sta dediščina kozolca ob hiši št. 4 in na kmetiji Pavel, pri hiši št. 33.
Tudi Paška vas je zavarovano območje etnološke dediščine. Razglašena dediščina so kapelica (na
kriţišču vaških poti?), Miklavčev (Miklavţev), Bizjakov (Primoţičev?) in Blaščev marof ter kašča ter
kašča s sušilnico za hmelj pri Zimu?
Dediščina so na Velikem vrhu svinjak pri hiši št. 11, kašča pri Zasvinšek, št. 33 in kozolec pri
Turinjeku, ob hiši št. 46. V Skornem so dediščina kozolec na domačiji s hišno št. 11, kozolec na
kmetiji Letonja, št. 22, kozolec pri Hribernik, št. 30, sušilnica za hmelj pri Zalezniku (?), in kašča na
domačiji Leskovšek. V Gavcah kozolec na domačiji št. 25, hiša Gavce 27. V Gorenju so dediščina
marof nad hišo št. 14 (Aţmanov marof ?) in Plešnikova domačija, hiša št. 12 (13?). V Slatini Blaščeva
hiša, št. 19 in hiša št. 22. V Šmartnem marof pri Roglu ter kozolca na domačijah s hišno št. 104 in 93.
V krajih nad Šmartnem ob Paki in v Gavcah so bili nekdaj znani po pridelovanju vina. Posledično je na
obronkih Malega vrha, Velikega vrha, Gavc zgrajenih veliko zidanic, danes bolj ali manj ohranjenih.
Razglašene kot kulturna dediščina so v Gavcah Podgorškova zidanica (Omladič), na Malem vrhu
zidanica pri Lesnjaku (nekdanja Klinarjeva zidanica), Mlinarjeva klet - zidanica, Špančeva (tudi
ţupanova) in Bednikova zidanica, na Velikem Vrhu pa Šomlakova in zidanica pri Brinovšku.
Na območju Občine pa je še vrsta bolj ali manj ohranjenih objektov, ki jo lahko ali morali uvrstiti,
zaščititi oz. ohraniti kot dediščino. So slabo raziskani, nedokumentirani, prezrti. Predstavljamo jih v
nadaljevanju, njihove lokacije pa smo vrisali v grafični prikaz dediščine in drugih zanimivih objektov.
Po Občini je veliko kmetij, domačij, tudi zapuščenih z bolj ali manj starimi oz. zanimivimi zgradbami, z
bogato dediščino kjer prednjačijo kozolci in marofi, sušilnice pa tudi hiše, grajena dediščina, ki ne
samo z arhitekturno obliko ampak s celotno podobo in umestitvijo v pokrajino predstavljajo očem
vredne poglede. Ob spodnjem toku Pake in kasneje višje v Skorno in Veliki vrh so bili znani po
pridelovanju hmelja. Hmelja tod ni več, ostala pa je še vrsta sušilnic, ki kljub izgubi funkcije v veliki
meri ohranjajo prvotno podobo kot nadvse zanimive zgradbe v sklopu kmetij, kot samostojni objekti,
ob marofih in celo na travnikih v kombinaciji s kozolcem. Evedintirali smo kar zajetno število tovrstnih
vrednot.
V Gavcah so Krkova in Tajnikova zidanica ter zidanice s hišno št. 10 in 19 z gospodarskim poslopjem.
V Skornem, v Tajni je kmetija s hišno št. Skorno 41 (hiša, manjša hiša, marofa, kozolec, vse v slabem
stanju), naprej sta kmetiji Spodnji Hribernik, št. 37 (hiša, marof, manjše gospodarsko poslopje, veliki
kozolec), malo s ceste domačija Grabnar (?), št. 38 (bajta, marof, kozolca), tudi stran do ceste je
skupina objektov na kmetijah ali samo kajţ, hišne št. 33, morda 34 in 35 z manjšim gospodarskim
poslopjem, naprej ob cesti v Skorno, (po domače) Pušnik 31 (marof, predelana stara hiša, kapela),
Hribernik 30 (marof, kozolec, ţaga, sušilnica), Mravljak 29 (sušilnica, marof), Potočnik - Poprask (hiša
s kletjo, sušilnica), Ramšak (velik kozolec), na mozirski strani, Krajder, Lepa njiva 45 (marof, izjemna
stara lesena bajta s kletjo), naprej pri Ţupanu, št. 25 (marof, kapela), Napotnik, 24 (hiša, marof,
kozolec), Borovšek, 23 (stara hiša), Letonja 22 (razglašeni kozolec, še zanimivejša bajta s sušilnico),
Kladnik 20 (marof, kozolec, sušilnica preko ceste), kmetija s hišno št. 21 (hiša, marof), Golob - Maurer,
17 (kozolec, marof), Maze, 15 (kozolec, marof, sušilnica) in Leskovšek, št. 7 (kašča, hiša, marof).
V Gorenju so takšni objekti gospodarsko poslopje pri hiši št. 7 in tudi marof ob drţavni cesti nasproti
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
meţnarije (ţupnije).
Na Velikem vrhu sta kmetiji Rogelj, hišna št. 24 (kašča in dva kozolca, kapela v hiši) in Vejs 23 (marof
in velika bodika) ter razpadajoči veliki marof pred Dušičem, št. 21. Tu sta kmetiji Zabukovnik št. 20
(hiša s kapelo), Napotnik, 34 (marof, stara hiša, kozolec) in zapuščena kmetija Zasvinšek, 33 (hiša,
kozolec in razglašena kašča) ter domačija Turinjek, št. 46 (razglašen kozolec, starejša hiša, kapela)
pod Turinjskim vrhom.
V Slatinah so take kmetije Orečnik, št. 39, Ilovšek, št. 31 (hiša, marof, kozolec, kapela), št. 28 (marof,
kapela) in opuščena kmetija Tomaţek, št. 10 (marof).
V Podgori so kmetija Pavel s hišno št. 33 (hiša, marof, razglašeni kozolec, čebelnjak), pod njo
opuščena kmetija, št 32 (hiša, marof, kozolec) ter kmetije s hišno št. 4 (razglašeni kozolec), 9 in 18.
Povsod srečamo skromne hiše oz. bajte, kajţe, ki so prav tako del neke zgodovine in so nadvse
zanimive: Podgora s hišno št. 31 (hiša s kletjo), Šmartno 7, Mali vrh 30, 39, 40 (z marofom; tudi
razglašena) in 95, Gavce 8, 21 (z marofom) in 52, Slatina 6 in 9, ob 21, 27, nad 28, 32, 34, 36 in 41 in
še kje.
Posebnost je „zasebni muzej Omladič“ v Slatini, posnetek kmetije z večimi objekti iz konca 18.
stoletja.
Profana dediščina; gradovi, graščine, vile, druge zgradbe
Profana dediščina je skromna. Grad Pakenštajn je danes ruševina, morda kmalu tudi te ne bo več.
