Pomagal starejšim sosedom
Občina Beltinci Pomurska mlekarska zadruga Ravne strehe po novem niso več ovira V Prekmurju Igralci Lomanoš namolzemo čedalje pomurski prvaki manj mleka Na drugem mestu nogometaši Mali nogomet Novi podrobni prostorski načrti Opravljeno čiščenje upravnega odbora KMN Videm, na tretjem ŠD Filovci – Zmagovalci potrdili svoj primat Stran 2 Stran 6 Stran 16 med kuse po ... Škofija Murska Sobota Krüj v domačon cekri Prihod minoritov v Turnišče Kruh iz pirine moke, rženi kruh, koruzni kruh, vrtanik, žemljice iz polnovredne moke, ptički Letos brez kadrovskih pretresov znotraj škofije Stran 26 Stran 28 2. julija 2015 Murska Sobota, leto lxvii, št. 27, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € Niko Prelec, najprostovoljec 2014 V premislek Pomagal starejšim sosedom Državljan J. Votek Osnovnošolec iz Šalovec vzor vsem mladim – Najprostovoljski projekt je Obnovimo slovenske gozdove Niku se zdi samoumevno, da pomaga starejšim sosedom pri hišnih opravilih. Torej je lahko vzor vsem mladim, predvsem osnovnošolcem, ki živijo na vasi, kajti veliko je starejših, ki ostanejo sami, ker so se mladi odselili v druge kraje, poročili ali odšli na delo v tujino, in nimajo nikogar, ki bi jim prinesel nujne stvari iz trgovine, drva v kuhinjo, pomagal na vrtu in še marsikaj. Včasih je že dovolj, da jim kdo vsak dan pove dober dan in povpraša, kako so. Starejšim vsaka dobra beseda dobro dene, saj vedo, da nekdo misli na njih in jim priskoči na pomoč, ko ga potrebujejo. fotografija mediaspeed Naročnik Avto Škafar, d. o. o., vsem bralcem Vestnika ponuja 10 % popusta pri servisnih in kleparskih storitvah za vozila katere koli znamke. Kupon lahko unovčite do 31. 7. 2015. Popusti se med seboj ne seštevajo. Avto Škafar, d. o. o., Murska Sobota, tel.: 522 32 33, PE Lendava, tel.: 577 62 00 # Nepreslišano K Karikatura Anton Buzeti Konec junija je Mladinski svet Slovenije (MSS) pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja razglasil najboljše prostovoljce in prostovoljske projekte za leto 2014. Med dobitniki najvišjih naslovov je tudi Niko Prelec iz Šalovec, in sicer v starostni skupini do 19 let. V tej skupini je najprostovoljka tudi Ema Trobentar iz Slovenske Bistrice. Niko Prelec je prejel priznanje na predlog mentorice prostovoljstva na Osnovni šoli Šalovci Suzane Škodnik, ki ga je tudi spremljala na ponedeljsko sklepno slovesnost na Brdu pri Kranju. Najodmevnejši je bil vsekakor najprostovoljski projekt tabornikov, saj je 1600 tabornikov posadilo 50 tisoč sadik dreves na 23 različnih lokacijah. V starostni skupini do 30 let sta priznanje prejela Nastja Maver iz Novega mesta in Amir Crnojevič iz Ljubljane, v starostni skupini nad 30 let pa Irena Dolinšek iz Pirana in Gašper Rupnik iz Postojne. Naslov najmladinski voditelj je prejel Gregor Matevž iz Javornika, posebno priznanje pa so podelili še Mladinskemu centru Dravinjske doline za projekt Žinkana. Pravzaprav je prostovoljstvo oziroma pomoč sosedom za Nika Prelca nekaj povsem normalnega, vsakdanjega. Ko opravi vse potrebno doma na manjši trihektarski kmetiji s tremi kravami (ker je oče zaposlen na Dunaju, morata sama z mamo opraviti vsakdanja kmečka dela), obišče tudi sosedo in jo povpraša, kaj lahko stori zanjo. Prej je skrbel še za enega človeka, ki pa je že umrl. Niko Prelec, ki je tudi sicer zelo aktiven in priden v vasi in član gasilskega društva, bo po devetem razredu šolanje nadaljeval na Biotehniški šoli Rakičan. Zagotovo pa bo prostovoljec tudi v prihodnje – oziroma bo pomagal starejšim ljudem. Bernarda B. Peček ako nemarni smo, se je pokazalo prejšnji četrtek. Praznovali smo dan državnosti in na simbolni ravni pokazali odnos do države ali, če hočete, do svojega doma. Koliko zastav je viselo na javnih in tudi zasebnih zgradbah? Visele so tam, kjer za to poskrbijo pristojne službe, drugje jih niste videli. Gre za simbolno gesto, ki pa veliko pove o ljudeh, ki v tej državi živijo. Če se premaknemo čez mejo, vidimo neko drugo zgodbo. Tam je že na vsakem vozilu javnega prevoza pripeta državna in lokalna zastavica. Indiferentnost do simbolov posredno pomeni indiferentnost do države, in to ne samo kot domovine, ampak bistveno širše. S takim odnosom dopuščamo, da politične elite namesto odgovornega upravljanja države to upravljajo glede na svoje strankarske interese na račun države. Po materialni plati državljani to čutijo zadnja tri leta. Če bi bili odgovorni in zavestni državljani, političnim elitam ne bi dopuščali izključevanja celih skupin ljudi, ki so odvrženi kot amortizirani stroji v tovarni. Hkrati smo s takim ravnanjem odprli pot prikritim pohlepnežem razvitih in »nacionalno zavednih« držav, ki počasi izčrpavajo ljudi in jih potiskajo še nižje. Na primeru Grčije se zelo lepo vidi, kaj je prinesel prost pretok kapitala in kaj so prinesli strankarski interesi grških političnih elit. Zaradi svoje udobnosti in izrednega bogatenja so grške strankarske elite prelile del zaslužkarskega kapitala držav razvitega severa med prebivalstvo. Zdaj te države izstavljajo račun, a ne elitam, ampak prebivalstvu, ki naj bi plačalo predvsem tisto, kar so si prisvojile elite. Grki očitno tega niso pripravljeni storiti. Ob robu grški zgodbi imamo tudi mi svojo zgodbo. Sprejeli bodo davčno razbremenitev dela. Gre za zavajanje, razbremenjeni bodo nosilci kapitala in ne dela ali razvoja, saj kreativni potencial države ali podjetja od te razbremenitve ne bo imel nič, kvečjemu še bolj zategnjen pas. Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. 2 aktualno | Vestnik | 2. julija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Občina Beltinci letos s tremi OPPN Ravne strehe po novem niso več ovira Zanimanje za stanovanjsko gradnjo je razlog za urejanje prostora – Nov podroben prostorski načrt so že dobili v Lipovcih in Ižakovcih Gradnja objektov z ravnimi strehami je bila pred dobrima dvema letoma vroča tema v Občini Beltinci. Ko je gradbeni inšpektor obiskal lastnike zgradb z ravnimi strehami, med katerimi je bila tudi hiša tedanjega župana Mateja Gombošija, in desetim zagrozil z rušitvijo, je občinski svet konec aprila sprejel odlok o spremembi in dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Beltinci. Vendar je ta dokument med drugim gradnjo objektov z ravnimi strehami dovoljeval samo v treh naseljih, v Beltincih ter v delu Lipovec in Bratonec, izpustil pa je preostale vasi v občini, in sicer Gančane, Lipo, Melince, Ižakovce in Dokležovje. Ta dvojna merila, ki so bila pisana tudi na kožo takratnemu županu, so zelo odmevala v javnosti, prav tako pa je približno dvesto ljudi takrat podpisalo peticijo, v kateri so zahtevali, da občina sprejme akte, s katerimi bo dovoljevala sodobnejšo gradnjo stanovanjskih hiš z ravnimi strehami. S sprejemanjem Občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) občina zdaj to tudi počne. Nov podroben prostorski načrt so dobili v Lipovcih in pred kratkim tudi v Ižakovcih, do 18. junija pa je trajala tudi javna razgrnitev predloga še za severovzhodni del Beltinec, ki se ledinsko imenuje Za ogradi, in povsod je dopuščena tudi ravna streha in ne več samo dvokapnica. Podroben prostorski načrt za stanovanjsko gradnjo so tako februarja najprej dobili v Lipov- Nov podroben prostorski načrt so dobili v Lipovcih in pred kratkim tudi v Ižakovcih, do 18. junija pa je trajala tudi javna razgrnitev predloga še za severovzhodni del Beltinec ali ledinsko Za ogradi in povsod je dopuščena tudi ravna streha in ne več samo dvokapnica. fotografija nataša juhnov cih, in sicer za vzhodni del, zajema pa območje v skupni velikosti dobrih osem hektarjev v trikotniku med dvema potema, ki se levo odcepita od ceste, ki vodi v Gančane, in to potjo. Podrobni prostorski načrt je občinski svet pred kratkim sprejel tudi za vas Ižakovci. Zajema dve območji v skupni velikosti dobrih sedem hektarjev, s tem da je na prvem zarisanih trideset parcel in na drugem deset. Dve stanovanjski hiši tu že gradijo in bodo dela zdaj lahko nadaljevali, druge pa bodo začeli postavljati predvidoma v dveh do treh letih. Podroben prostorski načrt je v postopku sprejemanja še za severovzhodni del Beltinec v velikosti slabih štirih hektarjev, območje pa se razprostira od šolskega igrišča in kot neke vrste vzporednica s hišami ob glavni cesti proti odcepu, ki vodi v Lipo. Sprejemanje prostorskih planov je dolgotrajen postopek, predvsem zaradi počasnosti državnega aparata, ki si vedno vzame dosti časa, ko občinam pri tem gleda pod prste, visok strošek pa predstavlja tudi izdelava dokumentov, je povedal beltinski župan Milan Kerman. Občina pa bo morala zagotoviti denar tudi za komunalno urejanje vseh teh območij, preden bo ta denar dobila povrnjen s plačevanjem komunalnih prispevkov. Beltinska občina, ki je po številu prebivalstva peta v Pomurju in štiriinšestdeseta v Sloveniji, je gosto naseljena in dinamična tudi po demografskih kazalcih, glede na lego pa zanimiva tudi za naseljevanje mladih družin. Čeprav je v celoti obdana z obdelovalnimi kmetijskimi zemljišči, ki so varovana, je v vaseh še vedno dovolj gradbenih območij, ki omogočajo pozidavo in s tem zaokroževanje naselij, zaradi česar se na pristojnem ministrstvu sploh lahko pogovarjajo o možnosti za sprejemanje podrobnih prostorskih planov. Majda Horvat Sobota, kot si jo želimo Osnovna šola Šalovci Gonilna sila razvoja Naj bo manj besed in več akcije Spodbuditi vpis v vrtec in prilagoditi delovni čas Največ predlogov za ureditev mestnega središča se nanaša na Slovensko ulico Ni lahko prevzeti vajeti v šoli, v kateri je bila prej ravnateljica Jolanda Lazar, ki je bila uspešna kot učiteljica in ravnateljica, dosegla pa je tudi odličen profesionalni razvoj in doktorski naziv. Toda če je v kolektivu dovolj sodelovanja in podpore in če je veliko razumevanje tudi dosedanje ravnateljice (ki se na razpis ni prijavila), ki bo predala posle mlajši kolegici oktobra, je lahko vodenje majhne šalovske šole svojevrsten izziv in nov korak v razvoju. Kajti pri takih stvareh ne gre za tekmovalnost ali posnemanje, gre za samostojno pot vsakega posameznika in za boj za lepšo prihodnost goričkih otrok. Tega se prav dobro zaveda tudi Darja Farič Klemenčič, ki sicer živi v Murski Soboti in je mati dveh otrok, na šalovski šoli pa je kot profesorica razrednega pouka in vzgojiteljica predšolskih otrok zaposlena enajsto leto. Šalovska šola ima le 63 otrok in je ena najmanjših v Pomurju, zato bi morala biti prva naloga vseh v šoli in občini povečati vpis v vrtec in šolo. »Moja želja je, da najprej spodbudim vpis v vrtec. Zdaj sta oblikovana dva oddelka in v prihodnje želimo prilagoditi delovni čas potrebam staršev. Dogaja se nam namreč, da starši zaradi ugodnejšega časa prepišejo otroke v Gornje Petrovce. Pri nas pa se to pozna, tudi če gre le za nekaj otrok. Tudi strokovno delo na šoli bomo nadaljevali, toda jaz na povečanje natalitete ne morem vplivati. Enkrat je več, drugič manj, kakšnega velika povečanja vpisa pa ne pričakujemo. Ker pa smo edini zavod v občini, je vsekakor tudi zanjo in njen obstoj pomembno, da šola ostane. Zaposleni na šoli in učenci smo zelo povezani z ljudmi, lokalno skupnostjo, šola je tudi edina kulturna ustanova,« je povedala Darja Farič Klemenčič. »Zdaj imamo priložnost, da postavimo smer prihodnjega razvoja Murske Sobote, ki mora ostati ne glede na politično opcijo, ki bo v prihodnje vodila mesto. Tako imamo možnosti za razvoj. Če bo politika to čez pet let grobo prekinila in spet nekaj na novo postavljala, tega razvoja ne bomo nikoli doživeli, saj ne bo vsebine,« je ob robu okrogle mize v okviru projekta Sobota, kot si jo želimo povedala direktorica Razvojnega centra Murska Sobota Mojca Breščak, ki je vodila projekt. Kot smo že poročali, je v okviru priprave projekta Trajnostne urbane strategije, ki je pogoj za črpanje evropskih sredstev, namenjenih razvoju mestnih občin, soboška občina pripravila šestnajst tematskih delavnic, na katerih so občani skupaj s stroko iskali odgovore na izzive, s katerimi se spoprijemata pomurska prestolnica in njena okolica. Po besedah Breščakove, ki je presenečena nad dobrim odzivom občanov v okviru delavnic, je treba najprej odgovoriti na ključno vprašanje: »Kaj želimo s tem mestom narediti, vsega tu ne moremo imeti, saj smo omejeni s prostorom. Ne moremo imeti visoke tehnologije, ne moremo imeti niti krav, ki se bodo pasle sredi mesta, treba je najti neki kompromis, ki zagotovo ne bo optimalen za vse.« Kot pravi Breščakova, je prišlo največ predlogov za ureditev mestnega središča. Glede Slovenske ulice je prispelo celo toliko različnih predlogov, da bodo izvedli še eno »premišljevalnico« na to temo, saj se vsi v mestu ne strinjajo z njenim zaprtjem. Za enajst mestnih občin v Sloveniji bo za trajnostni urbani razvoj na voljo 117 milijonov evrov, vendar, kot pojasnjuje Breščakova, v okviru TUS-a ne bo mogoče dobiti sredstev za vse prispele oziroma izbrane ideje, Darja Farič Klemenčič, nova ravnateljica OŠ Šalovci, je prepričana, da je izobrazba gonilna sila razvoja, šola pa središče kulturnega dogajanja v kraju. fotografija bernarda b. peček Odločitev za prijavo na razpis za funkcijo ravnateljice pa ni bila enostavna. Kar dolgo časa je razmišljala in kolebala, ali naj se prijavi ali ne. »Čeprav sem še dokaj mlada in imam dva majhna otroka, v življenju vedno iščem neko motivacijo in dodatni izziv, pri delu pa se vedno maksimalno potrudim in ga opravim z veliko požrtvovalnostjo. Nekako sem začutila, da je tudi v kolektivu ta želja. Zato sem se odločila, da se prijavim. Glede na to, da sem zdaj nekako mirna, sem prepričana, da sem se odločila prav,« je povedala nova šalovska ravnateljica. Dodala pa je še: »Iskreno upam in želim, da bi izobraževanje zares postalo gonilna sila. Če se bo samo varčevalo, ne bo dobro.« Bernarda B. Peček Poleg centra ponovne uporabe, ki bo zaživel v prostorih nekdanje Družbene prehrane, je občina v pogovorih tudi z lastniki prostorov stare bolnišnice, ki so prazni in opremljeni ter bi jih lahko uporabljale nevladne organizacije. temveč bodo te del širše strategije razvoja mestne občine. TUS namreč pokriva tri koncepte: pametno ravnanje s prostorom, trajnostna mobilnost in energetska učinkovitost, zato bodo za ta sredstva primerni predlogi s teh področij, iz preostalih idej se bodo oblikovali projekti, ki ne bodo ciljali samo na sredstva TUS-a, temveč tudi na druge razpise. »Povezati se moramo tudi z drugimi nevladnimi in razvojnimi institucijami ter pogledati, kaj načrtujejo, iskati moramo sinergije,« še pove Breščakova. Regijsko središče potrebuje pokrit plavalni bazen Na sklepnem dogodku v grajski dvorani, ki ga je vodila Brigita Bavčar, so vodje posameznih delavnic povzeli nekatere poudarke s posameznih področij, v mestni upravi pa se bodo zdaj skupaj z razvojnim centrom in zunanjimi sodelavci na podlagi pridoblje- nih predlogov lotili izdelave omenjene strategije. Vodja arhitekturne delavnice Jernej Červek tako meni, da Murska Sobota potrebuje predvsem novo strategijo arhitekturnega razvoja: »Da prekinemo več desetletij trajajoče stanje, ko se je Murska Sobota razvijala parcialno po željah posameznikov.« Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah je mnenja, da mora mesto predvsem prisluhniti gospodarstvu, če želi ostati regijsko gospodarsko središče. »Gospodarstvo v tem trenutku najbolj potrebuje vzhodno obvoznico do industrijske cone.« Župan mestne občine Aleksander Jevšek je izrazil mnenje, da mesto potrebuje predvsem manj besed in več akcije. Kot pravi, je prišel čas, da se tudi mesta na obrobju začnejo razvijati. »V Prekmurju se moramo znebiti statusa žrtve, samo jamramo in nihče nam ne bo pomagal. Že dvajset let poslušamo o Fazaneriji in gramoznici, mi potrebujemo akcijo.« Jevšek je pri tem navedel nekaj konkretnih projektov za oživitev mestnega središča, ki že potekajo neodvisno od omenjenih delavnic. Poleg centra ponovne uporabe, ki bo zaživel v prostorih nekdanje Družbene prehrane, je občina v pogovorih tudi z lastniki prostorov stare bolnišnice, ki so prazni in opremljeni ter bi jih lahko uporabljali člani nevladnih organizacij, ki se na občino obračajo s prošnjami za prostore. Na vprašanje o pokritem plavalnem bazenu v mestu, je župan odgovoril, da je na občini v ta namen že oblikovana skupina, ki bo v kratkem odšla na ogled v Györ, kjer so lani zgradili nov petdesetmetrski pokriti plavalni bazen. »Besede niso potrebne, to moramo narediti, regijsko središče to potrebuje.« Timotej Milanov aktualno www.vestnik.si | e: [email protected] 2. julija 2015 | Vestnik | 3 Industrijska cona v Odrancih se polni To poletje spet bogatejši za tri naložbe Vrednost podjetniških vlaganj 38 milijonov in občinskih 12 milijonov evrov – Po naložbah na prebivalca je odranska občina prva v državi Ta mesec bo končana gradnja novih proizvodnih prostorov italijanskega investitorja in lastnika podjetja Nov Dom A. V. v industrijski coni v Odrancih, kamor bodo preselili proizvodnjo galanterijskih izdelkov, ki zdaj poteka v najetih prostorih v Žižkih. V nove prostore, v katerih bodo imeli zaposleni bistveno boljše delovne razmere, se bo preselilo zdajšnjih 73 delavcev, naložba pa bo omogočala tudi širitev proizvodnje in odpiranje novih delovnih mest. Še letos bo v podjetju delalo 80 delavcev, proces pa bo stekel tudi z novimi stroji, ki so jih kupili s pomočjo denarja, ki ga je podjetje dobilo s prijavo na razpis za spodbujanje tujih naložb v Sloveniji. Država je naložbo tujega vlagatelja novembra lani podprla z dobrimi 470 tisoč evri. Gradnjo dodatnih prostorov bo to poletje končal tudi nemški proizvajalec avtodomov Carthago, ki je s 430 delavci največji zaposlovalec v odranski občini, z novimi prostori, ki bodo namenjeni tudi reorganizaciji proizvodnje, pa bodo odprli nekaj dodatnih delovnih mest. Še ta mesec bo odprl vrata v industrijski obrtni coni v Odrancih tudi nov trgovski center Jager s ponudbo blaga za široko porabo in z gradbenim materialom, nova pa je tudi naložba podjetja Raiffaisen trgovina, Vrednost podjetij v industrijski coni v Odrancih je znašala konec leta 2014 26,2 milijona evrov, vrednost novih naložb pa še dodatnih 12 milijonov evrov. Vsa podjetja, ki imajo sedež v Občini Odranci, teh pa je 83, so dosegla v letu 2013 100,8 milijona evrov prihodka in so zaposlovala 650 delavcev. fotografija majda horvat ki je na tem območju zgradilo kmetijski trgovski center s sušilnico in silosi za koruzo in pšenico. S tem bo počasi zapolnjeno celotno območje industrijske cone, saj ima tu ob omenjenih vlagateljih svoje proizvodne prostore še podjetje Blister Pack. Svoj prihod v to industrijsko cono sta napovedala še dva vlagatelja, italijanski izdelovalec prestižne ženske obutve Salmaso in avstrijski proizvajalec kovinskih delov Perfektbau. Občina Odranci je industrijsko cono začela načrtovati kmalu po ustanovitvi, za ta namen pa so najprej uredili sedem in potem še dodatnih osem hektarjev zemljišč. Vrednost vseh podjetniških naložb je že 38 milijonov evrov, v svoji dvajsetletni zgodovini pa je občina, ki meri vsega sedem kvadratnih kilometrov in ima 1.650 prebivalcev, v komunalno opremljanje in objekte družbenega standarda vložila 12 milijonov evrov. Po višini naložb na prebivalca je odranska občina prva v Sloveniji, ob močni gospodarski rasti pa je tu dobilo delovno mesto 400 delavcev iz drugih občin in celo iz sosednjega Medžimurja. Odrančani, ki ne poznajo brezposelnosti, so bili namreč že prej zelo podjetni, saj imajo registriranih 83 podjetij, ki zaposlujejo 650 delavcev. Majda Horvat Moravske Toplice Porabje ob dnevu državnosti Fokovski vrtec za zdaj ostaja Napredek je viden Odlok o ceni vode v goričkem delu občine ni bil sprejet – Privilegiji na račun drugih Slovenska investicija v monoštrski industrijski coni Svetniki moravskotopliške občine so v ponedeljek poslušali poročila o poslovanju javnih zavodov in javnega podjetja Čista narava za lansko leto. Ob poročilih, ki so jih potrdili, so bile na seji tudi tri občutljivejše točke dnevnega reda. Razpravljali in sprejeli so predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ta sicer ne posega v višino nadomestila, ampak omogoča občini, da zbere podatke o nepremičninah in stavbnih zemljiščih v vseh uradnih evidencah. Presenetljiva je bila odločitev o zavrnitvi sklepa o določitvi cene oskrbe s pitno vodo v tistem delu javnega omrežja, ki ga vzdržuje Čista narava. Presenetljiva zaradi tega, ker je bil sklep o določitvi cene oskrbe s pitno vodo za omrežje, ki ga vzdržuje soboški Vodovod, sprejet brez razprave. Pri določitvi cen v obeh sistemih gre za očitno razliko. Občani, ki dobivajo vodo iz »soboškega vodovoda«, bodo plačevali polno ceno vode in omrežnine. Pri vodovodu, ki ga vzdržuje Čista narava in se iz njega oskrbujejo predvsem gorička naselja, pa je bilo predlagano stoodstotno subvencioniranje omrežnine in bi to pomenilo izenačitev občanov pri oskrbi s pitno vodo. Sklep je bil zavrnjen, argumenti pa »demagoški«. Zgodba pri dajatvah se vedno konča s podrejenim položajem Goričancev v primerjavi z ravninskim delom občine. Tako kot se je pred več kot dvema letoma končala zgodba z ukinitvijo vrtca v Fokovcih. Dejstvo je, da v vrtcu ni dovolj otrok in je strošek za vzdrževanje enote prevelik. Na letni ravni gre samo za vzdrževanje in zagotavljanje razmer za delovanje enote vrtca okrog 70 tisoč V Slovenskem kulturnem in informacijskem centru v Monoštru so pripravili že tradicionalni sprejem ob dnevu državnosti. Slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj je v govoru potegnil nekatere vzporednice med nastankom samostojne države in razvojem zaščite manjšin v Evropi, ki v formalnem smislu ni bila uvedena še trideset let po drugi svetovni vojni. Zato je med drugim poudaril, da je poteklo 40 let od podpisa Helsinške sklepne listine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki govori tudi o položaju in zaščiti etničnih manjšin. Slovenska manjšina na Madžarskem in madžarska v Sloveniji sta danes po njegovih besedah bogastvo, ki ga je treba zaščititi. Med najpomembnejše dogodke letošnjega leta v porabski skupnosti Snoj prišteva odprtje prenovljenih prostorov Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku in uradni obisk slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca v Budimpešti. V začetku septembra naj bi se zgodilo še srečanje med slovenskim in madžarskim predsednikom Borutom Pahorjem in Janosom Aderjem. »Matična domovina bo še naprej zagotavljala podporo porabskim Slovencem. Slovenska skupnost v parlamentu sicer še nima svojega poslanca s polnimi pooblastili, a si bo Slovenija prizadevala, da se bo to enkrat zgodilo. Prva naloga v tem trenutku je krepitev gospodarskega sodelovanja, ki bo koristilo tudi razvoju območja, na katerem živi manjšina,« je Snoj povzel besede, ki so bile izrečene na nedavnem srečanju slovenskega in madžarskega zunanje- evrov. Tu so še stroški za plače in drugi funkcionalni stroški, ki jih je občina dolžna pokriti javnemu zavodu. Vsi ti argumenti ponovno niso vzdržali. Zagovorniki vrtca so ponovno prinesli na površje argumente kot pred dvema letoma. Tokrat sicer niso organizirali vpisa otrok v vrtec, ki se je pozneje izkazal