Št. 72 sreda končno.indd - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor: Prva stran
NAŠ DOM ZDRAVJA INTERNI ČASOPIS Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ISNN 1855 - 2048 številka 72 maj, junij, julij, avgust 2015 TISKOVINA Zaključek tekmovanja za Na pragu dobro premišljene reforme? PIŠE: čiste in zdrave zobe ob direktor zavoda prim. asist. dr. Jernej Završnik, zdravi prehrani dr. med. spec. Foto: Vesna Rečnik Šiško Na fotografiji: Kinopredstavo si je ogledalo 1200 otrok. Zaključna prireditev »Tekmovanje za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani«, ki je tudi v šolskem letu 2014/2015 potekalo v vseh osnovnih šolah v Mariboru in okolici, je bila v začetku junija v prostorih Planeta Tuš. Ogleda kino predstave se je udeležilo 1200 otrok iz 57 mariborskih in okoliških osnovnih šol. Tekmovanje v mariborski regiji vodijo medicinske sestre zdravstveno vzgojne in preventivne dejavnosti v zobozdravstvu ZD Maribor, pod strokovnim vodstvom pedontologinje Darinke Borovšak – Bela, dr. dent. med. spec. (več na 3. strani) Št. 72 sreda končno.indd 1 Kaže, da smo naposled le na pragu družbenega dogovora o reformi slovenskega zdravstva. Ministrstvo za zdravje je povabilo k temeljitemu, prispodobno rečeno h kar rentgenskemu pregledu ključnih težav v našem zdravstvu, poleg 59 domačih dobrih poznavalcev razmer na tem področju tudi eksperte Svetovne zdravstvene organizacije, na pragu poletja pa so se s svojim sporočilom, da so še kako pripravljene sodelovati z Ministrstvom za zdravje pridružili Zdravniška zbornica, Slovensko zdravniško društvo in Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Skupina domačih poznavalcev, ki nas je k oceni sedanjih, že kar kriznih razmer v našem zdravstvu pritegnila ministrica za zdravje, naj bi opravila svoje delo do konca septembra. In kaj lahko pričakujemo od ekspertov Svetovne zdravstvene organizacije? Brez dvoma tudi evropski, če ne celo širši nabor odlik tujih zdravstvenih sistemov, ki naj bi bili upoštevanja vredni za tokratne reformatorje slovenskega zdravstva. Večina tistih, ki nas je ministrstvo za zdravje pritegnilo k tokratnemu zdravstvenemu reformnemu dialogu, se zavedamo, da mora biti težišče našega iskanja rešitev, kako uskladiti zdravstvene pravice z razpoložljivim denarjem, odmerjenim za zdravstvo z obvezno prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje. Sedanjega deleža BDP v ta namen ne gre povečati iz že dovolj dobro znanih razlogov, saj predloge za višjo prispevno stopnjo gospodarstveniki odločno pospremijo z opozorilom: »Ne delajte iz nas konkurenčne slabokrvneže!« Preostane torej premislek o tem, kje najti nove denarne vire za boljše finančno zdravje zdravstva. Se bo mogoče dogovoriti za kakšno infuzijo iz državnega proračuna? Za kakšen delež bi naj šlo v takšnem primeru? Prav gotovo bomo kaj hitro slišali odmev tudi o tem, kako realna bi lahko bila ta možnost. Ko se oziroma po poteh, kako doseči reformne cilje avtorji reforme ne smejo spregledati vloge in pomena dela zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev na primarni ravni zdravstvenega varstva. Tam torej, kjer so vhodna vrata v zdravstveni sistem. Že vrsto let se tukaj srečujemo s posledicami kadrovskega manjka, ki v dobršni meri botruje tudi večjim obremenitvam specialistične in bolnišnične službe ter s tem še večjim stroškom. Upravičeno pričakujemo, da bodo reformna izhodišča dala pravo oceno in veljavo zdravstvenemu varstvu na primarni ravni, temu pa naj sledi tudi temu ustrezno ovrednotenje našega dela v blagajni nacionalne zdravstvene zavarovalnice. 16.9.2015 12:01:49 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 2 VSEBINA Zaključek tekmovanja za čiste in 1, 3 zdrave zobe ob zdravi prehrani Prim. asist. dr. Jernej Završnik v 4 vodstvu EAP 4-5 Na pragu evropskega specialističnega izpita iz pediatrije 6 Modri kotiček Nova ZP je za Rače velika pridobitev Dočakali smo dvigalo v ZP Nova vas Dobrodošla priložnost za nove naložbe Na jesen-preselitev v rehabilitacijsko sodobnost V našem zrcalu: Franja Tutek Naša budimpeštanska doživetja Poročila Skupine za zdravje Kaj je novega pri sosedih 7 7 8 10-11 11 12-16 16-17 Št. 72 sreda končno.indd 2 S stalno strokovno rastjo postati najbolj cenjena ustanova na področju primarnega zdravja v Sloveniji in učno središče za osveščanje pacientov v regiji o pomenu skrbi za zdravje. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor VREDNOTE SOČUTNOST IN PRIJAZNOST 21-31 22 ODGOVORNOST IN ZANESLJIVOST 22 23 Komunikacija z gluho osebo v 23-29 ambulanti družinske medicine Nov marker srčne nekroze 29-31 Moderirana strateška delavnica za širše vodstvo zavoda Nudimo odgovorno in celostno zdravstveno oskrbo, utemeljeno na izobraževanju, raziskovanju, učenju ter spoštovanju in razumevanju posameznika, družine in okolja. VIZIJA 9 Poročilo Pisarne za varstvo 18-19 pacientovih pravic za leto 2014 Poročilo o evidentiranem 20 nasilnem vedenju nad zaposlenimi 20 Poslovili smo se NAŠI STROKOVNI RAZGLEDI: Gastroezofagealna refluksna bolezen Helicobacter pylori Fizioterapija pri okužb sečil POSLANSTVO 32 SPOŠTOVANJE IN ZAUPANJE STROKOVNOST IN UČINKOVITOST KOLEGIJALNOST IN PRILAGODLJIVOST 16.9.2015 12:01:50 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 3 ”DOBER DAN” je naše priljubljeno geslo, saj v našem domu zdravja pozdravljamo paciente in sodelavce z nasmeškom na obrazu. Zobne miške, prijateljice medicinske sestre, v ZD Maribor oblikuje Daniela Marić, dipl.m.s., iz Kabineta za zobozdravstveno vzgojo in zobno preventivo. Zaključek tekmovanja za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani Zaključna prireditev »Tekmovanje za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani«, ki je v šolskem letu 2014/2015 potekalo v vseh osnovnih šolah v Mariboru in okolici je bila v začetku junija v prostorih Planeta Tuš. Ogleda kino predstave se je udeležilo 1200 otrok iz 57 mariborskih in okoliških osnovnih šol. Tekmovanje v mariborski regiji vodijo medicinske sestre zdravstveno vzgojne in preventivne dejavnosti v zobozdravstvu ZD Maribor, pod strokovnim vodstvom pedontologinje Darinke Borovšak – Bela, dr. dent. med. spec., ki je dejala: »Začetek preventivnega programa v zobozdravstvu v Mariboru sega v leto 1981. Že takrat je zaživelo delo v Kabinetu za zobozdravstveno in vzgojno dejavnost pod vodstvom pedontologinje prim. dr. Jožice Simonič. To je bil takrat prvi kabinet v Sloveniji. Dispanzersko zobozdravstveno varstvo otrok, mladine in študentov Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor (ZD Maribor) se je vseslovenskemu tekmovanju »Za čiste zobe ob zdravi prehrani« priključilo leta 1983 z dvema osnovnima šolama. Danes je vključenih v tekmovanje 57 osnovnih šol iz Maribora in okolice. Tekmujejo otroci od drugega do petega razreda. V tekmovanju sodelujejo tudi učenci osnovne šole Gustava Šiliha s prilagojenim programom in šola za Korekcijo govora in sluha. Z zdravstveno vzgojnim programom želimo doseči naslednje cilje: razviti zobozdravstveno prosvetljenost in vzgojenost otrok, poučiti otroke in starše o škodljivih dejavnikih za oralno zdravje, motivirati otroke, da bodo aktivno sledili sodobnim preventivnim ukrepom, razviti otroško zavest in sposobnost za ohranitev oralnega zdravja, razviti pri otrocih odnos in odgovornost do lastnega zdravja zob in ustne votline ter razviti pri otrocih ustrezne higienske navade. Izvedba tekmovanja in zaključne prireditve na koncu šolskega leta je dodatna motivacija za otroke, kakor tudi za učitelje in starše.« Rosita Makovec, vodja preventivnega kabineta ZD Maribor, je dodala: »Medicinske sestre večkrat v šolskem letu nenapovedano obiščemo otroke in skupaj z njimi preverimo čistost zob. Ob zaključku vsako šolsko leto podelimo priznanja in nagrade sodelujočim otrokom na vseh 57- ih mariborskih osnovnih šolah in okolici. V tekmovanje so vključeni otroci od drugega do petega razreda devetletke, prav tako otroci osnovne šole s prilagojenim programom Gustava Šiliha, dom Antona Skale in Center za korekcijo govora in sluha. V vseh letih naših skupnih prizadevanj se je zobno zdravje naših otrok izboljšalo. Gre za primer dobre prakse in na podlagi spremljanja zdravja zob šolskih otrok lahko rečemo, da naše delo ni zaman, kajti leta 1988 so otroci zapuščali osnovno šolo z povprečno 6,19 okvarjenih zob na posameznega otroka, leta 2006 z povprečno 2,99 okvarjenih zob, leta 2013 pa z povprečno 1,6 okvarjenega zoba. Zahvaljujemo se vodstvu Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, sponzorjem in donatorjem za finančno podporo, učiteljem in vodstvom osnovnih šol za njihovo pomoč pri izvedbi programa zdravstvene vzgoje, ki vključuje tudi tekmovanje »Za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani«, saj brez njih izvedba ne bi bila mogoča.« Vesna Rečnik Šiško Št. 72 sreda končno.indd 3 16.9.2015 12:01:51 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 4 Prim. asist. dr. Jernej Završnik v vodstvu EAP Od maja ima slovenska pediatrija svojega predstavnika v desetčlanskem izvršilnem odboru Evropske akademije za pediatrijo (EAP), ki ga vodi Norvežan prof. dr. Tom Stiris. S soglasjem našega Združenja pediatrov je za člana vodstva Evropske akademije, ki deluje v okviru Evropskega združenja zdravnikov specialistov, kandidiral prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr.med., specialist pediater, direktor Zdravstvenega doma Maribor, tudi predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije. Evropsko združenje zdravnikov specialistov, ki je krovna organizacija kar 42 specialističnih sekcij, je posvetovalno telo Evropske skupnosti, zastopa pa strokovne interese več kot 1.600.000 evropskih zdravnikov specialistov. Njegova temeljna naloga je ustvarjanje dobrih pogojev in smernic za napredek kakovosti specialističnih praks v članicah Evropske unije in širše. Na pragu evropskega specialističnega izpita iz pediatrije Prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec., član izvršilnega odbora Evropske akademije za pediatrijo: »Osebno, enako pa meni vodstvo naše akademije, se zavzemam za to, da bi bili zdravniki, ki skrbijo za otroke in mladostnike, povsod predvsem pediatri.« Slovenska pediatrija ima od maja letos svojega predstavnika v vodstvu Evropske akademije za pediatrijo, ki je ena izmed 42 sekcij Evropskega združenja zdravnikov specialistov (UEMS). To združenje evropskih specialistov, v katero so vključeni zdravniki iz 37 držav, je krovna organizacija nacionalnih združenj zdravnikov specialistov Evropske unije, zastopa pa strokovne interese kakih 1,600.000 evropskih zdravnikov specialistov. UEMS je tudi posvetovalni partner Evropske skupnosti . Pediatrično akademijo, ki ima sedež v Bruslju, vodi desetčlanski izvršilni odbor, v katerega so bili izvoljeni za dobo naslednjih dveh let pediatri iz Norveške, Cipra, Francije, Slovenije, Velike Britanije, Italije, Belgije, Litve, Švedske in Italije. Novi član vodstva te akademije prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med., spec., je v njenem novem izvršilnem odboru zadolžen za področje primarne pediatrije: »Naš odbor usmerja delo treh glavnih strokovnih delovnih skupin: ena je pristojna za primarno pediatrijo, druga za bolnišnično pediatrijo, tretja za terciarno pediatrijo, ki se posveča kliničnemu in raziskovalnemu delu. Glede na to, da je največje število pediatrov na primarni ravni, po naše torej v osnovnem zdravstvenem varstvu, zastopa ta delovna skupina najštevilnejšo skupino zdravnikov specialistov za področje pediatrije.