Na Vrtači v Malem Vrhu je viden okop, lokacija nekdanjega gradu. Izginuli grad Frauenburg, najbrţ v
Slatinah (Tabor), je na atraktivni lokaciji, tudi potencialnem arheološkem najdišču, omenjajo ga tudi kot
protiturški tabor. Označiti je lokacijo domnevnega gradu Lozenberg (po domače pri Lozenbergerju) na
zahodni strani Slatin.
Baronija je klasicistično oblikovana podeţelska vila na robu Šmartnega ob Paki. Posebej atraktivna je
Fojanova vila (Rečica ob Paki, št. 1) v kateri je ţivel avstrijski kemik in izumitelj K.J. Bayer. V Gorenju
je nadvse zanimiva Plešnikova hiša (spomenik), ki pa je po ţledu hudo poškodovana.
V Šmartnem so zanimive zgradbe, tudi razglašena dediščina: stari šoli, Šmartno ob Paki 50 in 62,
zgradba - nekoč trgovine (pri Jagru) in mesarstva Rogel z gospodarskim poslopjem (61), Hiša mladih
s kozolcem in stari gasilski dom (13), vila Šmartno 36.
Arheološke lokacije
Prostori od gradu na Vrtačah v Malem Vrhu do „gomile“ v Podgori, dve večji lokaciji vzdolţ ţeleznice
so pomembna in bogata, a malo raziskana antična lokacija. Na nasprotni strani sta arheološki lokaciji
Tomaţek ter Tabor. Arheološke lokacije so še območja treh cerkva oz. obeh pokopališč, gradu
Pakenštajn in območje Turinjskega vrha.
Tehnična dediščina
Danes kar malo oddaljen od desnega brega Pake je opuščeni mlin, velika enonadstropna zgradba,
nekoč največji daleč naokoli, z dokaj ohranjeno notranjo podobo in mlinsko opremo.
Nepremična tehnična dediščina je vsekakor ţelezniška proga, ki je stekla tod leta 1891, ţelezniškim
postajališčem v Gavcah in postajo z objekti v Šmartnem ob Paki (do leta 1914 Rečiška vas) in
nenazadnje z razstavljeno staro lokomotivo ob njej.
V Gorenju je še vedno dejavna tovarna (keramika) kamor segajo začetki Gorenja.
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
Obeleţja vojn
V Občini je preko 20 lokacij s spominskih obeleţij ter spomenikov posvečenim ţrtvam nacizma. Ta
obeleţja povezuje Pot spominov.
Razglašeni kot spomeniki so, po odloku iz leta 83, spominski kamen petim neznanim borcem
Šercerjeve brigade ob cesti Šmartno ob Paki - Šoštanj, grobišče 19 borcev Šercerjeve pri cerkvi Sv.
Antona in rojstna hiša bratov Letonja v Velikem vrhu 29, kasneje pa še hiša Šmarno ob Paki 62 (tudi
stavbna dediščina), grob bratov Letonja v Šmartnem ob Paki in grobišče borcev NOB na Gneču
(Ljubija?). Na pokopališču v Šmartnem je, poleg spomenika ţrtvam 2. svetovne vojne (ţrtvam NOB),
spomenik padlim v 1. svetovni vojni.
2.5.2.
Naravne vrednote; površinske vode, drevesa, izviri, jame, ţivalski habitati
Vodotoki, soteske, grape, izviri, jame
Osrednji vodotok je Paka, hudourniška reka s sneţno-deţnim reţimom, nekoliko spremenjenim zaradi
dogajanj v Šaleški dolini. V Občino priteče na severu, pod ţelezniškim mostom in viaduktom na
drţavni cesti in prinese s sabo vode s številnih pokrajin. Po Občini vijuga po bolj kot ne ravni krajni a
je kljub temu slikovita vse do izteka v Savinjo, ki na kratkem odseku, na sotočju s Pako, prečka
Občino Šmartno ob Paki. Območje Savinja - Letuš je uvrščeno v Naturo 2000.
Večji pritoki na poti Pake po občini so Lokoviški potok na severni meji Občine, z desne strani se v
Gorenju steka potok Prelp in Rečici Hudi potok. Mejna potoka Trebnica in Črni graben posredno preko
Pake, se stekata v Savinjo.
Najbolj poznana je soteska Hudega potoka s pritoki izpod Bezgovice in Jeţovnikovega vrha. V soteski
je Kaplanov izvir.
Pritoki Prelba v gozdu nad Tajno in desni pritok na meji z Občino Mozirje oblikujejo nekaj slikovitih
sotesk in grap, ki se zaključujejo z izviri. V Skornem je soteska s slapom pod Letonjem. Ob stari cesti
skozi Penk, pod Paškim vrhom, je izvir ob kapeli.
Geomorfološke vrednote sta jami pri Leskovšku ob cesti v Skorno, jama v Skornskih pečeh, Lokoviška
jama pod Velikim Vrhom ter jama v Zidaretovih (Zidaletovih?) pečeh (za gradom Pakenštajn).
Drevesa
Drevesa, ki izstopajo po svojih izjemnih značilnostih so bodika ob lovskem domu v Skornem, Rakunov
bor in Grmadetov bor na s kriţem na Martinovi poti pod Bezgovico, rdeča bora ob Baroniji, lipa ob
domačiji Rogel na Velikem Vrhu, bukvi v globeli Goričnika, vrba v bliţini jame v Skornških pečeh, tisa
ob Baroniji, tisi ob gradu Pakenštajn, hruška pri kmetiji Zasvinšek(?), bukov sestoj pred kamnolomom
v Podgori(?). Zanimiva je še velika bodika pri Vejsu na Velikem vrhu.
Ţivalski habitati
V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Gorenju in sv. Antona v Skornem je habitat zavarovanih vrst netopirjev.
Pritoki Pake, posebej Hudi potok so bili pred izbruhom „račje kuge“ pred leti znani po potočnih rakih.
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
3.0.
ap448/2014
ANALIZA STANJA - OBSTOJEČE
Analiza je spoznavanje vseh obstoječih, potencialnih in zanimivih poti, zapis o njihovem stanju o
„zgodbah“ ob njih. Nastala je neposredno s hojo, z obiskom, fotografiranjem in beleţenjem, dolţine
kakih 300 km, veliko od tega prehojenih 2 in večkrat. Zapise oz. v tem idejnem projektu so spremljajo
ustrezne grafične priloge. Podrobni zapiski z zarisanimi potmi in fotografije so v arhivi izdelovalca
projekta.
3.1.
Pešpoti
3.1.1
Pločniki; grafični prikazi št. 1.3.1. in 1.3.2.
Obojestranski pločniki so v središču Šmartnega ob Paki, predvsem ob drţavni cesti, od ovinka po
ţelezniškem prehodu do Mladinskega centra, k mostu ob večstanovanjskih objektih. Enostranski je od
Mladinskega centra do Rečice. Nekaj metrov enostranskega je v Rečici ob Paki.