kot fiktiven, ampak zdaj spet napovedujejo izredno rast števila otrok, ki bi potencialno lahko obiskovali fokovski vrtec, to pa še ne pomeni, da ga bodo v resnici. Velik del otrok, ki bi potencialno lahko obiskovali fokovski vrtec, starši vpišejo v druge enote moravskega vrtca. Ohranitev Goričkega Enota vrtca v Fokovcih ne bo rešila tega dela Goričkega, to je dejstvo. Po drugi strani pa gre za neodgovorno ravnanje, in to ne samo politično, svetnikov do davkoplačevalcev v občini in Sloveniji. Dejstvo je, da moravska občina s svojimi izvornimi prihodki ne pokriva svojih finančnih potreb in je deležna »solidarnostnega sofinanciranja« proračuna. Zato na zaplet s fokovskim vrtcem ni mogoče gledati le sentimentalno in zadeve pojasnjevati z argumentom, da gre za samovoljo občinske oblasti in vodstva vrtca. Če smo pri stroki, ta pravi, da je problem oddelka premajhna skupina otrok, še posebej, če združuje vse starosti otrok, tako kot prevelika skupina. Pri tem je treba pogledati na problem nekoliko širše. Ob zgodbi s fokovskim vrtcem, ki je medijsko razvpita na državni ravni, si občani nekaterih občin iz okolij zunaj Pomurja postavljajo vprašanje, ali niso morda drugorazredni državljani. V teh okoljih, četudi so razvita, si tako visokega standarda ne morejo privoščiti in ga niti ne Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov, (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11. zahtevajo. Za primerjavo bom to ponazoril z Občino Lukovica pri Domžalah. Gre za občino podobne velikosti, kot je moravska. Z vidika geografske lege posameznih naselij so to pretežno hribovska naselja. Občina ima organizirano varstvo otrok v osrednjem vrtcu Medo na Prevojah. Ta ima enoto v Krašnji. Skratka, delujeta dve enoti od Trojan do Lukovice. Vsaj polovica prebivalcev pa živi v hribovskih naseljih. Samo na desnem obronku hribovja od Trojan do Lukovice je okrog deset vasi in v njih je najmanj trideset, če ne več predšolskih otrok. Prebivalci teh krajev ne zahtevajo svoje enote vrtca, čeprav so v teh krajih nekoč imeli podružnično šolo, ampak vozijo svoje otroke v bistveno težjih razmerah v dolino tudi deset kilometrov daleč. Razmere za dostop do vrtca so bistveno težje kot recimo v Fokovcih, Moravcih ali Martjancih. Naj opozorim na še eno razliko, na tistem koncu ni neobdelane niti pedi zemlje in ne najdete nobenega nepokošenega travnika. S to primerjavo želim opozoriti, da tudi drugi državljani te države živijo v težkih razmerah, vendar zaradi tega ne zahtevajo privilegijev na račun drugih. Zato bi bil čas, da tudi posamezni lokalni populisti nehajo izsiljevati z nerazumnimi zahtevami in neracionalno porabljati denar. Navsezadnje bi podobno primerjavo lahko naredili znotraj Goričkega. V nobeni drugi gorički občini si ne morejo privoščiti tovrstnega razkošja. Zato se je enkrat treba vprašati, kam vodi populizem znotraj moravske občine. Večnemu manipuliranju, da »dolnji del« dobro živi na račun goričkega dela, bo enkrat treba narediti konec. J. Votek Največji izziv za manjšino v prihodnosti je ravno zagotavljanje primernih kadrov za izvajanje dvojezičnega pouka, meni Snoj. ga ministra v Budimpešti. Ob tej priložnosti je tudi čestital novinarki Radia Monošter Margiti Mayer Gašpar, letošnji dobitnici Pavlove spominske plakete, ki jo podeljuje skupščina Železne županije, za ohranjanje in negovanje vrednot porabske slovenske kulture. Napredek v izvajanju manjšinske politike je viden, pravi Snoj, vendar madžarska stran po njegovem mnenju še ne dosega slovenske. »Ni še bila dosežena obojestranskost.« Kot pomemben premik je Snoj, ki se sicer letos poslavlja z mesta generalnega konzula, omenil tudi dejstvo, da je Državna slovenska samouprava prevzela vodenje dvojezičnih šol. Največji izziv za manjšino v prihodnosti je ravno zagotavljanje primernih kadrov za izvajanje dvojezičnega pouka, meni Snoj. Napovedal pa je še, da se bo verjetno v drugi polovici letošnjega leta v industrijski coni v Monoštru začela gradnja štirinajst metrov visoke stavbe logističnega podjetja iz osrednje Slovenije. »Gre za prvo tovrstno slovensko investicijo v Porabju v zgodovini.« Timotej Milanov Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 gospodarstvo | Vestnik | 2. julija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] RRA Mura Franc Gönc julija prevzema vodenje Ribničani kot največji posamični lastniki predsedovali skupščini in imenovali svoje predstavnike v nadzorni svet Prvega julija, to je zdaj že dokončno, bo vodenje Regionalne razvojne agencije Mura prevzel Franc Gönc, dozdajšnji namestnik direktorja Danila Krapca, ki po štirih mandatih vodenja RRA Mure ostaja zaposlen na agenciji, najverjetneje kot svetovalec direktorja. Prejšnji teden je namreč pretekel pritožbeni rok na razpis za direktorja, na katerega so se poleg Gönca prijavili še štirje kandidati. Čas bo pokazal, ali bodo na vodenje agencije v prihodnosti vplivali tudi premiki v njeni lastniški strukturi. Nedavni skupščini RRA Mure je namreč že predsedoval predsednik Slovenskega regionalno-razvojnega sklada iz Ribnice Velislav Žvipelj. Oktobra 2014 je delež države v RRA Mura prešel na ribniški sklad, ki je tako z 39 odstotki največji posamezen lastnik agencije. Po nekaterih zapletih pa so se zdaj uspeli kot lastniki tudi vpisati v sodni register. Na vpis je namreč prejšnje vodstvo agencije s Krapcem na čelu dalo ugovor. Na skupščini so družbeniki že potrdili nova člana nadzornega sveta agen- cije. Dozdajšnja predstavnika države Andreja Kisilaka in Igorja Camplina sta zamenjala že omenjeni Žvipelj in Benjamin Vrankar, vodja finančnega sektorja na ribniškem skladu. Družbeniki so se še seznanili z letnim poročilom za leto 2014 in odločili, da bilančni dobiček za preteklo leto v višini slabih 35 tisoč evrov ostane nerazporejen. Na skupščini so potrdili tudi vstop novega družbenika. Gre za podjetje M-energetika, ki je kupilo osemodstotni delež agencije, ki ga je prej imela Mura v stečaju, čeprav je Žvipelj menil, da soglasje družbenikov pri tem ni potrebno. Pričakujejo dopolnitev poslovnega načrta Družbeniki so potrdili tudi poslovni načrt za letošnje leto in izrazili pričakovanje, da bo novi direktor zanj pripravil ustrezne dopolnitve v skladu s svojo vizijo nadaljnjega delovanja agencije. Gönc pravi, da bo delovanje agencije v prihodnje usmerjeno predvsem v gospodarski razvoj in is- kanje sodelovanja med ključnimi akterji v ta namen. »Še naprej si bomo prizadevali privabljati nove investitorje in dajati podporo podjetjem. To je tisto, kar bo prineslo nove priložnosti, in posledično se bo dvignila tudi raven življenja v regiji. Potrebno je več sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in drugimi razvojnimi agencijami, želim, da bi v prihodnosti bolj koordinirano nastopali.« Vodilo za to delovanje mora biti po mnenju Gönca regionalni razvojni program, začetek izvajanja katerega tudi sovpada z njegovim prevzemom vodenja agencije. Kot še pove, si bo prizadeval za korektno sodelovanje z ribniškim skladom kot največjim lastnikom. Za sodelovanje pa si bo, kot je povedal na skupščini, prizadeval tudi Žvipelj: »Vstop ribniškega sklada v lastništvo ni bavbav, želimo si sodelovanja.« Po besedah Žviplja to dokazuje tudi 1,2 milijona evrov, ki bodo RRA Muri v prihodnjih letih na voljo iz garancijske sheme. Direktor soboške mestne uprave Srečko Đurov je na skupščini predla- gal, da bi agencija glede na dejstvo, da je ribniški sklad uspel z vpisom v register, umaknila ugovor na vpis, da se ne bi povzročali dodatni sodni stroški. Gönc pravi, da se bo o morebitnem umiku ugovora odločil po prevzemu funkcije v začetku julija. Na koncu skupščine pa se je pokazal še en morebiten spor med Ribničani in Pomurci v prihodnosti. Po besedah Žviplja se mora v skladu z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja agencija do sredine leta 2016 preoblikovati v javni zavod, s čimer se v RRA Mura ne strinjajo povsem, saj menijo, da bo treba po zadnji interpretaciji zakona zadostiti kriterijem glede lastniške strukture, pri čemer ne bo zahtevana natančno določena statusna oblika institucije. Znano je, da bo v lastništvu agencij moral prevladovati javni delež, večino katerega bodo imele občine, vendar nobena ne bo smela imeti več kot tretjino znotraj tega občinskega deleža. Gönc poudarja, da morajo lastniško strukturo prilagoditi zakonskim zahtevam skupaj z javnim skladom, pri čemer je obvezno povečanje deleža občin, to pa je mogoče doseči s prodajo deleža ribniškega sklada občinam ali z dokapitalizacijo. Žvipelj pravi, da o dokapitalizaciji ne razmišljajo, je pa ena od možnosti prodaja deleža občinam. »Vemo, da je bila cena, po kateri je sklad dobil delež agencije, en evro, občine pa bodo verjetno tudi želele kupovati v skladu s to nakupno ceno,« meni Gönc. Žvipelj pravi, da je imel kljub simbolični ceni sklad s prenosom lastništva tudi stroške, ki jih bodo verjetno želeli vračunati v prodajno ceno, če bo do prodaje prišlo. O preoblikovanju se bodo po njegovih besedah morali odločiti tudi družbeniki. Če ne dosežejo soglasja, pravi Žvipelj, lahko v najslabšem primeru institucija izgubi status regionalne razvojne agencije. »Občinam in ribniškemu skladu mora biti v interesu, da RRA Mura ostane še naprej regionalna razvojna agencija, saj če izgubimo ta status, bomo izgubili levji delež posla,« pravi Gönc. Timotej Milanov Sim Radenci širi trgovsko mrežo Prodajni center in proizvodni obrat Po petindvajsetih letih so se razvili v največjega prleškega veletrgovca s tehničnim blagom Anton Sečko, Erik Ivanuša in Zlatko Mir bi se s svojim podjetjem SIM (ime je sestavljeno iz začetnic priimkov) po zagnanosti in prodornih idejah danes prav gotovo uvrstili med uspešna mlada start up podjetja, tako pa so v minulih petindvajsetih letih doživljali vzpone in padce, ki so jih mnogi domačini komentirali na svoj način. Danes, ko se lahko pohvalijo z izkušnjami, zaupanjem kupcev in strokovnostjo, pa tudi z 2,8 milijona evrov prometa, imajo do njih prav gotovo večje spoštovanje, še bolj pa si bodo pozitivno podobo utrdili po zgraditvi novega prodajnega centra na lokaciji nekdanjega prodajnega centra Radenske (tik ob reki Muri). Podjetje Sim je bilo ustanovljeno 16. junija 1990 kot turistično in trgovsko podjetje z namenom, da bi oskrbovali z osvežilnimi pijačami in prigrizki tranzitne goste na mejnih prehodih – toda evropski politični zemljevid se je v zadnjih dveh desetletjih močno spremenil. Da bi se obdržali pri življenju, so začeli izvajati sejemsko prodajo, kajti ljudje so bili željni novih izdelkov, marca 1993. pa so odprli prvo trgovino s tehničnim blagom Tehnosim na območju nekdanje vrtnarije Radenske. Vsekakor je večja prelomnica nakup podjetja Radenska Ekoss in dopolnitev osnovne trgovske s komunalno dejavnostjo, ko so prevzeli oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod, urejanje in vzdrževanje javnih in parkovnih površin ter upravljanje več stanovanjskih objektov – danes upravljajo že 265 stanovanj v 20 objektih v Radencih, Gornji Radgoni in Spodnji Ščavnici. Kljub temu še vedno 60 odstotkov prihodka ustvarijo s trgovsko dejavnostjo, od preostalih 40 odstotkov pa je 30 odstotkov javne komunalne službe. Z nakupom Radenskinega komunalnega podjetja, ki je delovalo na tej lokaciji, so pridobili tudi večje poslovne prostore, tako da so lahko trgovino Tehnosim preselili na novo lokacijo na Panonsko cesto v Radencih, ki se je vse bolj širila tudi s ponudbo in prodajo. Podjetje se usmerja k izboljšanju kakovosti bivanja, varčevanju z energijo in varovanju okolja. Danes so s 27 zaposlenimi pooblaščeni uvoznik in distributer za vrsto izdelkov za ogrevanje, vodovod in kanalizacijo Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 60 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu in elektrotehniki. Najbolj iskani poklici v tem tednu: elektroinštalaterji - 10, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 7, mizarji ipd. - 6, kuharji - 3, prodajalci - 3. Ustanovitelji Sima so sodelavci že 25 let: Anton Sečko, Erik Ivanuša in Zlatko Mir. fotografija tilen flegar znamk Itap, Apros, System group, Robotec, Sanha, Peštan, Slovarm, Antič Kosta in drugih. »Svoje izdelke in storitve prodajamo v glavnem na slovenskem trgu, v zadnjem času pa po trgovskem blagu vedno več povprašujejo avstrijski kupci. V okviru strategije poslovanja smo si postavili za cilj uravnoteženo veleprodajo na celotnem območju Slovenije, s storitvami pa v pomurskem prostoru,« so predstavili svoje poglede na razvoj ustanovitelji podjetja. V te načrte spada tudi gradnja novega trgovskega središča v prihodnjih petih letih na sedanji lokaciji ob Muri in širitev na novo proizvodno območje. Ko so namreč lani uspeli odkupiti objekte nekdanjega prodajnega centra Radenske, so pridobili dodatne površine, tako da imajo zdaj na izjemni lokaciji ob Muri pred vhodom v Radence na voljo tisoč kvadratnih metrov. Ker se bo z gradnjo pomurskega vodovoda spremenil tudi način upravlja- nja vodovodnega sistema, smo odgovorne v Simu povprašali, kako so se sprijaznili s to odločitvijo občin: »Tu so stvari še odprte. Ker je občina pristopila h gradnji C-kraka, jih pogodba zavezuje, da se strinjajo z enim upravljavcem. Ker pa mi upravljamo vodovod vse od prevzema Ecossa, oni pa so se s to dejavnostjo ukvarjali že prej, nas tudi v prihodnje zanima upravljanje vsaj na tem delu. Mi namreč izvajamo vse tiste dejavnosti, ki so potrebne, težko, da bi bili samo podizvajalec. Želimo si, da bi občina vnesla spremembe pogodbe, tako da bi bil Sim upravljalec vsaj na enem delu sekundarnega vodovodnega omrežja. Spremembe si prizadevamo doseči skupaj z gornjeradgonsko Komunalo. Ta dejavnost predstavlja sedem do osem odstotkov naše letne realizacije, pa ne gre le za denar. Ta posel smo do zdaj dobro opravljali. Pri oskrbi s pitno vodo je namreč lahko velik problem, če pride do kakršnega koli zapleta in okvare. Zdaj mi to lahko popravimo v najkrajšem času, če pa podjetje, ki bo skrbelo za vzdrževanje, tukaj ne bo imelo sedeža, je lahko povsem drugače. Občina Radenci danes nima nobenih problemov s komunalno dejavnostjo, plača samo tisti del storitev, ki jih mora, zato tudi ni potrebe, da bi imela svoje podjetje. To, kar delamo, delamo dobro in lahko tako ostane. Glede odvajanja in čiščenje odpadnih vod pa imamo koncesijsko pogodbo, ki velja še šest let,« je povedal Zlatko Mir. In kako v naslednjih 25 letih? Idej imajo res veliko, toda širitev bo odvisna od splošne rasti gospodarstva v regiji. To pa je problem, saj po besedah sogovornikov ni prave perspektive. Prav v pomurski regiji imajo ljudje manj denarja, zato je tudi poraba manjša. Iz izkušenj pa vedo, da se splača vztrajati. Bernarda B. Peček Iščejo se tudi: strokovni sodelavci za zdravstveno nego - 2, natakarji - 2, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd. - 2, tesarji ipd. - 2, krovci - 2, varilci ipd. - 2, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. 2, gradbinci zaključnih del ipd., d. n. 2, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij - 2, visoki državni uradniki - 1, strokovni sodelavci za kulturne, razvedrilne in umetniške dejavnosti ter kulinariko, d. n. - 1, menedžerji za kadrovske in splošne zadeve - 1, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo ipd., d. n. - 1, tajniki - 1, pripravljavci hitre hrane - 1, strugarji ipd. - 1, ličarji in loščilci - 1, kleparji - 1, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah - 1, delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah 1, vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si. Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ... Berite svojega! [email protected] 02 538 17 20 gospodarstvo www.vestnik.si | e: [email protected] V prihodnost prek Balkana Združiti kulturo Kofole in Radenske Kofola kot pijača bo ostala znotraj mej Češke in Slovaške, prodaja mineralne vode Radenska na vzhodnoevropskem trgu pa se bo okrepila Natanko tri mesece po nakupu večine delnic Radenske (danes je Kofola 97,5-odstotna lastnica) je Marián Šefčovič, direktor Radenske, d. d., sklical tiskovno konferenco v klubskem prostoru Doma penine Radgonskih goric v Gornji Radgoni. Marián Šefčovič, ki je bil lani izbran za menedžerja leta na Slovaškem, je človek svoje stroke, pa tudi slovaščina in prekmurščina (prleščina) sta si zelo podobna jezika in smo se lahko razumeli tudi brez angleščine. Po treh mesecih vodenja Radenske je želel predstaviti svoja prva razmišljanja in ugotovitve. Prej je bil 16 let zaposlen v Kofoli in ima veliko izkušenj o polnjenju pijač. Čez teden je v Boračevi, ob koncu tedna pa odhaja domov na Slovaško. Pred kratkim se mu je pridružil že drugi novi vodilni kader Radenske, in sicer je to Jure Zrilić (prej je vodil komercialni oddelek v podjetju Coca-Cola HBC Slovenija), ki je postal komercialni direktor. Ob prevzemu funkcije je izjavil: »Radenska je uveljavljena blagovna znamka z bogato tradicijo, to pa omogoča velik potencial za rast. Skupina Kofola se je pokazala kot uspešno regijsko podjetje z jasno strategijo ohranjanja in krepitve lokalnih blagovnih znamk in ljudi. Zato želim sodelovati pri nadaljnjem ustvarjanju uspešnih zgodb tako na domačem kot tujih trgih.« Dejstvo, da zaposleni iz mednarodnega koncerna prihajajo v Radensko, je lahko tudi napoved drugačnih časov. Kakor je napovedal Šefčovič, se jima bodo v prihodnje pridružili še trije, v vsakem primeru tudi na področju proizvodnje in financ. In kakšne razmere je našel novi direktor v Boračevi, v kateri je danes v sodobno tehnološko opremljenih polnilnicah zaposlenih samo 200 delavcev? V Radencih so našli zelo motivirane ljudi in močno blagovno znamko z dolgo zgodovino. Ker Kofola z 2300 zaposlenimi v osmih podjetjih kot strokovnjakinja za brezalkoholne pijače na osnovi izvirske vode v svoji ponudbi nima mineralne vode, je Radenska prav gotovo najboljše, kar se jim je zgodilo v zadnjem času. Še posebej, ker je bil nakup »ugoden« za Kofolo. »To, kar je Kofola na Češkem in Slovaškem, je bila Radenska v Sloveniji in v nekdanji Jugoslaviji pred 30 leti. Naš cilj je, da jo vrnemo nazaj tja, kjer je že bila močna in uspešna, torej na trge nekdanje Jugoslavije. Združiti moramo kulturo Kofole in kulturo Radenske v enotno kulturo in iz nje narediti močno in enotno podjetje v tej srednjeevropski regiji. Seveda pa se moramo naučiti sodelovati in delati s kolegi iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Srbije, kajti prvi in najpomembnejši cilj je vrniti Radensko na trg nekdanje Jugoslavije,« je povedal Šefčovič in priznal, da prav zdaj okrog 25 ljudi iz Radenske in Kofole pripravlja dolgoročno strategijo, analizira trg in skupaj razmišlja o tem, kakšne produkte prinesti iz Kofole. Eden od prvih uspehov je podpis nove pogodbe med Radensko in Pepsi Colo, kateri je bila Kofola na češkem trgu do zdaj konkurentka, Radenska pa je z njo sodelovala že 25 let. Ali bo tudi prav zaradi te pogodbe Kofola s svojimi pijačami ostala znotraj mej Češke in Slovaške, nismo izvedeli, dejstvo pa je, da je v Sloveniji ne bo. Po natančni preučitvi trga se bodo odločili, katere vrste pijač, ki jih izdeluje Kofola, še ni na slovenskem trgu, a imajo možnost za prodajo. Jeseni, še bolj pa spomladi prihodnje leto bodo že začeli izvajati novo strategijo pristopa na trgih. 2. julija 2015 | Vestnik | 5 s kartico plačaš, s telefonom izbereš število obrokov. • za nakupe, višje od 50 eur • tudi za plačila na spletu • do 12 obrokov Več na www.nkbm.si/placilo-na-obroke. Rafinerija v Petišovcih Plinska »verižica« Postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja trajal (samo) leto dni – Komu se je zares mudilo Petrol Geoterm je dobil okoljevarstveno dovoljenje ARSO za postavitev rafinerije ali centralne plinske postaje (CPP) za čiščenja surovega zemeljskega plina v Petišovcih. Družba je zanj zaprosila junija lani, zadnje dni decembra pa je bila javna razgrnitev dokumentacije. To je pri okoljevarstvenikih in skupini prebivalcev naletelo na oster odziv, ki pa se je osredotočil na protest proti pridobivanju plina na plinskem polju v Petišovcih z metodo hidravličnega drobljenja ali frackinga. Čeprav sta vodstvo družbe Petrol Geoterm in ARSO ves čas poudarjala, da gre za ločeni zadevi, je dovoljenje za postavitev nove plinske rafinerije vendarle naslednji korak pri načrtovanem izkoriščanju plina na petišovskem plinskem polju. Korakanje nazaj Novi direktor Radenske Marián Šefčovič je že 16 let zaposlen v Kofoli in je slovaški menedžer leta 2014. fotografija tilen flegar Ker Kofola kot strokovnjakinja za brezalkoholne pijače na osnovi izvirske vode v svoji ponudbi nima mineralne vode, je Radenska gotovo najboljše, kar se jim je zgodilo v zadnjem času. Še posebej, ker je bil nakup »ugoden« za Kofolo. Kar je Kofola na Češkem in Slovaškem, je bila Radenska v Sloveniji in v nekdanji Jugoslaviji pred 30 leti. Osnovno pravilo poslovanja, ki ga je postavil prvi mož Kofole Jannis Samaras, je enostavno: razvijati podjetje, doseči večjo prodajo, in ko je ta dosežena trikrat po vrsti, posledično zaposliti več ljudi. Ne nameravajo pa zmanjševati števila zaposlenih. Ker smo mediji v zadnjih letih veliko pisali tudi o nedokončanem denacionalizacijskem postopku, saj so potomci nekdanjih lastnikov zahtevali vrnitev po vojni odvzetega premoženja, je Marián Šefčovič odgovoril tudi na to aktualno vprašanje: »V devetdesetih letih smo imeli podobne procese v Češki in Slovaški. Komunicirali smo z družino Šarič, toda zgodovina je zelo težka, pa tudi različno se interpretira. Ne vem, kako se bo končalo, upam, da dobro za nas. Ko bo na sodišču končano, se bomo mogoče dogovorili, kako naprej.« Zanikal je, da bi se že zdaj dogovarjali z družino Šarič. Beseda je nanesla tudi na družino Polič, s katero so eno leto v resnici sodelovali (ni bil samo prodajni manever), in na dosedanjega direktorja Milana Hojnika, ki je dal odpoved, to pa razumejo kot njegovo osebno odločitev in jo spoštujejo. »Sodelovanje z njim je bilo v tem prehodnem času zares odlično, saj nam je bil v veliko pomoč,« je povedal novi direktor Šefčovič. Hkrati je izrekel tudi priznanje razvojnemu oddelku Radenske, v katerem so specialisti za ustvarjanje pijač na osnovi mineralne vode – do zdaj samo brezalkoholnih, morebiti pa bodo v prihodnosti v programu še kakšne druge, kot je npr. pijača iz penine, mineralne vode in bezgovega sirupa, kakršno so ponudili v prostorih Radgonskih goric. Nekoliko manj navdušenja je bilo čutiti ob vprašanju o sodelovanju z Mercatorjem, katerega lastnik je hrvaški Agrocor, saj so pogajanja menda zelo težka. Novi direktor Radenske Marián Šefčovič pa je poudaril, da si želi tesnejšega sodelovanja z Zdraviliščem Radenci, ki ima v svoji ponudbi tudi mineralne kopeli in pitje vode iz globin. Ne zanimajo pa jih lastniški posegi v turizem: »To ni naše področje. Naš cilj so pijače, za to smo specialisti, ne pa za turizem. Ikona radenske (tri srca) bo seveda ostala še naprej. Veliko in prazno stekleno palačo v Radencih pa bi radi čim prej prodali.