« S čim je vodstvo Evropske pediatrične akademije predvsem zaposleno? Prim. asist. dr. Jernej Završnik: »Najprej mora pri svojem delu upoštevati dejstvo, da je pediatrija umeščena v evropskem prostoru različno. Na eni strani so države, kjer je povsem razumljivo, da je pediater zdravnik primarnega zdravstva za otroke in mladostnike, so pa tudi države, kjer je spet povsem umljivo, da je to splošni zdravnik. Slednje velja predvsem za anglosaksonske države, pa tudi za Nizozemsko. Pri našem delu in načrtih za spremembe v evropski pediatriji moramo seveda takšno stanje upoštevati in ob tem dobro pretehtati, kaj govori v prid takšni ali drugačni organiziranosti in vsebini pediatričnega zdravstvenega varstva, kakšne naj bodo spremembe. Osebno, enako pa meni tudi naša akademija, se zavzemam za to, da bi bili zdravniki, ki skrbijo za otroke in mladostnike pediatri. Seveda pa ob tem naletimo ne samo na strokovno, ampak predvsem na politično vprašanje. Št. 72 sreda končno.indd 4 16.9.2015 12:01:51 stran 5 NAŠ DOM ZDRAVJA Kajti, če bi bilo temu tako, potem bi morali marsikje spremeniti sedaj uveljavljeni zdravstveni sistem. Kot na primer v Veliki Britaniji, kjer že leta in leta dolgo skrbijo za zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov pretežno splošni zdravniki. Zagovorniki takšne, sedaj uveljavljene organizacije otroškega zdravstvenega varstva, seveda vztrajajo pri tem, da naj ostane tako kot je bilo vsa leta doslej, seveda med drugim prav zavoljo sedanjega načina financiranja te zdravstvene dejavnosti. Dialog o tem strokovno - političnem vprašanju smo že pričeli in sam se bom zelo zavzel za to, da bi prevladalo stališče, naj pripada pediatrom osrednja vloga pri uresničevanju programov otroškega in mladostniškega zdravstvenega varstva, saj smo pediatri prav gotovo najboljši varuhi otrok, ko gre za njihovo zdravje. Moramo pa pri tem upoštevati, da so države po svetu, kjer že zdaleč nimajo osnovnih pogojev, da bi bilo temu tako, in je dobro, da imajo tam sploh zdravnike splošne prakse, ki skrbijo tudi za otroke in mladostnike. V Evropi, kjer so razmere povsem drugačne, pa so prav gotovo predvsem pediatri tisti, ki bi morali skrbeti za otroke in mladostnike. Pred dobrima dvema mesecema je bil v reviji Lancet, ki sodi v sam vrh strokovnih medicinskih revij, objavljen članek, ki se zavzema za to, da bi pediatri postali zdravniki, ki skrbijo za otroke in mladostnike po vsej Evropi. Ta članek je napisal in podpisal prav izvršilni odbor naše pediatrične akademije. Kako je nastala Evropska akademija za pediatrijo? Prim. asist. dr. Jernej Završnik: »Ustanovitvi Evropske akademije za pediatrijo je botrovala želja, da bi dobili zelo reprezentativno strokovno združenje te veje medicinske specialnosti. Delo pediatričnih združenj je namreč v Evropi dokaj razpršeno. Tako poznamo Evropsko združenje ambulantnih pediatrov, ki je nastalo kot nekakšna protiutež Evropskemu združenju pediatrov, kjer so se predvsem združevali specialisti posameznih strok, kolegov zdravnikov ambulantne pediatrije pa niso šteli za resne partnerje. V želji, da bi evropske pediatre pritegnili k skupnemu delovanju za napredek pediatrične stroke, je nastala Evropska pediatrična akademija. Nekoliko tudi po zgledu Ameriške pediatrične akademije, v kateri delujejo vsi pediatri. Evropska pediatrična akademija se zavzema za to, da ne bi izobraževali zelo ozko specializiranih - subspecialistov, ampak za to, da bi izobrazili in izoblikovali tip generalnega - splošnega pediatra s petimi leti specializacije. In šele potem bi se tak pediater usmeril v katero izmed osubspecialnih dejavnosti. Kaj si predvsem želimo? To, da se pri specializaciji na področju pediatrije ne bi zgodila napaka, kot se je pokazala pri internistih, kjer so specializacije že tako razvejane, da gledajo specialisti internisti vsak svoj organ, ne pa bolnika kot celoto. Zato se tudi sam zavzemam za pediatrično specializacijo tako imenovanega splošnega pediatra, ki pa se za tem lahko specializira za določeno subspecializacijo. Mislim, da bomo šli v to smer, ni pa o tem še končne odločitve, saj smo tačas v dogovorih okrog skupnega debla specializacije iz pediatrije. Druga prav tako pomembna naša naloga je program evropskega specialističnega izpita iz pediatrije. Pri tem moramo upoštevati, da mora vsaka država, ki vstopa v Evropsko unijo, prilagoditi svoj izobraževalni sistem pogojem, ki veljajo glede tega v EU. Sedaj je tako, da ima vsak pediater pravico opravljati svoje delo v katerikoli državi EU, seveda pa si mora za to pridobiti licenco. Če pa boš imel evropski izpit z kreditnimi točkami, se boš lahko zaposlil kjerkoli v EU. V Evropi imamo sedaj 42 specializacij, v Sloveniji jih poznamo 51. Vse stroke še nimajo evropskega specialističnega izpita. Sedaj je takih, ki ga že imajo 20. Naloga naše pediatrične akademije je, da pripravi takšen evropski specialistični izpit, s katerim se boš lahko zaposlil kjerkoli v Evropski uniji.« Milan Golob Št. 72 sreda končno.indd 5 16.9.2015 12:01:51 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 6 Modri kotiček Največje zmote o pokojninskem sistemu V času delovno aktivne dobe navadno ne posvečamo dovolj pozornosti načrtovanju varčevanja za obdobje po upokojitvi, saj je upokojitev dogodek, ki je za mladega človeka zelo oddaljen in si z njim ne obremenjuje sedanjosti. Misel o življenju po upokojitvi potisnemo v prihodnost, o njej začnemo razmišljati šele, ko nam do upokojitve ne manjka veliko. Načrtovanje finančne varnosti po upokojitvi pa je pogosto prepleteno z zmotnimi prepričanji, s katerimi se srečujemo vsak dan. O nekaterih izmed njih več v nadaljevanju. Za mojo pokojnino bo poskrbela država V preteklosti v Sloveniji dodatnega pokojninskega varčevanja nismo poznali, saj ga pravzaprav nismo potrebovali. Od svojih plač še vedno vsak mesec skoraj »nevidno« vplačujemo v državno pokojninsko blagajno; v prepričanju, da nam bo država ob upokojitvi zagotovila solidno pokojnino. Časi pa se naglo spreminjajo in pokojnina, ki nam jo nameni država, je vse nižja. Zaradi daljšanja življenjske dobe število upokojencev narašča, število zaposlenih, ki v pokojninsko blagajno vplačujejo prispevke, pa je iz leta v leto manjše. Za dodatno pokojnino bom začel(a) varčevati pozneje Pri dolgoročnem varčevanju je pomembno staro reklo: »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.«, saj je vsota privarčevanega denarja močno odvisna od dolžine varčevalnega obdobja. Vsako varčevalno obdobje (denimo mesec, leto) se ustvarjeni donosi (poenostavljeno obresti) pripišejo glavnici. In naslednje obdobje se pripišejo glavnici + vsem ustvarjenim donosom v preteklosti. Zato je pomembno, da začnemo varčevati dovolj zgodaj, najbolje takoj, ko se prvič zaposlimo. Tako bomo že z nižjimi mesečnimi vplačili privarčevali dovolj za dodatno pokojnino. Po upokojitvi ne potrebujem tako visokih prihodkov Koliko bomo potrebovali po upokojitvi je v veliki meri odvisno od naših prihodkov pred upokojitvijo in želja, ki jih bomo imeli po upokojitvi. Koliko bomo potrebovali po upokojitvi je v veliki meri odvisno od naših prihodkov pred upokojitvijo in želja, ki jih bomo imeli po upokojitvi. Raziskave kažejo, da se potreba po denarju z upokojitvijo bistveno ne zmanjša. Starejšim se z leti navadno povečajo stroški zdravstvene in socialne oskrbe, zato vse več denarja namenjajo plačilu teh storitev. In še nekaj nasvetov Vsak vložen evro se vam bo čez 30 ali 40 let bogato povrnil. Varčevanje je obrestno-obrestni račun. Čim več denarja vložite, tem več dodatnega denarja pridobite z ustvarjenimi donosi pokojninskega sklada. Varčevanje v pokojninskih skladih pa poleg tega prinaša tudi davčne olajšave. Varčevanje v pokojninskih skladih pa poleg tega prinaša tudi davčne olajšave. Za zaključek … Največja prednost dodatnega pokojninskega varčevanja je prav odločitev za varčevanje. Odločili smo se, da bomo del svojega denarja shranili na svojem pokojninskem računu, ki ga bomo koristili po upokojitvi. Še tako majhen znesek, ki ga privarčujemo danes, se nam bo čez 30 ali 40 let bogato obrestoval. V naslednji številki Našega doma zdravja: Kakšne so naše možnosti varčevanja za starost Modra zavarovalnica, d. d., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana www.modra-zavarovalnica.si, 080 23 45 Št. 72 sreda končno.indd 6 16.9.2015 12:01:51 stran 7 NAŠ DOM ZDRAVJA Nova zdravstvena postaja je za Rače velika pridobitev Zdravstvena postaja Rače je bila svečano odprta v mesecu juniju v sklopu praznika občine Rače - Fram. V objektu so prostori za dve referenčni ambulanti, patronažno medicinsko sestro in mobilni laboratorij. Zdravstveno postajo v vrednosti enega milijona evrov so zgradili na lokaciji starega vrtca in po besedah župana Branka Ledineka brez kakršnegakoli kredita ter z malenkostnim deležem sofinancerskih sredstev. Nakup opreme je plačal Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, kamor organizacijsko spada Zdravstvena postaja Rače. Foto: Aleksander Jus Na sliki: Slavnostni trak ob otvoritvi zdravsV Račah bo Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor vzpostavil tvene postaje Rače sta prerezala direktor delovanje še druge splošne ambulante, kajti kot je povedala Milena ZD Maribor, prim. asist. dr. Jernej Završnik, Frankič, glavna medicinska sestra zdravstvenega doma: »Potrebe po dr. med. spec., in župan občine Rače - Fram ambulanti so se pojavljale kar naprej in zdaj je ta želja izpolnjena. Branko Ledinek. Ne pričakujemo več takšnih obremenitev za eno zdravnico. Zdravnica se bo preselila iz ambulante v Mariboru, zato se nismo odločili za nove zaposlitve.« Obe referenčni ambulanti pa naj bi dodatno razbremenili pritisk na izbranega zdravnika. Po besedah Frankičeve bo odslej v Račah deloval tudi mobilni laboratorij za odvzem vzorcev in enostavnejše preiskave. V novem objektu bosta delovala še patronažna medicinska sestra in zasebni zobozdravnik, ki je prej že delal v Račah, medtem ko naj bi v prihodnje odprli tudi javno zobozdravstveno ambulanto. »Opremljamo zobozdravstveno ambulanto, ki bo verjetntudi začela delovati jeseni,« je dejala Frankičeva. »Za naš kraj je to velika pridobitev. Bolnikov je čedalje več in bilo jih je preveč za enega zdravnika,« je dejala domačinka Olga Borovnik, sicer upokojena patronažna sestra. Vesna Rečnik Šiško Dočakali smo dvigalo v zdravstveni postaji Nova vas V začetku junija je bila v zdravstveni postaji Nova vas majhna slovesnost ob otvoritvi dvigala, na katerega so občani v tej naši enoti osnovnega zdravstvenega varstva čakali kar nekaj desetletij. Končno je tamkajšnjim pacientom, zlasti invalidom, pot do zdravnika lažja. Zdravstvene ekipe, ki delajo v dvonadstropni zgradbi te zdravstvene postaje na lokaciji Cesta Proletarskih brigad 71, zagotavljajo osnovno zdravstveno varstvo na območju več kot 15.000 uporabnikom. V pritličju objekta je varstvo otrok in mladine, v prvem nadstropju so referenčna ambulanta, splošne ambulante in zobozdravstveno varstvo, v drugem nadstropju pa sta laboratorij in center za korektivno telovadbo. V zgradbi sta še privatna ginekološka ambulanta ter lekarna. Borut Kancler, univ. dipl. ekon. Na sliki: Direktor ZD Maribor prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec. in glavna medicinska sestra zavoda Milena Frankič, viš. med. ses., Foto: Vesna Rečnik Šiško sta prerezala slavnostni trak ob prevzemu dvigala. Št. 72 sreda končno.indd 7 16.9.2015 12:01:53 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 8 Dobrodošla priložnost za nujne naložbe Svet zavoda je sprejel rebalans letnega finančnega načrta, saj smo imeli ob koncu polletja