Enostranski je iz Paške vasi do Gorenja in na delu v Gorenju dvostranski.
S pločnikom, sicer (pre)ozkim so opremljeni mostovi na drţavni cesti 7497 čez Pako v Rečici ob Paki
in v Paški vasi (zelo ozka) in nov most čez Pako v (novi) zaselek Paška vas - Gavce.
Skupno je pločnikov v Občini kakih 4230 m: na območju Šmartnega in Rečice ob Paki 2550 m in na
območju Gorenja in Paške vasi 1680 m.
3.1.2.
Šolske poti; grafični prikazi št. 1.2., 1.3.1. in 1.3.2.
Šolske (varne) poti so razvidne iz dveh študij, objavljene na svetovnem spletu. V nekaterih prikazih so
zastarele. V glavnem potekajo varne poti po sprehajalnih in neformalnih poteh opisanih in zarisanih v
tem projektu. Študiji, predvsem prva, pa se ukvarjata predvsem z varnostjo in posodobitvijo teh poti
oz. soočanj uporabnikov, predvsem šolarjev s prometom. Pločniki kot del varnih poti šolarjev so v
naravi, na območju Šmartnega, označeni s sončkom. Naknadno smo bili opozorjeni na grafični prikaz
varnih poti na spletni strani Osnovne šole iz leta 2014, ki smo ga v celoti vključili v nalogo.
3.1.3.
Sprehajalne in neformalne poti; grafični prikazi št. 1.2., 1.3.1. in 1.3.2.
Ti tematiki smo zaradi nejasne ločnice med njimi zdruţili. Sprehajalne poti po Občini so le poti po
pločnikih Šmartnega do Rečice in od Paške vasi do Gorenja, zdi pa se da so „priljubljenejša“
sprehajanja po neformalnih poteh. Klasičnihih sprehajalnih poti v Občini ni.
Bolj „sprehajana“ pot je neformalna od ţelezniške postaje mimo kapele do Rečice, potem z ţelezniške
postaje proti Hiši mladih, mimo vrtca in mimo pokopališča, mimo cerkve v središče naselja, ali pa do
Martinove vasi in proti baroniji. Na nasprotni strani ţeleznice bi uvrstili med sprehajalne poti predvsem
pot mimo šole, in nadaljevanje po neformalni poti mimo pomoţnega igrišča vse do novega parkirišča
ob zavarovanem ţelezniškem prehodu čez ţeleznico v Rečici. Na poti, vzdolţ ţelezniške proge so
nezavarovani trije zelo uporabljani „prehodi“ preko proge. Skozi Rečico se sprehajamo do brvi, v
Spodnjo vas in naprej do Savinje ali pa nazaj v Šmartno ob Paki po ţe opisanih pločnikih ali poteh.
Sprehajamo se lahko še po pločnikih v centru Šmartnega odkoder nekateri, predvsem s psi, zavijejo k
obreţju Pake, nekateri pa nadaljujejo preko mostu mimo Tomaţeka ali po Martinovi poti proti muzeju
na prostem in do Tabora.
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
„Sprehajalna“ je še neformalna pot iz Šmartnega do mostu pri Grudnu in naprej po cesti do in skozi
Paško vas ter po pločniku do kriţišča drţavnih cest v Gorenju.
Med neformalne poti, po njih hodijo predvsem šolarji in starejši in tudi sprehajalci ter pohodniki so
poleg prej naštetih iz Slatine skozi gozdič mimo Tomaţ(e)ka do mostu čez Pako, iz Šmartnega preko
istega mostu skozi gozd proti jugu, mimo Obada ali Foršta do otroškega vrtca, ob ţeleznici, proti
baroniji in preko „Vina“ do Pakenštajna in v Gavce. Zadnje čase je takšna pot od novega naselja proti
ţelezniškem postajališču v Gavcah.
Med neformalne poti pa lahko štejemo vrsto bolj ali manj prometnih cest v Občini, predvsem tistih, ki
se stekajo z obrobja proti Šmartnemu, proti šoli in središču ali obratno, ki jih uporabljajo občani,
seveda predvsem šolarji in starejši ter pohodniki.
3.1.4.
Problemi na obstoječih poteh s poudarkom na (varnih) šolskih poteh
Bistven problem je, da pločnikov, ki zagotavljajo varno hojo, ni na vseh poteh ali odsekih poti v šolo in
do javnih ustanov. Seveda so tu še (ne)ustrezni, preozki pločniki, pomanjkljive oznake, neoznačeni
prehodi cest, tesni prehodi oz. ozke bankine in podobno (glej študijo). Študija iz 2011 je dokaj
zastarela in so predvsem na območju Slatine do Šmartnega nepravilno, neustrezno zarisane trase. To
Pomanjkljivosti in spremembe na terenu popravlja grafični prikaz varnih poti iz leta 2014 vendar so
ugotovitve analize in posledično predlagani ukrepi - nove poti, nespremenjeni.
3.2.
Planinske pohodne, tematske in podobne poti; grafični prikaz št. 1.4.
Planinske in tematske poti se povezujejo s sprehajalnimi in neformalnimi potmi v Občini. Osrednja je
Martinova pot. Skupaj z Martinovo po občini in izven na delih vodijo Šaleška in Savinjska planinska
pot, Skornska in Andraška pot ter pot Malteških vitezov (?).
Martinova pot
Je pribliţno 27 km dolga kroţna pot, ki poteka po obrobju Paškega kota, z začetkom in zaključkom v
Šmartnem ob Paki. Pot se lahko opravi v 6 - 7 urah (brez daljših počitkov). Na trasi je 8 kontrolnih
točk: KT1 - gostišče Malus, KT2 - gostišče Jug, KT3 - planinski dom Gora Oljka, KT4 - Bezgovica
(bor), vrh Bezgovice, KT6 - Veliki vrh 9a, KT7 - Sv Anton, KT8 - domačija Skornšek. Pot je dobro
označena s Knaflčevo markacijo z belo črko M in z rdečimi tablami in z napisom Martinova pot.
Podrobnejši opisi so dostopni na svetovnem spletu.
Šaleška planinska pot
Šaleška planinska pot se na odsekih Skorno (Sv. Anton) - Veliki Vrh in Veliki Vrh - Gora Oljka pridruţi
Martinovi. Pot je označena s Knaflčevo markacijo z (občasno) dodano črko Š. Kontrolna točka št. 15
je na Velikem Vrhu 9a.
Savinjska pot
Pot se spusti skupaj z Martinovo z Gore Oljke in zavije pri Plešivčniku navzdol do Hudega potoka in
naprej do prehoda čez ţeleznico, kjer se ponovno sreča z Martinovo. V Rečici ob Paki se ločita in
Savinjska pelje po cesti proti Letušu. Pot je označena s Knaflčevo markacijo z dodano črko S.
