1. No category

Ljubljana
Okm
127 C2
D4
Bambergova hiša
Miklošičeva
16
L eto na črta - leto dokončanja:
1906- 1907
Avtor načrta:
Maks Fabiani
Iz vajalec:
Gustave Tonnies
Investitor:
Otomar Bamberg
Stavbni tip:
trgovsko stanovanjska stavba
Viri:
ZAL, Reg I, XVI/2, f. 1527, št.
21745
Palača na vogalu Miklošičeve in
Dalmatinove ima ime po lastniku
Otomarju Bambergu, vodji tiskarne in knjigarne I. Kleinmayr &
Bamberg v Ljubljani. Zasnova
stavbe, ki je naravnana na Miklošičeva ulico in ne na trg, je še en
dokaz za to, da je Fabiani trg pred
sodnij o zasnoval za poglede z juga,
iz Miklošičeve ulice, zato tudi pri
tej palači ni poudaril vogala, ki
gleda proti trgu z vogalnim stolpičem.
Vzor za Bambergovo palačo je
treba iskati v ljubljanski poznobaročni patricijski hiši, čelo stavbe
pa je varianta borrominijevskega
motiva 1• Vsekakor je očitno, da se
je v tem času Fabiani že docela
odvrnil od dunajske secesije in bolj
kot prej začel iskati vzore v lokalnih
tradicijah, v "duhu kraja" in sicer
tudi "pri uporabi novih materialov
in tehnik".
Simetrična
fasada je členjena z
lizenami v rusticiranem
ometu, ki vertikalno povezujejo
stavbo od prvega nadstropja do
mogočnimi
78
vrha med vsako drugo okensko os jo
in se na vrhu zaključujejo s keramičnimi reliefi brada tih mož v beli
barvi na modri podlagi . Avtor
reliefov je avstrijski kipar in keramik Hugo Franz Kirsch, portreti
pa predstavljajo verjetno osebe
povezane s tiskarstvom. 2 Čelo
stavbe je dodatno okrašeno s
štukaturo v rastlinskih motivih,
pritlična fasada pa je enotno
obdelana v grobem ometu . Središčna os stavbe s portalom poudarja tristrano zaključen pomol, ki
se v tretjem nadstropju zaključi z
balkonom.
Literatura:
N. Šumi, Arhitektura secesijske
dobe v Ljublj'ani, Ljubljana, 1954;
B. Rovšnik, Stilni razvoj
ornamenta na fasadah v Sloveniji
od 1895 do prve svetovne vojne,
ZUZ, n.v., 16,1980, str. 25-50;
M. Pozzetto, Max Fabiani, Ein
Architekt der Monarchie, Wien,
Edition Tusch, 1983;
D. Prelovšek, Ljubljanska
arhitektura Hribarjevega časa,
Grafenauerjev zbornik,
Ljubljana, 1996.
1
N. Šumi: Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani.
2
Š. Čopič , D. Prelovšek, S. Žitko: Ljubljansko
Ljubljana, 1954.
kiparstvo na prostem. Ljubljana, 1991.
79