za 700.000 evrov več prihodkov kot smo pričakovali Zadnja, že nekoliko dopustniška seja sveta zavoda je bila priložnost za dobršno mero zadovoljstva ob ugotovitvi, da smo v prvem poletju leta dosegli dober poslovni rezultat, saj smo imeli za 700.000 evrov več prihodkov, kot pa smo načrtovali v poslovnem načrtu za letošnje leto. Priložnosti za spremembo letnega finančnega načrta je botrovalo kar nekaj dejavnikov: najprej naše skrbno poslovanje v prvi polovici leta, uspelo pa nam je tudi pridobiti še kar pet dodatnih programov – tri za fizioterapijo in dva za nevrofizioterapijo, za katere je plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vlada pa je junija sprejela splošni dogovor, po katerem se je poveča vrednost zdravstvenih storitev za obdobje od 1. julija do 31. decembra za 2,12 odstotne točke, z veljavnostjo od 1. januarja pa tudi vrednost amortizacije za 25 odstotkov. Ob upoštevanju teh dobrodošlih novih okoliščin v poslovanju je svet zavoda sprejel sklep o rebalansu marca sprejetega letnega finančnega načrta v vrednosti dobrih 33, 2 milijona evrov. Direktor ZD Maribor prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec., o tem, kaj prinaša sprememba v letnem finančnem načrtu: »Presežek, o katerem smo odločili na tej seji sveta zavoda, bomo namenili za nujne naložbe v kar nekaj dejavnosti našega zdravstvenega doma in se skladno s tem odločili za spremembe v naših investicijskih in drugih načrtih. Zdaj bomo lahko celovito prenovili prostore šolskega dispanzerja v Vošnjakovi ulici, v preurejenih prostorih stare fizioterapije pa bomo uredili okulistični diagnostični center. Del prostora dosedanje fizioterapije bomo namenili fizioterapevtski telovadnici, nabavili bomo še en reševalni avtomobil, ultrazvočni aparat, namenjen oddelku za varstvo žensk, nekaj EKG aparatov za dejavnost splošnega zdravstvenega varstva, laboratorijski analizator in hladilnike za hrambo cepiv. Z nakupom novih računalnikov bomo pomembno posodobili naš informacijski sistem. Svet zavoda je po krajši razpravi vse te naše predloge sprejel.« Člana sveta zavoda Stojana Auerja je zanimalo, čemu je zdravnik asist. Dejan Kupnik, dr. med. spec., pisal vsem članom mestnega sveta v zvezi z urgentno medicino. Zanimalo ga je, ali je bilo pismo poslano v soglasju z vodstvom zavoda in zakaj tega ni prej obravnaval svet zavoda. Prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec.,: »Pojasnil sem, da so naši predstojniki avtonomni, ko kaj napišejo, da pa je kolega Dejan Kupnik o svoji nameri seznanil vodstvo zavoda, ki ga je podprlo, saj je želel obvestiti vse ključne odločujoče tudi o naši, torej drugi plati medalje predvidene integracije nujne medicinske pomoči pod streho UKC Maribor. Brez dvoma gre pri tej nameri za poseg v organizacijo zdravstvenega varstva na območju lokalne skupnosti. Naše stališče je, da ne vidimo nobenih tehtnih razlogov za takšen poseg v sedanjo organizacijo te službe. Od mestnih svetnikov pričakujem, da bodo takšno stališče našega zavoda podprli.« Milan Golob Št. 72 sreda končno.indd 8 16.9.2015 12:01:53 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 9 Na jesen - preselitev v rehabilitacijsko sodobnost Kako poteka dozidava k zdravstvenem domu Nova zgradba , v katero se bo preselila Služba za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, bo na jesen že pripravljena za vselitev. Junija so postavili vmesne stene ter začeli vgrajevati inštalacijske sisteme, julija pa so bili v novem objektu na vrsti vsi estrihi. Kot smo že poročali , financirajo to našo pomembno investicijo vse naše občine ustanoviteljice, saj so denar zanjo uvrstile v svoje finančne načrte za leto 2013-14 in 2015. To je bil pogoj, da smo lahko objavili javni razpis za oddajo del cenovno najugodnejšemu izvajalcu, ki je sprejel obveznost, da bo objekt zgrajen v dobrem letu dni. Del medicinske opreme bo prenesen v novi objekt iz sedanje fizioterapije, ostalo (medicinska , pohištvena in druga oprema) bomo nabavili še letos preko javnih razpisov. Ta del investicije v novogradnjo financira naš zavod. Po investicijskem programu za projekt Dozidava k zdravstvenem domu – objekt za fizikalno in medicinsko rehabilitacijo bo imel objekt več kot 1800 kvadratnih metrov površin. Dve in pol etaži novogradnje sta pod zemljo. Tukaj bodo podzemne garaže. Na nivoju 1. kleti so še prostor za arhiv in toplotna podpostaja, na območju enega izmed parkirnih prostorov (zraven toplotne podpostaje), pa bo zamrežen boks, v katerem bo snežni plug, namenjen čiščenju prometnih površin na nivoju terena. V objekt Službe za fizikalno in rehabilitacijsko medicino bomo vstopali skozi obstoječi vhod v Zdravstveni dom iz Ulice talcev 5 (objekt D) ter v nadaljevanju preko klančine in veznega hodnika v novogradnjo objekta službe FRM. Iz vhodnega dela novega objekta je preko centralno umeščenih vertikalnih komunikacij (stopnic in dvigala) neposredno dostopno 1. in 2. nadstropje, pa tudi kletne etaže. Primarno vertikalno komunikacijo tvori centralno stopnišče, ki povezuje vseh pet etaž od druge kleti do drugega nadstropja. Prometna ureditev povzema obstoječ dovoz oziroma uvoz iz Vošnjakove ulice na vzhodu lokacije, in sicer skozi podhod objekta A, namenjen pa je osebnim vozilom, servisnim, dostavnim in intervencijskim vozilom ter odvozu komunalnih in zdravstvenih odpadkov. Dostop na notranje dvorišče je v omejenem obsegu – brez intervencijskega dostopa za gasilska in motorna vozila – mogoč tudi iz zahodne strani (iz Ulice talcev), in sicer skozi pritlični podhod. S te strani je mogoč dostop za kolesarje in motorna kolesa zaposlenih.Uvoz v podzemna parkirišča je na vzhodni strani lokacije novega objekta. Parkiranje je predvideno tudi na nivoju terena ob vzhodni fasadi nadzidanega objekta laboratorija in na južni strani novega objekta. Izvajalci del so 10. junija na gradbišču te naše novogradnje po starem običaju v prisotnosti vodstva zavoda proslavili postavitev smrekice – zidarskega znamenja, da je novo že pod streho. V notranjosti petetažnega objekta pa so se medtem pospešeno opravljala vsa gradbeno obrtniška dela. Borut Kancler, univ. dipl. ekon., vodja Splošne službe Foto: Borut Kancler Št. 72 sreda končno.indd 9 Na sliki: Novi objekt bo predvidoma še letos predan svojemu namenu. 16.9.2015 12:01:54 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 10 Franja Tutek, odgovorna delavka v pralnici V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor ste že vrsto let zadolženi za koordinacijo dela v pralnici in šivalnici. Je to vaša prva zaposlitev? »Po poklicu sem bolničarka. Po končani šoli sem se leta 1978 zaposlila kot negovalka na domu v Krajevni skupnosti Ivan Cankar. Delo na terenu in delo s pacienti na njihovih domovih, sem z veseljem opravljala. Ob vsakem obisku sem se zavedala, kako potrebujejo našo pomoč, kajti v večini so živeli sami, težko pomični in marsikdaj v celoti odvisni od naše pomoči. To obdobje mojega službovanja se me je zelo dotaknilo. V ZD Maribor sem prišla leta 1980, saj nas je terenske negovalke tedaj prevzela patronažna služba. V začetku je naše delo na terenu potekalo nemoteno naprej, po reorganizaciji dejavnosti patronažne službe, predvsem pa iz spremenjenega zagotavljanja sredstev za izvajanje naših storitev, smo bile negovalke prerazporejene na druga delovna mesta v zavodu. Tako sem bila leta 1997 iz Patronažne službe razporejena v pralnico in šivalnico, kjer sem odgovorna za organizacijo in koordinacijo dela in kjer delam še danes.« Kako poteka delo v pralnici in šivalnici? Koliko je tam zaposlenih? Kakšne so vaše zadolžitve? »V pralnici in šivalnici skrbimo za nemoteno in pravočasno oskrbo delovišč s čistim in zlikanim perilom, poleg tega pa opravljamo enake storitve še tudi za štiri zasebnike. Perilo operemo, zlikamo, po potrebi tudi zašijemo in ustrezno uredimo. V zadnjem času je precej dela tudi z prirejanjem zaščitnih delovnih oblačil, ker kroji niso ustrezni naročnikom. To je zelo zamudno delo in nam vzame ogromno časa. Moje marljive sodelavke so šivilja Tuš Romana, Roškar Cvetka in Murko Slavica, ki opravljata storitve likanja in pranja. Vse smo usposobljene tako, da si lahko med seboj pomagamo, vse lahko delamo na različnih deloviščih v delovnem procesu pralnice. Naš delovnik traja od 6. do 14. ure. Zjutraj najprej vključimo likalne stroje, s katerimi zlikamo večje kose perila. Okrog pol osmih pripeljejo perilo sodelavcev reševalne službe. Dnevno operemo dva do trikrat perilo v našem večjem pralnem stroju, s kate- Št. 72 sreda končno.indd 10 rim lahko operemo naenkrat do 40 kg perila, manjši, 15 kilogramski stroj, pa napolnimo enkrat ali največ dvakrat dnevno. V njem namreč operemo samo krpe za čiščenje tal. Torej dnevno operemo od 150 do 200 kg umazanega perila ter izvedemo vse z njim povezane in zahtevane postopke. Oprano perilo, v glavnem gre za rjuhe, obesimo v sušilnici, ki je ob pralnici. Po dobri uri so že suhe, saj sušilnico ogrevamo klasično, z vročim zrakom, kar v sodobnih pralnicah že opuščajo ( energetska potratnost). Suhe rjuhe zložimo in naslednji dan zlikamo na valjih. Zaščitna delovna oblačila in ostalo perilo pa sušimo v dveh sušilnih strojih. Pri tem našem delu moramo paziti, da perila ne presušimo. Ko je perilo suho, je na vrsti ročno likanje in zlaganje ter priprava in sortiranja po deloviščih. Moja naloga je, da poskrbim za organizacijo dela, kamor sodi tudi skrb, da se čiste in nečiste poti perila ne križajo, da je pravilno izbran program pranja perila, glede na stopnjo umazanosti, kužnosti in barvne usklajenosti. Oprano perilo mora biti nadalje pravilno in kakovostno obravnavano, skladno s priporočili obravnave tekstilij v zdravstvenih ustanovah, da je končno pravočasno spet nazaj na številnih deloviščih našega zavoda. Zelo pomembno je sortiranje perila po deloviščih, da ne prihaja do napak, kar vnaša nemir in nezadovoljstvo med zaposlenimi. Zaradi neoporečnosti obravnave čistega perila, je zelo pomemben tudi transport in skladiščenje dostavljenega perila« Vodstvo zavoda ima že nekaj časa na investicijskem seznamu tudi prenovo vaših delovnih prostorov, ki so v kleti našega zdravstvenega doma. Vaš komentar? »Prostori pralnice in sušilnice so res že nujno potrebni obnove oziroma preureditve. Sicer smo že zamenjali dotrajana okna in poskrbeli za klimatske naprave, kljub temu pa še vedno ne moremo reči, da je v naših delovnih prostorih zadoščeno osnovnim standardom delovnega okolja. Zaposlene v pralnici in sušilnici si zato zelo želimo, da bi v doglednem času dočakale takšne spremembe v našem delovnem okolju, da bomo manj izpostavljene toplotnim in energetsko potratnim postopkom izvajanja delovnega procesa. Res želim, da bi dočakali nove pros- 16.9.2015 12:01:55 stran 11 NAŠ DOM ZDRAVJA tore, sodobne postopke dela z sodobnimi napravami in primernim delovnim okoljem, še pred mojo upokojitvijo. Novi prostori bi nam omogočili, da bi naše storitve lahko ponudili še večjemu številu zunanjih naročnikov. Kljub temu, da delamo v prostorih, ki niso najprimernejši, se vse zelo trudimo, da je delo v pralnici opravljeno kakovostno, skladno s priporočili in standardi in predvsem pravočasno. Glede na to, da smo veliko skupaj, vsaka po svojih največjih močeh prispeva, da je naše razpoloženje pozitivno, da sproti in odprto rešujemo probleme, se pogovarjamo in optimistično gledamo v našo prihodnost. Zavedamo pa se, da so samo kakovostne storitve na področju pranja, naša svetla prihodnost.« Foto: Vesna Rečnik Šiško Na sliki: Delo v pralnici in šivalnici poteka gladko in delavke si med seboj pomagajo. Kaj počnete v prostem času? »Zelo rada delam na vrtu, kolesarim, pritegnila me je tudi nordijska hoja.