Na goro Oljko iz Rečice ob Paki
Pot je kombinacija Martinove in Savinjske poti (na spletu: v naravi-si: Gora Oljka iz Rečice ob Paki).
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
Na delu pa se srečamo s Potjo malteških vitezov.
Andraška pot
Andraška kroţna pot se sreča z Martinovo pri Vedetu in pelje skupaj z Martinovo preko Bezgovca (KT
11) in Plešivčnika na Goro Oljko.
Skornska pot
Skornska pot (Skorno v Občini Šoštanj) se sreča z Martinovo nad Ţupanom, oz. pod cerkvijo Sv.
Antona.
Pot spominov
Pot spominov je tematska pot. Vodi po Občini mimo spomenikov ţrtvam nacizma v letih 1941-1945.
Na poti je 21 mest s spomeniki, spominskimi ploščami na objektih, kipi in drugimi obeleţji. V pot
spominov se vključuje tudi spomenik padlim v 1. svetovni vojni na pokopališču v Šmartnem ob Paki.
Pot je označena s smerokazi a jih potrebno obnoviti, dopolniti. Sicer pa so mesta spominov označena
sama po sebi (spominske plošče, spomeniki, kipi in druga obeleţja).
Vinske poti
Občina Šmartno je s Turističnim društvom in Društvom vinogradnikov izdalo karto vinskih poti in z
naslovi kleti odprtih vrat (10) in kmetij odprtih vrat (2). Kleti so odprte v določenih dneh v novembru.
Pot kot povezava določenih točk ni določena.
3.4.
Kolesarske steze in poti
Kolesarskih stez v Občini Šmartno ob Paki ni. Kolesari se po prometnicah namenjenih motornem
prometu, ki pač so v stanju kakršnem pač so, po tudi po pločnikih, po sprehajalnih in neformalnih
poteh.
Izdelan je projekt Kolesarske povezave v Savinjski regiji (strokovne podlage). Predvidenih je pribliţno
8,25 km kolesarskih povezav, ki potekajo po odsekih drţavnih kolesarskih povezav. Povsem na novo
je zasnovana povezava - dvosmerna kolesarska steza iz Češč v Občini Braslovče, preko
premostitvenega objekta (brv) za izlivom Pake v Savinjo, vzdolţ levega brega Pake, do Rečice in
naprej do Šmartnega ob Paki. Kot samostojna dvosmerna kolesarska steza je zasnovana povezava
od Gorenja do meje z Občino Šoštanj in naprej proti Lokovici. Odsek Gorenje preko Gorenjskega
klanca proti Mozirju je zasnovan po obstoječi drţavni cesti 1458.
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
4.0.
ap448/2014
PREDLOGI, IDEJNE ZASNOVE PEŠPOTI TER KOLESARSKIH STEZ IN POTI
Predlagane poti lahko razvrstimo v dve skupini. Prve so preteţno poti po ravnini in povezujejo dele
Šmartnega, Rečico - Zgornjo in Spodnjo vas, Slatino, Gorenje, Paško vas in Gavce ter spodnji del
Malega vrha in Slatino. Te poti, mreţa A poti - obstoječe s predlaganimi - zagotavljajo varen dostop iz
najgosteje poseljenih območij, do občinskega središča, vseh pomembnih javnih ustanov in seveda do
šole bratov Letonja. Omogočajo vrsto sprehodov in tudi kolesarjenje izven cestnega omreţja.
Druge so pohodne in tematske, ki povezujejo širše območje občine in sosednje kraje. Tu so ţe
navedene pohodne oz. tematske in predlagane nove poti. Obstoječi in označeni pohodni poti,
Martinovo in Pot spominov, lahko imenujemo tudi zunanji in notranji pohodni krog. Na novo zasnovane
in obnovljene (stare, opuščene) poti pa predstavljajo povezave z obema krogoma in so nastavek za
zasnovo novih pohodnih in tematskih poti, ki smo jih nekaj tudi predlagali.
Kolesarske steze oz. poti so kombinacija načrtovane mreţe drţavnih kolesarskih stez in predvsem
manj prometnih lokalnih cest, ki bi jih povezali vsaj v dve (označeni) kolesarski kroţni poti po Občini.
4.1.
Pešpoti poti s povezavo na obstoječe in zasnovane; grafični prikazi št. 2.1., 2.2.1 in 2.2.2.
4.1.1.
Pločniki in druge pešpoti
Pločniki
Območje Šmartno ob Paki - Rečica ob Paki - Slatine
Predlagani novi, enostranski, pločniki so:
- od pločnika ob drţavni cesti 7949, nasproti Hiše mladih, ob JP 808843, proti postaji dolţine 160 m;
- ureditev „pločnika“ s talnim zarisom ali zamejenega z robnikom vzdolţ ceste ob ţeleznici do drţavne
ceste 7949, dva odseka v dolţini 360 m + 240 m;
- od „pločnika“ iz prejšnje alineje ob JP 908844 in JP 908843 v dolţini 130 m;
- od pločnika ob drţavni cesti do vrtca, ob JP 908981, v dolţini 40 m;
- od avtobusnega postajališča ob drţavni cesti 7949 do JP 908441 (pri kapeli), v dolţini 80 m;
- od pločnika ob drţavni cesti 7949 ob JP 908001, do šole, dolţine 105 m, ob nogometnem štadionu in
naprej proti Malemu vrhu, ob JP 908371, do odcepa večih cest, dolţine 645 m; s pločnikom
in stopnicami na višji nivo na cesti proti Malemu Vrhu v dolţini do 60 m;
- ob JP 900811, od odcepa za Mali vrh oz. od JP 908981 do odcepa JP 908921 v dolţini 180 m;
- ob oz. po JP 903921 v dolţini 330 (do predlaganega zavarovanega peš in kolesarskega prehoda) in
naprej vsaj še 90 m, do JP 408411; delno rekonstrukcija delno novogradnja;
- enostransko ob drţavni cesti 7951 skozi Rečico ob Paki do in preko ţelezniškega prehoda, dolţine
300 m po eni strani in 175 m po drugi strani (krajši odsek je ţe zgrajen); ta odsek bi sicer pustili v čas
preureditve kriţišča (kroţišča) a je ta odločitev povezana z zagotovitvijo varnega dostopa od vrtca
preko mostu do avtobusnega postajališča, dolţine cca 135m (brez obstoječega pločnika na mostu);
- pločnik ki povezuje Šmartno z Rečico ob Paki, med dvema slepima cestama JP 908971 (kapela) in
JP 908222, dolţine 245 m.