« Bernarda B. Peček Okoljevarstveno dovoljenje je torej kot korakanje nazaj, ki daje slutiti, da bo z že izdanim dovoljenjem veliko lažje narediti tudi začetni korak. Ta pa se začne s črpanjem plina. ARSO se je na proteste pred stavbo med ustnimi obravnavami za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja že odzval z izjavo, da se v Petišovcih oziroma v Murski depresiji sporna metoda ne izvaja, oziroma, »… če jo bodo želeli izvajati, bodo morali predhodno opraviti postopek vplivov na okolje«. Enako je v svojem odgovoru na poslansko vprašanje v državnem zboru marca 2015 pove- omenjenih dveh vrtin, to pa si je vredno zapomniti. Pozornosti je vredno tudi dejstvo, da je vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za delovanje rafinerije plina na ARSO vložil Petrol Geoterm, ki pa ne bo njen investitor, ampak samo upravljavec. Denarja za postavitev rafinerije prav tako ne bo zagotovilo projektno podjetje Geoenergo (v polovični lasti Nafte Lendava in Petrola), ki je imetnik pravice za izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru v Murski depresiji, ampak družba Ascent Resources, ki ima za projekt nadaljnjega razvoja plinskega polja z družbo Geoenergo sklenjeno pogodbo o skupnih operacijah in glede na vložke pravico do treh četrtin pridobljenega plina v Pomurju in pravico do povračila stroškov. Vendar se veriga s tem še ne konča. Ta družba je le podaljšana roka dveh »financerjev«, to pa sta naložbena sklada Henderson Global Investors in Henderson Alternative Investment Advisor, ki imata v svojih rokah 97 odstotkov komercialnih zapisov družbe Ascent Resources. Konec lanskega leta je namreč zapadlo 5,5 milijona teh zapisov z zadnjim rokom plačila do konca junija, konec tega leta pa še dodatnih osem milijonov. Sredi maja se je Ascent Resources pogodil še za novo posojilo naložbenega sklada Henderson Global Investors v višini 9,8 milijona evrov in z možnostjo izkoriščanja konec junija. In v tem je odgovor, kaj se je kuhalo okrog neuradnih informacij o morebitnem izstopu družbe Največ deset ljudi ARSO je izdal okoljevarstveno dovoljenje za postavitev centralne plinske postaje ob sedanji na območju Petišovec oziroma nedaleč od avtoceste, ki vodi do Pinc. V prvi enoti naprave bodo z gravitacijo ločili zemeljski plin od kapljevin, v drugi pa bodo ostranili kisle pline, kot sta H2S in CO2. Dobili bodo tako imenovani sladki plin, kateremu bodo v nadaljevanju odvzeli še vodo in ga očistili ostankov dala tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, torej da bodo vlagatelji prej morali opraviti presojo vplivov na okolje in pridobiti vodno soglasje, oprla pa se je tudi na evropske predpise in priporočila Evropske komisije. Dejala je: »Zato, vsaj s stališča našega ministrstva, ne načrtujemo prepovedi uporabe metodologije hidravličnega lomljenja peščenjakov.« ogljikovodikov. Naprava bo delovala štiriindvajset ur na dan in vse dni v letu, njena zmogljivost pa je 280 tisoč standardnih kubičnih metrov plina na dan. Na leto naj bi nastalo 200 kilogramov nevarnih odpadkov in odpadna voda, ki jo bodo zbirali v rezervoarjih in jo vozili čistit na lendavsko čistilno napravo. Naprava bo povzročala tudi hrup. Na postaji bo delalo pet ali največ deset ljudi. Ascent Resources iz »plinske zgodbe« in zakaj se je vpletenim tako mudilo pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja za postavitev nove plinske postaje, ki je bilo glede na zahtevnost projekta izdano v razmeroma kratkem roku. Po podatkih, ki so jih vlagatelji objavili februarja 2014, naj bi stala postavitev plinske rafinerije približno osem milijonov evrov. Prvi prosi, drugi nosi, tretji pa … Priključeni na slovensko omrežje V vsakem primeru je okoljevarstveno dovoljenje za novo rafinerijo povezano s pridobivanjem plina iz dveh novih vrtin Pg-10 in Pg-11A, iz katerih naj bi po napovedih vlagateljev na leto pridobili od 50 do 80 milijonov kubičnih metrov plina. Glede na to, da naj bi obratovala štiriindvajset ur na dan ali vse dni v letu, bi lahko z zmogljivostjo 280 tisoč standardnih kubičnih metrov (Sm3) zemeljskega plina na dan letno predelala več kot sto milijonov Sm3 plina, to pa je šestina slovenske porabe zemeljskega plina v letu 2013. Zmogljivosti CPP torej presegajo letne količine plina, ki naj bi jih pridobili iz Tretje pomembno dejstvo je, da bo plinska postaja povezana z bližnjo merilno regulacijsko postajo in tako tudi s slovenskim plinovodnim omrežjem. To pomeni, da bodo tu predelani plin prodajali slovenskim porabnikom. Ob postavitvi rafinerije plina bo tako treba zgraditi še povezovalni plinovod, nosilec tega projekta pa bo družba Geoenergo. Pristojna agencija je oktobra lani že izdala sklep, da jim za načrtovani plinovod DN 200 v dolžini dobrega kilometra ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in ne pridobivati okoljevarstvenega dovoljenja. Majda Horvat 6 kmetijstvo | Vestnik | 2. julija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Pogin čebel Ameriški škržatek se spravlja na čebele Je za pogin čebel krivo neodgovorno ravnanje vinogradnikov ali uradna opozorila o nujnosti škropljenja, vendar brez določitve časa Na sam državni praznik je prišlo do pogina čebel na Orehovskem Vrhu in Ljutomeru. Kot kaže, je šlo po predvidevanjih prizadetih čebelarjev za zastrupitev z enim od insekticidov, ki se v tem času uporabljajo za škropljenje vinogradov (domnevajo, da je bil uporabljen insekticid Actare). Actare 25 WG je sistematični insekticid s specifičnim želodčnim in sistemičnim delovanjem na grizoče in sesajoče insekte z izredno hitrim učinkom. Tako piše v navodilih za uporabo. Očitno je sredstvo dobro uro po škropljenju nevarno tudi za druge žuželke in najbolj izpostavljene so čebele. Po dobri uri sredstvo prodre v rastlinsko tkivo in ni več nevarno za čebele, zato naj bi se uporabljalo v času, ko čebel ni več na paši, torej zvečer. Krivec torej ni samo uporabljeno sredstvo, ampak čas njegove uporabe. Ob tem je zanimivo, da pristojne službe vinogradnike opozarjajo na tako rekoč obvezno škropljenje proti ameriškemu škržatku, ki povzroča trsno rumenico. Proti tej »zdravila« ni in lahko uniči celotne vinograde in s tem povzroči izredno gospodarsko škodo. Službe v opozorilih navajajo učinkovita sredstva proti temu izredno nevarnemu zajedavcu na vinski trti. K temu bi lahko dodali posebno opozorilo vinogradnikom, kdaj naj uporabijo posamezno zaščitno sredstvo, da ne bodo povzročili škode v drugi dejavnosti, v tem primeru čebelarstvu. To je že nekaj let na tanki nitki. Čebele pa so izredno izpostavljene naravnim nihanjem, ne sicer po vsej državi enako. Zdi se, da čebelarji na severovzhodu Slovenije, ki se jim je v zadnjih letih zgodilo že nekaj pogi- Se nam res mora zgoditi to, kar se je zgodilo Američanom in Nemcem, namesto da bi z malo več zdrave pameti slovensko kmetijstvo ohranilo eno od največjih prednosti, ki jih ima, in to so čebele. Na naših poljih je na srečo še dovolj panjev, na nemških in ameriških pa ne. fotografija nataša juhnov nov zaradi zaščite v kmetijstvu, ostajajo sami. Žal še nismo prejeli ustreznih odgovorov z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki bi pet dni po dogodku že morala imeti vsaj nekatere odgovore na vprašanje, zakaj je prišlo do pogina čebel. Gre za ustanovo, ki že po svojem imenu mora skrbeti za uravnoteženo delovanje vseh udeležencev v kmetijstvu in posredno v naravi. Zanimalo nas je, ali je znan povzročitelj pogina čebel in kaj lahko v tem trenutku storijo prizadeti čebelarji, da vsaj za silo popravijo nastalo škodo. Pogini čebel nekako mečejo slabo luč na slovensko pobudo o svetovnem dnevu čebel, ki naj bi ga razglasil OZN. Pobuda je sicer naletela na ugoden mednarodni odziv, po drugi strani pa je nenavadno, da se v primeru treh poginov praktično ni odzval nihče, ne iz stanovske zveze čebelarjev in ne z ministrstva, ki sta pobudnika za razglasitev dneva čebel. Zdi se, da so čebele, če ni z njimi nobenih problemov, všečna tema. Ko pa pride do problemov, jih pometamo pod preprogo. Vse preveč se vrti okoli pogina čebel in se s prstom kaže na morebitno neodgovorno ravnanje vinogradnika. Storiti bo treba veliko več, da bodo začele učinkovati nekatere usmeritve evropske kmetijske politike v praksi – npr. sonaravno kmetovanje. Brez ozaveščanja vseh se nam lahko hitro zgodi Amerika. Ameriški farmarji, ki so bili do nedavnega veliki zagovorniki uporabe sodobnih kmetijskih tehnologij in sodobne zaščite, so se znašli pred velikim problemom. Ugotavljajo namreč, da se jim kljub uporabi vseh sodobnih prijemov in tehnologij pridelki močno zmanjšujejo. Razlog je preprost – zaradi zmanjšanega obsega opraševanja. Farmarji čebelarjem plačujejo opraševanje, ti pa redno vozijo panje na njive. Problem je namreč drugje. V ZDA opažajo, kot piše Deutsche Welle, da čebelje družine odmirajo, delno zaradi bolezni, delno pa tudi sprememb v naravnem okolju. Celo ameriški predsednik je naročil pristojnim službam, da naj najdejo rešitev za ameriške čebele. Podobno zaskrbljenost po istem viru izraža združenje poljedelcev v Nemčiji. Tokrat gre za lokalen pojav pomora čebel, toda ali se nam res mora zgoditi to, kar se je zgodilo Američanom in Nemcem, namesto da bi z malo več zdrave pameti slovensko kmetijstvo ohranilo eno od največjih prednosti, ki jih ima, in to so čebele. Zato je toliko bolj pomembno, da pride do odgovornega ravnanja vseh ravno na najbolj izpostavljenem poljedelskem severovzhodu Slovenije. J. Votek Pomurska mlekarska zadruga V Prekmurju namolzemo čedalje manj mleka Poslovanje pozitivno, priprave na slabitev naložbe v mlekarne – Opravljeno čiščenje upravnega odbora Občni zbor Pomurske mlekarske zadruge je potekal rutinsko po običajnem dnevnem redu. Glede na razmere na trgu z mlekom in položaj kupca mleka Pomurskih mlekarn, v katerih je zadruga solastnica, bi pričakovali več razprave. Razprava se je vrtela okrog splošnega stanja v kmetijstvu. Nihče se ni dotaknil problema, kako na položaj mlečnih kmetij vpliva trenutno stanje znotraj verige oziroma pri kupcu in predelovalcu mleka Pomurskih mlekarnah. Zadruga je lansko leto pozitivno poslovala. Ustvarila je okrog 20 tisoč evrov čistega dobička. Imela je 5,2 milijona evrov prihodkov, in to, kot kaže, izključno od prodaje mleka, in nekaj več kot 5,1 milijona evrov izdatkov. V poročilu o aktivnostih upravnega odbora zadruge v lanskem letu je Aleksander Smodiš med drugim posebej omenil 8,5-odstotni padec prireje mleka v Prekmurju v letu 2014 v primerjavi z letom 2013. A podatek ni realen in je težko govoriti o padcu prireje, saj so se ravno v letu 2014 iztekli odpovedni roki nekaterim velikim rejcem, ki so odšli k drugemu kupcu mleka. Hkrati nedavno objavljeni podatki o prejemnikih subvencij in drugih sredstev iz »evropskega kmetijskega proračuna« dokazujejo, da investicije v prirejo mleka dosegajo rahlo rast. Zato podatki o prireji mleka v Prekmurju ne morejo biti omejeni samo za odkupljeno mleko v Pomurski mlekarski zadrugi. Na občnem zboru je prišlo do kadrovskega čiščenja znotraj upravnega odbora (UO). Zadružna enota Moravske To- Letošnji prejemniki priznanj Pomurske mlekarske zadruge plice je predlagala razrešitev svojega predstavnika v UO zadruge Franca Kučana (tudi prejšnjega predsednika nadzornega sveta Pomurskih mlekarn) in namesto njega predlagala za novega člana UO Roberta Makarija. Kot član upravnega odbora je bil razrešen tudi Damjan Kuzma iz Skako- vec. Razlog je verjetno njegov odhod k drugemu kupcu mleka. Aleksander Smodiš je govoril še o aktivnem sodelovanju pri pogajanjih o odkupnih cenah. Pri tem rejci nimajo velikega manevrskega prostora, saj so trenutne odkupne cene na ravni evropskih ali celo nekoliko pod njimi. Trenutno mlekarna plačuje 0,29 centa za liter mleka. Člani zadruge pa dobijo plačilo v dveh obrokih. Omenjena je bila tudi razprava o dokapitalizaciji mlekarne. Podatek o tem, s kakšnim finančnim vložkom naj bi zadruga dokapitalizirala mlekarno, ni bil razkrit. Ne glede na višino zneska, ki gotovo presega sto tisoč evrov, zadruga trenutno teh sredstev nima. Za dokapitalizacijo bi se verjetno morala zadolžiti. Očitno za morebitno najetje kredita nima kakovostnih jamstev – edinega premoženja zadruge, to je lastniški delež v mlekarni, pa ni mogoče zastaviti. Če bi najeli kredit, bi zadružniki morali sodelovati z osebnimi jamstvi. Na občnem zboru ni bilo informacije o odstopu Ernesta Škrabana iz nadzornega sveta Pomurskih mlekarn. Neuradno ga bo v nadzornem svetu kot predstavnik zadruge nadomestil Aleksander Smodiš. Medla pa je bila reakcija na napovedane slabitve naložb zadruge v družbi pooblaščenki in mlekarnah. Skupna slabitev naj bi bila po napovedih direktorja pooblaščenke in osebnega svetovalca direktorja Andreja Horvata okrog milijon evrov. Na občnem zboru so tradicionalno podelili priznanja svojim najboljšim članom. Za največ oddanega mleka so priznanja prejeli Matej Prša iz Fikšinec za 308.809 litrov, Andrej Kisilak iz Radovec za 234.463 in Stanislav Glavač iz Beltinec za 207.307 litrov oddanega mleka. Za mikrobiološko kakovost mleka so priznanja dobili Elza Peček iz Pordašinec, Branko Kumin iz Brezovec in Franc Molnar iz Sela. Najvišjo kakovost somatskih celic pa so dosegli Franc David s Hodoša, Drago Dšuban iz Sodišinec in Štefan Kološa iz Košarovec. Za najbolj urejene zbiralnice mleka so priznanja dobile Veronika Gjergjek iz Vadarec, Silva Kular iz Otovec in Erika Sabotin iz Prosenjakovec. J. Votek gospodarstvo www.vestnik.si | e: [email protected] Razvojni svet pomurske regije 2. julija 2015 | Vestnik | 7 Splošna kmetijska zadruga Ljutomer - Križevci Kriteriji razvrščanja Prvi velik kadrovski prepih razvojnih projektov po združitvi dveh zadrug Dolga pot do zlaganja projektov, do denarja še daljša Razvojni svet pomurske regije je na ponedeljkovi seji potrdil merila za uvršanje projektov v Dogovor o razvoju regije. Gre za formalen dokument, ki je podlaga za uradniško obdelavo razvojnih projektov regije v naslednji finančni perspektivi. Sprejeta merila določajo splošne pogoje. Po teh mora biti projekt skladen s strateškimi usmeritvami regionalnega razvojnega programa in z vsaj enim tematskim ciljem Partnerskega sporazuma (mišljen je sporazum z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo). Učinki in rezultati projekta morajo biti načrtovani realno in prikazani z merljivimi kazalniki, pomembna je še izvedljivost projekta do leta 2020. Naslednja raven so regijska merila, po katerih so pomembni učinek na delovna mesta in na razvoj človeških virov, pozitiven vpliv na okolje in prispevek k prostorskemu razvoju regije. Merje- ni bodo sinergijski učinki in finančna učinkovitost. Po razlagi predsednika razvojnega sveta Branka Drvariča naj bi v regiji dosegli konsenz, da bodo po tej shemi predlagali in poskušali spraviti v življenje vsaj en projekt, ki bo zajel celotno regijo in najmanj štiri ali pet projektov, ki bodo potekali v občinah znotraj štirih pomurskih upravnih enot. Sprejeta merila še ne pomenijo, da bodo septembra, ko naj bi vlada končno sprejela vse potrebne dokumente za možnost izkoriščanja evropskih sredstev, že začeli zlagati projekte v posamezne predale. Procedura umeščanja projektov v Dogovor o razvoju regij je kar zapletena in zahteva obravnave na posameznih odborih in nova usklajevanja. Po teh usklajevanjih se bo projekte merilo s točkami in potem zlagalo v posamezne predale. J. V. Dražba treh zemljišč v SOIC Znižana cena Zanimanje je za proizvodno dejavnost Murskosoboška občina ima v lasti še pet neprodanih zemljišč v Severni obrtni industrijski coni (SOIC), od katerih so tri komunalno opremljena in jih zdaj spet prodaja na javni dražbi. Na zadnji, ki je bila 8. junija, ni bilo dražiteljev, nova z znižano izklicno ceno pa bo 13. julija. Interesenti za nakup so se oglašali, vendar potem na junijsko dražbo, na kateri so se zemljišča prodajala po ocenjeni vrednost 20 evrov za kvadratni meter, niso prišli. Zato je mogoče pričakovati, da bodo prišli na tokratno ali pa morda počakali na novo znižanje. Izklicna cena za kvadratni meter je zdaj 17 evrov. Na prodaj so tri sosednja zemljišča severno od trgovine OBI, prvo v velikosti dobrih 18 tisoč kvadratnih metrov in sosednji dve, ki merita vsako po dobrih sedem tisoč kvadratnih me- trov. Interesenti, ki so se že zanimali za ta zemljišča, bi tu postavili objekte za proizvodno dejavnost. Razmere za prodajo nepremičnin so v tem času zelo neugodne, ugotavljajo na občinski upravi, še posebej v primerih, ko morajo vlagatelji ob kupnini plačati tudi razmeroma visok komunalni prispevek. Na primer pred šestimi leti so se na tem območju zemljišča prodajala po izklicni ceni 67 evrov za kvadratni meter in pred tem še dražje za trgovske centre. Mestna občina si pri prodaji zemljišč v SOIC še vedno pridržuje pravico, po kateri lahko po petih letih od sklenitve prodajne pogodbe zahteva od kupca, ki ni izpeljal načrtovane naložbe, prodajo nepremičnine po enaki ceni, kot jo je kupil na dražbi. M. H. prejeli smo O preoblikovanju pošte na Cankovi Spoštovani! Občina Cankova v vsej odgovornosti poziva Pošto Slovenije, da ostane status pošte v vsebini storitev in funkcionalnosti na rangu obstoječih gabaritov. Župan sem relevantne pomisleke in bojazni predstavil na občini gospodu direktorju Janezu Perneku s sodelavcem. Opozoril sem, da je dostava pošte in možnost občank in občanov do optimalnih poštnih storitev ustavna in državljanska pravica. Izpostavil sem, da je lokacija pošte na Cankovi v omrežju poštnih enot zelo pomembna; ne samo za uporabo storitev našim občanom; temveč tudi za ljudi iz sosednjih občin, ki se vsakodnevno vozijo v službo ali šolo v druga območja Slovenije in bližnjo Avstrijo. Občina izkazuje veliko bojazen in upravičene pomisleke, da bodo Vaše spremembe ogrozile delovna mesta zaposlenima na enoti in našim poštarjem. Zavedamo se, da smo soočeni z poslovnimi izzivi in prilagajanji; ki pa ne morejo se popolnoma liberalizirati in siromašiti življenje in storitve ljudem na področja Občine Cankova, ki je na meji dveh držav pomemben akter za suvereniteto in razvojni potencial naše lokalne skupnosti in širšega območja Pomurja. Pred leti smo pozdravili ureditev obstoječih poslovnih prostorov na Cankovi; zato so Vaše poslovne odločitve v zmanjševanje obstoječega načina delovanja za občino in naše ljudi nesprejemljivi. Potrjujem Vam, da sem s strani občank in občanov deležen pričakovanj, da upravičenih zahtev, ki jih osebno župan absolutno v največji odgovornosti podpiram, da nikakor ne sprejmemo Vaših radikalnih sprememb, ki bi ogrozila delovna mesta in socialni status vseh dosedanjih zaposlenih pošte na Cankovi. Izkazujemo objektivne zadržke do Vaših načrtov, da na območju naše občine preoblikujete obstoječe v pogodbeno pošto. Prosimo in pozivamo vodstvo Pošte Slovenije, da spoštujete in odgovorno obravnavate naše objektivne in relevantne zadržke, ker smatramo upravičenost in bojazen Občine Cankova in naših občank in občanov, da bodo Vaše enostranske odločitve povzročile negativne posledice in učinke na možnost uporabe poštnih storitev in hkrati zmanjševale in ogrožale službeni in socialni status zaposlenih na pošti 9261 Cankova. Župan Občine Cankova, Drago Vogrinčič Novi neposredno izvoljeni predsednik upravnega odbora zadruge je Alojz Štuhec Leta 2012 je prišlo do združitve ljutomerske Splošne kmetijske zadruge (SKZ) Kmetovalec in križevske SKZ Klas. Obe zadrugi sta imeli dolgoletno samostojno tradicijo, toda zaradi majhnosti so se kmetje odločili za združitev. Pogajanja so trajala kar nekaj časa, na koncu pa je prevladal skupni interes kmetov obeh zadrug. Po združitvi je bilo nekaj zapletov pri imenovanju direktorja. Jernej Slavič kot najresnejši kandidat je zavrnil direktorsko mesto. Tako je postal direktor SKZ Ljutomer - Križevci Jože Štuhec iz nekdanje križevske zadruge, ki je vodil projekt gradnje oljarne v Ključarovcih. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen predsednik UO križevske zadruge Franc Štuhec. Ta je tudi predsednik zveze govedorejskih društev Pomurja. Jože Štuhec je bil direktor kratek čas, saj ga je po razrešitvi z direktorskega mesta v Pomurskih mlekar- nah zamenjala Bernardka Hlebič. Ta je bila direktorica križevske zadruge pred imenovanjem za direktorico Pomurskih mlekarn. Na zunaj kmetje niso kazali nezadovoljstva z delom zadruge, a očitno vsi niso bili zadovoljni z odnosom zadruge do njih. Prvi znak nezadovoljstva se je pokazal lansko jesen, ko je skupina kmetov izrazila nezadovoljstvo pri plačilu prodane pšenice. Zmotilo jih je, da sta bili dve vrsti kmetov, eni so dobili pšenico plačano v nekaj dneh, drugi pa so bili brez plačila še zgodaj jeseni. Takrat se jim je direktorica opravičila in zatrdila, da ni šlo za dvojno obravnavo, ampak za problem pri najetju kredita. Svoje nezadovoljstvo so izražali tudi nekateri proizvajalci mleka. Ti niso bili ostri proti predsedniku UO Francu Štuhecu. Pred občnim zborom prejšnji teden kljub izraženemu nezadovoljstvu nihče ni pričakoval velikih pretresov pri volitvah organov upra- vljanja zadruge. Prevladalo je prepričanje, da so bili vsi zapleti rešeni v korist kmetov. Na občnem zboru pa so se stvari zasukale v čisto drugo smer. Na njem so volili člane UO in predsednika UO neposredno. Že po volitvah novih članov UO Franc Štuhec ni bil izvoljen. Tako tudi ni bila več aktualna njegova kandidatura za predsednika UO zadruge. Za novega predsednik UO je bil tako izvoljen Aloj Štuhec, zaposlen v ljutomerski enoti kmetijske svetovalne službe. Udeleženci na občnem zboru, ki pa ne želijo biti imenovani, menijo, da je bila izražena nezaupnica zdaj že nekdanjemu predsedniku UO pričakovana, saj so se napetosti v UE krepile in bi lahko negativno vplivale na delovanje zadruge v prihodnje. Kot so povedali, pri odločanju ni šlo za maščevanje, kot se to poskuša prikazati, ampak za ohranitev zaupanja kmetov v zadrugo. J. Votek 8 (iz)brano | Vestnik | 2. julija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Zdravstveni dom Ljutomer z novo direktorico Biti zdravnica je moje poslanstvo Reorganizacija na delovnih mestih, nekateri oddelki dobijo nove vodje – Obnova otroškega oddelka in nakup medicinske opreme Od sredine junija je v. d. direktorice Zdravstvenega doma Ljutomer zdravnica Suzana Makoter, specialistka splošne medicine. Kandidaturo za to funkcijo je sprejela na pobudo hišnih sindikatov FIDES in sindikata zdravstvene nege ter bila izvoljena. S tem so ji dali veliko podporo in izrazili zaupanje, ki prav gotovo temelji tudi na dosedanjem več kot 20-letnem delu v tej ustanovi in delu z ljudmi, nam je povedala nekaj dni po tem, ko je prevzela vodenje. »Premišljala sem, ali naj se odločim za kandidaturo, sprejela pa sem jo, ker imam za sabo dober kolektiv.« Hkrati je sindikatoma naročila, naj predlagata tri kandidate, ki ustrezajo razpisnim pogojem za njenega namestnika. Na volitvah so zaposleni izvolili Boruta Paniča, diplomiranega zdravstvenega tehnika, ki je nastopil funkcijo prvega julija. Oba sta bila pred tem predstavnika delavcev v svetu zavoda, v katerem sta se zavzemala za vse delavce, ne le za nekatere skupine. »Izpostavila sva, kar sva menila, da ni dobro, in to so zaznali tudi najini sodelavci.