« Vesna Rečnik Šiško Naša budimpeštanska doživetja Zaposleni v našem Higiensko oskrbovalnem oddelku ZD Maribor smo se maja podali na strokovno ekskurzijo v Budimpešto. Bilo je tiho deževno jutro, ko smo zapuščali Maribor z veliko željo, da bi nam med potjo posijalo sonce. Že kmalu med vožnjo po panonski nižini nas je sonce res obsijalo in židane volje smo nadaljevali pot do Budimpešte. Na pragu madžarske prestolnice so nas očarali romantični budimski hribi, peštanska ravnina in bleščeča Donava. Sledil je obisk Transplantacijsko kirurške klinike Semmelweisove univerze, kjer so nam predstavili zanimive podatke o njihovih transplantacijskih posegih in pomen preprečevanja okužb na tem področju. Med ogledom tega mesta z bogato zgodovino, z veličastnimi zgradbami in pestro arhitekturo, je bil razgled z budimskih vrhov je še posebej očarljiv. Enako velja za mestne znamenitosti in njegovo arhitekturo. Sledil je potep po nočni Budimpešti – vsekakor nekaj nepozabnega, vožnja z ladjico po Donavi ob prečudoviti čutni glasbi pa je vrhunec našega potepanja po tem mestu. Polni prelepih vtisov smo se vrnili domov, strokovno bogatejši in polni doživetij v tej razkošni madžarski prestolnici. Pri organizaciji strokovne ekskurzije nam je namenilo dobrodošlo naklonjenost kar nekaj donatorjev, med njim ECOLAB d.o.o., za kar se jim tudi ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo. Majda Medved, dipl.m.s., higienik, vodja Higiensko oskrbovalnega oddelka Na sliki: Zaposleni Higiensko oskrbovalnega oddelka med ogledom znamenitosti v Budimpešti Št. 72 sreda končno.indd 11 16.9.2015 12:01:57 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 12 SKUPINA ZA ZDRAVJE O skupini za zdravje, ki skrbi za promocijo zdravja na delovnem mestu, ste v »Našem domu zdravja« brali že leta 2012. Skupina deluje že od leta 2010 in je v tem času opravila precej dela na področju, ki ga opredeljuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Svoje delo usmerja na podlagi sprejetega načrta promocije zdravja Zdravstvenega domu dr. Adolfa Drolca, ki ga je strokovni svet zavoda potrdil 11. 9. 2012. Letošnji sestanek skupine za zdravje je bil 20. maja. Sestali smo se v nekoliko razširjeni sestavi, poleg skupine so na sestanku sodelovali še vodja pravne službe Zdenka Čretnik in pomočnik direktorja za računovodsko-finančne zadeve Marko Turčin. Članica skupine za zdravje dr. Maja Rebernik Vele, s katero se srečujete ob obdobnih zdravstvenih pregledih, je podala izčrpno analizo bolniških odsotnosti in ugotovitev preventivnih pregledov, ki jo lahko preberete v današnji številki »Našega doma zdravja«. V razpravi je bilo nato ugotovljeno, da je število bolniških odsotnosti primerljivo s slovenskim, nekateri pokazatelji pa so celo bolj ugodni. O številu nesreč pri delu je poročala Vesna Ranc in povedala, da njihovo število ne narašča, večina je lažjih in ni potreben dolgotrajni bolniški stalež. Vsi prisotni so se strinjali, da so aktivnosti skupine za zdravje smiselne in da jih je potrebno nadaljevati in nadgraditi. Tako bodo delavnice spoprijemanja s stresom, pravilnega prenašanja bremen in ergonomske ureditve delovnega mesta dobile nadaljevanje v novih vsebinah. V skupini razmišljamo o vzpodbujanju zaposlenih k večji telesni aktivnosti. S testom hoje, ki so se ga nekateri zaposleni že udeležili, lahko spremljate svoj napredek v telesni pripravljenosti. Nekaj športnih aktivnosti je v okviru Zdravstvenega doma že organiziranih, verjetno bi si jih želeli še več. Zato bomo veseli vseh predlogov, ki nam jih boste podali in jih bomo poskušali udejaniti. OSTANITE ZDRAVI IN (P)OSTANITE AKTIVNI! Iris Keršič-Veingerl, univ. dipl. psih. Poročilo o obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledih za delavce ZD Maribor za leto 2013 in 2014 Leta 2013 je bilo v naši ambulanti Medicine dela, prometa in športa, Ul. Talcev 9, pregledanih v okviru obdobnih preventivnih pregledov 191 delavcev, od tega 130 žensk in 61 moških, leta 2014 pa 246 delavcev, od tega 179 žensk in 67 moških. Število pregledov po enotah: LETO 2013 PHE: 45, M 40, Ž 5 ZOBOZDRAVSTVO: 60, 12 M, 48 Ž DISPANZER ZA ŽENE: 15, M 1, Ž 14 PEDOPSIHIATRIJA: 15, M2, Ž13 HIGIENSKA ENOTA: 53, M 3, Ž 50 LETO 2014: SPLOŠNO VARSTVO: 74, M 8, Ž 66 PTD: 12, M 2, Ž 10 FIZIKALNA TERAPIJA: 17, M 1, Ž16 PHE: 60, M 48, Ž 12 Št. 72 sreda končno.indd 12 16.9.2015 12:01:57 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 13 SKUPINA ZA ZDRAVJE Vsako skupino pregledanih delavcev smo statistično obdelali in sicer po starosti, skupni delovni dobi, skupni del. dobi v ZD, po relativni teži in prehranjenosti (BMI), zdravstvenem stanju po MKB, oceni delovne zmožnosti, oceni zdravstvenega stanja, obdelali kronične bolnike ter razlog invalidnosti, nazadnje še izpostavljenost obremenitvam na delu. Vsi podatki oziroma analize so shranjeni v naši ambulanti oz. pri gospe Vesni Ranc, strokovni sodelavki za varnost. Povzela bi le glavne značilnosti oz. ugotovitve po preventivnih pregledih. Ugotavljam, da imamo zaposlene relativno starejše delavce, saj jih je največ starih med 51-55 let (20 %), nato sledi skupina od 45-50 let (17%), najmanj jih je v skupini 20 let (3%). Skupna delovna doba v ZD je premosorazmerna s starostjo delavcev. Ugotavljamo, da je fluktuacija nizka, oz. so delavci zvesti svoji delovni organizaciji. Prehranjenost po BMI kaže, da je približno 40 % normalno prehranjenih, 5 % suhih in približno 12 % izredno debelih. Po različnih skupinah ni najti bistvenih odstopanj. Če pogledamo zdravstveno stanje po MKB, dobimo naslednje rezultate: 1. mesto: endokrine bolezni (od 50-80 %), kar gre seveda največ na račun hiperlipdemije. Ugotavljamo, da ima približno od 50-55 % ljudi povišan holesterol. Take vrednosti dobimo običajno tudi pri ljudeh drugih DO. Višji holesterol imajo starejši delavci. Ogromno je tudi debelosti-prib. 30%, tudi ta se z leti veča. Diabetesa je približno 3,5 %. 2. mesto: bolezni oči in adneksov (prib. 25%), kar gre predvsem na račun refrakcijskih motenj. 3. mesto: bolezni gibal (povprečno 23%). Niso odvisne od starosti ali od obremenitev na delovnem mestu. Najmanj teh bolezni zasledimo v PHE (8%), največ v negovalni enoti (45 %). 4. mesto: bolezni obtočil (15%-20%), od tega gre večino na račun hipertenzije, in le 2% na račun krčnih žil. 5. mesto: bolezni dihal (od 2-6 %)-astma, KOPB Ostale bolezni so zastopane od 1-3 %. Duševnih motenj je prib. 3%. Neoplazem je povprečno 1,5 %. Ugotavljamo, da je najmanj bolezni v PHE (od pritiska, holesterola do duševnih bolezni, ki jih praktično sploh nismo zaznali), kljub temu, da imajo najbolj stresno delo in najslabše delovne pogoje. Največ bolezni pa smo zabeležili v higienski enoti. Tam je največ prekomerno prehranjenih, z najvišjim holesterolom in pritiskom, največ-preko 40 %, jih ima bolezni gibal. Vse kaže na to, da na bolezni močno vplivajo motivacija, zadovoljstvo in socialni status. No, kljub vsemu smo ugotovili, da je od pregledanih delavcev 97 % zmožnih za delo, na katerega so razporejeni, 2,6 % je zmožnih za svoje delo z omejitvami, 0,4 % trajno nezmožnih za delo. Pri 71,54 % ljudi smo ugotovili , da je zdravstveno stanje v mejah normale, 25, 61 % ima lažje okvare zdravja, 2,44% srednje okvare zdravja in 0,4% težje okvare zdravja.. Med pregledanimi je bilo približno 27 % kroničnih bolnikov, med katerimi je največ bolezni mišično-kostnega sistema (10%), bolezni obtočil (7%) in endokrinih bolezni ( 6 %). Primerjala sem statistično obdelavo vseh pregledanih skupin in ugotovila, da med njimi ni bistvenih razlik, le tiste, ki sem jih že prej omenila, torej dve skrajnosti med delavci PHE in higienske enote. Poročilo pripravila Maja Rebernik Vele, dr. med. spec. MDPŠ, pooblaščeni zdravnik za varstvo in zdravje pri delu za ZD Adolfa Drolca Maribor Št. 72 sreda končno.indd 13 16.9.2015 12:01:57 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 14 SKUPINA ZA ZDRAVJE Poročilo o bolniškem staležu v ZD Maribor za leto 2014 in primerjava za 5 let nazaj Podatke o bolniškem staležu nam je posredoval NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) rep. Slovenije v začetku maja 2015. V letu 2014 je bil bolniški stalež (BS) naslednji: % BS (št. izgubljenih koled. dni x 100/ število zaposlenih x št.dni v letu) Vsi: 4,47 M : 2,39 Ž : 4,97 IO (število izgubljenih koledarskih dni / število zaposlenih) Vsi: 16,3 M: 8,7 Ž: 18,2 IF(št. primerov x 100 / št. zaposlenih) Vsi: 138,0 M: 83,0 Ž: 151,4 R (št. izgubljenih dni zaradi 1 vzroka / št. primerov) Vsi: 11,8 M:10,5 Ž: 12,0 Najvišji % BS po MKB-10 klasifikaciji je bil zaradi bolezni kostno mišičnega in vez. tkiva (1,05), sledijo poškodbe in zastrupitve izven dela (0, 51), nato duševne bolezni (0, 36), sledi nosečnost, porod (0,34 – za ženske 0,43), nato bolezni živčevja (0,32). Največ sicer zaposleni obolevajo za infekc. boleznimi in boleznimi dihal IF je 16,8 oz. 14,8, vendar je Št. 72 sreda končno.indd 14 16.9.2015 12:01:57 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 15 SKUPINA ZA ZDRAVJE trajanje BS kratko. R je od 3,7-5,7. Najvišji R je za bolezni živčevja (99,1), nato nosečnost (40,5), sledijo poškodbe izven dela (32,0), duševne motnje (29,4) in neoplazme (28,3), ki imajo sicer IF le 1,8 in 0,14 % BS. Poškodbe in zastrupitve na delu imajo 0,11 % BS, IF je 1,5 in R je 25,88. Če primerjamo BS za Slovenijo, ugotovimo, da je ta 3,75 %, od tega za moške 3,12 % in za ženske 4,52 %. Vidimo, da so moški nekoliko manj v BS, to pa gre predvsem na račun BS za nosečnost, porod. Tudi za Slovenijo je ta BS 0,44 %. Opažamo pa, da je vzrok za najvišji % BS za Slovenijo bolezen mišično kostnega sistema (0,73 %), takoj za tem pa poškodbe in zastrupitve izven dela (0,61 %). Ostali vzroki za % BS so primerljivi z vzroki za BS z našim ZD. Primerjala sem % BS od l. 2010-2014 za naš ZD. Najnižji je bil l. 2011 (4,14) in najvišji l. 2010 (4,52), torej ne ugotavljam bistvenih sprememb. V vseh 5 letih je bil najpogostejši vzrok za BS bolezen mišičnokostnega sistema od 0, 66 % l. 2011 do 1,37 % l. 2013, kjer je R sorazmerno visok od 20,9-38,8. Ves čas je približno enak BS za poškodbe izven dela-prib. 0,50 % in za nosečnost, porod-prib. 0,40 %. V zadnjem letu smo imeli sorazmerno nizek BS za neoplazme 0,14 % , prejšnja leta se je namreč vrtel okrog 0,50%. Opažam pa tudi upad % BS za poškodbe in zastrupitve pri delu. Najvišji je bil l. 2011 in sicer 0,31 % , najnižji pa l. 2014 – 0,11,%. Verjetno lahko upad pripišemo tudi temu, da nezgoda pri prihodu in odhodu z dela več ne šteje kot nezgoda na delu. Ostali vzroki za bolniški stalež so v zadnjih petih letih več ali manj primerljivi in procentualno zelo podobni. Tudi če primerjamo ostale indekse BS za ZD MB proti ostali Sloveniji, ugotavljamo, da smo približno na istem nivoju. Poročilo pripravila Maja Rebernik Vele, dr. med. spec MDPŠ, pooblaščeni zdravnik za varnost in zdravje pri delu za ZD Adolfa Drolca Maribor Analiza poškodb pri delu zaposlenih v Zdravstvenem domu dr. A. Drolca Maribor v letu 2014 V letu 2014 je bilo prijavljenih 20 poškodb pri delu. Primerjalno gledano z letom 2013, je glede na število zaposlenih v zavodu, število poškodb v letu 2014 za 7 višje. Večina poškodb pri delu je bila lažjih oblik in je krajša bolniška odsotnost bila potrebna v 13 primerih, v enem primeru je bila potrebna daljša bolniška odsotnost, potem, ko je zaposleni utrpel poškodbo zloma nosu. Poškodbe po obliki in nastanku: poškodba zaradi padca oz zdrsa,zvina, udarca vreznina vbod z iglo ugriz SKUPAJ 12 3 4 1 20 Glede na spol se je v letu 2014 poškodovalo več žensk (15) kot moških (5). Skupna povprečna starost poškodovanih je 37,6 let ( pri moških je 32,4 let, pri ženskah je 42,8 let). Glede na izobrazbo se je največ zaposlenih poškodovalo z visoko izobrazbo (10), sledijo s poklicno izobrazbo (5) in s srednjo izobrazbo (5). Spremljamo tudi mesec, dan in uro nastalih poškodb in ugotovljeno je, da se je v letu 2014 največ poškodb pripetilo v drugi polovici leta (v decembru) , sredi tedna (v sredo) in v dopoldanskem času. Št. 72 sreda končno.indd 15 16.9.2015 12:01:57 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 16 SKUPINA ZA ZDRAVJE Poškodovani deli telesa: glava oz. oko 1 nos 1 roka: komolec in nadlaket 2 prst 8 noga: koleno, gleženj, stopalo 8 SKUPAJ 20 Po organizacijskih enotah je bilo poškodovanih : UPRAVA 6 (čistilke in vzdrževalci) OE SZV4 OE PV 1 OE NMP 4 OE ZV 4 OE MDPŠ 1 OE VOM 0 OE VŽ 0 Vse poškodbe pri delu, ki so imele posledico več kot 3 dni bolniške odsotnosti, smo v skladu z 41. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l.RS št. 43/11 na posebnem obrazcu prijavili Inšpektoratu RS za delo – OE Maribor. Pripravila: Vesna Ranc, pravnica, strokovni sodelavec za varnost Kaj je novega pri sosedih Dobrodošla kongresna posebnost Sodelovanje slovenskega in hrvaškega združenja za ultrazvok v medicini V Splitu je bil od 16. do 18. aprila že IV. kongres o rabi ultrazvoka v medicini, ki smo ga organizirali člani Združenja za rabo ultrazvoka v medicini SZD skupaj z našimi kolegi, člani Hrvatskega društva za ultrazvok v medicini in biologiji HLZ. Pred tem smo širili naše znanje in izkušnje o rabi ultrazvoka na skoraj vseh področjih klinične medicine že na naših srečanjih v Umagu, Rovinju in Mariboru. Slovensko-hrvaški ultrazvočni kongresi so se izkazali za zelo plodne, so pa tudi posebnost med zdravniškimi srečanji, saj gre v tem primeru vsakič za nacionalni kongres dveh združenj, enkrat organiziran doma in drugič pri sosedih. To je priložnost za hiter prenos znanja in izkušenj v prid naše strokovne rasti in s tem predvsem v prid našim bolnikom. Nenazadnje je ta oblika sodelovanja lahko tako obetavna tudi zato, ker številne med njimi povezujejo dobri stiki, Št. 72 sreda končno.indd 16 16.9.2015 12:01:58 stran 17 NAŠ DOM ZDRAVJA ustvarjeni med študijem in sodelovanjem na srečanjih v nekdanji skupni državi, pa tudi pozneje. Skupna organizacija srečanj pa je za obe, ne prav premožni združenji, organizacijsko in finančno ugodnejša, kar ni zanemarljivo. Začetki tesnejšega sodelovanja naših in hrvaških zdravnikov, ki so se pri svojem delu posvetili ultrazvočni diagnostiki, segajo v leto 2000, ko sta se na evropskem kongresu o rabi ultrazvoka v medicini srečala dr. Dubravka Vidmar iz Ljubljane in njen zagrebški kolega prof. dr. Boris Brkljačić. Na pobudo Evropskega združenja za rabo ultrazvoka v medicini sta se dogovorila, da bosta spodbudila nekoliko zamrlo slovensko- hrvaško ultrazvočno druženje ter ustvarila pogoje za tesnejše strokovno sodelovanje. Po osamosvojitvi Slovenije je bilo Združenje za rabo ultrazvoka v medicini Slovenskega zdravniškega društva (ZRUM SZD) v krogu stanovskih društev med prvimi, ki se je pridružilo kakšnemu evropskemu združenju - postalo je član Evropskega društva za ultrazvok v medicini in biologiji - EFSUMB. Slovensko Društvo za rabo ultrazvoka v medicini in biologiji smo dobili leta 1990. Za njegov nastanek je najbolj zaslužen prim. Marko Demšar, dr. med. specialist radiolog, ki je na pobudo prof. dr. Asima Kurjaka, očeta jugoslovanske ultrazvočne diagnostike, organiziral ustanovni občni zbor društva, na katerem je bil izvoljen tudi za njegovega prvega predsednika. Za njim je društvo vodil prof. dr. Veljko Vlaisavljevič, nato je društvu predsedovala Mirjana Brvar, dr. med., zdaj pa ga vodi Ksenija Vuković, dr. med. Obe sta specialistki radiologije v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru. Leta 2007 je bil v Mariboru v strokovni javnosti zelo odmeven kongres Združenja za rabo ultrazvoka v medicini Slovenskega zdravniškega društva. To pa je bila tudi priložnost za dogovor o tesnejšem sodelovanju s hrvaškimi kolegi, takrat gosti na tem slovenskem kongresu z mednarodno udeležbo. Začeli smo se dogovarjati, da bi vsaki dve leti organizirali UZ kongres, enkrat v Sloveniji, drugič na Hrvaškem. Hrvaški kolegi so nas kmalu povabili na svoj UZ kongres v Zagreb, kjer smo se dokončno dogovorili, da bosta v prihodnje vsak naš UZ kongres skupaj organizirali obe nacionalni strokovni združenji. Ker se Slovenci nismo dovolj zavzeto lotili priprav na srečanje pri nas, so nas hrvaški kolegi povabili na I. skupni kongres v Umag. Evropsko združenje - EFSUMB je idejo in izvedbo take oblike strokovnega sodelovanja navdušeno podprlo. II. skupni kongres je bil prav tako na Hrvaškem, v Rovinju, leta 2011 in Slovenci smo se morali zelo potruditi, da smo dosegli odličnost srečanja s III. skupnim UZ kongresom leta 2013 v Mariboru. Takrat smo ob 45-letnici ultrazvoka v medicini v Sloveniji izdali tudi odmeven zbornik o pionirjih slovenskega ultrazvoka. Že IV. skupni UZ kongres Hrvatov in Slovencev je bil letos aprila v Splitu in zdaj smo spet na vrsti mi. Načrtujemo, da bo to srečanje leta 2017 na Bledu. Naše sodelovanje se je izkazalo za izjemno koristno, predstavlja pa tudi posebnost, saj gre vedno za nacionalni UZ kongres dveh združenj, enkrat organiziran doma in drugič pri sosedih. Zgodnja pridružitev Slovenije k Evropski skupnosti je članom našega združenja med drugim omogočila, da so se lahko prej kot njihovi hrvaški kolegi lotili nekaterih diagnostičnih novosti s področja ultrazvoka v medicini, kot je na primer uporaba kontrastnih sredstev v UZ diagnostiki. Zato se že dogovarjamo za izobraževanje naših hrvaških kolegov o tej novosti v Ljubljani in Mariboru. Temu skupnemu projektu sta se posvetili predvsem radiologinji Dubravka Vidmar in Mirjana Brvar. Ob tem pa si pri nas zelo prizadevamo, da bi to novo diagnostično metodo čimprej ustrezno ovrednotila tudi zdravstvena zavarovalnica. Mirjana Brvar, dr. med. spec. Št. 72 sreda končno.indd 17 16.9.2015 12:01:58 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 18 Poročilo Pisarne za varstvo pacientovih pravic za leto 2014 Za nami je šestletno obdobje obstoja Pisarne za varstvo pacientovih pravic v našem zavodu. Z veseljem lahko ugotovimo, da je le – ta v polni meri zaživela in opravičila svoj obstoj. Odgovorni za reševanje pritožb ter udeleženci v spornih zadevah so se tudi v preteklem letu zavzemali za hitro in učinkovito izvedbo postopkov. Evidentirane zahteve za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic/ pritožb v letu 2012, 2013, 2014 Leto primerjave • OE Splošno zdravstveno varstvo • OE Medicina dela, prometa in športa • OE Zobozdravstveno varstvo • OE Varstvo otrok in mladine • OE Patronažno varstvo • OE Varstvo žensk • OE Nujna medicinska pomoč • Uprava SKUPAJ Upravičenost vloženih pritožb: • • • • • • • • OE Splošno zdravstveno varstvo OE Medicina dela, prometa in športa OE Zobozdravstveno varstvo OE Varstvo otrok in mladine OE Patronažno varstvo OE Varstvo žensk OE Nujna medicinska pomoč Uprava – Oddelek za promocijo zdravja SKUPAJ 2012 9 0 3 3 0 3 2 0 20 2013 5 0 3 2 0 0 1 0 11 2014 22 2 5 4 1 2 2 0 38 2014 22 2 5 4 1 2 2 0 38 Upravičene – neupravičene 10 11 + 1 nedok. 1 1 3 2 1 3 0 1 1 0 + 1 nedok. 1 1 0 0 17 19 + 2 nedok. Način podaje Zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic : • Pisno, od tega: - e-pošta: - po pošti: • ustno na zapisnik SKUPAJ 2014 19 17 1 38 V letu 2014 ni bilo posredovanih anonimnih pritožb. Prav tako ni bilo vloženih pritožb po roku določenem v Zakonu o pacientovih pravicah (ZpacP). V 5 primerih je bil postopek obravnave ustavljen, saj pozvani vlagatelji niso dopolnili nepopolnih pritožb v zahtevanem dodatnem roku oz. je bila pritožba poslana le v vednost. V 1 primeru je bil pacient pisno obveščen, da nismo pristojni za reševanje njegove pritožbe, saj je šlo za kršitve pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zahteve so bile podane s strani pacientov, v posameznih primerih tudi s strani njihovih svojcev. Pritožbe oz. informacije o domnevni kršitvi pravic, podane po telefonu in osebno v Pisarni za varstvo pacientovih pravic: 2012 2013 2014 • po telefonu 42 26 21 • osebno 26 16 21 SKUPAJ 68 42 42 Št. 72 sreda končno.indd 18 16.9.2015 12:01:58 stran 19 NAŠ DOM ZDRAVJA V Pisarni za varstvo pacientovih pravic se je pri pooblaščeni strokovni sodelavki v letu 2014 zglasilo 21 pacientov. Po telefonu je poklicalo prav tako 21 pacientov. Pooblaščena strokovna delavka je ob vložitvi zahtev v izogib nadaljnjim obravnavam, sporne situacije skušala reševati z dodatnimi pojasnili. V mnogih primerih so bili pacienti s pojasnili zadovoljni, saj je velikokrat spor nastal, zaradi nepoznavanja zdravstvenih predpisov s strani pacientov in s tem posledično tudi njihovih pravic po Zakonu o pacientovih pravicah. Večje število pacientov, ki so pooblaščeno strokovno delavko poklicali oz., ki so se osebno zglasili v Pisarni za varstvo pacientovih pravic, je želelo le opozoriti na določene nepravilnosti, vendar so odstopili od nadaljnjih postopkov obravnave. V posameznih primerih je strokovna sodelavka pacientom podala ustrezno obrazložitev in jih usmerila za rešitev spora v ustanovo pristojno za reševanje nastalega spora. K ršitve pacientovih pravic in drugi razlogi : Vložitev Zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic : Kršitev pravic ( 5. člen ZPacP - seznam pravic ) za vložitev 2012 2013 2014 Zahtev • pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in / / / zagotavljanja preventivnih storitev • pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri / / / zdravstveni oskrbi • pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca / / / zdravstvenih storitev • pravica do primerne, kakovostne in varne 6 8 20 zdravstvene oskrbe / 2 / • pravica do obveščenosti in sodelovanja 3 1 7 • pravica do spoštovanja pacientovega časa / / 1 • pravica do drugega mnenja 2 / / • pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo • neprimeren odnos 11 15 E videntirane pohvale , P R E D LO G I I N P O B U D E Skupno evidentirane pohvale v zavodu: Leto primerjave 2012 2013 2014 • OE Splošno zdravstveno varstvo 23 19 19 • OE Medicina dela, prometa in športa 0 1 / • OE Zobozdravstveno varstvo 4 3 4 • OE Varstvo otrok in mladine 2 2 / • OE Patronažno varstvo 10 27 6 • OE Varstvo žensk 14 5 1 • OE Nujna medicinska pomoč 5 9 5 • Uprava – Oddelek za promocijo zdravja 39 8 7 SKUPAJ 97 74 42 Ugotavljamo, da je varstvo pacientovih pravic v preteklem letu potekalo v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah in z določili Organizacijskega predpisa Sistem varstva pacientovih pravic. V letu 2014 smo beležili povečanje števila vloženih pritožb, pohval je bilo manj. Vsi napori so ves čas usmerjeni v reševanje nesporazuma na kraju, kjer je le -ta nastal. Prav tako je za reševanje sporov pomembno, da s strani pooblaščene strokovne delavke v Pisarni za varstvo pacientovih pravic, pacienti dobijo pravilno, strokovno obrazložitev, predvsem pa občutek razumevanja za njihove težave. Pritožbeni postopki so namreč dodatno obremenjujoči tako za paciente kot za naše zaposlene - udeležence v nastalem sporu. Cvetka Hajdinjak, univ.dipl.prav. Št. 72 sreda končno.indd 19 16.9.2015 12:01:58 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 20 Poročilo o evidentiranem nasilnem vedenju nad zaposlenimi v ZD Maribor v letu 2014 V ZD Maribor je bilo v letu 2014 na