Potrebno je urediti - usmeriti sedaj nenadzorovano prehajanje ţelezniške proge na območju
ţelezniške postaje in varno povezati oba dela občinskega središča. Ambicioznejši predlog je nadhod
nad tiri tako, da izkoristimo povišane deponije oz. dovoze na ploščadi na obeh straneh proge. Varianta
je ureditev varovanega prehoda za pešce in kolesarje dolţine 75 m na mestu zdajšnjega
nenadzorovanega prehajanja ţelezniške proge, od Osnovne šole mimo pokopališča v središče ali
proti ţelezniški postaji.
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
Preučiti je še ureditev sedaj neformalne poti v Rečici od JP 908942 preko ţelezniške proge na JP
908921, dolţine 120 m. Morda je ta neformalni prehod zavarovati z signalizacijo in ga nameniti tudi
kolesarjem.
Skupaj je predlaganih 2400 m novih pločnikov, brez „pločnika“ vzdolţ ţelezniške postaje v dolţini 600
m in prehodov preko ţeleznice. Vse dolţine v m so pribliţne, orientacijske.
Območje Gorenje - Paška vas - Gavce
Predlagamo pločnik ob drţavni cesti 1269, od Gorenja do novo nastajajoče soseske 10 hiš v dolţini
cca 415 m in premostitveni objekt, ki bi omogočal varen prehod tudi do stare ceste JP 908621 ter
priključka JP 908622, do ceste v Skorno JP 410161. Vzporedno, ali na nasprotni strani, bi vodila
kolesarska steza proti Šoštanju in Velenju. Ozek prostor med stanovanjsko hišo Gorenje, št. 12 in
drţavno cesto zahteva večje ukrepe.
Predlagamo izgradnjo pločnika iz Gavc, nasproti ţelezniškega postajališča, ob javni poti JP 908541 in
naprej ob drţavni cesti 7949, mimo Rogla do juţnega dovoza v Gavce JP 908592, dolţine cca 345m.
Pločnik do „Vina“ oz. Šmartnega pa bi načrtovali šele ob rekonstrukciji glave ceste.
Predlagamo peš povezavo avtobusnega postajališča Paška vas ob drţavni cesti 7949 z ţelezniškim
postajališčem v Gavcah. Na most čez Pako bi peš hodnik „pritrdili“. Dolţina povezave je okoli 100 m.
Predlagamo skupaj 760 m pločnikov + 100 m dostopa in konstrukcije na mostu. Dolţine so pribliţne.
Druge pešpoti - povezave
Te poti, obstoječe, praviloma neformalne poti in novo zasnovane, oz. ţe leta opuščene in obnovljene,
so vsaj v prvi fazi zamišljene kot makadamske, oz. v pesku, a bi jih bilo potrebno sproti obnavljati.
Za zelo pomembno ocenjujemo ureditev peš povezav Slatine prek Tečka in Obada z Rečico in
Šmartnim ob Paki. Prva je zasnovana od JP 908911, po tradicionalni poti (javno dobro) in naprej skozi
gozd (v lasti RS) do JP 908961, v dolţini dobrih 600 m. Nekje na polovici se po tradicionalni poti
(javno dobro) spelje povezava proti Šmartnemu do JP 908891 v dolţini dobrih 200 m.
Potrebno pa je natančno definirati peš povezavo v Slatini po JP 908901, s priključkom povezave po
JP 908912, v dolţini dobrih 400 m. Ta povezovalna, lastniško neurejena pot je v naravi deloma v
makadamu, je gozdna steza in poljska, zatravljena pot, torej vse prej kot kot kategorizirana cesta
Povsem nova pot, „najbolj sprehajalna“, pa je pot ob levem bregu Pake od Šmarnega, JP 125003, do
mostu na drţavni cesti 7949 in naprej do brvi čez Pako v Spodnji vasi v skupni dolţini 1270 m. Pot je
zasnovana vzporedno z načrtovano kolesarsko povezavo Češče - Šmartno ob Paki. Ob njeni izgradnji
bi bilo razmisliti tudi o asfaltni utrditvi poti (pločnik) in izgradnji povezave - prehoda pod drţavno cesto.
Predlagali smo še povezavo s Hišo mladih oz. pločnikom v dolţini 170 m, tudi za kolesarje.
Da se izognemo hoji ob drţavni cesti 7949 smo predlagali še ureditev neformalne poti do baronije oz.
JP 908931v dolţini 220 m, preko katere je dostop do parkirnih površin pred „Vinom“ in naprej do
makadamske poti v (zgornje) Gavce z odcepom - neformalno potjo do Pakenštajna oz. Ravbarske
vasi v dolţini dobrih 400 m.
Na območju Gorenje - Paška vas - Gavce takih poti ne bi bilo.
4.1.2.
Predvidene povezave in (navezave na) varne šolske poti
Mreţa poti - obstoječi pločniki, dograjeni s predlaganimi, nadhodom ali varovanimi prehodi čez
ţeleznico in urejene sprehajalne oz. „formalizirane neformalne“ potmi se „pokrivajo“ s šolskimi
(varnimi) potmi.
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
Torej z ureditvijo predlagane mreţe pešpoti bi, seveda dopolnjena z lokalnimi ukrepi, ki izhajajo iz
navedenih študij varnih šolskih poti, ustvarili zares varne poti, kjer bi bili pešci na pločnikih oz. le njim
namenjenim površinah in se bi srečevali z drţavnimi in najprometnejšimi lokalnimi cestami ter z
ţelezniškim prometom praktično le na urejenih (označenih) oz. varovanih prehodih.
4.1.3.
Sprehajalne poti
Mreţa sprehajalnih poti so tudi poti, pločniki, ki jih uporabljamo dnevno za dostope do javnih ustanov
in varne poti v šolo ter poti skozi gosteje naseljena območja in nenazadnje odseke poti kjer se
srečamo z Martinovo in Savinjsko potjo.
Sprehajalne, oz. najpogosteje uporabljane za sprehode so obstoječe, neformalne poti od Šmartnega
(šola) do ţelezniškega prehoda v Rečici (prva) iz Šmartnega v Rečico mimo kapele (druga), ter pot od
Šmartnega čez Pako, mimo Tomaţka, in „Omladičeve kmetije“, do ceste skozi Slatino (tretja). Prvo pot
je potrebno rekonstruirati, predvidoma (asfalt) in jo morda prestaviti bliţje progi. Drugo, med obema
kategoriziranima cestama asfaltirati, tretjo morda tudi asfaltirati, ali vsaj izvedli v pesku in jo ustrezno
obnavljali oz. vzdrţevali. Tej poti dajemo tudi alternativo z ureditvijo (obnovitvijo) povezave skozi gozd
od od Tečka preko Obada proti vrtcu oz. Rečici in priključitev nanjo iz Šmartnega preko mostu. Pot je
mogoče zapusti v Rečici in se po treh drugih (sprehajalnih) poteh vrniti v Šmartno ob Paki.
Povsem nova sprehajalna pot je od mostu čez Pako v Šmartnem, ob levem bregu Pake vse do mostu
čez Pako na drţavni cesti v Rečici ali (podhod skupaj s kolesarsko stezo) do brvi v Spodnjo vas v
Rečici s povezavo s Hišo mladih (glej točko druge pešpoti - povezave).