« Tudi vodenje te ustanove bo temeljilo na povezovanju ljudi, da vsak posameznik čuti, da sta njegovo delo in prispevek pomembna. Med čakanjem na soglasja občinskih svetov občin ustanoviteljic k njenemu imenovanju so se že lotili organizacije dela, potekajo pa tudi pogovori po posameznih ambulantah in dejavnostih zdravstvenega doma. »Nekaj vodij bo ostalo, kjer vidimo potrebe, pa bomo s konsenzom zaposlenih postavili nove. Pomembno je, da se vprašanja in morebitni problemi tudi zaradi specifike uredijo in rešujejo na vsakem področju posebej in da med zaposlenimi poteka dobra komunikacija.« Načrtujejo nekaj večjih investicij. Medtem ko so spomladi v nove prenovljene prostore preselili splošne ambulante in upravo, želijo obnoviti še otroški oddelek. Makoterjeva je predstavila seznam potrebne medicinske opreme, ki bo omogočala bolj kakovostno in strokovno delo ter hitrejšo in natančnejšo diagnostiko. Med drugim v letošnjem letu načrtujemo nakup defibrilatorja, urgentnega prenosnega ultrazvoka in cikloergometra, s katerim bi lahko v kardiološki ambulanti opravljali kompletno diagnostiko. Razmišljajo tudi o aparatu za 24-urni EKG in merjenje tlaka. Poleg tega želijo kupiti naprave za fizioterapijo, lasersko terapijo, hematološki analizator in naprave za zobozdravnike. Nujen pa je nakup avtomobilov, ki jih pri delu na terenu uporabljajo patronažne službe. Vrednost naložb za različno medicinsko opremo je okoli 180 tisoč evrov, deset tisoč bi stal drobni inventar, dvajset tisoč pa naj bi stal avto, to je skupaj okoli 210 tisoč evrov, 140 tisoč evrov pa bi predvidoma stala obnova otroškega oddelka. Glede teh investicij čakajo na potrditev štirih občin ustanoviteljic. Kaj bo pokazal finančni pregled »Trenutno poteka skrben finančni pregled zdravstvene ustanove, uradno mnenje pa bo pokazalo pravo finančno stanje zdravstvenega doma in ali so predvidene investicije in nakupi mogoči,« pove Makoterjeva in doda, da jih glede na povedano ob Nova direktorica Suzana Makoter se bo tudi po prevzemu direktorske funkcije posvečala svojim pacientom. fotografija miha šoštarič primopredaji prejšnji direktor Tomislav Nemec ne bi smel kakor koli negativno presenetiti. Kot podobne ustanove na obrobju imajo problem zaradi pomanjkanja zdravnikov. Primanjkuje jim zdravni- kov na otroškem in splošnem oddelku, imajo pa kar nekaj specializantov, tako da se bodo stvari v nekaj letih uredile. Tudi sama ostaja zdravnica v svoji ambulanti. »Biti zdravnik je moje osnovno poslanstvo, moj po- klic, zato bom v ambulanti odslej štiri ure.« Obdržala bo svoje paciente, pri delu pa ji bosta pomagali specializantki družinske medicine Manja Budja in Jasmina Škrobar. Obe sta že kot študentki tretjega letnika prihajali k njej v ambulanto in poznata paciente in tudi oni poznajo njiju. Specializant splošne medicine Sašo Duh pa je prevzel ambulanto zdravnika, ki je odšel na delovno mesto v drug zdravstveni dom, pomagal pa bo voditi in razvijati urgentno medicino. Imamo tudi tri specializante otroške medicine. Kar nekaj mladih zdravnikov imamo v kolektivu in ti so prinesli razgibanost, ki se dobro ujema z zdravniki, ki imajo več izkušenj, pove. Želi pa tudi, da zdravstveni dom ostane izobraževalna ustanova z mentorji za srednješolski kader, študente zdravstvene nege, študente medicine in zdravnike specializante. Posebno pozornost želijo namenjati preventivni dejavnosti in ozaveščanju ljudi o zdravem življenju, to pa dolgoročno pomeni zmanjšanje kroničnih obolenj, ki so v Pomurju izrazita. »Ko bi nam le uspelo zmanjšali število alkoholikov in kadilcev, skrb vzbujajoči pa so tudi podatki, povezani z uporabo droge.« Načrtov in ambicij nam ne manjka, še pove Suzana Makoter, ki je v tem zdravstvenem domu začela delati takoj po končanem študiju medicine in si je prve izkušnje nabirala ob delu z otroki v koloniji v Baški. V teh letih je dobro spoznala značilnosti dela v tem okolju in ljudi, ki prihajajo k njim po pomoč. Da bodo njihovi uporabniki zadovoljni, pa je najprej treba poskrbeti tudi za dobre odnose in razumevanje v kolektivu. A. Nana Rituper Rodež Festival Soboško poletje Julija in avgusta glasba in plesi za vse okuse Vsako soboto program za otroke – Nastopajoči iz Indonezije, Nizozemske, Francije, Kube, Anglije, Avstrije, Rusije, Indonezije … V petek se bo začel festival Soboško poletja 2015, ki bo trajal do 29. avgusta, prireditve pa bodo na več lokacijah po Murski Soboti. Organizatorja sta Mestna občina Murska Sobota in Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, ki sta poletno dogajanje predstavila na tiskovni konferenci. Petkovi glasbeni večeri in sobotni dopoldanski program za otroke bodo na Trgu kulture, koncerti klasične glasbe bodo na grajskem dvorišču in v glasbeni šoli, glasbeno-gledališki dogodek pa v gledališču Park. Začetni koncert z nastopom Glasbe- žav Amerike, Francije, Kube, Avstrije, Anglije, Rusije in Indonezije. Glasbeni program bo zelo pester, tako da bo vsak obiskovalec lahko našel nekaj zase: od popa, roka, etna do džeza in klasike. Stroški Soboškega poletja bodo znašali 26 tisoč evrov. Ob občinskem prazniku, 16. julija, se bodo spomnili 20-letnice Mestne občine Murska Sobota s prireditvijo, ko bodo na Slovenski ulici nastopili domači glasbeni izvajalci: Špirit, Sončna uprava, Alma & Band, Julie & The Diamonds, The Indirects ter Dorina & Maruša. J. G. ne šole Beltinci bo v petek ob 20. uri, drugi koncerti julija bodo ob 21. uri, v avgustu pa ob 20. uri. Program za otroke bo v soboto ob 10. uri. Letos so pripravili skupaj z Glasbeno mladino Slovenije v sredini julija tudi nekaj koncertov klasične glasbe, na katerih bodo nastopili udeleženci 22. mednarodnega poletnega glasbenega tabora Glasbene mladine Slovenije, ki bo tretjič v Murski Soboti. Na dogodkih, ki bodo brezplačni, bodo zaigrali, zapeli in zaplesali nastopajoči iz Slovenije, Makedonije, Hrvaške, Nizozemske, Združenih dr- barometer Gordana Šövegeš Lipovšek in arhivski tabor Igor Banič, Pomgrad ne bo oviral Višja arhivistka iz Pokrajinskega arhiva Maribor skupaj s sodelavci in zaposlenimi v arhivu Železne županije v Sombotelu in arhivu Zalske županije v Zalaegerszegu na Madžarskem že več let uspešno pripravlja in vodi mednarodni arhivski tabor. Ta je letos praznoval že četrt stoletja in postal eden najstarejših taborov za dijake v Pomurju. V Pomgradu so se odločili, da se ne bodo pritožili na izbor Kolektorja Kolinga za izvajalca druge faze gradnje ljubljanske urgence. Ta je posel pridobil po pritožbi na državno revizijsko komisijo, vendar so prepričani, da njegova najcenejša ponudba ni realna. Čeprav je podjetje utrpelo poslovno škodo, Igor Banič s sodelavci noče ustaviti procesa gradnje, bodo pa za zadoščenje ubrali druge pravne poti. Dejan Zečevič in zmagovalci Varovanci in varovanke Plesne šole Zeko plesnega trenerja Dejana Zečevića in njegove ekipe se z vsakega tekmovanja vračajo z uspehi. Tako so se pravkar vrnili iz Medvod s svojega doslej najuspešnejšega državnega prvenstva, saj so dosegli kar osem naslovov državnih prvakov, osem drugih mest in dve tretji mesti, poleg tega pa še pet pokalnih naslovov, in to v konkurenci več kot 2500 plesalcev iz 50 klubov. (iz)brano www.vestnik.si | e: [email protected] 2. julija 2015 | Vestnik | 9 Gornja Radgona Red v hiši, najbolj nezanesljiva je država Direktorica občinske uprave v Gornji Radgoni dr. Tatjana Fulder o novi organiziranosti – Župan ima govorilne ure ob sredah Dr. Tatjana Fulder je prevzela vodenje občinske uprave v Gornji Radgoni v najtežjih časih: ko ima občina največje dolgove, največ nalog in izvaja največje naložbe do zdaj – gradnja centralne čistilne naprave s kanalizacijo in pomurskega vodovoda. Vse to jo je čakalo že na mizi, ko je sprejela to pogumno odločitev, da bo – kakor pravimo – zagrizla v kislo jabolko. Kako si je ženska, ki je na videz krhka, a še kako trdoživa in vztrajna, predvsem pa odlična strokovnjakinja in disciplinirana, upala storiti ta korak? »Moja sreča je bila, da mi stvari niso bile povsem neznane, ampak sem veliko zadev že poznala, saj sem prej delala pri agenciji Pora. Najprej sem se morala sama osebno seznaniti s stvarmi. Na primer že vsakodnevni pregled pošte da neki vpogled. Veliko smo se pogovarjali in prvo, kar sem storila, je bilo centraliziranje javnih naročil. Uslužbenci niso več imeli pristojnosti, vsak za svoje področje kar izdajati naročilnice. Zdaj jih izdaja le ena sodelavka, vmes imamo še notranje kontrole, ko mora nekatere stvari odobriti vodja, v vsakem primeru pa morajo imeti najprej ustrezne ponudbe. Potem sem tukaj jaz in v končni fazi so stvari, ki jih mora odobriti župan. Tako smo se organizacijsko disciplinirali. Imamo red, bolj skrbimo za proračun in imamo dinamiko izdajanja računov glede na denarni tok.« So bili to dobri ukrepi, ste zaznali pozitivne učinke? »Že v začetku leta 2015 se je ukrep izkazal kot zelo dober, saj bi bile lahko likvidnostne težave precej večje, če bi ostali pri stari praksi. To ne pomeni, da se je prej nekontrolirano trošilo. Zdaj se je pač zamenjala organi- zatrdim, da smo vsi polno zasedeni. V prihodnje bo veliko dela tudi pri komunalni dejavnosti in morebitni reorganizaciji športa, kulture, turizma in mladih. O tem še ne bi veliko govorila, ker še ni vse domišljeno. Uprava ima svoj interni načrt dela, tako da vemo nekaj mesecev vnaprej, kdaj se sklicujejo katere seje in kaj je treba delati. Pripravljamo se tudi, da bi oživitev območja ob reki Muri nadaljevali z novim projektom Skupaj 2. Seveda veliko aktivnosti vodita župan in podžupan, predvsem v gospodarstvu, pogovarjata se s potencialnimi vlagatelji, župan ima redne govorilne ure z občani ob sredah od 15. ure dalje, sestanke v krajevnih skupnostih, saj je veliko dela zaradi nerešene cestne problematike, kajti zaradi drugih večjih investicij je občinska cestna infrastruktura zanemarjena. Velik dosežek bo tudi, če vam bo še letos uspelo sprejeti prostorski načrt? Tatjana Fulder: »Sem zelo discipliniran človek in želim imeti stvari urejene.« fotografija bernarda b. peček zacija in trošenje se je uravnotežilo. Kajti likvidnostni položaj je težek in je tak že tretje leto, zaradi tega je disciplina še toliko bolj potrebna. Nato je sledil pregled aktov, ki jih ima občina. Najprej smo se lotili gospodarskih javnih služb (odlok o tej dejavnosti je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta), kjer še vedno vidim veliko možnosti za povečanje kakovosti storitev, in potem še priprave ustreznih aktov (sprejeli so tudi odlok o mladini pa pravilnika o razvoju kmetijstva in po- deželja ter o delu svetniških skupin) in statuta, ki je krovni akt in bo skupaj z odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov v razpravi prihodnjih 60 dni.« Sta priprava proračuna in prostorskega načrta najpomembnejši zadevi za razvoj občine? »Najpomembnejše je, da smo sprejeli proračun za leto 2015. Začele so se tudi priprave proračuna za prihodnje leto. Imamo 28 zaposlenih in tri v skupnih medobčinskih službah in lahko »Ker si želimo omogočiti razvoj podjetij v industrijski coni, smo vnesli nekatere spremembe prostorskega načrta. Mnenja smo, da občina mora poskrbeti za pogoje, potem pa se bodo podjetja že sama razvijala. Vsekakor je najpomembnejši občinski prostorski načrt. Letos naj bi vendarle dobili vseh 33 dovoljenj in bi ga torej po dolgotrajnih prizadevanjih lahko sprejeli, mogoče celo še letos.« Občina ima 155 stanovanj, je to dovolj za potrebe občanov? »Še vedno imamo nerešene probleme z dolgovi, z neplačanimi obratovalnimi stroški in najemninami. Ti problemi so še iz Vodenikovih časov. Trenutno ne načrtujemo novih stanovanj, čeprav so potrebe zelo velike. Ko- legice zdaj pripravljajo tudi strategijo investicijskih vlaganj v ta stanovanja, ker te do zdaj še nihče ni pripravljal. Zame bo to zelo pomembna informacija. Podobno pripravljajo načrt investicij za občinsko stavbo, izdelujemo pa strategijo odvajanja in čiščenja vod za vsako gospodinjstvo, da bomo lažje načrtovali vse investicije. Želim vedeti, kaj plačamo, zato se tudi s komunalo dogovarjamo, kakšni so stroški zimske službe in letnega vzdrževanja.« Po čem je delo direktorice in celotne občinske uprave v Gornji Radgoni specifično v primerjavi z delom drugih občinskih uprav? »Glede investicijskih vlaganj smo zdaj res med najbolj obremenjenimi. In jih bomo še imeli, zdaj je vse pripravljeno za začetek obnove negovske osnovne šole. Jaz sem zelo discipliniran človek in želim imeti stvari urejene, zato veliko delamo tudi pri teh planskih dokumentih, ki bodo podlaga za proračun. Zelo natančno želim načrtovati prihodnji proračun. Pri letošnjem nam to ni uspelo, ker smo morali rešiti zadeve, ki smo jih našli na mizi. Upam, da nam bo uspelo v prihodnjih mesecih, me pa zelo skrbi, da je najbolj od vsega pri nas nestabilna država in v resnici zaradi tega ne moremo realno načrtovati, saj prihodki nikoli niso taki, kot načrtujemo. Ravno zaradi tega imamo velike težave. Nedopustno je, da nam je bila država dolžna 2,8 milijona evrov za centralno čistilno napravo (pred kratkim se je ta dolg zmanjšal na 1,1 milijona evrov, op. a.). To ni več dopustno. Še vedno pa smo glede zadolženosti na sredini. Krediti, ki so bili najeti, so res upravičeni.« Bernarda B. Peček Kulinarika Princ Albert navdušen nad prekmurskimi dobrotami Ekipa gostilne Rajh med priznanimi slovenskimi chefi, ki so pripravili jedi za monaškega monarha – Jurkina krema ob pozdravu, orehova potica ob kavi Pred nedavnim se je v Sloveniji mudil monaški princ Albert, ki so ga pogostili na posebnem kulinaričnem dogodku v Goriških brdih, pri katerem je sodelovala tudi ekipa gostilne Rajh iz Bakovec. Kot pojasnjuje vodja gostilne Tanja Pintarič, so bili na slavnosti dogodek, na katerem ni manjkalo znanih športnikov in estradnikov, povabljeni trije priznani slovenski chefi. Ana Roš iz Hiše Franko je bila odgovorna za predjed, Tomaž Kavčič iz dvorca Zemono je pripravil glav- no jed, gostilna Rajh pa je prispevala sladico. Princu so postregli prekmursko gibanico s sladoledom iz dišečega traminca Steyer, rabarbarino omako in svežimi malinami. Sodelujoči chefi so morali monarhu tudi predstaviti svoje jedi, vendar je te že pol manjkalo, preden je Pintaričeva uspela do konca opisati postreženo jed. To pa je verjetno zadosten dokaz, da je bil princ zadovoljen s sladico. »Imam občutek, da ima gospod rad preproste jedi, predvsem klasično hrano,« pravi Pintaričeva. V okvi- ru dogodka je ekipa iz prekmurske gostilne gostom postregla še ajdov kruh z bučnim maslom in račkino pašteto ter jurkino kremo ob pozdravu, kasneje ob kavi pa so jim ponudili še orehovo potico iz lončene posode. Ko so jo pripravljali, se jim je princ nepričakovano približal in jo z veseljem takoj poskusil. Ob tej priložnosti so princu predstavili družino in gostilno, nad zgodbo katere je bil navdušen in v knjigo gostov napisal svoje mnenje. Nastala pa je tudi fotografija. T. M. Ekipa gostilne Rajh s princem Albertom fotografija arhiv gostilne rajh barometer Dr. Saška Roškar pripeljala svetovalnico Olga Karba o novem zadolževanju Junija je tudi v Murski Soboti odprla vrata psihološka svetovalnica, ki deluje v okviru javnozdravstvenega projekta MOČ (Pomoč ljudem, znanje strokovnjakov), ki ga vodi slovenski javnosti že zelo dobro znana murskosoboška psihologinja in raziskovalka na Inštitutu za javno zdravje. Svetovalnica bo odprta enkrat na teden, namenjena pa bo svetovanju posameznikom, parom ali družini ob najrazličnejših težavah. Ljutomerska županja je svetnike seznanila, da občina najema kratkoročno posojilo v višini treh milijonov. Potrebuje ga za plačilo izvajalcev gradnje sistema C pomurskega vodovoda, ki so zagrozili, da bodo zaradi neplačanih računov ustavili dela. Razlog za zadolževanje so neredna plačila države. Ob tem pa preseneča, da državnega neplačevanja ne poznajo več pri drugih sistemih. Jasna Horvat zavrača očitke Veliko zanimanje je vladalo za razpis za delovno mesto bibliotekarja v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, na katerega je prispelo kar 63 prijav. Izbira ekonomista je vznejevoljila nekatere prijavljene kandidate, ki so menili, da imajo primernejšo izobrazbo. Direktorica Jasna Horvat zavrača očitke in odgovarja, da je bil razpis izveden v skladu z zakonodajo in sistematizacijo delovnih mest. 10 kultura | Vestnik | 2. julija 2015 Kresnika dobil Andrej E. Skubic Nagrado kresnik, ki jo podeljuje Delova žirija za najboljši slovenski roman, je na ljubljanskem Rožniku prejel Andrej E. Skubic za delo z naslovom Samo pridi domov. Avtor se v romanu loteva politične korupcije in tajkunstva. Med petimi finalisti je bil še Prekmurec Dušan Šarotar z romanom Panorama, ob njem pa Veronika Simoniti z delom Kameno seme, Katarina Mariničič z romanom Po njihovih besedah ter Marko Sosič, ki je svojo knjigo naslovil Kratki roman o snegu in ljubezni. www.vestnik.si | e: [email protected] Poletni kino v Lendavi Ljubitelji filmov si bodo v juliju na poletnem odru lendavske gledališke in koncertne dvorane lahko ogledali šest filmov različnih žanrov. Ta petek ob 21.30 bodo najprej predvajali špansko komično dramo Kaj sem storila, da sem si to zaslužila. Potem pa bodo ob koncih tedna do 31. julija na sporedu še švedski film Hipnotizer, ameriški Divje mrhe, belgijsko-ameriški film Stanovanje, norveški Pionir in ameriški Kdo mi ugrabi ženo. Ogled vseh filmov je brezplačen. Če bo slabo vreme, jih bodo predvajali v dvorani. Festival Lent Do sobote, 11. julija, poteka v Mariboru 23. Festival Lent s koncerti, gledališkimi in plesnimi predstavami, Folkartom, Art kampom in drugimi dogodki. Nastopilo bo tudi nekaj svetovno znanih glasbenikov, kot sta Al Di Meiolo in Hugh Masekelo. Jezikovna in literarna misel Antona Vratuše »Najprej in predvsem sem bil slavist« Obsežna znanstvena monografija, ki govori o njegovi težnji, da bi se Prekmurje predstavilo v pravi luči – Gradiva vsaj še za pet knjig V sklopu praznovanj ob stoletnici akademika dr. Antona Vratuše je izšla obsežna znanstvena monografija Jezikovna in literarna misel Antona Vratuše, ki je skupen projekt Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU). Obsežno monografijo na 440 straneh je uredil Mirko Munda, govori pa o dr. Vratuši kot jezikoslovcu, slavistu in književniku, čeprav je deloval in še vedno aktivno deluje na številnih področjih. Toda, čemu posvetiti pozornost in kako izbrati poudarke glede na njegov obsežni opus, je bilo temeljno vprašanje, s katerim so se srečali v uredniškem odboru. Pa je dilemo razrešil kar akademik sam, ko je povedal: »Slavistika je bila moja prva in največja ljubezen, k njej se vse življenje, če le morem, vračam, in če morate kaj izdati ob moji stoletnici, naj bo to posvečeno mojemu slavističnemu delu.« Vratuša je že kot srednješolec objavil svoje prve literarne poskuse, črtice, študent kot recenzije, različne študije, tudi s področja literarne zgodovine, narodnih manjšin, človekovih pravic, deloval je v politiki, na družboslovnem področju, trajnostnem razvoju in drugih področjih. Že na slavističnem področju je toliko gradiva, da ni bilo enostavno narediti izbora. Akademik dr. Anton Vratuša z urednikom Mirkom Mundo fotografija a. nana rituper rodež Njegovo znanstveno delo so ovrednotili dr. Marko Jesenšek, ki se je posvetil njegovemu jezikoslovnemu delu, dr. Zinka Zorko in Anja Ben- ko glede prekmurskega narečja, pri čemer je objavljen Vratušev rokopis analize Nouvi zakon in Szveti Evangyeliomi iz leta 1940, dr. Marko Kmecl se je posvetil njegovem delu na področju literarne zgodovine, Gordana Šövegeš Lipovšek družbenoekonomskemu vidiku prekmurskih terezijan- skih urbarjev, Franci Just njegovim zgodnjim objavam v različnih časopisih, Franc Kuzmič je zbral še njegovo obsežno bibliografijo, objavljene pa so tudi recenzije. O njegovem življenju, delu in prizadevanjih je pisal tudi urednik Mirko Munda, ki ga predstavlja kot nadobudnega študenta, bruca, ki se je suvereno lotil takrat uveljavljenih intelektualcev in slavistov iz Prekmurja. Drznil si je kritizirati Vilka Novaka, Avgusta Pavla in Miška Kranjca, med drugim je Novaku očital nepoznavanje prekmurskih govorov, predvsem pa nenatančnost. In še, da Novak Prekmurje predstavlja tako, da nepoučeni Neprekmurec dobi vtis, da je Prekmurje domovina zaostalih, v usodo vdanih in morda zagrenjenih kmetov, bajtarjev in sezonskih delavcev. To so mu učenci sonarodnjaki hudo zamerili. Ampak Vratuša je bil eden takih, kakršnih nam še danes manjka, ves čas se bori proti stereotipni podobi Prekmurja, za katero je poskrbel prav Kranjec, o tem pa v svojem prispevku podrobneje piše tudi Just. Monografija, nad katero je navdušen tudi Vratuša, še posebno mu je všeč, da so objavili tudi rokopise, kot pravi, »tega mladega fanta«, pa je le delček tega, kar je Vratuša ustvaril. Munda pa dodaja, da je gradiva vsaj še za pet podobnih knjig. A. Nana Rituper Rodež Camerata Bachiensis pri Gradu Odkrivanje pozabljene ali neznane glasbe Igranje na avtentična glasbila oziroma replike teh – Ansambel že nastopal na festivalih stare glasbe na Nizozemskem, v Nemčiji in Italiji V sodelovanju s Festivalom stare glasbe Seviqc Brežice je bil pred kratkim na gradu Grad na Goričkem koncert ansambla Camerata Bachiensis, ki prihaja iz Leipziga (Nemčija). Sestavljajo ga Julia Kirchner (sopran), Roberto De Franceschi (oboa in traverso), Anne Kaun, Magdalena Schenk - Bader (violina, viola), Philipp Weihrauch, Isolde Winter (violončelo) in Julia Chmielewska (čembalo). Ansambel je nastal leta 2012 in dobil že naslednje leto prvo nagrado na mednarodnem Telemannovem tekmovanju v Madgeburgu v Nemčiji, nagrado na mednarodnem tekmovanju zgodnje glasbe Premio Selìfa v San Ginesiu v Italiji in nagrado Gebrüder-Graun na mednarodnem tekmovanju bratov Graun v mestu Bad Liebenwerda (Nemčija). Leta 2014 je prejel še posebno nagrado Musica Antica da Camera na mednarodnem tekmovanju Van Wassenaer Concours v Utrechtu na Nizozemskem, leta 2015 pa je bil Rheinsberger Hofkapelle (rezidenčni ansambel). Repertoar Camerate Bachiensis temelji predvsem na cerkveni in komorni glasbi 18. stoletja, ki so jo napisali srednjenemški skladatelji. Ob igranju na avtentična glasbila oziroma replike teh se glasbeniki osredotočajo na Repertoar Camerate Bachiensis temelji na cerkveni in komorni glasbi 18. stoletja, ki so jo napisali srednjenemški skladatelji. Camerate Bachiensis si prizadeva obuditi izvrstna dela manj znanih skladateljev. fotografija nataša juhnov odkrivanje in igranje pozabljene ali neznane glasbe. Ansambel je doslej že nastopal na pomembnih festivalih stare glasbe, kot so Bachfest Leipzig, Thüringer Bachwochen, Telemann-Festtage, Graun-Festtage, Oude Muziek Festival Utrecht, in na drugih prizoriščih v Nemčiji, Italiji in na Poljskem. Nagrajeni ansambel za staro glasbo si prizadeva obuditi izvrstna dela manj znanih skladateljev in tudi slabše znana dela znanih skladateljev. Mladi glasbeniki občinstvu predstavljajo glasbo, ki so jo v 18. stoletju izvajali na številnih dvorih in v cerkvah osrednje Nemčije. V svoj program so za nastop pri Gradu vključili »zaklade« skladateljev, kot so G. H. Stölzel, J. F. Fasch, C. Graupner in J. M. Molter. C. K. intervju www.vestnik.si | e: [email protected] 2. julija 2015 | Vestnik | 11 Valerija Glavač, MOL Slovenija Regija premore zelo sposobne kadre Lansko leto sprejeli pomembno poslovno odločitev, da bodo bencinske črpalke dali v upravljanje partnerjem V alerija Glavač iz Dobrovnika je direktorica družbe MOL Slovenija, ki je bila po prihodkih najvišje uvrščena pomurska družba na Dnevnikovi lestvici stotih največjih podjetij v državi. Po končanem univerzitetnem študiju ekonomije na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti je začela leta 1998 svojo kariero pri omenjeni družbi. Najprej je bila pripravnica na oddelku za finance, kasneje je napredovala do položajev knjigovodje, vodje finančne službe in direktorice veleprodaje goriv, od leta 2008 je direktorica podjetja. V javnosti prevladuje občutek, da gre za precej »moško« panogo. »To jih veliko sprašuje in sem bila na začetku kar presenečena nad tem vprašanjem. Resda se srečujem predvsem z moškimi kolegi, vendar je v panogi tudi vedno več žensk. Ne vidim nobene razlike, enako sodelujem z obojimi,« pravi. MOL Slovenija je del mednarodne korporacije, ki deluje v 40 državah po svetu in zaposluje 30 tisoč ljudi, glavni delovni jezik v skupini je angleščina. V Sloveniji obratuje že 34 MOL-ovih bencinskih servisov, družba ima 209 zaposlenih, največ v Pomurju. »MOL je zelo integrirana družba, to pomeni, da na dnevi ravni sodelujemo z oddelki znotraj Skupine MOL. Skupina nas na neki način usmerja in podpira, ni klasičnega četrtletnega poročanja, temveč resnično zelo tesno sodelujemo.