podlagi poslanih pisnih prijav evidentiranih 50 primerov nasilnega vedenja nad zaposlenimi. ORGANIZACIJSKA ENOTA : Nasilno vedenje Nasilno vedenje Nasilno vedenje pacientov pacientov pacientov 2012 2013 2014 OE Splošno zdravstveno varstvo (CPZOPD) 9 x 25 33 23 OE Medicina dela, prometa in športa 0 1 4 OE Zobozdravstveno varstvo 1 1 6 OE Varstvo otrok in mladine 2 5 5 OE Patronažno varstvo 0 0 0 OE Varstvo žensk 3 3 3 OE Nujna medicinska pomoč 18 11 9 Skupaj 49 54 50 V 49 primerih je šlo za verbalno nasilje, v 1 primeru pa fizično nasilje nad zaposlenimi v zavodu in v 1 primeru je bilo izvršeno uničevanje inventarja v prostorih zavoda. V 50 primerih so s pacienti ustno reševali konfliktno situacijo, v 11 primerih pa so se vključili v razreševanje konfliktne situacije ostali zaposleni sodelavci. V 6 primerih so morali ukrepati strokovni delavci zaposleni pri Varnosti d.o.o., v 2 primerih je posredovala Varnost in policija , v 1 primeru pa samo policija. Na podlagi prispelih prijav ugotavljam, da se je število nasilnih dejanj v preteklem letu nekoliko zmanjšalo. Sodelovanje strokovnih delavcev podjetja Varnost in Policije pri razreševanju konfliktnih situacij pa je ostalo na lanskoletni ravni. Zaradi naraščajočih grobih izpadov nasilja predvsem v Centru za zdravljenje in preprečevanje odvisnih od nedovoljenih drog (CPZOPD) in povečanega števila kraj v prostorih ZD Maribor je vodstvo zavoda odločilo, da v mesecu decembru 2011 na lokaciji v Ulici talcev 5, in 9 ter na Vošnjakovi od 2 – 4 prične z delom varnostnik iz podjetja Varnost d.o. o. Maribor in sicer vsak ponedeljek in petek od 06.00 do 14.00 ure. Varnostna služba bo v tem času na klic dosegljiva tudi za potrebe na ostalih lokacijah. Že od leta 2009 pa je zaposlenim v ZD Maribor v primeru ogroženosti na voljo posebna klicna številka podjetja Varnost d.o.o., ki je bila posredovana na vse lokacije. Cvetka Hajdinjak, univ. dipl. prav. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. (Kant) POSLOVILI SMO SE OD NAŠIH UPOKOJENIH SODELAVCEV Alojzija RAZGORŠEK dr. dent. med. Silvester JAVORNIK voznik motornih vozi Št. 72 sreda končno.indd 20 16.9.2015 12:01:58 NAši strokovni razgledi STROKOVNA PRILOGA številka 2 leto 2015 Naši strokovni razgledi so strokovna priloga internega časopisa Naš dom zdravja, v kateri z namenom širjenja strokovnih novosti med zainteresirano strokovno javnostjo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor avtorji predstavljajo kratke strokovne povzetke kongresov in drugih srečanj, ter strokovne prispevke vseh vrst. Spoštovane kolegice in kolegi! V letu 2015 smo pričeli z objavo nove strokovne rubrike internega časopisa našega zavoda Naš dom zdravja z naslovom Naši strokovni razgledi, kjer bodo v našem zavodu zaposleni strokovnjaki različnih področij medicine delili svoje izkušnje in znanje z ostalimi kolegi našega zavoda. V želji, da bi znanje, ki ga v obliki člankov objavljamo v strokovnih revijah in znanje, ki ga pridobivamo na strokovnih izobraževanjih, doseglo čim večji krog bralcev, bomo v vsaki številki objavili nekaj strokovnih poročil iz kongresov in drugih srečanj, ter strokovne članke različnih vrst. Strokovna poročila s kongresov in drugih strokovnih srečanj naj bodo strokovno jedrnata in z vsemi podatki, ki bralcu omogočajo osvežitev znanja in lahko pomagajo pri vsakdanji praksi z natančnimi navodili. Sem spada tudi predstavitev novih smernic dela. Poleg avtorjevih podatkov naj vključujejo še naslov kongresa, kraj in datum izvajanja, ter avtorje predavanj, na podlagi katerih je bil narejen povzetek. Dolga naj bodo od pol do ene strani A4, po potrebi več v primeru smernic in podobnih prispevkov, pisava Times New Roman, velikost črk 12, presledek 1,5. Strokovni članki naj bodo tako v strokovnem kot etičnem smislu pripravljeni po vzoru navodil Medicinskih razgledov oziroma Zdravniškega vestnika in z enakimi značilnostmi pisanja, navedenimi pri strokovnih poročilih. Prispevki naj bodo še neobjavljeni teksti, ki z objavo v našem glasilu ne kršijo zakonov o avtorskih pravicah. Za vsako odstopanje od teh norm je strokovno in pravno odgovoren avtor sam. V primeru, da je članek že bil objavljen, ga lahko ponovno objavimo le s pisnim dovoljenjem urednika revije, ki je članek prvotno objavila. K objavljanju ste vljudno vabljeni vsi profili zdravstvenega kadra, ki želite pridobljeno znanje deliti s kolegi. Prispevke, vključno s kratko izjavo, da prispevek ni bil objavljen še nikjer, pošljite na e-pošto: [email protected] ali [email protected] ali na naslov: ZD Maribor, OE SZV-tajništvo, Ulica talcev 5, 2000 Maribor. Pred objavo bo vsak avtor prejel eventuelno korigiran prispevek ali predloge za izboljšanje. Vsem piscem prispevkov se zahvaljujemo za trud, bralcem pa želimo obilo strokovnih užitkov ob branju. asist. Dejan Kupnik, dr. med. spec., odgovorni urednik strokovne priloge Naši strokovni razgledi Št. 72 sreda končno.indd 21 16.9.2015 12:01:59 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 22 Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) Strokovno srečanje ‘’Kongres Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo’’ Junij 2013 Mirjana Krepek, dr. med. GERB je ena najpogostejših kroničnih težav v populaciji. Nastane, ko refluks iz želodca povzroči simptome in/ali poškodbo sluznice požiralnika. Glede na značilno anamnezo (zgaga in regurgitacija) posumimo na GERB že v ambulanti in jo potrdimo z diagnostičnim testom z zaviralci protonske črpalke (ZPČ), ki so bolj učinkoviti kot H2 zaviralci. Bolnikom običajno predpišemo ZPČ enkrat dnevno v standardnem odmerku. Ob nezadostnem učinku lahko povečamo odmerek na standardni odmerek dvakrat dnevno za obdobje dveh tednov. Trajno zdravljenje z ZPČ je običajno potrebno pri bolnikih z erozivnim ezofagitisom. Bolnikom, ki se odzovejo na zdravljenje z ZPČ ter bolnikom z neerozivno refluksno boleznijo se priporoča zdravljenje le v primeru pojava simptomov. Svetujemo jim, da vzamejo antacide skupaj s H2 ali ZPČ. Zdravila jemljejo nekaj dni ozirama tako dolgo, da so vsaj en dan brez težav. Bolnike, ki imajo po dvotedenskem diagnostičnem testu še vedno težave ali se težave pogosto pojavljajo in/ali imajo pridružene alarmantne znake (težko požiranje, vztrajno bruhanje, hujšanje, krvavitev iz zgornjih prebavil, anemija, tipna bolezenska sprememba v trebuhu), pošljemo na preiskave. Prva in najpomembnejša preiskava je endoskopski pregled zgornjih prebavil. Bolnike z normalnim endoskopskim pregledom in pogostimi težavami napotimo na funkcionalne preiskave zgornjih prebavil (24-urna pH-metrija z impedanco, manometrija požiralnika). Pri bolnikih z erozivnim ezofagitisom in neprenašanjem ZPČ je potrebno pomisliti tudi na operativno zdravljenje. Helicobacter pylori Strokovno srečanje ‘’Kongres Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo’’ Junij 2013 Mirjana Krepek, dr. med. Okužba s H.pylori je odgovorna za vsaj 71 do 95 % vseh rakov želodca in je uvrščena med karcinogene prvega reda že od leta 1994. Tako indikacijo za zdravljenje okužbe s H. pylori predstavlja vsak nosilec okužbe. Osebni zdravnik dignosticira okužbo z urea dihalnim testom ali določitvijo H. pylori v blatu pri bolnikih z dokazano razjedo dvanajstnika (če še ni bilo določeno), v primeru da ima sorodnik prvega dednega reda rak želodca in pred oziroma pri trajnem zdravljenju z acetilsalicilno kislino in/ali NSAD. Ostale indikacije so v domeni gastroenterologov, ki pri endoskopiji uporabljajo invazivne teste za doložitev okužbe (HUT, histologija in kultura). Zaradi vse večje rezistence H. pylori na antimikrobno zdravljenje se priporoča, da eradikacijsko zdravljenje izvajajo gastroenterologi oziroma specialisti družinske medicine po navodilih gastroenterologa. V naših priporočilih se svetuje klasična trotirna shema ZPČ-klaritromicin-amoksicilin/ metronidazol dvakrat dnevno, sedem dni. Uspeh zdravljenja je potrebno preveriti mesec ali več po koncu zdravljenja. Pred tem bolnik en mesec ne sme jemati antibiotikov, 14 dni pred tem pa ne ZPČ. Najboljša metoda ugotavljanja uspeha zdravljenja je urea dihalni test. Št. 72 sreda končno.indd 22 16.9.2015 12:01:59 stran 23 NAŠ DOM ZDRAVJA Fitoterapija pri okužbah sečil Strokovno srečanje ‘’15. Kokaljevi dnevi’’ April 2015 Marija Repolusk, dr. med., spec. Okužbe sečil so poleg okužb dihal najpogostejše okužbe v splošni populaciji. Pogostejše so med ženskami, starostniki, bolniki s funkcijskimi in anatomskimi nepravilnostmi sečil, diabetiki in nosečnicami. Po smernicah se še vedno predvideva uporaba antibiotikov, vendar zaradi večanja rezistentnosti zaradi nekritične uporabe antibiotikov, le-ti niso tako uspešni oz. zdravljenje z njimi zahteva več časa. Tako se lahko ob blažjih nezapletenih okužbah sečil uporabi novo registrirano zdravilo rastlinskega izvora samostojno ali pa sočasno z antibiotikom, če je ta potreben. Zdravilo rastlinskega izvora Canephron® vsebuje 3 zdravilne učinkovine (list rožmarina, zel tavžentrože in koreniko luštreka), ki delujejo na petih prijemališčih: protivnetno, diuretično, spazmolitično, antiadhezivno in protibakterijsko. Raziskave so pokazale, da 7-dnevno zdravljenje okužb sečil s tem zdravilom kot samostojna terapija pomembno zmanjša simptome (dizurijo, polakisurijo, urgentno mikcijo, inkontinenco, nokturijo in bolečino v trebuhu). Zdravljenje sočasno z antibiotikom že peti dan kaže enake rezultate kot samostojno zdravljenje z antibiotikom deseti dan. Trimesečno preventivno zdravljenje ponavljajočih se okužb zmanjša njihovo pogostnost za 73 %. Zdravljenje je potrebno 1. začeti čim prej ob nastopu simptomov, in 2. jemati je treba poln odmerek dovolj dolgo. Pri akutnih okužbah 3 x 2 ali 2 x 3 tablete 10 dni, pri ponavljajočih se okužbah pa 12 tednov. Odobrena je tudi uporaba pri mladostnikih nad 12 let starosti in pri odraslih osebah, ne pa pri nosečnicah in doječih materah. Kontraindikacije so aktivni peptični ulkus, slabo delovanje ledvic, preobčutljivost na sestavine. Med stranskimi učinki so najpogostejše prebavne motnje, ki pa so redke. Ostala prehranska dopolnila, ki se tudi lahko uporabljajo ob vnetjih sečil so Vednozeleni gornik (Uvae ursi) ali Ursi čaj, ki se uporablja manj kot 7 dni, manj kot 5-krat letno zaradi vpliva na jetra, in previdno pri sočasni uporabi z brusnicami. Zlata rozga ima diuretični in antiseptični učinek, lahko pa jo uporabljamo sočasno z drugimi zeliščnimi pripravki. Brusnica v obliki čaja, suhe brusnice in brusnični ekstrakt v kapsulah ima antiadhezivno delovanje, ne uporabljamo pa jih skupaj z vednozelenim gornikom. Komunikacija z gluho osebo v ambulanti družinske medicine Communication with deaf pacient in family medicine Avtorici Maja Arzenšek, dr.med., ZD Adolfa Drolca Maribor, OE SZV Ajda Pfifer, univ.dipl.psih., Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo Izvleček V ambulanti družinske medicine se srečujemo z najrazličnejšimi pacienti. Obiščejo nas tudi gluhe osebe, s katerimi je komunikacija velikokrat otežena. Gluhi lahko komunicirajo z nami s pomočjo tolmača, lahko z njimi spregovorimo v Št. 72 sreda končno.indd 23 16.9.2015 12:01:59 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 24 znakovnem jeziku, če ga obvladamo, lahko poskusimo s pisano besedo, lahko nam „berejo z ustnic“. V prispevku so obravnavani razvoj govora in mišljenja pri gluhih, etipatogeneza in terapevtske možnosti gluhote od rojstva, opisane so možnosti in omejitve komunikacije z gluho osebo. Namen prispevka je osvetliti problematiko gluhih in se dotakniti možnosti komunikacije z njimi v ambulanti družinske medicine