4.2.
Kroţni sprehodi, pohodi, tematske in druge zanimive poti; grafični prikaz št. 2.3.
Pot dveh ţupanov
Pot dveh ţupanov bi posvetili spominu na pokojna novodobna ţupana. Na poteh nad Šmartnim, na
pobočjih Malega vrha in pod Bezgovcem se srečujemo z zidanicami in kajţami, ob kapeli je obeleţje z
zahvalo graditeljem lokalne ceste, pri Malovršniku se srečamo z Martinovo in Šaleško potjo. Ob cesti,
ob Hudem potoku, pri Kaplanovem izviru s klopjo se srečamo s ploščo - obeleţjem, ki nas opozarja na
izvedbo vodnogospodarskih ukrepov na Hudem potoku sredi 19. stoletja.
Pot vodi iz Šmartnega po pobočjih Malega vrha, najprej ob gozdnem robu, nato do Kola, pod
Bezgovcem do Malovršnika, kjer se priključi uhojeni Martinovi in Šaleški, do Hudega potoka, ob njem
do odcepa h kmetiji Pavel, kjer se zopet priključi Martinovi poti in nazaj v središče Šmartnega ob Paki.
To pot bi lahko podaljšali do reke Pake in ob njej nazaj do središča in ţelezniške postaje. To bi bil
veliki krog v dolţini 9 km.
Krajši krog pa bi potekal po povezovalni poti mimo Podgorškove (Špančeve, tudi ţupanove),
Bednikove in drugih zidanic, ki sicer niso razglašene kot dediščina in kleti odprtih vrat s privlačnimi
vinogradi. Naprej vodi pot pod domom Rakunovih (tudi vinska klet odprtih vrat), do Hudega potoka,
kjer se priključi velikemu krogu. Mali krog bi bil dolţine 6 km.
Ob poti malega kroga je na pobočjih Malega vrha z vinogradi in preteţno število kleti odprtih vrat.
Pot v Gavce in Veliki vrh
Iz Šmartnega pot vodi mimo Baronije in mimo „Vina“ v hrib do vinogradov v Gavcah z izjemnimi
zidanicami.
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
Mimo kapele sv. Jurija, zavetnika vinogradnikov, naprej do Vejsa na Velikem vrhu in preko Paškega
vrha z vrsto objektov etnološke dediščine in z razgledi na vse strani in potem navzdol vse do
ţelezniškega postajališča v Gavcah ter skozi Paško vas nazaj v Šmartno ob Paki. Pot je dolga okoli 9
km.
Tudi tej poti ponujamo skrajšano alternativo po povezovalni poti od Vejsa do ţelezniškega postajališča
v Gavcah in nazaj v Šmartno, skupno dobrih 6 km. Tudi ob tej povezavi je vrsta objektov etnografske
dediščine, kozolcev, zidanic in bajt. Na tej poti pa je potrebno urediti prehod (lastništvo; formalno ni
prehoda!?).
Skornska pot - kmetije Skornega
Začetek v vasi Gorenje, na parkirišču pri okrepčevalnici. Nadaljujemo po asfaltirani poti mimo zaselka
Tajna, kmetij Pušnik, Hribernik in Mravljak nato levo do kmetije Potočnik in naprej do Martinove poti.
Po njej do Sv. Antona. Spust do ceste Skorno (Šoštanj) - Skorno (Gorenje) do Ţupana, Napotnika,
Borovška, do kriţišča, lovske koče in Leskovška, do stare ceste nad Šaleško magistralo. Po njej in
naprej po ali ob drţavni cesti, mimo Plešnikove hiše do začetka poti. V Gorenju si lahko ogledamo
cerkev in pokopališče z več kapelami na njem in v bliţnji okolici ali obiščemo tovarno Gorenje oz.
prodajalno Keramike. Dolţina te poti je dobrih 9 km. Morda pa speljati po gozdu od lovske koče do
stare ceste nad Šaleško magistralo oz. drţavno cesto (?!) ali poiskati povezavo še bliţje Gorenju. V
gozdu je veliko shojenih poti. Do izgradnje predlaganega odseka pešpoti ob drţavni cesti čez potok
Prelb do Gorenja, se lahko odločimo in zavijemo pred lovsko kočo nazaj do Mravljaka in potem po isti
poti na začetek. Na poti po asfaltiranih cestah je veliko kmetij z zanimivimi objekti, hiše, dvoredni
kozolci in sušilnice hmelja, ki danes sicer sluţijo drugim namenom, na domačiji Poprask pa se
ukvarjajo z bio kmetovanjem. Tudi na tej poti na manjka prekrasnih razgledov vse do cerkve Sv.
Antona. Veliko je kapel, kriţev in znamenj.
Pot v Paško vas (preko Slatine)
Sprehajalna pot iz Šmartnega ob Paki do Paške vasi in nazaj v Šmartno preko Slatine v dolţini dobrih
5 km. Daljša pot je mimo Oprečnika, Tabora, in naprej po Martinovi poti mimo Omladiča ali po
„zunanjih Slatinah“ do Šmartnega. Obe poti sta kar nekaj daljši.
Rečiška pot
Iz Šmartnega bi pričeli po novi poti na levemu bregu Pake, priključi se nova pot od Hiše mladih, do
brvi čez Pako v Spodnjo vas. Naprej do Savinje pri sotočju in ob Savinji v sosednjo občino in nazaj
preko Spodnje vasi do drţavne ceste oz. vrtca. Mimo vrtca do gozda pri Obadu in po obnovljeni poti
skozi gozd do mostu čez Pako v Šmartno. Pot je dolga blizu 6 km. Morda je vključiti še Črni graben in
pohod ob njem.
Gora Oljka z Rečice ob Paki, novo parkirišče (ali z ţelezniške postaje Šmartno ob Paki)
Sicer ţe uveljavljena pot je kombinacija Martinove in Savinjske planinske poti na Goro Oljko z Rečice
(na spletu: v naravi.si), s pričetkom na novem parkirišču ob zavarovanem ţelezniškem prehodu.
To pot bi lahko kombinirali še s Potjo dveh ţupanov po cesti ob Hudem potoku ter s pričetkom in
zaključkom na ţelezniški postaji v Šmartnem.
Pot Sv. Martina Tourskega
Pot v nastajanju je del srednjeevropske mreţe romarskih poti, je vez med kraji, ki so povezani z
ţivljenjem in delom sv. Martina Tourskega v srednji Evropi. Vodi skozi več kot trideset slovenskih občin
z močnim pečatom enologije in kulinarike.