« gorivo kot drugi ponudniki. Kroži celo mit, da naj bi v eni od prejšnjih zim z zelo nizkimi temperaturami zamrznilo gorivo v rezervoarjih vseh vozil, parkiranih na prostem, razen tistih, ki so imela gorivo, kupljeno na MOL-ovem bencinskem servisu. Ali bi si upali trditi, da res obstaja razlika v kakovosti in zakaj? Vsekakor si upam trditi, da imamo zelo kakovostno gorivo. Kakovost je Avstrijo. Kako bi bilo mogoče izničiti tak učinek. Cene goriv določajo predvsem dajatve. V Sloveniji so poleg DDV-ja v ceno goriv vštete še štiri vrste dajatev. Poleg splošno znane trošarine so tu še dajatev za CO2, prispevki za proizvodnjo električne energije in prispevki za Eko sklad. Zaradi sprememb v višini teh dajatev je prišlo do tega, da je cena goriv v Sloveniji višja kot v večini strani povezano, kot ugotavljate, s prizadevanji za energetsko učinkovitost, po drugi strani pa tudi s ceno energenta in prehodom na obnovljive vire energije. Zaradi tega napovedujem nadaljnje padanje prodaje kurilnega olja, tudi v novem energetskem konceptu države je po letu 2035 predvidena prepoved uporabe tega energenta za ogrevanje. Spremembam na trgu se prilagajamo tako, da se usmerjamo na nove produkte. Gre za smernice, ki jih Valerija Glavač: »Slovenija je za Skupino MOL strateško zelo pomembna država.« fotografija nataša juhnov Ali je Pomurje zadostna »kadrovska baza« za zaposlovanje ljudi na najodgovornejših funkcijah? Ali pri zaposlovanju dajete prednost ljudem iz regije? Glavno načelo pri zaposlovanju je seveda to, da ima oseba primerne kompetence, ne glede na to, iz katere regije prihaja. Moram pa na podlagi izkušenj povedati, da ta regija resnično premore zelo sposobne kadre s primernimi izkušnjami. Zaposlujemo pa seveda ljudi iz vseh slovenskih regij. Imamo tudi pozitivne zgodbe, saj smo nekaterim domačim ljudem, ki so si delo našli v Ljubljani, z zaposlitvijo omogočili vrnitev v domači kraj. Na ravni celotne Skupine MOL se izvaja tudi program Growww, ki je namenjen mladim diplomantom. S pomočjo tega programa smo zaposlili tudi ljudi brez izkušenj in jim omogočili prvo zaposlitev. Velika večina jih nato ostane v družbi in napreduje na pomembnejša delovna mesta. Skupina spodbuja raznolikost, zato je zaželeno, da zaposleni iz Slovenije kariero nadaljujejo na sedežu korporacije v Budimpešti ali v drugih državah. Torej je slovenski trg zanimiv za vašo družbo. Kot rečeno, imamo štiri lastne rafinerije, iz katerih želimo oskrbovati naše servise, in to tudi zaradi zagotavljanja vrhunske kakovosti. Rafineriji v Százhalombatti in Bratislavi spadata v evropski vrh. Iz rafinerij se po cevovodih oskrbujejo skladišča, nam najbližje je skladišče v Pécsu na jugu Madžarske, od tam dobimo na slovenski trg največ goriva. Med pomurskimi vozniki kroži domneva, da ima MOL bolj kakovostno V Pomurju je na vseh naših bencinskih servisih in v upravi 74 zaposlenih. Od tega je večina neposredno zaposlenih pri družbi MOL Slovenija, nekateri pa so zaposleni pri naših partnerjih. Smo v fazi spremembe obratovalnega modela, to pomeni, da bencinske črpalke dajemo v upravljanje partnerjem. Tako je bencinsko črpalko v Lendavski ulici v Murski Soboti že prevzel v upravljanje prejšnji poslovodja. Kmalu bomo imeli v zvezi s tem tudi zunanji razpis, postopek poteka že od lanskega leta, vendar smo najprej želeli to možnost ponuditi našim zaposlenim. Tako bomo naredili z vsemi črpalkami v Sloveniji, saj gre za eno najpomembnejših poslovnih odločitev preteklega leta, ki je povezana tudi z rastjo naše mreže. Ocenili smo, da je v primeru partnerskega upravljanja poslovanje še uspešnejše. Partner mora biti oseba, za katero menimo, da ima primerne sposobnosti in ji lahko zaupamo vodenje ekipe. Prav tako mora ohraniti število zaposlenih, saj smo želeli našim uslužbencem zagotoviti zaposlitveno varnost, nespremenjeni morajo ostati tudi njihovi dohodki. Partner mora pridobiti tudi bančno garancijo v določeni višini. Iščemo predvsem motivirane in podjetne posameznike, s katerimi lahko dosežemo uspešno poslovanje posamezne enote. Ta prevzem v letu 2011 je bil prelomnica v delovanju, saj smo dosegli bistveno rast poslovanja in tudi začrtali nadaljnjo širitev maloprodajne mreže. Želimo, da bi postala blagovna znamka MOL prva izbira za kupce ne samo med gorivi, ki so zelo priznana med našimi uporabniki, ampak tudi pri trgovskem blagu. Pri širitvi se osredotočamo na regije, v katerih še nismo prisotni ali smo le omejeno prisotni. Gre predvsem za Gorenjsko, Primorsko in Ljubljano z okolico. Ne vemo še, ali se bo to zgodilo letos, saj smo trenutno v fazi pridobivanja dovoljenj, ko pa bomo začeli graditi, bomo že lahko napovedali, da bo v štirih mesecih odprt nov bencinski servis. Od kod MOL uvaža gorivo in kje ga kupujejo oziroma dobivajo konkurenti? Ali to vpliva na kakovost goriva? Koliko ljudi zaposlujete v pomurski regiji? Kakšni so pogoji za partnerstvo? Po prevzetju Tuševih bencinskih servisov ste postali tretji največji igralec na slovenskem trgu, kakšni so vaši konkretni načrti za nadaljnjo širitev? MOL širi svojo maloprodajno mrežo tudi drugje in trenutno ima skupina okoli 2000 prodajnih mest. Širitve so bile na Češkem, tam je MOL prevzel češko podružnico družb Lukoil in Eni, v Romuniji in na Slovaškem pa je MOL prevzel bencinske servise skupine Eni. Slovenija je geografsko gledano vsekakor trg, na katerem želi MOL širiti svojo maloprodajno mrežo, saj ga lahko oskrbuje iz lastnih rafinerij. Pri teh odločitvah je ključnega pomena, ali lahko trg oskrbujemo z lastnimi gorivi ali ne. Slovenija je tako za Skupino MOL strateško zelo pomembna država. naše delovanje ni omejeno. Tukaj smo zelo zadovoljni. tudi ena naših osnovnih vrednot in temelj našega poslovanja. Imamo prednost, da lahko znotraj Skupine MOL izkoriščamo sinergije. V korporaciji delujejo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskavami novih produktov, mi pa imamo priložnost uporabljati njihove izsledke. O kakovosti goriva konkurence ne morem soditi, je pa dejstvo, da dobivamo zelo pozitivne povratne informacije od naših strank, ki cenijo kakovost našega goriva. Dejstvo je, da lahko v lastnih rafinerijah nadzoruješ kakovost goriva, če pa gorivo samo kupuješ, si odvisen od dobavitelja. Naša goriva, tako dizelsko kot 95- in 100-oktansko bencinsko gorivo, ne samo da izpolnjujejo, ampak tudi presegajo vse evropske in slovenske standarde. Verjetno vam je znano, da so ljudje v državi na splošno nezadovoljni s cenami goriva. Tisti, ki živijo ob meji, se vedno raje odpravijo po gorivo v sosednjih držav. Vsaka vlada skuša to optimizirati, saj spadajo trošarine od prodaje goriv med ključne prihodke države. Višja cena pa vpliva na manjšo prodajo, zato je temu treba posvetiti vso pozornost, da ne bi bili učinki obratni od pričakovanih. MOL slovenskim gospodinjstvom sicer posredno dobavlja tudi kurilno olje. V medijih je v zadnjem času poplava prilog in oglasov za energetsko sanacijo objektov, take ukrepe za prehod na sodobnejše načine ogrevanja izdatno podpira tudi država. Ali opažate upad prodaje kurilnega olja in kakšno prihodnost napovedujete uporabi kurilnega olja v slovenskih in pomurskih gospodinjstvih? Res smo zelo aktivni tudi pri veleprodaji, kurilno olje v Sloveniji skoraj izključno prodajamo samo večjim distributerjem. V zadnjih letih je jasen padec prodaje kurilnega olja na celotnem slovenskem trgu. To je na eni narekuje Evropska unija in jih uporabniki tudi sprejemajo. Mogoče bodo čez deset let sprejeli koncept, da se bo dovoljeno voziti samo še z električnimi vozili. Potem bomo težko mobilni (smeh). V primeru mobilnosti je danes še vedno ključen avtomobil s klasičnim pogonom in menim, da bo prehod na električna vozila počasen, tudi glede na ceno teh vozil. Sedež družbe je v Murski Soboti. Gre za začasno rešitev, ki se bo spremenila, ko se bo povečal MOL-ov tržni delež. Ali je taka strateška odločitev družbe? Naslednje leto bo deset let, odkar smo v Murski Soboti, in za nas to ni začasna rešitev. Dolgoročno seveda niso izključene spremembe, vendar ta hip ne razmišljamo, da bi spreminjali sedež podjetja. Ocenili smo, da zaradi tega, ker sedež družbe ni v prestolnici, Marža na liter goriva znaša okoli osem centov. S čim bencinske črpalke ustvarijo več prihodka, s prodajo goriva ali drugega trgovskega blaga? Marža, ki jo omenjate, je marža, kot jo pojmuje Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, in sicer kot razliko med prodajno ceno brez davkov in borzno ceno goriva na mediteranski borzi. To nikakor ni resnična marža, saj v njej niso upoštevani logistični stroški, marže so torej nižje. Na bencinskih servisih predstavljajo prihodki od prodaje goriv večji delež, vendar so za poslovanje prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev ključni. Naša nova strategija je usmerjena prav k razvoju tega segmenta, in to ne samo z dodatnimi storitvami, ampak tudi z oblikovanjem pravega produkta za kupca in dopolnitvijo ponudbe, da bi strankam lahko zagotovili hitre nakupe po konkurenčnih cenah v primerjavi s trgovinami. Timotej Milanov 12 | Vestnik | 2. julija 2015 ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: [email protected] Nina Štivan, nakit PocoLoco Okroglo, pisano, simpatično – to je ona Ustvarjalka unikatnega nakita – Zasvojil jo je les – Od nekdaj ljubi čopiče in barve – Čeprav so predali polni, nakita ni nikoli preveč ne, zapestnice, obeske za ključe – po navadi so to kroglice, zadnje čase pa taki ploščati krogci.« Pokaže mi verižico. Tipičen »must have« za mesece, ki so tukaj: mornarski stil, temno modre in bele črte z nepogrešljivo rdečo »piko na i«. Takoj vem, kateri prijateljici bi lahko podarila tole … ima prav, zasvoji te ta nakit PocoLoco, definitivno. Nina: »Ne morem več brez tega (smeh), to mi je hkrati sprostitev, navdih, delo …« Čopiči in lesene krogle Tovarišica, ki čaka na pripravništvo Gre za kar pogosto in, lahko rečem, že kar klasično zgodbo o eni izmed ustvarjalk nakita. »Da, res je, moja ljubezen do ustvarjanja se je začela že v osnovni šoli; likovno sem se posebej rada izražala. A nisem izdelovala nakita, takrat še ne. Sem se pa 'vrgla', ko sem študirala razredni pouk, v izdelavo lutk in iz tega tudi diplomirala,« s svojimi velikimi okroglimi očmi (ki me spominjajo na svetleče lesene kroglice, s katerimi se tako rada igra in ustvarja svoje male umetnine) razlaga Nina Štivan. »Ko sem končala, pa pravzaprav sploh ne vem, kako se je začelo (smeh) s temi lesenimi kroglami. In to me je tako potegnilo … Čopiči tako ali tako, barve sem tudi že imela in sem začela. Najprej s servietno tehniko, ki pa sem se je hitro naveličala, saj se mi je zazdelo, da sem se začela ponavljati. Zdaj pa sama barvam in poslikavam vse elemente, iz katerih izdelujem verižice, uha- Generacija 1954/55 Pred nekdanjo soboško gimnazijo, danes je to Osnovna šola I, so se 60 let po tistem, ko so tukaj maturirali, srečali nekdanji dijaki letnika, ki je opravljala maturo leta 1955. V razredu je bilo 25 dijakinj in dijakov, od tega kar 19 fantov in le šest deklet. Njihov razrednik je bil doktor Franc Zadravec. Tokrat se jih je na kosilu v Murski Soboti srečalo 12; prišli pa so iz vse Slovenije, kamor jih je pač odnesla njihova življenjska pot. Tako recimo od teh kar štirje živijo v Ljubljani, eden se je pripeljal iz Nove Gorice, na srečanje pa je prišel tudi sošolec z Mute, ki je tam župnik. Zelo veseli pa so bili sošolci in sošolke tudi enologa, ki je – kot se to spodobi – na srečanje prinesel arhivsko vino. Na kosilu so si obljubili, da se ponovno srečajo, saj še niso rekli zadnje besede. N. B. Š. fotografija jure zauneker Prvi dijaki po odpravi mature Leta 1960 je končala šolanje na ekonomski srednji šoli v Murski Soboti prva generacija dijakov, ki je po odpravi mature šolanje končala z zaključnim izpitom. Ta je obsegal izdelavo seminarske naloge s področja gospodarjenja, ustni zagovor naloge in preverjanje znanja slovenskega jezika. Na fotografiji je nekaj tedanjih sošolcev, ki so pred kratkim proslavili 55. obletnico konca šolanja. Na srečanju so se dogovorili, da se bodo v prihodnje srečevali vsako leto januarja, ko so šolanje tudi končali. V. T. fotografija osebni arhiv fotografija iz osebnega arhiva Enega njenih izdelkov – verižico iz pisanih kroglic, s katere nisem mogla umakniti pogleda – sem srečala na eni od svojih intervjuvank pred meseci. Seveda je bilo moje obvezno, čeprav ne prav novinarsko vprašanje, kdo je avtor nakita. PocoLoco? Takoj sem vedela, da jo želim spoznati. Ker je tako … sveža, pisana, tako … z njenega nakita ali drugih izdelkov enostavno ne moreš umakniti pogleda. Nina Štivan. Z drugo besedo: nakit PocoLoco. Nina je učiteljica, ki, pravi, že nekaj časa čaka, da bi sploh naredila pripravništvo. Tole ni videti prav obetavno, a jo veseli: »Res bi rada delala z otroki, to je nekaj posebnega. Pa seveda želim končati šolanje, brez pripravništva, pa čeprav je volontersko, in brez strokovnega izpita pa tudi službe ne morem dobiti … Neke vrste začarani krog.« Nina je na neki način malo izstopila, s tem da se je vključila v program Podjetno v svet podjetništva. Čeprav ni človek, ki bi se rad izpostavljal, pravi: »Prijateljica, ki je tudi že prej sodelovala, mi je povedala zanj. Me je pa res vse skupaj prijetno presenetilo; ne le da je bilo zelo prijetno sodelovati v programu in da sem spoznala veliko zanimivih ljudi, tudi naučila sem se ogromno novega, česar se drugače ne bi.« Pravi, da jo je program v pozitivnem smislu tudi spremenil: »Zdi se mi, da sem pridobila samozavest, da sem dobila neke vrste potrditev.« Prav tam je tudi nastala njena čisto osebna, potem pa že čisto javna šala o »naravnem lesu«: »Imeli smo predstavitev in meni je ušlo, ker imam tremo pred nastopi, in sem rekla, da delam iz naravnega lesa (smeh).« Večinoma, pravi, tako dela iz naravnega lesa (ob tem se nasmehne), ki ga kombinira tudi s kroglicami iz filca. Barve Največ svoje ustvarjalnosti, pravi Nina, da iz sebe s pomočjo barv: »Najbolj uživam, ko si v glavi zamislim, kakšno barvno kombinacijo bi rada imela. Potem pa mešam, ker imam le tri osnovne barve, in iščem natančno tak odtenek, kot ga želim. To mi je najbolj všeč. Ko dobim vse barve, pa kombiniram in ustvarjam seveda tudi najrazličnejše vzorce.« Ime PocoLoco, dodaja, nima globljega pomena: »Nekaj sproščenega, 'odštekanega' … pocoloco pač (smeh).« Nina, ki se udeležuje sejmov, na katerih je najti njene sproščene izdelke, pravi, da je izdelava spletne strani še v delu, prek socialnega omrežja pa seveda izpolnjuje tudi želje predvsem obiskovalkam svojega profila. Smejiva se, obe, ko rečem, da sem posebej hvaležna za dejstvo, da nakita ni nikoli preveč, čeprav imaš že polne predale verižic in uhanov. In je vedno prostor za še eno pisano ogrlico. Vida Toš www.vestnik.si | e: [email protected] ljudje in zgodbe 2. julija 2015 | Vestnik | 13 Dobrodelno-mirovniški tek čez Slovenijo Prižgimo ogenj miru in ljubezni Za spravo Slovencev in otroke, zbolele za rakom – Na poti so ogenj miru in ljubezni pozdravili mnogi znani slovenski obrazi Pred dnevi se je ustavila na Cankovi, pred tamkajšnjo občinsko zgradbo, bakla Dobrodelno-mirovniškega teka Prižgimo ogenj miru in ljubezni. Tek je organizirala Mednarodna mirovniška fundacija Beli golob, katere ustanovitelj je Gianni Rijavec. Namen tokratnega teka je povezati razdeljeno Slovenijo ter pomagati otrokom z rakom in krvnimi boleznimi, ki se zdravijo na Hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Rijavec pravi, da je Slovenija premajhna, da bi bila ideološko in politično razdeljena, zato so bili nameni teka sprava, mir in prihodnost Slovenije. Projekt se je začel z okroglo mizo na to temo, na kateri so sodelovali novinarji štirih osrednjih slovenskih medijev. Kljub ostri debati je bila njihova skupna točka, da je treba ljudi, ki nimajo grobov, dostojno pokopati. Rija- Slovenija je premajhna, da bi bila ideološko in politično razdeljena, zato so bili nameni teka sprava, mir in prihodnost Slovenije. Baklo Dobrodelno-mirovniškega teka Prižgimo ogenj miru in ljubezni so sprejeli tudi na Cankovi in jo na čelu z ultramaratonko Sonjo Leskovar in cankovskim županom Dragom Vogrinčičem ponesli še do mostu v Gerlincih.fotografija ciril kosednar vec: »Mi živimo danes in živimo za prihodnost, preteklost pa nas ločuje. Zato se je treba poenotiti in doseči spravo.« Drugi namen teka pa je dobrodelni. Fundacija se je povezala z Ustanovo za pomoč otrokom z rakom, odprta je SMS-donacija s ključno besedo LJUBEZEN na 1919. S SMS-donacijo lahko vsak do konca julija prispeva en evro. Odprt pa je tudi TRR: SI56 0222 2001 6587 830. Tek se je torej začel pred dnevi na Trnovem pri Gorici po že prej omenjeni okrogli mizi. Od takrat je bakla potovala do trga Evrope v Novi Gorici, se dotaknila meje z Italijo in nato potovala prek Slovenije. Na poti so ogenj miru in ljubezni pozdravili mnogi znani slovenski obrazi, med drugimi: Dragan Bulič, Roman Končar, Zmago Jelinčič, Regina, Alfi Nipič ... Tek se je končal na Cankovi. Tukaj je dobil baklo v roke cankovski župan Drago Vogrinčič od ultramaratonke Sonje Leskovar, ki je pretekla večino poti po Sloveniji in med drugim dejala, da za dober namen tudi vreme, ki je bilo včasih vroče, včasih pa je močno lilo, ni ovira. Župan Vogrinčič je ob tem dodal, da jim to, da so za konec teka izbrali ravno njihovo občino, veliko pomeni. Vedno radi podprejo dobrodelne akcije, prav tako tudi tiste, ki nosijo sporočilo miru. Med drugim pri njih že več let poteka Tek svetovne harmonije. Baklo so s cankovskega trga tamkaj zbrani, med njimi je bilo tudi nekaj mladih pomurskih atletov, pospremili še zadnjih nekaj kilometrov, vse do mostu v Gerlincih, pri katerem so jo simbolično predali Avstrijcem. To je bil prvi tak tek, ki ga je organizirala Mednarodna mirovniška fundacija Beli golob. Rijavec z ekipo pa za naslednje leto že snuje novega in si želi, da bi postal tradicionalen. Ta bo vedno nosil sporočilo miru in hkrati imel dobrodelno noto. Vedno pa bo potekal, tako kot letos, ob dnevu državnosti. C. K. Razstava ročnih del in starih predmetov v Gaberju Festival kulinarike in vina v Filovcih Zapuščina naših prednikov V lončenih posodah Izdelujejo tradicionalne hetiške vezenine in tudi vezenine z drugih območij V cimprani hiši je bila razstava prekmurskih jedi V Lončarski vasi v Filovcih so pripravili deveti Festival vina in kulinarike, na katerem so se ekipe tretjič pomerile v kuhanju bograča na tradicionalen način. Organizator je bila Krajevna skupnost posodah. Prekmurski bograč naj bi izhajal prav iz bližnjih hribov, ko so ga kuhali med delom v vinogradih: »Nekateri sodelujoči so bograč prvič kuhali v lončenih posodah, tisti, ki so ga prvič posku- Članice sekcije ročnih del so v Gaberju devetič predstavile svoje izdelke. fotografija jože gabor Prekmurski bograč sta kuhala tudi Drejč in Tunček iz Filovec. fotografija jože gabor V vaškem domu v Gaberju je pripravilo Kulturno društvo Zarja Gaberje razstavo ročnih del in starih predmetov, ki so jo naslovili Zapuščina naših prednikov. Ročna dela so prišla izpod rok desetih članic sekcije ročnih del, ki deluje v okviru gaberskega kulturnega društva. Te so se v Gaberju z razstavo svojih vezenin prestavile devetič, vsako leto pa sodelujejo tudi na razstavah v Lendavi in drugih pomurskih krajih. Delo sekcije poteka pod strokovnim vodstvom Margit Horvat, izdelujejo pa tako tradicionalne hetiške vezenine kakor tudi rokodelske izdelke, ki so značilni za dru- Filovci skupaj s šestimi društvi iz vasi. Obiskovalci prireditve so si v dveh s slamo kritih cimpranih hišah lahko ogledali razstavo prekmurskih jedi, lončarske izdelke in ob starem pohištvu tudi zbirko muzejskih predmetov, ki so jih nekoč uporabljali pri kmetovanju in v gospodinjstvu. Na dvorišču se je štirinajst ekip pomerilo v kuhanju prekmurskega bograča. Po oceni komisije je najboljšega skuhala ekipa iz Bogojine, ki se je poimenovala Paradajz. Predsednik KS Filovci Andrej Baligač je povedal, da na prireditvi v Filovcih bograč kuhajo tako, kot so ga njihovi predniki, torej v lončenih ga območja Slovenije in Madžarske, pa tudi sodobnejše. Ob novejših so bile razstavljene še vezenine, ki so jih naredile njihove mame in babice. Margit Horvat pravi, da imajo članice doma veliko izdelkov, ki krasijo njihove domove, večkrat pa jih tudi komu podarijo: »Nekatere imajo doma tudi vezenine svojih mater in babic, po katerih se pri svojem delu zgledujejo. Nekoč smo tudi v osnovni šoli izdelovali ročna dela, ženske pa so v času mojega otroštva precej več vezle, saj še ni bilo televizij in računalnikov. Danes se nekateri mladi ročnih del sicer naučijo, vendar sta za to potrebna potrpežljivost in sedenje ob delu, za kar pa mlajša dekleta običajno nimajo časa. Jih pa precej pride na naše razstave in občudujejo izdelke. Sodelujem s štirimi prekmurskimi krožki ročnih del.« Vsako leto članice sekcije predstavijo, kaj so naredile v preteklem letu. Tokrat so člani kulturnega društva razstavo dopolnili še s starimi predmeti iz zbirk krajanov, tako kmečkim orodjem kakor tudi predmeti, ki so jih nekoč uporabljali v gospodinjstvu. Naslednje leto, na deseti razstavi, bodo pripravile izbor najboljših vezenin, ki so jih naredile v desetih letih. J. G. sili kuhanega na tak način, pa pravijo, da ima zelo dober okus in da se v pokriti posodi ohrani veliko arom. Tako so ga nekoč kuhali tudi filovski lončarji, in to v posodah, ki so jih sami naredili.