in v vsakdanjem življenju. Ključne besede Gluhi, družinska medicina, vzroki in terapevtske možnosti gluhote, komunikacija, mišljenje, razvoj govora, Slovenski znakovni jezik (SZJ). Abstract In the family medicine, we meet a wide variety of patients. Deaf persons, with whom the communication is often rendered difficult, also visit us. The deaf can communicate with us through an interpreter, we can use sign language if we know it, we can write, the deaf can lip-read, etc. The article deals with the development of speech and cognition for the deaf, and with the reasons and possible treatments of congenital hearing impairment. Additionally, it explores options and limitations of communication with deaf persons. This article aims to shed light on the problems of the deaf, and to find possibilities of communication with the deaf in the family medicine clinic as well as in everyday life. Key words Deaf patients, family medicine, causes and therapeutic options of hearing impairment, communication, cognition, development of language, Slovenian sign language. Uvod V ambulanti družinske medicine... V ambulanti družinske medicine se srečujemo z najrazličnejšimi ljudmi vseh starosti in z zelo različno problematiko. Med našimi pacienti pa so tudi gluhe in naglušne osebe. V Sloveniji ima približno 10% ljudi okvaro sluha, ocenjujejo pa, da je okoli 2000 gluhih in 50.000 naglušnih oseb (Statistični urad RS, leto 2010). Nekaj zmot o gluhih... V splošni populaciji kroži kar nekaj zmot o gluhih: da nimajo večjih problemov, saj lahko govorjeno besedo enostavno nadomestijo s pisano, da enostavno komunicirajo preko elektronske pošte ali tekstovnih sporočil, da z lahkoto sledijo podnapisom pri filmih, da večino besed preberejo z ustnic... Kaj drži... Drži ravno nasprotno: gluhi imajo velikokrat težave s komuniciranjem v „našem jeziku“, kompleksnih stavkov velikokrat ne razumejo, hitremu govoru težko sledijo, sploh če govorijo z nekom, ki ga prvič vidijo in jim njegov način odpiranja ustnic še ni domač. Veliko pa jim pomenita mimika obraza in telesa, ki izražata veliko informacij, s katerimi si gluhi marsikaj lahko razložijo. Preveč besed v stavku jim dela težave in ne nasprotno. Znakovni jezik namreč uporablja drugačno sintakso, ne uporablja sklonov, sklanjatev, zato imajo gluhi tudi težave pri pisanju in razumevanju napisanega. Po klasifikaciji telesnih okvar... Po klasifikaciji telesnih okvar je gluhota priznana le kot 70% telesna okvara v primeru, da gre za izgubo sluha nad 95% po Fowlerju. Gluhonem/gluh... Star izraz za gluho osebo je gluhonem, ki pa se opušča in gluhi ga slišijo kot žalitev, saj gluhi niso nemi (razen redkih, ki imajo pridruženo okvaro govornega aparata), le razumemo jih ne, če se ne potrudimo spregovoriti na njihov način. Št. 72 sreda končno.indd 24 16.9.2015 12:01:59 stran 25 NAŠ DOM ZDRAVJA Etiopatogeneza Predporodni dejavniki Okoli 50 % prirojenih okvar sluha je genetsko pogojenih. Obstaja okoli 300 sindromov, pri katerih je prisotna izguba sluha (Treacher-Collins, Pierre-Rubin, Osteogenesis imperfecta,Waardenburg, Usher, Alport, itd.). Po vzročnosti sledijo okužbe nosečnice s paraziti (toksoplazmoza), bakterijami (sifilis) ali virusi (rdečke, mumps, influenca, herpes), hormonske in metabolne motnje med nosečnostjo, ter ototoksična zdravila, ki jih nosečnica prejme. Obporodni dejavniki Obporodni dejavniki so kljub ali ravno zaradi razvoja medicinske oskrbe relativno pogost vzrok hude okvare sluha. Z napredkom intenzivnega zdravljenja novorojencev se je močno povečalo število preživelih, posebej nedonošenčkov, ki so prej v preveliki meri umirali. Dejavniki tveganja pri materi so eklampsija, prehiter porod, imunološka nerazvitost, in ostalo. Pri novorojencih, zdravljenih v enotah intenzivne nege, so dejavniki tveganja dihalna stiska, nekompatibilnost krvnih faktorjev, zdravljenje z ototoksiki. Poporodni dejavniki Vnetje srednjega ušesa; pogosta vnetja srednjega ušesa v zgodnjem otroštvu lahko vplivajo na razvoj otrokove slušne percepcije. Bakterijski meningitis je še vedno poglavitni vzrok hude okvare sluha v otroštvu, sledijo virusne okužbe, predvsem ošpice in mumps, ki ne povzročajo več hudih naglušnosti zaradi dobre precepljenosti otrok, ototoksična zdravila, predvsem aminoglikozidni antibiotiki, ki se pogosto uporabljajo pri zdravljenju otrok v enotah intenzivne terapije. Sočasna uporaba z nekaterimi drugimi zdravili (furosemid, indometacin, nekateri cefalosporini) poveča njihov ototoksični učinek. Vzrok so lahko še poškodbe glave, ki so le še poredko vzrok hude okvare sluha in ravnotežja v poporodnem obdobju, akustična travma pa je lahko prisotna že v otroštvu. Vzrok izgube sluha ostaja neznan v 21-34% primerov, kar kaže na potrebo po boljših protokolih za etiološko ovrednotenje okvar sluha. Terapevtske možnosti 1. ZUNANJI SLUŠNI APARAT je uporaben samo pri naglušnih. 2. POLŽEV VSADEK: objavljeni rezultati klinik so sicer zelo vzpodbudni, v praksi pa osebe s polžkovim vsadkom še zmeraj ostajajo naglušne, težko ločijo zvoke med sabo – zvoki iz okolja, zvoki govorjenega – in tako ohranjajo omejitve, ki so značilne za naglušne osebe. 3. Kostno vsidrani slušni pripomoček BAHA (Bone Anchored Hearing Aid) je primeren za bolnike s težavami kot so prirojene napake sluhovoda in srednjega ušesa obojestransko, kronično vnetje srednjega ušesa z izcedkom, kjer več ni možnosti kirurškega zdravljenja, kronično vnetje sluhovodov pri nosilcih običajnih slušnih aparatov tudi obojestransko; večinoma nosijo aparate s kostnim prevajanjem, ki pa povzročajo nelagodnost zaradi stalnega pritiska na kožo, estetsko so moteči, kakovost zvoka pa je skromnejša, zaradi izgube na mehkih tkivih. 4. VSB (vibrant soundbridge) je slušni pripomoček vgrajen v srednje uho, je nova vrsta medicinskega pripomočka, ki omogoča prenos mehaničnih vibracij direktno na gibajoče strukture ušesa. Namenjen je odraslim osebam, od nedavnega pa tudi otrokom, ki imajo zaznavno naglušnost srednje ali težke stopnje. Razvoj govora in mišljenja pri gluhih Približno 90 % gluhih otrok se rodi slišečim staršem. Velika večina slišečih staršev, če ne vsi, pa si želijo le to, da bi njihov otrok znal ''normalno govoriti''. Razvojnopsihološke raziskave dokazujejo, da ima na razvoj jezika največji učinek kakovostno jezikovno okolje (vsakega) otroka. Kakovostno jezikovno okolje otroka v največji meri predstavlja učinkovita in pogosta komunikacija staršev z otrokom, zelo pomemben dejavnik pa je skupno branje otroške literature že zelo zgodaj. Pri gluhih otrocih težko govorimo o učinkoviti komunikaciji in kakovostnem jezikovnem okolju, saj imajo Št. 72 sreda končno.indd 25 16.9.2015 12:01:59 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 26 slišeči starši pri komunikaciji s svojim gluhim otrokom velike težave. Želja po tem, da bi otrok normalno govoril in obupanost ob spraševanju, na kakšen način naj komunicirajo z otrokom, da bo njegov razvoj čim boljši, so težave, ki se pojavljajo pri večini slišečih staršev. Strategije učinkovite komunikacije staršev z gluhim dojenčkom ali malčkom se razlikujejo od tistih, ki jih sicer uporabljamo pri slišečih dojenčkih in malčkih. Ker govorjenega jezika gluh otrok ne more zaznavati, gluhi starši naravno uporabljajo taktilne strategije za pridobivanje pozornosti otroka. Slišeči starši pa se teh strategij poslužujejo veliko manj, saj so jim po eni strani nepoznane in v komunikaciji tuje, po drugi strani pa se (sicer neutemeljeno) bojijo, da bi utegnile negativno učinkovati na razvoj otrokovega govora. Ker sta jezik in mišljenje tesno povezana med seboj, lahko nizka kakovost jezikovnega okolja nosi posledice tudi v mišljenju in kasneje v akademskih dosežkih otroka. Ključno obdobje za razvoj jezika traja od otrokovega rojstva do približno petega ali šestega leta starosti. Zamujenega v tem obdobju na področju razvoja jezika kasneje pri otroku ne moremo nadoknaditi. Razvojnopsihološko dejstvo, ki se ga tudi stroka v Sloveniji ne zaveda dovolj, pa je, da za razvoj mišljenja ni pomembno, kateri jezik je prisoten v otrokovem okolju, pomembno je, da otrok osvoji jezik kot sistem simbolov, v katerem najde logične povezave, ki dajejo podstat razvoju mišljenja. Ključno je, da otrok simbolom pripisuje pomene in širi svoj besednjak z elementi, ki jih bo pričel logično povezovati v bolj zapletene strukture, stavke. Znakovni jeziki so enakovredni govorjenim jezikom z vidika kompleksnosti, imajo pa drugačno slovnico, ki se vrši v prostoru in jih ne gre zapisati. To pa nikakor ni razlog za to, da se gluh otrok, ki uporablja znakovni jezik, ne bi mogel naučiti tudi pravil govorjenih jezikov. Pomembno je le, da mu ponudimo bogato jezikovno okolje in čim večjo izbiro v procesu osvajanja jezika, saj mora najprej dobro obvladati vsaj en jezik. Za malčkov razvoj mišljenja ni bistvenega pomena, da bo znal pravilno izgovarjati nekaj besed, ampak je veliko bolj pomembno, da razume čim več pojmov, ne glede na način, ki smo ga uporabili na poti do njegovega razumevanja. Kombiniranje govorjenega in znakovnega jezika se tako, glede na mnoge raziskave, izkaže kot način komunikacije, ki je najbolj učinkovit, saj ima otrok več možnosti za učenje. Temeljni problem v Sloveniji je torej še vedno trajajoča neusklajenost stroke in vprašanje, ali učenje znakovnega jezika zavira razvoj govora. Že štiri desetletja raziskave v tujini konsistentno dokazujejo, da ni nobenih dokazov, ki bi potrjevali to (zastarelo) hipotezo. Ne samo to, raziskave kažejo celo pozitivne učinke učenja znakovnega jezika (ali vsaj znakov za dojenčke in malčke/baby signs) na razvoj govora (tudi pri slišečih dojenčkih in malčkih). Kljub temu večina surdologov in logopedov še vedno svetuje slišečim staršem, naj pri komunikaciji z otrokom ne uporabljajo znakov oz. znakovnega jezika. Aktualna problematika so gotovo polžkovi vsadki, ki zavajajoče dajejo občutek, da gluhih otrok kmalu več ne bo. Dejstvo, da so korekcijski učinki na sluh s pomočjo vsaditve polžkovega vsadka zelo variabilni, ni zanemarljivo. Prav tako je potrebno poudariti, da tudi pri tistih gluhih malčkih, pri katerih se polžkov vsadek dobro obnese, po vsaditvi ne moremo govoriti o slišečih malčkih, temveč je njihov razvoj podoben naglušnim malčkom, saj že najmanjša okvara sluha nosi posledice v otrokovem razvoju. Prav tako v določenih situacijah (stik z vodo, vnetje...) otrok sname zunanjo baterijo in pred seboj imamo gluhega otroka. Zakaj bi v teh situacijah zamujali komunikacijo z otrokom? Nuja po raziskavah je iz zapisanega jasno razvidna, za relevantne rezultate in uspešno aplikacijo znanstvenih izsledkov pa je prav tako nujno interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov s področja ORL, razvojne psihologije in surdologije ter celostna obravnava gluhih otrok. Komunikacija z gluho osebo v ambulanti družinske medicine Komunikacija''v živo'': branje z ustnic, SZJ in pravica do tolmača. Gluhi lahko v povprečju z ogledovanjem ustnic razberejo cca 40 % informacij. Potrebno se je zavedati, da je besednjak gluhih šibek in da besed, ki jih od prej ne poznajo, z ustnic sploh ne bodo mogli razbrati. Tako je v primeru, da je zdravnik z gluhim pacientom sam (tolmač ni prisoten) najbolj učinkovit način komunikacije kombinacija besed, ki jih zapišemo (nikakor ne stavkov, pišemo le besede in besedne zveze zaradi slabe pismenosti gluhih), nujno pa se moramo potruditi z uporabo naravnih gest. Gluhi pacient se bo tako sprostil, saj bo gotovo hvaležen, da se slišeča oseba trudi narediti informacije njemu dostopne, prav tako pa