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
Pot prispe v občino Šmartno ob Paki na Turinjskem vrhu in se pri Vedetu priključi domači Martinovi
poti in Šaleški planinski poti ter vodi skupaj na vrh Gore Oljke. Nato se spusti do Juga, oz. Piţorna kjer
zavije desno po Martinovi poti v Šmartno ob Paki, do cerkve sv. Martina. Od cerkve vodi nato nazaj do
Rečice, kjer po prečkanju Pake vodi skupaj s Savinjsko planinsko potjo v Občino Braslovče, skozi
Letuš in Nazarje in naprej proti osrednji Sloveniji oz. Ljubljani. V prihodnosti je varianta, da pridemo iz
Rečice v Šmartno ob Paki po (sedaj neformalni) poti do ţelezniške postaje in potem zaokroţimo nazaj
proti Rečici mimo Hiše mladih do reke Pake in nazaj do mostu čez Pako v Rečici. Poti po občini bi bilo
okoli 10 km.
4.3.
Moţnost naknadne vzpostavitve tematskih poti po obstoječih in načrtovanih poteh
Po ureditvi poti Šmartno - Rečica oz. Rečiške poti bi lahko uredili „Pot voda“ vzdolţ Pake, z dostopi do
reke, do izliva v Savinjo in gorvodno ob Savinji (urejenih več dostopov), morda celo do rekreacijskega
centra v Letušu. V tem primeru bi poiskali prečenje do Črnega grabna z zanimivim gozdom ob
potočku na meji občin in nazaj v Šmartno ob Paki. Lahko bi jo zasnovali kot „Ekološko pot“.
Prav tako poučna bi bila „Gozdna (in lovska) učna pot. Potekala bi po severozahodni, gozdnati krajini
Občine od Paškega vrha, preko Bezgovice, Bezgovca do Hudega potoka (in Gore Oljke), preteţno po
(ob) Martinovi (Šaleški) poti. Takšna (poučna) pot bi bila lahko tudi odsek Skornske poti od lovske
koče v Skornem skozi gozd proti Gorenju, ali v grapo potoka Prelb in pritokov z izviri, vse do Gneča v
sosednji Občini Mozirje.
„Vinska pot“ pa bi bila pot z vključevanjem kleti odprtih vrat, predvsem pa izjemnih zidanic, z hojo med
vinogradi na območju Malega vrha in zahodnega dela Gavc. Ta pot bi povezovala Pot dveh ţupanov
in Poti v Gavce in Veliki vrh.
Nove, tematske poti bi potekale preteţno po ţe znanih in označenih ter kroţno načrtovanih poteh.
4.4.
Predlog mest za različne objekte ob poteh
Osrednje informativne table bi postavili na ţelezniški postaji in ob mladinskem hotelu oz. informacijski
pisarni v Šmartnem ob Paki, kjer je istočasno glavno avtobusno postajališče. Morda tudi v Paški vasi
ob novem parkirišču, na ţelezniškem postajališču v Gavcah in ob avtobusnem postajališču v Gorenju,
oz. parkirišču pri Srebret.
Najpomembnejši objekti ob poteh so sicer drobna oprema - smerokazi z imeni, označbami poti. Ti se
postavljajo logično na začetkih poti, na kriţiščih in eventualno na daljših odsekih, ko se zdi, da
popotnik ne bi vedel kje je oz. kam naj gre. Poti po občini bi označevali predvidoma s tablami
podobnimi oznakam na Martinovi poti; npr. z imenom in črko (npr. T, Ţ, P, S, ….). Morda bi izbrali novo
barvno podlago ali kombinacijo rdeče in modre, ki sta v grbu občine Šmartno ob Paki ali pa celo motiv
(gos). Dediščino, zanimive objekte ali posebnosti bi označili dodatno na sami lokaciji, seveda v
dogovoru z lastnikom in ob soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine kjer je to potrebno.
Smerokaze vzdolţ mreţe sprehajalnih poti bi postavljali le v kriţiščih oz. izhodih iz mreţe, kot
usmerjanje na pohodne planinske in tematske poti.
Drobno opremo kot so klopi, bi načelno postavljali ob kapelah, znamenjih, na pomembnejših kriţiščih
in, po vzponih, na razglednih točkah, sicer ne na vrhovih. Klopi bi postavljali lahko le, na z lastniki
dogovorjenih mestih ali na javnih zemljiščih. Nekaj gosteje bi postavili klopi le vzdolţ Pake, ob
predvideni poti.
Kolesarske steze, najzanimivejše oz. izbrane, bi dodatno označili s tablami, z zarisom kolesa in
omembo imena kroga, steze in na posameznih mestih z usmeritvijo na druge kolesarske steze oz.
povezave.
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
4.5.
ap448/2014
Predlog ustroja poti
Novi pločniki v mreţi pešpoti bi bili seveda asfaltirani ali tlakovani. Skupna dolţina novih in
rekonstruiranih pločnikov bi bila preko 3000 m. Druge nove ali obnovljene poti bi bile v makadamski
izvedbi (v pesku) z rednim vzdrţevanjem - obnavljanjem in izvedene kolikor mogoče sonaravno z
uporabo lesa (kroglic, pragov) predvsem za stopnišča, klančine, ograje in tudi na nekaterih pohodnih
(skozi gozd) nasutja s sekanci.
Čas pa bi pokazal ali bi bilo katere pešpoti zaradi frekvence ali varnosti asfaltirati (npr. ob kolesarski
povezavi - stezi ob Paki s priključitvijo Hiše mladih).
4.6.
Načrtovane kolesarske povezave in povezovanje s kolesarskimi stezami in potmi;
grafični prikaz št. 2.4.
4.6.1.
Načrtovane kolesarske povezave
Povezave na območju Občine Šmartno ob Paki iz naloge z naslovom Kolesarske povezave v
Savinjski regiji. V Občini je predvidenih pribliţno 8,25 km kolesarskih povezav, od tega novogradenj v
dolţini 5,1km in po obstoječih cestah 3,15 km.
Razvrstitev kolesarskih povezav na območju Občine Šmartno ob Paki:
- drţavna kolesarska povezava (DKP):
- glavna kolesarska povezava (KG); odsek G3, Gorenje - Šmartno bo Paki - Polzela - Šešče (1)
- regionalna kolesarska povezava (KR); odsek R3, Velenje - Gorenje - Mozirje (2)
1. Odsek glavne kolesarske povezave po Občini Šmartno ob Paki je varianta poteka drţavne
kolesarske povezave na odseku Velenje - Šempeter (DKP; G8-4). Po Občini je načrtovana v štirih (4)
pododsekih.
- pododsek 1: novogradnja ali potek po drţavni cesti od Gorenja do Paške vasi; predlagana je
enostranska dvosmerna kolesarska steza na desni strani cestišča proti Paški vasi v dolţini 600 m;
- pododsek 2: v dolţini pribliţno 400 m po javni poti JP 908661 skozi Paško vas in naprej 1150 m do
priključka na lokalno cesto LC 408081, preko mostu in 150 m (sedaj pešpot) do drţavne ceste;
- pododsek 3: ob drţavni cesti enostransko ali dvostransko, v dolţini 70m do reke Pake;
- pododsek 4: od mostu na JP 908891 po levem bregu 2300 m do izteka Pake in premostitev Savinje.