« Pripravili so še delavnice za vse generacije. Med drugim lončarstva in izdelovanja rož iz kreppapirja, gospodinje iz vasi pa so pokazale tudi, kako se pripravita retaš in prekmurska gibanica. Obiskovalci prireditve so lahko ob glasbenem programu pokusili vina, ki so jih pridelali vinogradniki, ki imajo vinograde v hriboviti pokrajini blizu vasi. J. G. 14 družba | Vestnik | 2. julija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Pomurske lekarne Mestna občina Druga lekarna v Lendavi bo stala ob zdravstvenem domu Zoran Hoblaj postal soboški podžupan Zdaj osem zaposlenih, z novo lekarno priložnost še za kakšno delovno mesto Zavzema se za razvoj in nova delovna mesta Pomurske lekarne bodo v Lendavi zgradile še drugo lekarno, ki bo stala na občinskem zemljišču blizu zdravstvenega doma. Občinski svet je namreč na dopisni seji soglašal, da Občina Lendava, ki je ena od šestnajstih ustanoviteljic javnega zavoda, temu podeli stavbno pravico za dobo trideset let, novi objekt pa bo v celoti naložba zavoda. »S tem bomo izboljšali ponudbo storitev in jih približali uporabnikom,« je povedal direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc. V lendavski lekarni je zaposlenih osem ljudi, s postavitvijo druge pa se bo, kot načrtujejo, odprlo še kakšno delovno mesto. O novi naložbi je svet zavoda Pomurske lekarne odločal na februarski seji, na kateri so sprejemali poslovno poročilo in finančni načrt za letos. Za drugo lekarno v Lendavi so se odločili zaradi slabše dostopnosti sedanje in premajhnih prostorov, v katerih zato ne morejo opravljati Za drugo lekarno v Lendavi so se odločili zaradi slabše dostopnosti sedanje in premajhnih prostorov, v katerih ne morejo opravljati osebnih posvetov. celovitih osebnih posvetov, ki se v lekarništvu uvajajo kot nova storitev. Sedanja lekarna je velika le 110 kvadratnih metrov in je edina na območju lendavske občine, tako da je gradnja druge lekarne upravičljiva tudi z vidika dopolnjevanja mreže lekarn. Novo lekarno bi zgradili na zemljišču ob križišču Kidričeve in Mohorjeve ulice, s tem da bi imela dovoz za dostavo ob Mohorjevi ulici, vendar se o natančni umesti- tvi objekta v prostor še niso dogovorili. S sklepom občinskega sveta o podelitvi stavbne pravice bodo Pomurske lekarne začele postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, in čeprav so načrtovali, da bi novo lekarno zgradili še letos, bo to zdaj odvisno od trajanja postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja in izbire izvajalca del. »Vrednost celotne naložbe bo od 200 do 250 tisoč evrov, od tega približno sto tisoč za opremo,« je povedal Zajc. Celovito osebno svetovanje je torej novi pristop v lekarništvu, zaradi česar se tudi Pomurske lekarne pripravljajo na nov cikel vlaganj, da za te storitve zagotovijo primerne prostore. Zdaj jih imajo v lekarni pri murskosoboškem zdravstvenem domu, dobili jih bodo v Lendavi, v prihodnje pa bodo s tem namenom preuredili še lekarni v Ljutomeru in Gornji Radgoni. Majda Horvat Župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek je za podžupana imenoval mestnega svetnika Zorana Hoblaja. Podžupansko mesto se je »sprostilo«, potem ko je v začetku junija Jevšek zaradi glasovanja glede odgovornosti nekdanjih nadzornikov Komunale pri odobritvi posojila soboškemu nogometnemu klubu z mesta podžupanje razrešil svetnico SLS Jasmino Opec. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo Hoblaj, sicer svetnik Socialnih demokratov, pomagal županu pri njegovem delu in opravljal posamezne naloge iz pristojnosti župana, funkcijo pa bo opravljal nepoklicno. »Zoran Hoblaj je univerzitetni diplomirani pravnik, več kot deset let je opravljal funkcijo tajnika mestnih četrti. Leta 2008 se je zaposlil v Domu starejših Rakičan in leta 2011 postal njegov direktor. Z letošnjim letom je prevzel vodenje Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Hoblaj je predsednik Mestne četrti Park in tretji mandat sodnik porotnik. Je poročen in ima dve hčerki,« so še zapisali. Na lanskoletnih lokalnih volitvah je Hoblaj kandidiral na listi SD, v stranki sicer ne zaseda nobene funkcije, v mestni svet pa je prišel potem, ko je mandat prenehal Jevšku ob nastopu županske funkcije. Na lokalnih volitvah leta 2010 je Hoblaj kandidiral na listi LDS. Kot nam je povedal, imenovanje na funkcijo podžupana razume kot izkazano zaupanje v njegovo dosedanje delo in delovne dosežke. »Pripravljen sem pomagati in delati, zanimajo me projekti, ki jih lahko realiziram, to je tudi moj osnovni moto pri sprejetju kakršnega koli položaja.« Hoblaj meni, da je treba narediti razvojni preboj, saj je mesto preveč dolgo stagniralo. »Čas je za napredek in razvoj, če pa želimo v mestu to doseči, bo treba zagotoviti nova delovna mesta.« T. M. Socialno podjetništvo Nova zgodba družbene prehrane XAL, kot mednarodno podjetje v branži svetil povezuje inovativni dizajn z najmodernejšo tehnologijo. Naše rešitve razsvetljave so tako trajne kot estetske in funkcionalno kvalitetne – koncept s katerim imamo svetovni uspeh. V podjetju XAL Svetila d.o.o. v Murski Soboti vabimo k prijavi samoiniciativne, natančne, odgovorne in učenja željne kandidate za prosto delovno mesto: PRIPRAVA DELA V PROIZVODNJI (M/Ž) OPIS DELOVNEGA MESTA - Odgovornost in vodenje zbranih internih reklamacij v proizvodnji in obdelava le-teh. - Podpora v proizvodnji in končni montaži. - Naročevanje, organizacija prevzema in predaje manjkajočih komponent v proizvodnji. - Organizacija naročil pri zunanjih dobaviteljih. - Sprejemanje odločitev med opravljanjem dodelave oz. nabavo novih komponent. - Priprava dela na novih proizvodnih naročilih (vezalni načrt, smernice za montažo, proces preskušanja, orodje, priprave, ipd.) - Zajemanje stroškov internih reklamacij. - Zbiranje komponent z napako, prenos informacij v oddelek nabave, outsourcing itd. - Sposobnost samostojnega odločanja. - Samostojno vodenje projektov. - Odgovornost za vitko organizacijo. - Izdelava navodil za montažo in definicija poteka dela v montaži. - Izobraževanje proizvodnih sodelavcev. - Oblikovanje ergonomskih, tehnično in stroškovno učinkovitih delovnih mest v proizvodnji. - Definiranje kazalnikov in priprava analiz v proizvodnji. - Tesno sodelovanje s proizvodnjo, prodajo, logistiko, kontrolo kvalitete. - Obvladovanje sprememb na izdelkih in procesih. PRIČAKUJEMO - Tehnično ali višjo stopnjo izobrazbe tehnične smeri (elektro ali strojna smer). - Ročne spretnosti, izkušnje z montažo, sestavo električnih komponent, izkušnje v EPA proizvodnji, izkušnje z materiali za lepljenje in tesnenje, pakiranjem. - Komunikativnost, natančnost, samoiniciativnost, samostojnost, sposobnost za timsko delo. - Sposobnost in željo po hitrem učenju. - Dobro poznavanje dela z računalnikom in programskimi orodji MS Office. - Dobro znanje nemškega jezika. - Izkušnje z vodenjem delovnih skupin. NUDIMO - Možnost takojšnje in dolgoročne zaposlitve v mladem in hitrorastočem podjetju, - izobraževanje in možnost strokovnega razvoja, - urejene delovne razmere, - stimulativni zaslužek. Smo prebudili vaše zanimanje? Veselimo se sodelovanja z vami. Prošnjo z življenjepisom pošljite na naslov ali e-mail do 17.7.2015: XAL Svetila d.o.o. Nemčavci 75 | 9000 Murska Sobota | [email protected] XAL_Job_Slovenia_2015_2015_PRIPRAVA_DELA_V_PROIZVODNJI_20150630_RZ.indd 1 30.06.15 15:05 Cerop je odkupil objekt nekdanje Pomurkine samopostrežne restavracije, ki je deset let propadala Kako uspešna bo zgodba oživitve objekta zanimive arhitekture (ob odprtju je bil simbol modernih časov) v neposredni bližini avtobusne postaje po obnovi, za katero bodo namenili okrog sto tisoč evrov, je odvisno od vseh meščanov. Kajti centri ponovne uporabe (CPU) delujejo po že znanem načelu: občani prinesejo predmete, ki jih ne potrebujejo več (pohištvo, male gospodinjske aparate in oblačila), in zaposleni v CPU jih bodo popravili, obnovili, dodelali ali predelali in prodali za nadaljnjo uporabo. Na ta način naj bi dobilo zaposlitev okrog 20 ljudi, socialno ogroženi in ljubitelji starih predmetov (vse več ljudi je navdušenih nad retro slogom) pa bodo imeli možnost ugodnega nakupa izdelkov. Vsi sogovorniki (Franc Cipot iz Ceropa, župan Aleksander Jevšek in Miran Čerenak iz Hete), ki so pred kratkim predstavljali načrte pred zadnjimi vrati nekoč popularne in priljubljene soboške restavracije, v kateri je bilo veliko družabnih prireditev in porok, pa so poudarili, da ne bo šlo za dejavnost, ki bi bila moteča za okolico. Res pa je, da potrebujejo za pisanje uspešne zgodbe in večanje števila zaposlenih sodelovanje in podporo vseh meščanov. Miran Čerenak iz Hete (Heta Asset Resolution je slaba banka Hypo Leasinga) po vsej verjetnosti ni bil najbolj navdušen, ker je moral prodati objekt, ki je prešel v njihovo last po prekinitvi lizinške pogodbe leta 2014, namesto po prvotni ceni nekaj več kot 1,3 milijone evrov za samo 322 tisoč evrov. Toliko namreč stane v Pomurju ena večja stanovanjska hiša. Nasprotno pa je »gentlemanskega« dogovora vesel Franc Cipot, direktor podjetja Cerop. Tu namreč ne gre le za objekt z notranjo površino Centri ponovne uporabe delujejo po že znanem načelu: občani prinesejo predmete, ki jih ne potrebujejo več (pohištvo, male gospodinjske aparate in oblačila), in zaposleni jih bodo popravili, obnovili, dodelali ali predelali in prodali za nadaljnjo uporabo. 1400 kvadratnih metrov, ampak za izjemno dragocenih 4200 kvadratnih metrov površin v strogem središču mesta z veliko zelenico tik ob Slomškovi ulici in z velikim parkiriščem (ki ga bodo v kratkem začeli oddajati) na južni strani. Tako lahko le predvidevamo, da bo imel, tudi če CPU ne bo uspel, Cerop v lasti izjemno atraktivno lokacijo in objekt, ki mu lahko po zagotovilih statikov brez problema dodajo še eno nadstropje. Vsekakor je murskosoboški župan Aleksander Jevšek prepričan, da je to veseli dogodek za mesto in začetek neke nove uspešne zgodbe, saj bo že do konca tega leta zanemarjeni objekt, ki je propadal 15 let, dobil lepšo podobo. In takšnih objektov je v mestu kar nekaj, za nekatere med njimi pa imajo že izbrano namembnost (prostori nekdanje ekonomske šole, Šopinga oziroma Müllerja, stare kirurgije itd.). Bernarda B. Peček šport www.vestnik.si | e: [email protected] Golf Uspešna tudi Branko Avsec in Judita Bencik iz GK Moravske Toplice Državno balonarsko prvenstvo v Rakičanu Na letališču v Rakičanu in na pomurskem nebu je bilo tridnevno odprto državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, na katerem je dvanajst posadk iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Slovenije opravilo devet tekmovalnih nalog. Med posamezniki je zmagal Hrvat Igor Mikloušić iz Balonarskega kluba Zagreb, ki spada med 60 najboljših pilotov balonov na svetu. Drugi je bil Slovenec Vojko Zupan iz Balonarskega kluba Litija, tretji pa njegov rojak Vito Rome (Aeroklub Ljubljana Barje). Izmed pomurskih posadk je bil Balonarski klub Roto s pilotom Radošem Švagljem četrti, Balonarski klub Bakovci z Dejanom Buzetijem pa deseti. Slovenski državni prvak je postal Vojko Zupan, Buzeti pa je bil s šestim mestom najboljši pomurski pilot. T. K. fotografija jure zauneker 15 teden v številkah Zmagovita Marta Šbül Golfsko igrišče Livada v Moravskih Toplicah je bilo v zadnjih tednih prizorišče kar štirih turnirjev. Na minulem četrtkovem odprtem turnirju Sava Turizem Lendava je slavila med 25 tekmovalci v skupni uvrstitvi v bruto točkah Marta Šbül iz GK Moravske Toplice pred klubskima kolegoma Ljubomirjem Kološo in Ivom Cifrom. Šbülova je bila prva tudi v neto točkah, drugi pa je bil prav tako član GK Moravske Toplice Ivo Cifer. V samo moški konkurenci je v neto točkah tretje mesto zasedel Damir Banfi, v samo ženski konkurenci pa je bila v bruto točkah druga Judita Bencik (oba GK M. Toplice). Najdaljši udarec pri moških je imel Josip Jakupić (GM Sveti Martin) iz Hrvaške z 209 metri, pri ženskah pa Marija Kampuš (GK Slovenska Bistrica) s 159 metri. Najbližji zastavici je bil Bojan Ficko (133 centimetrov) iz GK Radenci. Marta Šbül je bila najboljša tudi v nedeljski skupni uvrstitvi v bruto točkah na poletnem odprtem turnirju Golf kluba Moravske Toplice. Drugi je bil Alen Simonič iz GK Zlati grič iz Dobrave pri Slovenskih Konjicah, tretji pa Mario Čapek iz GK Radenci. V neto točkah je slavil Slavko Mlinarič iz Maribora, drugi pa je bil Igor Magdič iz GK Moravske Toplice. V samo moški konkurenci je Magdič seveda zasedel drugo mesto v neto točkah, v samo ženski konkurenci pa so na prvih treh mestih pristale članice GK Moravske Toplice Tina Merklin, Danica Belec in Marta Šbül. V nedeljo je nastopilo 31 tekmovalcev. Najdaljši udarec pri moških je imel Alen Simonič (235 metrov), pri ženskah pa Marta Šbül (180 metrov). Najbližja zastavici je bila spet Marija Kampuš (375 centimetrov). Nedavno je na 5. turnirju gostišča Oaza Open med 32 golfisti v bruto točkah v skupni uvrstitvi prav tako slavila Marta Šbül. V neto točkah je v skupini A zmagal Ludvik Vereš, drugi je bil Dušan Bencik (oba GK Moravske Toplice). V skupini C je bil prvi njun klubski kolega Franc Kuhar. Najdaljši udarec na tekmovanju je pri moških uspel Živku Mlinariču (251 metrov) iz 2. julija 2015 | Vestnik | Evropske igre Boštjan Maček je v streljanju s puško šibrenico v Bakuju končal na dvajsetem mestu. V ekipni tekmi mešanih parov je s sestro Jasmino zasedel osmo mesto. Badmintonist Iztok Utroša, ki je nastopil z zdravstvenimi težavami, je v svoji skupini zasedel tretje mesto. Z 0 : 2 je izgubil dvoboja proti Špancu Abianu in Nemcu Domkeju, z 2 : 0 pa je premagal Estonca Musta. Ples Golfisti so lahko v zadnjih tednih v Moravskih Toplicah preizkusili natančen in močan udarec kar na štirih turnirjih. fotografija jure zauneker GK Moravske Toplice, pri ženskah pa Andreji Rihter (175 metrov) iz GK Radenci. Najbližja zastavici je bila Judita Bencik (549 centimetrov). Pred kratkim pa je na odprtem turnirju Radenska Radenci v bruto točkah pri moških zmagal Branko Avsec (GK Moravske Toplice), pri ženskah pa Judita Bencik. V neto točkah v skupini C je bil najboljši Matej Vračevič (GK Radenci), v skupini B pa je bil njegov klubski kolega Viljem Kozic drugi. Najdaljši udarec pri moških je imel Živko Mlinarič (251 metrov), pri ženskah pa Alenka Goršič Ernst (GK Celje) s 179 metri. Najbližja zastavici je bila Darinka Mlinarič (GK Moravske Toplice) s 83 centimetri. T. K. Državno prvenstvo Plesne Zveze Slovenije v Medvodah, na katerem je tekmovalo več kot 2500 plesalcev in 50 klubov, je bilo za Plesni klub Zeko doslej najuspešnejše, saj so njegovi člani in članice dosegli osem naslovov državnih prvakov, osem drugih mest in dve tretji mesti. Državno prvenstvo je obenem tudi finale pokala za soliste in pare, ki so na pokalnih turnirjih zbirali točke, in tudi tu ima Zeko pet pokalnih zmagovalcev, štiri druga mesta in dve tretji mesti. Državni prvaki so postali: Naja Kovač (disco solo deklice), Filip Kovačič (breakdance solo mladinci), Tjaša Gazdag (disco solo članice), Janja Gomboc in Tjaša Gazdag (disco pari člani), Disco mala skupina otroci (Naja Kovač, Taša Cvetkovič, Lana Škedelj, Lana Krančič, Luna Slekovec, Eva Grah, Saša Štrakl), Disco mala skupina člani (Tjaša Štornik, Anja Kovačič, Sara Nasevski, Neja Drožina Romih, Tjaša Gazdag, Janja Gomboc), Breakdance mala skupina mladinci (Enej Koprivec, Gal Vrbnjak, Filip Kovačič, Petra Rajh, Rok Mihalič, Elias Ljubec, David Copot) in Disco velika skupina otroci (Taša Cvetkovič, Lana Škedelj, Lana Krančič, Luna Slekovec, Eva Grah, Saša Štrakl, Lana Nasevski, Chiara Kovač, Glorija Könye). Pokalni zmagovalci so: Aleš Ivanuša (breakdance solo člani), Naja Kovač (disco solo deklice), Tjaša Gazdag (disco solo članice), Filip Kovačič (breakdance solo mladinci) ter Janja Gomboc in Tjaša Gazdag (disco pari člani). Atletika Atleti AK Panvita iz Murske Sobote so uspešno nastopili na državnih prvenstvih za mlajše mladince in mladinke na Ptuju in na državnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke v Mariboru. Na Ptuju so se najbolj izkazala dekleta v štafetnem teku 4 x 100 m in s časom 48,81 dosegla naslov državnih prvakinj in hkrati postavila nov državni rekord za starejše pionirke, ki je veljal celih 26 let. Dekleta so tekla v postavi: Veronika Heric, Ria Grof, Miša Horvat in Tami Ščančar. Državna prvakinja v teku na 200 m s časom 25,03 je postala Tami Ščančar. Državne podprvakinje so postale: Veronika Heric na 100 m (12,57), Sabina Kapun na 400 m (58,73) in Nina Šinko v metu kopja (35,08). Tretje mesto so zasedli: Niko Car v skoku s palico (340 cm), Maja Magdič v suvanju krogle (11,43 m) in Sabina Kapun na 200 m (26,36). V Mariboru so se znova izkazala dekleta, ki so postala državne prvakinje v štafetnem teku 4 x 100 m tudi v kategoriji starejših mladink (48,90). Med posameznicami je postala Tami Ščančar državna podprvakinja na 200 m (25,35), Veronika Heric pa je na 100 m (12,66) zasedla tretje mesto. Judo Na veteranskem državnem prvenstvu je član Judo kluba Murska Sobota Štefan Vehab zmagal v kategoriji do 66 kilogramov in tako osvojil že svoj enajsti naslov državnega prvaka pri veteranih. Kasaške dirke Trenutno najboljša slovenska štiriletna kobila Lil Kim, ki je v lasti družine Žnidarič iz Stare Nove vasi, je znova dosegla odmeven mednarodni uspeh. Na kasaških dirkah v Budimpešti je zmagala na vajetih najboljšega slovenskega voznika zadnjih let Jožeta Sagaja ml. iz Ključarovec. Na 1800 metrov dolgi progi je tekla s kilometrskim časom 1:16,5. Na kasaških dirkah v Komendi je dosegel edino zmago za ljutomerski klub Tars Stars z Jankom Sagajem, ki je slavil v konkurenci 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 5000 evrov s kilome- trskim časom 1:19,5. V dirki najboljših slovenskih in nekaterih uvoženih kasačev, ki je bila v dveh tekih, je Jasa GL (Dušan Zorko) zasedla drugo mesto, Vic Attack (Rene Hanžekovič) pa tretje. Drugo mesto je zasedla Lotte (Milan Žan) v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 9000 evrov, tretje mesto pa Arrived Star (Janko Sagaj) v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 2000 evrov. Naslednje kasaške dirke bodo to nedeljo v Ljubljani. Nogomet Mladi upi reprezentance MNZ Lendava U10 so se udeležili tradicionalnega mednarodnega štiridnevnega turnirja Fotex kup 2015 v Varaždinu, na katerem je nastopilo osem moštev iz Slovenije in Hrvaške. Mladi igralci MNZ Lendava so šele v finalu z 0 : 3 izgubili proti NŠ Drava iz Ptuja. V polfinalu so premagali Moslavino s 5 : 1. Najboljši strelec turnirja je bil Sven Lebar iz MNZ Lendava. Za MNZ Lendava so zaigrali: Rubin, Varga, Vugrinec, Sobočan, S. Lebar, G. Lebar, Horvat, Šarkezi, Bukovec, Trajbar, Recek, Donko in Graj. Trener je bil Boris Radoš. Mednarodna prijateljska tekma ženskih reprezentanc v Sombotelu: Madžarska – Slovenija 2 : 1 (Erman). V slovenski reprezentanci je bila kapetanka Mateja Zver, igrala pa je tudi Špela Kolbl. Selektor reprezentance je Lendavčan Damir Rob. Povratna kvalifikacijska tekma za uvrstitev v prvo ligo vzhod U15 Gerečja vas – NŠ Mura se je končala z izidom 4 : 1. V višji rang se je uvrstila Gerečja vas. V 11. kolu prve kazahstanske lige je ekipa Akzhayika iz Uralska, za katero igra nekdanji kapetan soboške Mure Matic Maruško, s 4 : 0 premagala Lashyn iz Taraza. Maruško je k zmagi svoje ekipe, ki je trenutno tretja, prispeval zadetek. Na 49. športnih igrah šolarjev v nizozemskem Alkmaarju so mladi nogometaši, ki nastopajo za Mestno občino Murska Sobota, v četrti tekmovalni skupini predtekmovanja zasedli drugo mesto. V nadaljevanju tekmovanja so se borili za uvrstitev od 9. do 16. mesta. Mali nogomet Končano je bilo prvenstvo veteranov Lige malega nogometa Občine Moravske Toplice. Zmagovalec je postal NK Kobilje z 39 točkami, le z eno več kot KMN Moravske Toplice na drugem mestu, s 34 točkami pa je bil KMN Bogojina tretji. Druge uvrstitve: 4. KMN Ivanci 30, 5. ŠD Motvarjevci 24, 6. KMN Mlajtinci 23, 7. KMN Vučja Gomila 13, 8. KMN Selo 6, 9. KMN Suhi Vrh 3. Kolesarstvo Na 25. državnem prvenstvu v Mirni Peči je bil na 107 km dolgi progi med starejšimi mladinci Žiga Horvat tretji, Jure Barat dvanajsti in Patrik Drvarič dvajseti. Med mlajšimi mladinci je bil na 70 km dolgi progi Aleksander Rengeo (vsi KK Tropovci) štirideseti. Na mednarodni dirki v Zalakarosu na Madžarskem so bili na 127 km dolgi progi med tristo kolesarji zelo uspešni tudi člani Teama turbo Tropovci. V absolutni konkurenci je zmagal letošnji cestni državni prvak med amaterji Primož Obal, Dušan Hajdinjak pa je bil tretji. Primož Obal je bil zmagovalec tudi v starostni kategoriji od 19 do 29 let, Dušan Hajdinjak pa v kategoriji od 40 do 49 let. Na 60 km dolgi progi je bil med 290 kolesarji drugi Dominik Ketiš, Barbara Petovar pa je pri ženskah zasedla 22. mesto. Lokostrelstvo Lokostrelski klub Lendava je pripravil na stadionu Nafte v Lendavi odprto mednarodno tekmovanje za slovenski tarčni pokal. Nastopilo je 98 lokostrelcev iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Pri Pomurcih so zmagali: med člani z dolgim lokom Sandi Habjanič iz Lendave, med veterani z dolgim lokom Zvone Štampar iz Ljutomera, med dečki z dolgim lokom Aljoša Kepe, med mlajšimi deklicami z golim lokom Pia Hajdinjak Perc, med mlajšimi dečki z golim lokom Jan Čivre, z dolgim lokom pa Peter Gerenčer (vsi LK Lendava). Pripravila: T. K., M. Š. 16 šport | Vestnik | 2. julija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Mali nogomet Igralci Lomanoš pomurski prvaki Na drugem mestu nogometaši KMN Videm, na tretjem ŠD Filovci – Zmagovalci turnirja so potrdili svoj primat v regiji Na turnirju za prvaka Pomurja 2015, ki sta ga organizirala na igrišču v Pečarovcih puconska občinska zveza klubov malega nogometa in domači KMN Pečarovci, je slavilo moštvo KMN Lomanoše, ki je v finalu šele po streljanju devetmetrovk ugnalo aktualne državne prvake, nogometaše KMN Videm Gostilna Pri Maji s 5 : 3. V rednem delu se je srečanje končalo z 1 : 1. Ti dve moštvi sta se pomerili tudi v skupinskem delu in tam so bili igralci Lomanoš prav tako boljši, in sicer zanesljivo z 2 : 0 (0 : 0). Z zmago na tem turnirju so lomanoški nogometaši samo potrdili svoje prvo mesto v Pomurju, saj so bile Lomanoše najboljše tudi na lanskem turnirju za pomurskega prvaka. V tekmi za tretje mesto so aktualni državni podprvaki Filovci premagali Gornje Petrovce s 4 : 3 (2 : 1). Tudi ti dve moštvi sta se srečali že v skupinskem delu, v katerem so prav tako slavili Filovci, izid je bil 2 : 1. V polfinalu je KMN Videm Gostilna Pri Maji z 2 : 1 (1 : 1) ugnal Filovce, Lomanoše pa so bile boljše od Gornjih Petrovec z 2 : 0. Na turnirju bi se sicer moralo pomeriti osem zmagovalcev pomurskih občinskih zvez malega nogometa, a jih je nastopilo samo šest, saj ekipi KMN Grad in KMN Ključarovci nista prišli v Pečarovce. Tako so bila vsa srečanja, na katerih bi morala nastopiti Grad in Ključarovci, registrirana z izidom 3 : 0 za njihove nasprotnike. Še preostali izidi tekem v skupinskem delu: KMN Gornji Petrovci – KMN Šalamenci 2 : 1 (0 : 1), ŠD Filovci – KMN Šalamenci 7 : 3 (3 : 1), KMN Lomanoše – ŠD Borejci 3 : 1 (2 : 0), KMN Videm Gostilna Pri Maji – ŠD Borejci 4 : 1 (1 : 0). Najboljši strelec turnirja je bil Kristjan Kulčar (ŠD Filovci), najboljši vratar Aljaž Lobnik (KMN Lomanoše), najboljši igralec pa Damjan Kavčič (KMN Videm Gostilna Pri Maji). Naslednje leto bo pripravila turnir za pomurskega prvaka Medobčinska zveza klubov malega nogometa Murska Sobota. Državno prvenstvo v Piranu Moštvo KMN Videm Gostilna pri Maji je postalo državni rekreativni prvak v nogometu in je tako na prvenstvu ubranilo lanski naslov prvaka. Po izenačenem boju in izidu 1 : 1 po re- Smiljan Kovač (KMN Grad) s 23 goli. V točkovanju za ferplej je zmagalo moštvo ŠD Gerlinci. V veteranski mednarodni ligi A - SLO - H je v letošnji sezoni slavilo moštvo KMN Večeslavci, ki je na koncu zbralo 38 točk, enako kot ŠRD Tromejnik Oldys na drugem mestu. Najboljši strelec omenjene lige je Laszlo Gabor (FC Slovenska ves) z 18 zadetki, na drugem mestu je Janos Dorin Palcsa (All Stars Monošter) s 17, na tretjem mestu pa Zdravko Cener (ŠRD Gornji Slaveči) s 13 goli. V točkovanju za ferplej je bilo najboljše moštvo ŠRD Gornji Slaveči. Turnirji v Kupšincih, Tešanovcih in Sebeborcih Nogometaši Lomanoš (v zelenih dresih) so se na turnirju v Pečarovcih dvakrat pomerili s tekmeci od Sv. Jurija ob Ščavnici (v oranžnih dresih) in jih obakrat premagali, v finalu šele po streljanju devetmetrovk. fotografija jure zauneker dnem delu srečanja je po streljanju devetmetrovk premagalo moštvo Filovec. Tretja je bila Loška dolina, dominacijo pomurskih klubov pa so potrdili še Odranci s četrtim mestom. Naslov najboljšega vratarja je pripadel Andreju Horvatu iz Vidma, ki je v finalu ubranil kazenska strela. Najboljši strelec je postal Darko Zorko, prav tako igralec KMN Videm. Za najkoristnejšega igralca prvenstva je bil izbran Kristjan Kulčar, igralec Filovec. Najboljši strelec in kapetan ekipe KMN Videm Gostilna pri Maji Darko Zorko je povedal, da je bilo letos težje zmagati: »Branili smo naslov državnih prvakov, to pa je težje kot prvič zmagati na prvenstvu. Smo pa prišli na tekmovanje z namenom, da zasedemo najvišja mesta, in na koncu nam je vendarle uspelo pristati na prvem.