imejmo v mislih, da gluhi iz naših naravnih gest in mimike razberejo veliko več kot si znamo predstavljati. Gluhi imajo po Zakonu o uporabi SZJ pravico do 30 ur brezplačnega tolmačenja za osebne namene, ki jih koristijo s pomočjo vavčerjev. Gluha oseba naroči tolmača iz njegove okolice in z njim pride k zdravniku. Gluha oseba ni obvezana, da se posluži Št. 72 sreda končno.indd 26 16.9.2015 12:01:59 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 27 tolmačenja, obstaja tudi možnost, da je izkoristila vse vavčerje, zato lahko na pregled k zdravniku pride tudi sama. Komunikacija po elektronski pošti. Pri komunikaciji po elektronski pošti se je potrebno zavedati, da so gluhe osebe po večini izredno slabo pismene. To ne pomeni samo, da lahko pričakujemo sporočilo, ki ga ne bomo nujno razumeli, ampak je veliko večja verjetnost, da gluhi prek elektronskih sporočil sploh ne bo želel komunicirati. Če pa vseeno pride do komunikacije prek elektronske pošte je potrebno uporabljati izredno preproste, jasne, enoznačne in kratke stavke. Verjetno bo gluhi večkrat prosil za potrditev informacije. Mini slovarček uporabnih izrazov SZJ za ambulanto družinske medicine Prikazanih je nekaj osnovnih kretenj, ki so pomembne za obravnavo gluhe osebe v ambulanti družinske medicine. Več informacij in kretenj Slovenskega znakovnega jezika (SZJ) lahko najdete na http://www.zveza-gns.si/slovarji ali na http://sszj.fri.uni-lj.si/. Slika 1: Boleti Slika 2: Temperatura Slika 3: Kaše Slika 4: Zdravilo Slika 5: Kako Slika 6: Dolgo Št. 72 sreda končno.indd 27 16.9.2015 12:02:00 NAŠ DOM ZDRAVJA Slika 7: Bolniški stran 28 Slika 8: Dopust (stalež) Zaključek Komunikacija med slišečo in gluho osebo je velikokrat težavna, na eni strani zaradi strahu in zadrege, ki ju čuti slišeča oseba in na drugi strani zaradi omejenih možnosti razumevanja govorjenega jezika gluhe osebe. V ambulanti družinske medicine je dobra komunikacija, tako besedna kot nebesedna, temeljno orodje za kvalitetno obravnavo pacienta. Z gluho osebo najlažje komuniciramo tako, da uporabljamo veliko obrazne mimike, si vzamemo dovolj časa za razlago in pustimo prostor za vprašanja, uporabimo list papirja in preproste besede, še najbolj pa se bomo gluhi osebi približali, če bomo znali uporabiti kakšno kretnjo SZJ. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev (npr. uporaba tolmačev) in sistemskih rešitev v državi, lahko za svoje gluhe paciente in za gluhe nasploh naredimo veliko, če se le spopademo z njihovimi in s svojimi zavorami in strahovi. Literatura 1. Acredolo L, Goodwyn S. Baby signs: how to talk with your baby before your baby can talk. New York: Contemporary books, 2002. 2. Bowe F. Language Development in Deaf Children. Journal of Deaf Studies and Deaf Education 1998;3:73-77. 3. Carver RJ, Kemp M.. Visual Gestural Communication: Enhancing Early Communication and Literacy in Young Deaf and Hard of Hearing Children. V: Weisel A. (ur.). Insights into Deaf Education Current Theory and Practice (str. 84 – 94). Tel Aviv: Academic Press of the School of Education, 1998. 4. Hauser PC, Marschark M. What We Know And What We Don't Know About Cognition And Deaf Learners. V: Marschark M, Hauser PC (ur.). Deaf Cognition: Foundations and Outcomes (str. 439 – 457). New York: Oxford University Press, 2008. 5. Lillo-Martin D. The modular Effects of Sign Language Acquisition. V: Marschark M (ur.). Relations of Language and Thought (str. 62 – 109). New York: Oxford University Press, 1997. 6. Marschark M. Psychological Development of Deaf Children. New York: Oxford University Press, 1993. 7. Marschark M, Lang HG., Albertini JA. Educating Deaf Students: From Reshearcs to Practice. New York: Oxford University Press, 2002. 8. Nott P, Cowan R, Brown M, Wigglesworth G.. Early Language Development in Children with Profound Hearing Loss Fitted with a Device at a Young Age: Part II—Content of the First Lexicon. Ear and hearing 2009;30:541-51. 9. Pisoni DB, Conway CM, Kronenberger WG, Horn DL, Karpicke J, Henning SC. Efficacy and Effectiveness of Cohlear Implants in Deaf Children. V: Marschark M, Hauser PC (ur.). Deaf Cognition: Foundations and Outcomes (str. 52 – 101). New York: Oxford University Press, 2008. 10. Sarant JZ, Holt CM, Dowell RC, Rickards FW, Blamey PY. Spoken Language Development in Oral Preeshool Children Št. 72 sreda končno.indd 28 16.9.2015 12:02:00 stran 29 NAŠ DOM ZDRAVJA With Permanent Childhood Deafness. Journal of Deaf Studies and Deaf Education 2009;14:205-17. 11. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar. Uradni list SFRJ, št. 38/83 in št. 66/89. 12. Gorlin R. Hereditary hearing loss and its syndroms. Oxford monographs of Medical Genetics No. 28. New York: Oxford University Press, 1995. 13. Mednarodna klasifikacija okvar, prizadetosti in oviranosti. Institut za varovanje zdravja R Slovenije, 1997. 14. Vatovec J, Gros A, Žargi M, Alčin B. Usposabljanje gluhih s pomočjo polževega vsadka – naše izkušnje. Zdrav Vestn 2005;74:707–9. 15. Kambič V. Otorinolaringologija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984. 16. Vatovec J, Gros A, Geczy B. Rezultati rehabilitacije s polževim vsadkom pri prelingvalno gluhih odraslih osebah. Zbornik Slovenski posvet o rehabilitaciji s PV 2006;75-7. Nov marker srčne nekroze Strokovno srečanje ''4. Siemens akademija'' Maj 2015 Jolanda Prah, mag.farm., spec. med. biokemije Idealnega kazalca za nekrozo miokarda ni, niti ni idealnega protokola določanja. Pri vrednotenju rezultatov je potrebno upoštevati njihovo občutljivost, specifičnost, predvsem pa čas od začetka prsne bolečine. Zaradi tega je priporočljivo hkratno določanje več biokemičnih markerjev, ki se med seboj dopolnjujejo. Eden od novejših biokemičnih kazalcev v klinični biokemiji spada v družino maščobne kisline vezajočih proteinov (Fatty Acid – Binding Proteins) FABP. To so relativno majhni znotrajcelični proteini, sestavljeni iz 132 aminokislin, ki se nahajajo v citoplazmi celice. Nahajajo se predvsem v tkivih, ki imajo povišano raven metabolizma maščobnih kislin (npr. srce, jetra), njihova primarna funkcija pa je transport znotrajceličnih dolgoverižnih maščobnih kislin do membrane mitohondrija za nadaljno beta-oksidacijo. Do sedaj so odkrili 9 oblik FABP, ki so poimenovane po tkivu, kjer so najbolj izražene: srčna (H-FABP), jetrna (L-FABP), črevesna (I-FABP), adipocitna (A-FABP), epidermalna (E-FABP), debeločrevesna (Il-FABP), možganska (B-FABP), mielinska (M-FABP) in testisna (T-FABP). Srčni tip FABP (H-FABP) so prvič odkrili v poškodovanih miocitih leta 1988. Po tem odkritju je bilo narejenih mnogo raziskav. V njih je bilo odkrito, da je H-FABP do sedaj najzgodnejši in verjetno najobčutljivejši biokemični kazalec srčne mrtvine. Pri poškodbi kardiomiocitov pride do hitrega porasta plazemske koncentracije H-FABP, saj je najmanjši med ostalimi markerji (mioglobin, troponin I, troponin T in CK-MB) in tudi lokacija v citoplazmi prispeva k hitri kinetiki sproščanja. Pri AKS pride do porasta nad mejno vrednostjo v času od pol do ene ure po nastopu ishemične srčne bolečine, najvišje vrednosti doseže v času od štiri do osem in pade šele po 12 do 24 urah. Znižanje na izhodiščno koncentracijo v že 24 urah omogoča uporabo pri bolnikih s sumom na ponovni infarkt, predvsem namesto CK-MB. Št. 72 sreda končno.indd 29 16.9.2015 12:02:00 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 30 Značilnosti srčnih markerjev: (povzeto po doc.dr.sc. Vatroslav Šerić) Diagnoza akutnega miokardnega infarkta (AMI) temelji na kliničnih znakih, spremembah EKG, meritvah troponina in mioglobina. Čeprav je EKG pomembno orodje za vodenje zdravljenja, je slab diagnostični test za AMI, saj približno polovica AMI bolnikov izkazuje normalen ali neznačilen EKG, četrtina bolnikov z AMI pa ima netipično bolečino. Graf 1: sproščanje H-FABP v primerjavi z ostalimi biokemičnimi markerji Št. 72 sreda končno.indd 30 16.9.2015 12:02:00 stran 31 NAŠ DOM ZDRAVJA Glavna pomanjkljivost troponina je razmeroma nizka občutljivost v zgodnjem obdobju srčnega infarkta, drugače pa velja za visoko kardiospecifičen marker in ostaja povišan najdlje časa. H-FABP se sprošča iz poškodovanih miocitov po AMI veliko hitreje kot troponin. H-FABP je tudi bolj specifičen kot mioglobin. Prisotnost H-FABP v srcu (0,6 mg/g) je 10-krat večja kot v skeletnih mišicah, za razliko od mioglobina, katerega prisotnost v srcu (2,7 mg/g) je enaka ali celo manjša kot v skeletnih mišicah (2,2 – 6,7 mg/g). H-FABP se zaradi svoje nizke molekulske mase po spremembi integritete celične membrane zaradi ishemije zelo hitro sprosti v cirkulacijo. Povečana koncentracija H-FABP v krvi pacienta se zazna znotraj ene do treh ur od začetka simptomov, doseže vrh tekom 6 ur in se normalizira po 12 do 24 urah. H-FABP ima vlogo tudi pri detekciji reinfarkta. Ker je molekula majhna, se tudi hitro odstranjuje iz cirkulacije. Počasnejša eliminacija in počasnejši porast troponina in CK-MB zmanjšujeta njuno občutljivost za zgodnje odkrivanje reinfarkta ali manjše stopnje ishemije. Na vrednosti H-FABP v krvi ne vpliva zmanjšana funkcija ledvic. Kombinacija H-FABP in troponina je lahko koristna: - v primeru lažnega pozitivnega troponinskega testa; s tem se izognemo nepotrebnim nadaljnjim pre iskavam, ki sledijo v tem primeru (troponin je lahko zvišan v številnih drugih stanjih, ki niso del akut nega koronarnega sindroma - AKS); - v zgodnjih fazah infarkta, da odkrijemo rizične paciente za AKS, ki so negativni na troponinski test. Pomen H-FABP: - je marker za AKS/AMI, - je visokospecifičen za srce, 15 – 20-krat bolj specifičen od mioglobina, - referenčne vrednosti v serumu so v primerjavi z mioglobinom veliko nižje, - skupaj s troponinom koristi kot test izključitve srčnega infarkta, - zaradi nizke molekulske mase in lokalizacije v citoplazmi se izjemno hitro sprošča iz celic, ki so poškodovane zaradi ishemije; v krvi ga dokažemo že po 30 minutah, - hitro normaliziranje vrednosti znotraj 24 ur omogoča njegovo uporabo pri pacientih s sumom na re infarkt. Kombinacija H-FABP z visoko občutljivim troponinom in EKG bi lahko zmanjšala nepotrebne sprejeme v bolnišnico in zmanjšala stroške zdravljenja. Marker H-FABP še ni v slovenskih niti v ameriških smernicah. Št. 72 sreda končno.indd 31 16.9.2015 12:02:00 NAŠ DOM ZDRAVJA Moderirana strateška delavnica za širše vodstvo zavoda Konec maja je v prostorih hotela Piramida potekala moderirana strateška delavnica za širše vodstvo ZD Maribor z naslovom “Moja vloga pri razvoju zaposlenih in njihovega zadovoljstva”. Glavni namen delavnice je bil opolnomočenje vodij za zadovoljne zaposlene in paciente. Kratke vsebinske iztočnice delavnice so bile: kako izgleda uspeh ZD Maribor, voditeljstvo v ZD Maribor: vizija, poslanstvo in vrednote, vloga vodij zdravstvenega zavoda, naši poslovni in stratešli cilji, individualni in skupinski akvijski načrt udeležencev za izpolnitev dogovorov in dosego zastavljenih ciljev. Tamara Lubi, univ. dipl. org., dipl. m. s. Na slikah: Delavnica je potekala v veselem in sproščenem vzdušju. Foto: Vesna Rečnik Šiško UREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec. Odgovorna urednica: Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org. Odgovorni urednik strokovne priloge: asist. Dejan Kupnik, dr. med. spec. Svetovalec: Milan Golob E-pošta: [email protected] Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor Ulica talcev 9, 2000 Maribor, tel. 02 22 86 200, faks 02 22 86 585, e-pošta: [email protected], www.zd-mb.si Št. 72 sreda končno.indd 32 16.9.2015 12:02:03
© Copyright 2024