2. Regionalna kolesarska povezava ob drţavni cesti R2-426/1269
- pododsek 4 občina Šoštanj - Gorenje: predlaga se izgradnja enosmerne kolesarske steze na obeh
straneh cestišča;
- pododsek 5 občina Gorenje - Mozirje: predlaga se potek kolesarskega prometa po obstoječi drţavni
cesti.
Menimo, da bi morali ponovno proučiti predlog glavne kolesarske povezave preko Lokovice proti
Šoštanju in Velenju. Zakaj ne skozi Penk po obstoječi cesti, s povezavami preko Skornega pri
Šoštanju nazaj proti Šmartnemu, skozi Florjan in Lepo njivo ali preko Belih vod v Mozirje, priključitev
nove kolesarske steze iz Šoštanja v Topolšico ter naprej skozi Šoštanj in ob jezerih v Velenje. Menimo
tudi, da bi bilo izredno drago izvesti obojestransko kolesarsko stezo preko (ob mostu) čez Pako v
Lokovico.
Alternativa v Lokovico je za zahtevnejše kolesarje preko Turinjskega vrha, istočasno tudi del
predlaganega „Šmarškega velikega kroga“.
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
Tudi k poteku glavne kolesarske povezave skozi občino imamo izdelovalci tega projekta nekaj večjih
pripomb oz. dilem:
- pododsek 1: kako izvesti potek čez potok Prelb mimo useka pred odcepom ceste v Skorno in naprej
do občinske meje; na območju prečkanja potoka bi bila verjetno smiselna celovita rekonstrukcija
drţavne ceste (s kolesarsko stezo in pločnikom), vključno s priključevanjem nove stanovanjske
soseske enodruţinskih hiš;
- pododsek 2: ob drţavni cesti skozi Gorenje ni prostora za potek steze, razen z rušitvami; cesta od
Paške vasi do Grudnovega mostu pred Šmartnim je zelo obremenjena, posebej še s kmetijskimi
stroji, tako kot bo tudi odsek do drţavne ceste,
- pododsek 3: če ostajamo s traso ob Paki predlagamo vodenje novega odseka od Grudna po nasipu
in ne skozi središče naselja;
- pododsek 4: predlagamo izvedba podvoza - prehoda pod drţavno cesto s priključitvijo načrtovane
pešpoti.
Mislimo pa, da je nujno pred nadaljnjimi odločitvami oz. načrtovanji, preveriti traso od vstopa v Občino
s Šoštanjske strani in razmisliti o povsem novi trasi mimo Gorenja, morda vse do in skozi Šmartno
(npr. ob Paki).
4.6.2.
Povezovanje z občinskimi kolesarskimi stezami in potmi
Kolesarske steze po občini bi speljali po javnih - kategoriziranih, a manj prometnih cestah in poteh.
Ideja je ustvariti (vsaj) dva označena, usmerjena kroga po občini.
Prvo traso delovno imenujemo Veliki šmarški krog. Predlagana trasa poteka preteţno po lokalnih
obrobnih cestah in se na odsekih navezuje, oz. vodi (odseki v varianti) po Martinovi poti za
zahtevnejšo (gorske) kolesarje. Načrtovane regionalne oz. drţavne kolesarske povezave Veliki
šmarški krog nekajkrat prečka. Dolţina velikega kroga bi bila med 22 in 24 km. V varianti lahko
speljemo traso po Martinovi poti čez občino Mozirje, kjer pa je na daljšem odseku z vzponi do
ponovnega vstopa v Občino makadam. Tudi v varianti, na odseku preko Malovršnika proti Koli je v
varianti po gozdni cesti nekaj zahtevnejša gorska steza v makadamu. Ta makadamska odseka, bolj
gorska kolesarska pot bi bila dolga okoli 9 km, skupno pa merila pribliţno enakih 25 km.
Mali šmarški krog povezuje ravninske kraje Občine - Šmartno, Rečico in Paško vas, in bi bil dolg okoli
7km. Tudi ta trasa poteka po manj prometni lokalnih cestah in (kasneje ali v varianti) po načrtovani
povezavi ob Paki.
Predlagana povsem nova pešpot Šmartno - Rečica ob levem bregu Pake (do brvi čez Pako) vodi
skupaj z načrtovano Glavno kolesarsko povezavo (KG), odsek G3.
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki
arhena
ap448/2014
Viri
- Svetovni splet: Občina Šmartno ob Paki, uradna občinska stran www.smartnoobpaki.si
- Prostorski informacijski sistem občin (PISO)
- Odlok o uskladitvah Odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij ter
območje odprtega prostora Občine Šmartno ob Paki z veljavnim prostorskim planom
Občine Šmartno ob Paki 2009 - uskladitve 2012
- Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Velenje
(Ur. vestnik občine Velenje, št. 10/83)
- Študija šolskih poti in predlogi za izboljšanje varnosti otrok OŠ bratov Letonje, Šmartno ob Paki,
SG Biro, d.o.o., 2009
- Študija prometne varnosti, pregled prometne situacije in prometno varnostni načrt OŠ bratov Letonja
Šmartno ob Paki, SG Biro, d.o.o., Ljubljana, juij 2011
- Varne šolske poti 2014, grafični prikaz na podlagi PISO; spletna stran Osnovne šole bratov Letonje
- Zbornik raziskovalnega tabora ERICa v letih 2001 in 2002, ERICO, Velenje maj 2003
- Savinjsko-Šaleška destinacija, vodnik, Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija d.o.o., 2011
- Turistična ponudba podeţelja Šaleške doline, ERICo inštitut za ekološke raziskave d.o.o., 2013
- Kolesarske povezave v Savinjski regiji, Razvojni center Celje, junij 2011
- Šaleška planinska pot, Planinsko društvo Velenje,1974
- Svetovni splet: v naravi-si: Gora Oljka iz Rečice ob Paki
- Vodnik po Savinjski planinski poti, 3. popravljena in dopolnjena izdaja, 2002
- Pot spominov, vodniček, Krajevna organizacija ZB NOB, Šmartno ob Paki, oktober 2006
- Turistično društvo Šmartno ob Paki, svetovni splet
- Kulturno društvo Šmartno ob Paki, svetovni splet
- Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki, svetovni splet
- Planinsko društvo Šmartno ob Paki, svetovni splet
- Klub študentov Šmarške fare, svetovni splet
- Prostorski informacijski sistem občin (PISO)
- Majhni kraji velikih zanimivosti (film T. Conkas)
- Wikipedia
- Raziskovalec
- http://smartnoobpaki.net
Hodimo in kolesarimo po Občini Šmartno ob Paki