« Kristjan Kulčar je po finalu dejal, da je njegovo moštvo tokrat moralo priznati premoč Vidmu: »Enostavno nismo več Najboljša je Pristava zmogli, saj smo morali kot zmagovalci spodnjega dela tekmovanja po dvojnem knockout sistemu v enem dnevu odigrati nekoliko več tekem.« Peter Pust, kapetan slovenske reprezentance v malem nogometu in član izvršnega odbora Malonogometnega združenja Slovenije, si je skupaj s selektorjem ogledal tekme in igralce in ugotovil: »Vsekakor imamo potencial za krpanje mest v reprezentanci, to pa bi nas lahko popeljalo do najvišjih mest na evropskem prvenstvu MiniEuro 2015 konec septembra v Vrsarju.« Na štirih nogometnih igriščih v Piranu se je med seboj pomerilo 14 najboljših rekreativnih ekip malega nogometa v Sloveniji. Tekmovanje je potekalo po sistemu dvojni knockout, to pomeni, da so bile ekipe, ki se v prvem delu niso uvrstile naprej, razvrščene v spodnji del tekmovanja in so se pomerile med seboj. Zmagovalno moštvo spodnjega sistema Filovci je bilo tudi finalist. Grad zmagovalec sklepnega turnirja KMN Grad je zmagovalec sklepnega turnirja MNL Zahodno Goričko, ki so ga odigrali minulo soboto pri Svetem Juriju. Grad je v finalu premagal domače moštvo Sveti Jurij s 4 : 0, v tekmi za tretje mesto pa je moštvo DKŠT Lukaj Motovilci slavilo z 2 : 1 proti moštvu ŠRD Gornji Slaveči. Še izida polfinalnih tekem: KMN Grad – ŠRD Gornji Slaveči 3 : 1, ŠD Sveti Jurij – DKŠT Lukaj Motovilci 3 : 2. Preostali udeleženci turnirja so se uvrstili takole: 5. ŠD Gerlinci, 6. ŠD Kruplivnik, 7. ŠD Bodočnost Fikšinci, 8. KMN Jezero Krašči, 9. ŠD Dolič, 10. KMN Večeslavci, 11. KMN Domajinci. KMN Grad je prav tako zmagovalec letošnje sezone v MNL Zahodno Goričko. Najboljši strelec lige je Marko Meszelics (KMN Jezero Krašči) s 60 zadetki, na drugem mestu je Matej Unger (ŠD Bodočnost Fikšinci) s 27, na tretjem pa Športno društvo Kupšinci je pripravilo na svojem igrišču sklepni turnir Ravenske lige za veterane, na katerem so bili najboljši Černelavci, ki so v finalu šele po streljanju devetmetrovk ugnali domače Kupšince s 4 : 3. Po rednem delu srečanja je bil izid 0 : 0. Zanimivo je, da sta ti dve ekipi prav tako končali na prvem in drugem mestu Ravenske lige za veterane v tej sezoni. Tretje mesto na sklepnem turnirju je zasedel Krog, ki je prav tako po streljanju devetmetrovk s 4 : 3 premagal Tropovce, tudi tokrat se je redni del tekme končal z 0 : 0. Še izida polfinalnih tekem: Kupšinci – Tropovci 1 : 0 in Černelavci – Krog 3 : 0. Najboljši strelec turnirja je bil Bojan Titan (Kupšinci), ki je zadel šestkrat. Na drugem dnevno-nočnem turnirju v Tešanovcih je zmagal Oranža bar iz Moravskih Toplic, ki je v finalu premagala moštvo Zeleni gaj iz Ivanovec z 2 : 0. Tretji je bil Slifas iz Moravskih Toplic, četrti pa so bili Zgrablenci iz Predanovec. Najboljši igralec turnirja je bil Luka Ciglarič (Oranža bar), najboljši vratar pa Andrej Fartelj (Zeleni gaj Ivanovci). Na 11. memorialu Simona Forjana v Sebeborcih je med šestnajstimi moštvi slavila Manarta GT iz Veržeja, drugi je bil Venezia bar iz Lipe, tretji Poli team iz Veržeja in Murske Sobote, četrti pa so bili Rastlinjaki iz Rakičana. Najboljši igralec turnirja je bil Bojan Klemenčič (Manarta GT). T. K. Evropska liga prvakinj Pomurke zadovoljne z žrebom Nasprotnice iz Črne gore, Estonije in Romunije – Tekme v Beltincih in Lendavi Športna zveza Ljutomer je organizirala deseto sezono odbojke na mivki za mešane postave. Na dveh predtekmovalnih turnirjih je nastopilo devet ekip, osem najboljših pa se je uvrstilo na sklepni turnir na poletnem kopališču v Ljutomeru. Izidi četrtfinala: Veržej – MRD Krapje 2 : 0, ŠD Cven – OK Ljutomer 2 : 0, Cvenski čehi in dikline – Stare sablje Ljutomer 2 : 0, ŠD Pristava – ŠRD Kostanjevica Stara cesta 2 : 0; polfinale: Cvenski čehi in dikline – Veržej 2 : 0, ŠD Pristava – ŠD Cven 2 : 0; tretje mesto: ŠD Cven – Veržej 2 : 0; prvo mesto: ŠD Pristava – Cvenski čehi in dikline 2 : 0. Za zmagovalno ekipo so ves čas tekmovanja igrali Sara Kutnjak, Anja Brenčič, Tjaša Kovačič, Damir Tretinjak, Jan Filipič in Matic Dobrajnščak. M. Š. fotografija miha šoštarič V mestu Nyon v Švici je bilo žrebanje kvalifikacijskih skupin za uvrstitev v letošnjo žensko ligo prvakinj. Kroglice so prinesle igralkam Teleinga Pomurja Beltinci zanimivo skupino 5. O prvih vtisih o žrebanju je spregovoril športni direktor Alen Moharič, ki se je tudi udeležil prireditve v Nyonu: »Z žrebanjem smo zadovoljni, saj smo dobili dva nasprotnika iz lanskih kvalifikacij. To sta WFC Ekonomist iz Črne gore in Pärnu JK iz Estonije. Favoritinja skupine pa je prvakinja Romunije Olimpia UT Cluj. Naša naloga je, da se dobro pripravimo. Zagotovo bomo naše vrste tudi okrepili, se uigrali in odigrali najboljše, kot zmoremo. Pred domačimi gledalci, ki bodo naš dvanajsti igralec, saj bodo tekme odigrane v Pomurju, nam bo vsekakor lažje.« Podrobneje je žrebanje razčlenil tudi direktor pomurskega kluba Štefan Kozic: »Dobili smo skupino, ki nam omogoča boj za prvo mesto v njej, in to je v tem trenutku najpomembnejše. Sicer so bile v tretjem in četrtem bobnu ekipe, ki so lažje nasprotnice od WFC Ekonomist in Pärnu JK, s katerimi smo se pomerili že v lanskih kvalifikacijskih tekmah, vendar menim, da sta obe omenjeni ekipi premagljivi. Majhna neznanka nam je Olimpia iz Cluja, s katero smo imeli dogovorjeno srečanje 25. julija v bel- tinskem športnem parku, zdaj pa do te pripravljalne tekme gotovo ne bo prišlo, bomo pa nasprotnice dobro preučili. Tokrat vodi v nadaljnje tekmovanje samo prvo mesto in mi se bomo potrudili, da bomo na koncu v skupini 5 to mi.« T. K. šport www.vestnik.si | e: [email protected] 2. julija 2015 | Vestnik | 17 Motokros Tretja zmaga Tima Gajserja V Mačkovcih nastopilo več kot sedemdeset tekmovalcev na odlično pripravljeni 1380 metrov dolgi progi Na 1380 metrov dolgi stezi za motokros v Mačkovcih je nastopilo več kot sedemdeset tekmovalcev pred skoraj tisoč petsto gledalci na tretji dirki odprtega državnega prvenstva Unior MX, ki jo je pripravilo Avto-moto društvo Štefana Kovača iz Murske Sobote. V najzahtevnejšem razredu DP open je po pričakovanju zmagal letos najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser iz ekipe Team Gajser iz Pečk pri Makolah. To je bilo že tretje Gajserjevo zmagoslavje v tej sezoni. Drugi je bil Klemen Gerčar, tretji pa Peter Irt. »Proga je bila odlično pripravljena, pohvala organizatorjem. Bil sem sproščen, tako kot vedno, ko grem na dirko, saj v takšnem razpoloženju najboljše vozim. Nasploh na dirkanje v motokrosu ne gledam kot na neko obvezo, ampak mi je to v veliko veselje, ki ga je ob tej zmagi popestrilo še dejstvo, da sem nedavno maturiral. Zdaj se bom tako lahko v celoti posvetil motokrosu, svoji veliki ljubezni,« je bil po zmagi vesel Gajser. V razredu DP 50 JUN je slavil Madžar Noel Zanocz, drugi je bil Jaka Peklaj, tretji pa Adam Horvat. V razredu DP 65 JUN je bil prvi Gal Hauptman, drugi Botond Hateier, tretji pa Jaka Osek. V razredu DP 85 so se na prvih treh mestih zvrstili Matevž Robek, Urh Rak in Žan Tomšič, v razredu DP 125 2T pa Luka Milec, Miha Bubnič in Jaka Završan. Luka Kutnar je bil najboljši v razredu DPMX2, v katerem je drugo mesto zasedel Jan Pancar, tretje pa Anej Doplihar. V razredu DP veterani 50 je slavil Alojzij Fortuna pred Brankom Kavškom in Gorazdom Vidicem. V razredu ODP veterani 40 je bil prav tako že tretjič v letošnji sezoni prvi kdaj, kaj, kje Četrtek Ob 18. uri v športnem parku Melinci otroški kros (tek v naravi). Ob 20. uri na dvorišču prodajalne Kompas v Gornji Radgoni poletni družabni večer s športnim komentatorjem Andrejem Staretom. Sobota Ob 6. uri pred Trstenjakovim domom v Gornji Radgoni začetek prijateljskega rekreativnega kolesarjenja do Lendave. Ob 8. uri v Športnem parku Melinci začetek 25. tradicionalnega dnevno-nočnega turnirja v malem nogometu. Ob 9. uri na golfskem igrišču Livada v Moravskih Toplicah srečanje golfistov GK Radenci in GK Slivnica. Ob 13. uri na igrišču NK Cankova občinski turnir v malem nogometu. Nedelja Na dirki v Mačkovcih motokrosisti niso skoparili z drznimi potezami za gledalce. fotografija nino črnko Bogomir Gajser, drugi je bil Leon Ferš, tretji pa Madžar Roland Zanocz. Na dirki je nastopilo tudi osem tekmovalcev AMD Štefana Kovača, trije v razredu MX R 3, v katerem je zmagal Jan Švab iz Radovljice. Najboljši domačin je bil 26-letni Željko Makovec iz Murskih Črnec, ki je bil sedmi: »Z izidom sem zadovoljen, čeprav bi lahko bilo še boljše. Zahvalil bi se navijačem za podporo, saj so me ves čas dobro spodbujali. Na motorju treniram enkrat ali dvakrat tedensko, odvisno pač od denarja, drugače pa sem v centru za fitnes. Moja naslednja dirka bo čez dva meseca v Slovenskih Konjicah, želim pa si, da bi vsaj enkrat zmagal, saj sem bil že nekajkrat blizu, a se mi je prvo mesto vedno izmuznilo.« Član AMD Štefana Kovača Kristijan Špindler je bil deveti, Simon Marčič pa trinajsti. T. K. Farmtech Veržej Ob 9. uri na golfskem igrišču Livada v Moravskih Toplicah srečanje golfistov GK Moravske Toplice in GK Žalec. Ob 10. uri na igrišču KMN Šalamenci nogometni turnir 6. Robijev memorial. Ob 10. uri pri gasilskem domu PGD Fokovci 1. turnir Pomurske lige A Pandolo 2015. Ob 14. uri v Športnem parku Melinci predstavitev mobilne smučarske skakalnice Mini Planica. Torek Minimalen poraz proti Celjanom Igralska zasedba še ni dokončna – Strokovni tim sta okrepila Darko Horvat in Boštjan Zemljič Nogometni klub iz Veržeja je dosegel v minuli sezoni najboljše izide v svoji polstoletni zgodovini. Člansko moštvo je zadržalo status člana druge lige, selekcija U15 je obstala v prvi slovenski ligi, mladinci in kadeti pa so v izredno zanimivi in razburljivi sezoni zbrali največ točk v drugi ligi in se uvrstili v prvo. Počitek nogometašev Farmtecha je bil kratek. Zadnje dni junija so namreč že začeli trenirati. Zlatko Gabor, ki ostaja članski trener, in Ervin Vidovič (mladinci) bosta dva tedna izvajala skupne treninge. Trenirati so začeli tudi kadeti pod vod- Ob 16. uri na 3. Rekreakciji v Radencih turnirja v ročnem nogometu in pikadu. Sreda Ob 16. uri na 3. Rekreakciji v Radencih turnirja v badmintonu in namiznem tenisu. in memoriam Evgen Titan (1929–2015) Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancov je zasula že lopata! Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka. (France Prešeren) Vsaka pot se enkrat konča. Tako se je končala tudi bogata življenjska pot prof. Evgena Titana, športnega pedagoga, ljubitelja narave, naravovarstvenika, literata, likovnega umetnika in humanista. Svoje življenjsko delo je posvetil mladim in njihovi vzgoji. V Mursko Soboto prihaja Gorica Na Brdu pri Kranju so opravili žrebanje prvega kroga pokala Slovenije za sezono 2015/2016. V bobnu so bile tudi štiri pomurske ekipe. Mura bo v Murski Soboti gostila Gorico, Hotiza bo gostiteljica ptujski Dravi, Odranci odhajajo v Ivančno Gorico, Farmtech Veržej pa v Izolo. Tekme bodo v sredo, 19., in v četrtek, 20. avgusta. Nogometaši Farmtecha iz Veržeja so bodo pripravljali na sezono v drugi ligi v domačem okolju. fotografija miha šoštarič stvom Marka Fajdige, v kratkem pa bodo priprave na novo sezono začeli še nogometaši selekcije U15, ki jo vodi Simon Baligač. Pred eno najpomembnejših sezon so Veržejci okrepili strokovni tim. Za fizično pripravo igralcev skrbi Darko Horvat, koordinacijo stroke v vseh selekcijah, razen članskega moštva, pa je prevzel nekdanji nogometaš in donedavni trener kadetske vrste Aluminija Boštjan Zemljič. Vratarje bo tudi v prihodnje treniral Sebastijan Starovasnik. V soboto, 4. julija, ob 15. uri bo 5. Bratonski tek za pomurski pokal. Informacije: Štefan Horvat: 041 729 590, nkbratonci@gmail. com, [email protected]. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, tam lahko vpišete tudi svojo prireditev ali vadbo. »Čestitke za uspehe v minuli sezoni. Upam, da bo uspešna tudi nova. Želim si manj poškodb, kot jih je bilo v preteklosti,« je dejal sekretar kluba Dušan Magdič, ki je ob odsotnosti predsednika kluba Boruta Kapuna nagovoril nogometaše na prvem treningu. Zaradi poškodb Gabor nekaj časa ne bo imel na razpolago Nejca Domjana, Matjaža Keka in Roka Ropoše, moštvo pa sta zapustila Amar Jamaković in Filip Gomboc. Iz mladinskih vrst so pristopili k članom Miha Kušnik, Tadej Čuk, Žan Kocuvan in Matej Vok. Prestopni rok se uradno še ni začel, zato še ni dokončno znana igralska zasedba Farmtecha. »Trenirali bomo v domačem okolju, odigrali pa bomo šest, sedem pripravljalnih tekem. Nasprotnike za prijateljske tekme bomo izbirali sproti, saj je veliko tujih ekip na pripravah v tem delu Slovenije,« je dejal Gabor. Po dveh treningih so nogometaši Farmtecha minulo nedeljo odigrali prvo pripravljalno tekmo. Na Cvenu so gostili prvoligaško eki- po Celja in izgubili s 3 : 4 (3 : 3). Za Farmtech so zadeli Dejan Kurbus, ki trenira v Veržeju in se še ni odločil, kje bo nadaljeval kariero, Tjaž Polajžar in Arpad Vaš. Že jutri Veržejce čaka gostovanje v Zavrču, pred začetkom nove sezone v drugi ligi – Farmtech bo v prvem krogu 8. avgusta gostil nekdanjega člana prve lige Kalcerja iz Radomelj – pa imajo že tudi dogovorjeno tekmo z madžarskim moštvom ZTE Zalaegerszeg 18. julija v Veržeju. Miha Šoštarič Njemu gredo zasluge za gradnjo mnogih rokometnih igrišč, igrišč za hokej na travi in gradnjo prvotnega atletskega stadiona pri tedanji soboški gimnaziji. Nedvomno velike zasluge je imel tudi pri organizaciji in izvedbi državnega prvenstva za mladinke leta 1969 v Murski Soboti. Za svoje organizacijsko delo je prejel Bloudkovo plaketo, prav tako pa plaketo Rokometne zveze ob 50-letnici igranja rokometa v Pomurju za življenjsko delo in številna priznanja na različnih področjih. V velikem številu smo ga pospremili na zadnji poti na murskosoboškem pokopališču sorodniki, prijatelji, njegovi nekdanji dijaki, ljubitelji športa in znanci. Počivajte v miru, prof. Evgen, v domači zemlji, ki ste jo imeli tako radi. V imenu rokometašev Jože Hartman 18 turizem | Vestnik | 2. julija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Razprava Krvna slika turizma v Pomurju Uspeli bomo le z večjo povezanostjo in ozaveščenostjo vseh o pomenu uporabe lokalnih pridelkov in izdelkov V sosednji državi se ne zgodi, da bi nekdo izmed nekaj ponujenih živilskih izdelkov kupil cenejšega iz tujine, če ima na voljo kakovostne domače. Tudi v hotelih in gostilnah ponujajo hrano, ki je pripravljena brezpogojno iz lokalnih surovin. V vsakem hotelu, turistični kmetiji ali vinotoču vas bodo napotili tudi k sosedom in priporočili storitve, hrano ali vina, ki jih sami ne ponujajo … to je le nekaj ugotovitev sodelujočih na razpravi o turizmu v Pomurju, ki ga je uvrstil v ponedeljek na dnevni red Razvojni svet Pomurske regije. Seveda pa ponuja Pomurje to, kar druge turistične pokrajine prav zdaj zelo pogrešajo: mir, zdravje in pristnost. Ni nam treba prav nikogar posnemati, moramo biti samo to, kar smo, to z večjo samozavestjo ponujati in bolj sodelovati. Ni se nam treba primerjati s Toskano, je v uvodu povedal Franc Gönc, ki je v zadnjem poldrugem letu uspešno vodil projekt RDO (regionalna destinacijska organizacija) Pomurje in skupaj s sodelavci poskrbel za drugačno, bolj všečno in sodobno podobo pokrajine ob Muri. Mi smo namreč v marsičem bolj pristni, le več nove zanimive ponudbe bi morali imeti (kot sta lendavski stolp in doživljajski park pri Bukovniškem jezeru) in bolj paziti na večjo kakovost življenja, to pa je povezano s plačilom zaposlenih, uporabo lokalnih surovin in najprej z višjimi cenami storitev – ki pa bi lahko bile toskanske, je dodala Norma Bale. so lignji in pice v pomurski gostinski ponudbi še vedno najbolj prodajane »dobrote« in da se ne moremo rešiti predstave, da je poceni in velik obrok edino, kar je značilno za Pomurje. Pa bi morala biti prav kulinarika in uživanje v dobri hrani eden od pomembnih stebrov pomurskega turizma, je poudaril Kodila, kajti ljudje se odpravijo na pot tudi zaradi dodano vrednost v turizmu, je še povedal Kodila, ki je tudi opozoril na veliko količino projektov in papirjev, krvna slika turizma pa ni tako dobra kot na papirjih. Vse te zapisane besede se končajo z izdajo prospektov, pravega učinka pa ne dajejo. Že pri pisanju projektov bi morali za mnenje povprašati ljudi iz prakse. Po njegovem bi morali imeti vsi župa- nja prleške ponudbe na turističnem zemljevidu. Vedno znova izboljšuje način predstavljanja in pridobivanja novih gostov in kar 52 odstotkov prihodkov ustvarijo na trgu (142 tisoč evrov pa vseeno dobijo še iz občinskega proračuna). Pobirajo od pet do deset odstotkov provizije, toda pomagajo lokalnim proizvajalcem z vinoteko in tržnico, skupnimi na- Prekmursko ali »po prekmursko« Janko Kodila je opozoril na pomen kulinarike v turizmu, ki je tudi v Pomurju premalo izkoriščena – zamenjuje se izdelke živilskopredelovalne industrije (ti ne morejo biti del gastronomske ponudbe) s specialitetami malih lokalnih proizvajalcev, vendar se lokalni in zaščiteni izdelki s ceno ne morejo kosati z industrijskimi. Šokiral je s podatkom, da Gornja Radgona – V petek, 3. julija, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot. Cven – V soboto, 4. julija, ob 14. uri bo na Grüntu Turističnega društva Cven Kmečka tržnica s ponudbo prleških pogač in domačih napitkov. Gornja Radgona – V soboto, 4. julija, ob 17. uri se bo začela prireditev Radgonska polnoč. Pred Mladinskim centrom Gornja Radgona bodo pripravili program za otroke, v avli Doma kulture Gornja Radgona pa razstavo, na stojnicah se bodo predstavili turistični ponudniki, pričakali bodo pohodnike, organizirali pa bodo tudi kviz o turizmu. V nočnih urah bosta za glasbo poskrbeli skupini Metulj in Tabu, pripravili pa bodo tudi ognjeni spektakel. Ljutomer – V soboto, 4. julija, med 8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer. Mlajtinci – V soboto, 4. julija, ob 12. uri bodo v Športnem parku Mlajtinci 20. vaške igre Občine Moravske Toplice. Gornja Radgona – V soboto, 4. julija, ob 8. uri bo na Kerenčičevi ulici (pri nekdanjem mejnem prehodu) Kmečkoekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov. Lipa – V nedeljo, 5. junija, bo 27. prireditev Krumplova noč, ki jo pripravlja Nogometni klub Lipa. Začelo se bo ob 12. uri s srečanjem upokojencev Občine Beltinci. Po 13. uri bo igral Duo Matej band, po 21. uri pa Tanja Žagar in skupina Avantura. V večernih urah bo nastopila še plesna skupina Frčafele. Ves dan bodo obiskovalcem na voljo langaš in druge krompirjeve jedi, popoldne pa bo še zabava za otroke na napihnjenih igralih. Zbigovci – V nedeljo, 5. julija, ob 9. uri bo pri gasilskem domu Majolkih bolšji sejem s prodajo rabljenih predmetov in izdelkov domače obrti. Naravno bogastvo Pomurja: termalna in mineralna voda Topla voda ni enaka termalni vodi, prav tako nihče nima takšne mineralne vode v ponudbi zdravilišča in prav to je največja prednost pomurskih term v Lendavi, Moravskih Toplicah, Banovcih in Radencih, je poudaril Igor Magdič, prvi mož Save Turizma v Pomurju. Čeprav še ni znan razplet z banko DUTB (zadnja informacija je, da je Okrožno sodišče v Ljubljani slabi banki priznalo status upnika predlagatelja prisilne poravnave in da lahko prevzame aktivno vlogo), je bila za vse zanimiva napoved večje naložbe v Moravskih Toplicah. Prihodnje leto naj bi začeli graditi večje skupno kopališče za hotela Termal in Ajda v vrednosti 4,5 milijona evrov. Tržni delež pomurskih term in zdravilišča v primerjavi z drugimi slovenskimi zdravilišči raste iz leta v leto (lani 26-odstotni tržni delež), je opozoril Magdič, rastejo tudi cene, kakšne so, pa odloča trg. Tudi drugi razpravljavci so pritrdili mnenju prvega moža Save Turizma v Pomurju, da se sodelovanje z lokalnim okoljem s knjižico Nasvet za dobro se imet' izboljšuje, sodelujejo s priznano nutricionistko, ki ponuja zdravo hrano za otroke, v kratkem pa bodo imeli (s podporo Franca Režonje) tudi več lokalnih dobaviteljev sezonske zelenjave, ki so se združili v zadrugo. »Sava Turizem je del in želi ostati del pomurske turistične zgodbe ne glede na lastništvo,« je poudaril Magdič na koncu. turistične prireditve Pince – V nedeljo, 5. junija, bo pri vaškem domu prireditev ob vaškem prazniku. Ob 15. uri bo kulturni program z nastopi domače folklorne skupine in folklornih skupin iz madžarskih naselij Bak in Muraszemenye, ob 16. uri bo delavnica ročnih del, po njej pa veselica. Pomurski turizem potrebuje »glavnega igralca«. fotografija nataša juhnov Prihodki iz turizma V Pomurju je bilo leta 2014 ustvarjenih 82 milijonov evrov prihodka, to pa je 3,7 odstotka od skupno 2,3 milijarde evrov prihodka pomurskega gospodarstva. Od tega so ustvarile gospodarske družbe 16 milijonov evrov, 412 samostojnih podjetnikov 28 milijonov evrov in terme Save Turizma 37 milijonov evrov prihodka. Pomurje ima v turističnem gospodarstvu še veliko možnosti, je prepričan direktor Pomurskega gospodarske zbornice Robert Grah, kajti šest odstotkov zaposlenih v pomurskem turizmu ustvari 3,7 odstotka prihodka. kulinarike. Toda ljudje v Prekmurju bi morali imeti najprej radi sami sebe in svojo domačo kulinariko, danes pa še ni odkritega sodelovanja in mnogi mu po krivici očitajo, da je sam najbolj izkoristil uporabo zaščitene blagovne znamke, čeprav ima vsakdo to možnost, toda le polovica certifikatov za gibanico je v Prekmurju. Prekmurska gibanica in kranjska klobasa sta najbolj mednarodno poznana slovenska izdelka, zaščita pa je znak tradicije in kakovosti. Dobra lokalna kulinarika lahko nastane le z dobrimi lokalnimi surovinami, izbrancem, ki to cenijo, so namenjene specialitete, ki pa imajo svojo ceno. Le z unikatnostjo in kakovostjo bomo ustvarili ni, direktorji turističnih zavodov in podjetij enak pogled na razvoj turizma. Ponovno bi morali zasejati polja z različnimi poljščinami in napolniti hleve z živalmi, pa tudi vlagati več v ljudi in izobraževanje, kajti v turizmu potrebujemo mlade z energijo, ljudi, ki delajo s srcem. Norma Bale iz gornjeradgonskega zavoda Kultprotur (ki je javni zavod in upravlja dva TIC-a, mladinski center, muzej, kulturni dom, »veliko hišo« oziroma grad Negova in skrbi tudi za širjenje kulture) je predstavnica turističnih delavcev prihodnosti: izobražena, inovativna, kooperativna, pronicljiva in z vizijo. Z nekaj vprašanji je dodobra zdramila samovšečno in zaspano turistično razpravo: smo sploh pripravljeni na grozdenje, ko medsebojni odnosi v regiji niso na zavidljivi ravni (na razpravi je bilo le malo županov), zakaj ni v hotelih hladilnih vitrin s ponudbo lokalnih vin, ali sploh znamo živeti brezmejno oziroma brez mej, kajti turistična doživetja ne poznajo mej. Prepričana pa je, da so prireditve (osem odstotkov turistov v svetu obiskuje kulturne prireditve) pomemben del turistične ponudbe in v obmejnem prostoru bi morali imeti prav vsi nižjo obdavčitev in bi bili bolj konkurenčni. Jeruzalem zelen, aktiven in zdrav, pa tudi vzoren Tudi Andrej Vršič (LTO Prlekija) je vzoren primer sposobnega vodenja organizacije in odličnega umešča- stopi na sejmih in promoviranjem v brošurah (pri tem ne poznajo občinskih mej) v nasprotju z drugimi lokalnimi in turističnimi organizacijami in zavodi, ki skrbijo le za promocijo s sredstvi, ki jih dobijo od lokalnih skupnosti in države. Skupaj z županjo Olgo Karba že načrtujejo nove kolesarske steze in postajališče za avtodome, županja ljutomerske občine pa je dodala, da bi vse lokalne skupnosti morale bolj sodelovati pri razvoju turizma, kajti: »Če nekaj pričakuješ od turizma, moraš najprej nekaj prispevati zanj.« Ljutomer se je odločil za podporo lokalnim pridelovalcem, zato bo tudi na Prleškem sejmu predvsem domača ponudba. Vsi so se strinjali, da potrebujejo v Pomurju »glavnega igralca«, ustanovo, ki bo pokrivala vse interese in skrbela za regijski razvoj turizma. Če bo pri tem sodelovala tudi Sava Turizem, bo vse lažje in hitreje, seveda pa morajo pridi do svojega kosa pogače tudi tisti, ki imajo specialno kulinarično ponudbo. Dokler pa se bodo med sabo le borili in se medsebojno izkoriščali, ne bo razvoja, je opozoril Franc Režonja. In ker se projekt RDO Pomurje, ki je dosegel lepe uspehe pri povezovanju in predstavljanju turističnih ponudnikov, junija končuje, bo treba doreči, kako financirati njegovo delovanje kot enote ali oddelka RRA Mura v prihodnje. Ena od rešitev je taksa za regijski turizem, kajti le tako bi lahko kontinuirano delovali in ne bi bili odvisni od državnih razpisov. Bernarda B. Peček Moravske Toplice – Do konca avgusta bo ob drevoredu pri slaščičarni Cafe Praline Term 3000 Poletna turistična tržnica v okviru aktivnosti, ki so jih naslovili Poletje v Moravskih Toplicah. Tržnica bo vsak teden od četrtka do nedelje po 18. uri. Od 2. julija bodo vsak četrtek še glasbeni etnovečeri. Na prvem bo nastopila Folklorna skupina KUD Jožefa Košiča Bogojina. Grad – V prostorih gradu Grad sta na ogled stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in razstavni prostor Vidra, ki je namenjen spoznavanju vodnih ekosistemov in njihove pestre biodiverzitete. Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je od 4. julija do 31. avgusta odprt vsak dan med 10. in 19. uro. Selo – Poslovalnica TIC Moravske Toplice pri romanski rotundi je odprta do konca avgusta vsak dan razen v ponedeljek med 13. in 17. uro, ko so tudi odprta vrata rotunde. Boračeva – Živalski vrt Sikalu je na ogled do konca septembra vsako soboto in nedeljo med 12. in 19. uro. Ižakovci – Turistično-informacijski center na Otoku ljubezni je odprt vsak dan med 9. in 18. uro, v tem času je na ogled muzej büjraštva v Brežni hiši, čez Muro pa vozi tudi brod. Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra. Na ogled je geološki muzej v Lednarjevi usnjarni. Ob njem je trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki in drugim. reportaža www.vestnik.si | e: [email protected] 2. julija 2015 | Vestnik | Nedavno me je k ekranu prikovalo predvajanje kultnega filma Iztrebljevalec (Blade Runner), posnetega leta 1982. Gre za enega od največjih filmov znanstvene fantastike. Nekje pri koncu gre Roy Batty, pobegli replikant generacije Nexus 6, v najvišje nadstropje korporacije Tyrell, da bi spoznal svojega avtorja. Gre za sceno, ki vam po 33 letih zaledeni kri v žilah. Batty je android, umetna inteligenca, vsajena v industrijsko vzgojeno telo, s štiriletnim rokom trajanja. Njegov izumitelj, bioinženir in genetik dr. Eldon Tyrell, je svojeglavi vladar mračne prihodnosti. Ponoreli replikant svojega avtorja najprej ljubi, zatem pa mu z rokami drobi glavo in s prsti koplje oči iz lobanje. Ko ga »oče« vpraša, zakaj to dela, mu odgovori, da zato, ker si še želi življenja. Film je danes, ko smo na razvojnem razpotju, ponovno aktualen. Intelektualno najmočnejši ljudje na svetu – nosilci tehnološkega razvoja – se bojijo tega, kar predstavlja Roy Batty. Bojijo se, da razvoj umetne inteligence, h kateri je usmerjen sodoben razvoj, lahko pripelje do tega, da nas bo ta začela drobiti. Naša zgodba z uvodom nima nobene povezava, čeprav je po predmetu, ki je med akterji naše pripovedi, stara 35 let. Gre za predmet, konkretneje avto, 19 Ludvik Podlesek uživa v vožnji med polji, saj gre po njegovem za svojevrstno skladnost med nekdanjo tehnologijo in gibanjem narave. fotografije nataša juhnov Porsche 924 carrera GT Družinska srebrnina je pozitivna vez Zaljubljencema v vrhunsko tehnologijo je avto skupna točka – Njegova pot iz Nemčije v Slovenijo – Avtomobil ne stoji več v garaži ki deluje na povsem drugačnih temeljih. Gre za tehnologijo, ki jo je dosegla industrijska doba in je vgrajena v neki izdelek – v našem primeru avtomobil. Namen tega zapisa ni razpredanje o tehniki in opremi, vgrajeni v avtomobil prestižne znamke Porsche 924 Carrera GT, izdelan leta 1980. Zanimiva je zgodba tega avtomobila, ki je že dobri dve leti in pol v lasti družine Ludvika Podleska iz Noršinec. Izučen avtomehanik, ki je dobrih 24 let delal v Audiju in potem nekaj več kot deset let v velikem avtoservisu v Nemčiji, se je pred osmimi leti vrnil domov in končal svojo aktivno delovno dobo v družinski mehanični delavnici, v kateri zdaj nadaljuje delo sin Robi (tudi povratnik skupaj s starši). Ludvik poudari, da je v Nemčijo odšel zato, da si ustvari podlago za vrnitev domov. Ta podlaga je bila delavnica. To pa nikoli ni pomenilo, da bi se odrekel nekaterim svojim hobijem. Zanimanje za avtomobile ni posledica poklicne deformacije, je posledica vzgoje. Ob tem omeni pomembno vlogo mojstra Malačiča, pri katerem se je učil za avtomehanika. Ob natančnosti, ki jo je zahteval pri delu, je svojim vajencem vcepljal pozitiven odnos do tehnike in tehničnih dosežkov. V Nemčiji je naneslo, da se je spoprijateljil s starejšim gospodom, ki po svojem bogastvu ni izstopal iz okolja, je pa bil ljubitelj prestižnih avtomobilov in vrhunskih tehničnih rešitev v teh avtomobilih. Bil je lastnik porscheja iz naše zgodbe. Odnos lastnika do tega avtomobila ga je prevzel. Imel ga je za občudovanje in za sproščanje – za svojo dušo bi lahko rekli. Da je imel avto pri lastniku kultni status, se vidi Motor avtomobila je vrhunsko ohranjen, ob morebitni okvari je za njeno odpravo dovolj vrhunsko znanje mehanike in ni potrebno računalniško diagnosticiranje. Porcshe 924, letnik 1980, ni samo družinska srebrnina Ludvika, Nade in Roberta Podleska, ampak tudi spomin na leta, ki so jih preživeli v Nemčiji. po prevoženih kilometrih. V dvanajstih letih jih je naredil 12 tisoč. Po njegovi smrti je avto pristal v garaži enega od dedičev. Kot kaže, so ga ti imeli v garaži kot spominek ali spomin na očeta. V dvajsetih letih z avtom nihče ni prevozil niti kilometra. To je našega sogovornika ves čas črvičilo. Novega lastnika, s katerim sta bila prav tako v dobrih odnosih, je dobrih deset let nagovarjal, naj mu avto proda. Ta je bil v odgovorih ves čas kratek: »Avto ni na prodaj, če pa ga bom prodajal, ste prvi, ki vam ga bom ponudil.« Ludvik Podlesek in družina so po preselitvi domov avto odpisali, niso pa čisto obupali. Vsaj dvakrat na leto je spraševal o avtomobilu in pred dvema vanje vrhunske klasične avtomobilske tehnike, ki sta jo videla v avtomobilu. Ni šlo, kot pove, samo za zmogljivost motorja in hitrost, izredne so tudi rešitve z vidika varnosti, ki jih današnji avtomobili težko dosegajo. K temu še doda, da tudi sin ni prezrl njegovega prijateljevanja z očetom in njune skupne navezanosti na avto in je pri odločitvi ob prodaji to spoštoval. Danes avto vsi trije družinski člani – Ludvik, žena Nada in sin Robert – dojemajo kot družinsko srebrnino, hkrati pa pozitivno vez z državo, v kateri so preživeli velik del svojega življenja. »Avto danes ne stoji v garaži, ampak se z njim vozimo, zdi pa se mi, da se do njega ob- letoma in pol ga je lastnik presenetil z odgovorom, naj pride in naloži avto. Ludvik Podlesek z zgodbo s porschejem še posebej poudari, kako je doživljal svoje zdomstvo v Nemčiji. Eno je bilo delo v tovarni, v kateri kot tujci niso bili prikrajšani za nobeno od pravic, se je pa čutilo, da so jih obravnavali kot tujce, in to ne glede na delovno dobo. Druga raven je bila v zasebnem življenju, v katerem tudi ni bilo vse idealno. Toda bili so ljudje, ki so kljub izobrazbi in dobremu materialnemu položaju živeli povsem običajno življenje in so se brez predsodkov družili z ljudmi, ki so jih zanimale iste stvari. S prvim lastnikom avtomobila ju je povezalo občudo- Pridruži se nam na Pustolovskem dnevu z Murskim valom in Vestnikom v Pustolovskem parku Bukovniško jezero v Občini Dobrovnik! Petek, 10. julija, od 11.00 do 17.00 Obiskuješ osnovno ali srednjo šolo? Obišči stran Radia Murski val na Facebooku in se poteguj za eno od 50 brezplačnih vstopnic za Pustolovski park Bukovniško jezero z malico! našamo približno tako kot njegov prvi lastnik, čeprav smo ga po prevoženih kilometrih že prehiteli,« pove Ludvik Podlesek. K temu pa je dodal razliko med t. i. vrhunsko industrijsko tehnologijo in današnjo tehnologijo v avtomobilih. Nekdanja tehnologija daje vozniku zanesljivost in to se čuti pri vožnji. Za današnje pametne tehnologije v avtomobilu pa to že težko trdimo. Te se še ne upirajo človeku, si ga pa podrejajo, saj danes skorajda nobenega avtomobila ne moreš spraviti v normalen tir brez računalnika. Ko pridemo do te točke, pa se lahko vrnemo na začetek k našemu uvodu v zgodbo. J. Votek 20 | Vestnik | 2. julija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Sonce Zlata mama Ko zbudim se in pomanem si oči, vidim, da se mi sonce že smeji. Še jaz se nasmehnem mu nazaj in stečem v novi dan zdaj. Dan veselja in zabave, smeha in učenja, pa še plesa in vrtenja. V šoli pridno se učimo in se dobrih ocen veselimo. Spomnimo se na sončno kremo, pokrivalo in vodo kot nujno opremo. Vse popoldne na soncu preživimo, zvečer pa se utrujeni od sončnega zahoda poslovimo. Nato se v sanje potopimo in se zjutraj polni energije spet zbudimo. Kdo je mama? Mama je tista, kateri nikoli ne zmanjka poljubčkov zame, tista, ki me vsak dan vsaj stokrat objame. Mama je tista, ki je vedno pogumna, če se kaj zgodi, takoj prihiti. Obvlada delo z vsemi stroji, od metle do kuhalnika, od sesalnika do pralnika. Čeprav se ji zdi, da dan prekratek je za mnoge reči, časa zame in zate nikoli ne izpusti in vsak dan vedno bolj zlata se mi zdi. Hana Ferenčak, 4. razred, OŠ Odranci Miha Bencak, 4. a, OŠ Bakovci fotografija matjaž geder Mali grafitarji poslikali policijsko postajo Nekoč so policisti lovili grafitarje, ki so sredi noči na stene stavb, podhodov, mostov in drugih zgradb risali grafite in sporočali svoja mnenja o družbi in svetu. Kakšnega nočnega umetnika so seveda tudi ujeli pri delu in mu jih po policijsko napeli, saj se to ne dela. Na Policijski postaji v Mur- ski Soboti pa so se ravno nasprotno odločili, da pustim in praznim zidovom svoje stavbe dodajo nekaj barve in sporočil. Grafita v garažah policijske postaje so pod mentorstvom Matjaža Gederja naslikali učenci likovnega krožka na OŠ II Murska Sobota: Rok Jandrašič, Moj najboljši prijatelj Presenečenje je uspelo Moj najboljši prijatelj je Miloš. Poznava se že od 12. leta. Kadar imam kakšne težave in jih ne znam rešiti, ga vedno lahko prosim za pomoč. Vselej mi zna pomagati. Tudi jaz mu pomagam, ko me potrebuje. Ampak običajno sem jaz tisti, ki potrebuje pomoč. Nikoli mi še ni obrnil hrbta. Najbolj sem bil vesel, ko sem se po treh dneh bega vrnil domov in doživel njegov prijazni in topli objem. Tega ne bom nikoli pozabil. Lepo je v življenju, če imaš koga, ki ti vedno pomaga in svetuje. Ni vprašanja, na katerega ne bi imel odgovora. Zelo ga imam rad. Marko P. Spomnim se, kako smo mamo presenetili za njen rojstni dan. Že kakšen teden prej sem ji kupila angelčka z violino v roki, saj obožuje angele. Odločila sem se, da ji pripravim presenečenje. Tisto jutro sem se zbudila malce prej kot po navadi. Morala sem izdelati še voščilnico in pripraviti zajtrk. Kmalu sem naredila vse, zato sem gledala televizijo. Moja mama se je kmalu po tem zbudila, pojedla zajtrk in veselo odhitela v službo. Medtem ko je delala, sva z bratom pospravila stanovanje, v kuhinji pa obesila balone in trak z napisom Vse najboljše. Na praznovanje sem povabila tudi babico, mamino teto in sestro. Vsi so prišli. Babica in jaz sva pripravili Aljoša Vertot, Luka Gider, Luka Šobak, Vid Kranjec, Klavdija Zadravec Slana, Sara Gomboši, Kim Žerdin, Katja Sever in Bria Farkaš. Na policijski postaji pa so bili tako navdušeni, da bodo mlade povabili k sodelovanju tudi v prihodnjem šolskem letu. A. N. R. R. V pravljičnem gozdu, Aneja Hana Apatič, 1. a, OŠ Turnišče Kaj mi pomeni odpuščanje mizo. Pogovarjali smo se o presenečenju. Sklenili smo, da se bosta babica in sestra skrili v bratovo sobo in da bosta tiho kot miši. Nato smo znosili darila v njegovo sobo, da mama ne bi videla, da so tu tudi drugi. Ko je prišla domov, ji je teta zavezala oči in jo vodila do kuhinje. Medtem smo tja prišli vsi, seveda z darili. Teta je mami odvezala oči in zakričali smo: »VSE NAJBOLJŠE!« Mama se je vsega zelo razveselila. Povedala je, da lepšega rojstnega dne še ni imela. Presenečenje, ki je bilo moje maslo, je uspelo. Upam, da ji bom še kdaj lahko pripravila kaj podobnega.Tega dne ne bom nikoli pozabila. Pa tudi ona ne. Rebeka Bojnec, 5. a, DOŠ I Lendava Odpuščanje mi pomeni veliko. Če ne bi odpuščali, ne bi bilo notranjega miru. Odpuščanje mi zagotavlja notranji mir. Ko se sprem z mamo, mi vedno odpusti. Odpusti mi tudi, če naredim kaj narobe. Tudi sama lahko odpustim. Odpustiti je težko, saj nimamo poguma reči oprosti. Včasih pa se nam ne zdi vredno odpustiti nekomu, ki nas je prizadel. Odpuščanje je zelo pomembno, saj nam ta jeza, ki jo skrivamo v sebi, prinaša nemir. Mir je odpuščanje. Odpuščanje je mir. Da nekomu ne odpustiš, ti ne prinaša notranjega miru, saj ti misel na to ne da miru. Tudi neodpuščanje med državami je prineslo marsikatero vojno. Odpuščanje je vrednota, ki jo dosežeš s svojim notranjim mirom. Včasih pa le nekateri osebi ne moreš odpustiti, če te prizadene vedno znova in je dobra s tabo samo takrat, če kaj potrebuje. Odpuščanje je lastnost, ki je nimamo vsi. Če komu storim kaj slabega, se opravičim in oseba mi včasih odpusti, včasih pa tudi ne. Odpuščanje je pomembno za naš odnos. Če mi kdo stori kaj žalega, mu odpustim in ne mislim na njegovo dejanje. Če si med seboj odpuščamo, nam bo vsem lepše. Odpuščaj in pozabi! Ko se s kom v družini sprem ali mu naredim kaj žalega, se opravičim in po navadi mi drugi odpustijo. Podobno je tudi v šoli. Učenci ŠSU in ŠOP, OŠ F. P. Črenšovci Naredili so kolesarski izpit V četrtih in petih razredih osnovne šole je nekako čas, ko se v šolah opravlja kolesarski izpit. Takrat so otroci tudi toliko veliki, da se lahko kot kolesarji sami podajo na cesto. Ker pa znajo biti nekatere ceste zelo prometne in tudi zelo zelo nevarne, se morajo mali kolesarji dobro pripraviti, preden zavrtijo pedale. Najprej je na vrsti zahteven teoretični del preizkusa, ko morajo usvojiti prometne znake, vožnjo v križiščih in krožiščih, pravila o prednostih in vsa druga pravila varnega kolesarjenja, nato pa sledi še praktični preizkus na cestah, po ulicah ali poligonih. Tako so tudi učenci 5. a- in 5. b-razreda Osnovne šole Puconci junija uspešno opravili kolesarski izpit in dobili kolesarske izkaznice. Že maja pa so začeli priprave in pridno vadili na poligonu in na cesti. Ko je šlo zares, so na izpitni vožnji sodelovali tudi policisti, ki so jih spremljali in ugotavljali, koliko znajo upoštevati naučena pravila. Teodora Ošlaj nam je povedala, da so jih policisti pohvalili, kako dobri so bili na izpitni vožnji, in to kljub velikemu prometu. Tako, zdaj imajo petošolci izpite v žepu, pomembno pa je, da se še naprej skrbno držijo naučenih pravil varne vožnje in da so previdni. Seveda pa je prav, da na pravila opozorijo tudi svoje starše, ki jih radi kršimo ali uberemo kakšno bližnjico. A. N. R. R. fotografija teodora ošlaj Prispevke in mnenja o vsebinah pošiljajte po elektronski pošti: [email protected] ali po pošti: Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NA SCENI www.vestnik.si | e: [email protected] v preteklem tednu 1. Bogračijada v Murski Soboti 2. Festival kulinarike in vina v Filovcih 3. Zoran Hoblaj soboški podžupan 4. Začeli so se Soboški dnevi 5. Židan pozval k enotnosti 6. Soboški dnevi tudi drugi dan s pestrim programom Komentar tedna na Uporabnik Dmauko3 o soboški slovesnosti ob dnevu državnosti: »Sramotna udeležba občinstva za mesto Murska Sobota - in to na slovesnosti ob dnevu državnosti. Prav je povedal slavnostni govornik: »A žal imam občutek, da smo v času miru in blaginje sosedje in prijatelji postali tujci in stopicamo na mestu. To zagotovo niso bile sanje naših prednikov in to zagotovo niso bile naše želje.« fotografija timotej milanov Top 6 na 2. julija 2015 | Vestnik | Projekt M. U. R. Zemljevid za združitev regije V radgonskem mladinskem centru se lahko človek pošteno zlüfta – V soboto pride na obisk Gusar Berto V Mladinskem centru Gornja Radgona so pripravili dvodnevno delavnico v okviru mednarodnega projekta M. U. R. – A Map to Unite our Region (Zemljevid za združitev naše regije, op. p.). To je bila že druga delavnica omenjenega projekta, ki izhaja iz ugotovitve, da imajo mladi iz Slovenije in Avstrije iz obmejnih mest skupne, pa vendar različne možnosti lokalnega delovanja in prostočasnega druženja. Za izboljšanje prepoznavnosti različnih priložnosti mladih iz obmejnih mest Cmurek, Bad Radkersburg (avstrijska Radgona), Gornja Radgona, Apače in Radenci, so partnerji v projektu, ki ga financira evropski mladinski program Erasmus+, tako pripravili že več aktivnosti. Koordinator projekta je odbor Regionales Jugendmanagement iz Avstrije, kot partnerji pa sodelujejo še Mladinski center Gornja Radgona – Zavod Kultprotur, Mladinski center Cmurek in neformalna skupina mladih iz Občine Bad Radkersburg. V aktivnosti projekta, ki se vrstijo vse letošnje leto, je vključenih okrog 35 mladih iz Slovenije in Avstrije. Glavni cilj in dosežek projekta je oblikovanje mladinskega zemljevida, ki bo označeval relevantne lokacije in ponudbe za mlade. Zemljevid bo nato poslan čim večjemu številu mladih iz obmejnih krajev ob Muri. Na tej drugi delavnici je bila osrednja tema ravno oblikovanje enotnega koncepta mladinskega zemljevida. Udeleženci so zato s sabo prinesli osebne računalnike, časopise, knjige, revije, turistične vodnike, promocijski material in informacije o svojem kraju. Da pa omenjena dva dneva ne bi bila samo delovna, je radgonski mladinski center organiziral koncert, na katerem sta nastopili avstrijska skupina Brain Factory in mariborski bend Skeebeep. Na na- Udeleženci druge delavnice projekta M. U. R. so ob dvodnevnem delu našli tudi čas za zabavo. fotografija boris fartek stop omenjenih zasedb so lahko prišli seveda vsi, ne samo udeleženci delavnice. Za njih pa so člani Mladinskega centra Gornja Radgona uredili prenočišča in oskrbo s hrano v hostlu v Radencih. Celotni projekt, katerega vrednost je 14 tisoč evrov, poteka v več fazah in bo popolnoma končan januarja 2016, s tem da bo mladinski zemljevid narejen že novembra letos. Tretji dogodek v okviru projekta bo letos septembra, to pa bo ekskurzija za vse udeležence po obmejnih krajih Pomurja in avstrijske Štajerske. Prva delavnica v okviru projekta je bila že sredi aprila v prostorih mladinskih centrov v Cmureku in Gornji Radgoni. Nasploh je v radgonskem mladinskem centru v zadnjih tednih zelo živahno. Po nastopu makedonskih pankerskih in rokovskih skupin Noviot Pochetok iz Skopja in Spank iz Bitole je bila minuli petek tu že tretja edicija koncertne serije Zlüftaj se, ki jo pripravlja Kulturno-umetniško društvo Zrak (Za razvoj alternativne kulture). Pred več kot sto obiskovalci iz Pomurja in Av- strije so na tem večeru panka, roka in metala nastopile zasedbe Pink Flamingos iz Le Havra v Franciji, Splitting The Sky iz Maribora, Underpodngrabn iz Dravograda in Supporting Act iz Štajerske. V soboto, 4. julija, ko se bo ob 17. uri v središču Gornje Radgone začela prireditev Radgonska polnoč, bodo pred mladinskim centrom pripravili otroški program. In sicer bo za najmlajše brezplačna predstava Gusar Berto, v kateri igra Sten Vilar. T. K. 21 glasbosluh The Monsanto Years Neil Young + Promise Of The Real – Reprise Records, 2015 Skorajda sedemdesetleten (ta okrogli jubilej bo praznoval 12. novembra letos) legendaren in večkrat nagrajen kanadsko-ameriški glasbenik Neil Young je v zadnjih letih izredno plodovit in ustvarjalen. V povprečju izdaja po dva nova albuma na leto in zdi se, da v tem zrelem obdobju uživa v glasbi še bolj kot v svojih mlajših letih. Poleg tega Young veliko svojega časa posveča varstvu okolja in pravicam manjših kmetovalcev. Ta boj je dobil zdaj konkretno obliko tudi v uradnem torkovem izidu novega konceptualnega albuma The Monsanto Years. Kakor pove že naslov, je ta 36. plošča v Youngovi solistični karieri predvsem namerjena proti agrokemičnemu gigantskemu podjetju Monsanto. Gre za velikana biotehnološke industrije in največjega ameriškega proizvajalca gensko spremenjenih semen, ki ima praktično monopol na področju biotehnološkega razvoja gensko spremenjenih organizmov. S 17.500 zaposlenimi je prisoten v 46 državah po vsem svetu, letno pa zasluži približno 11 milijard dolarjev. Monsanto podpira in ščiti tudi ameriška politika. Da bi vsaj delno omejili prevlado korporacije na trgu, so v prejšnjih letih po vsem svetu, tudi v Sloveniji, potekali shodi proti njej. Čeprav v podjetju trdijo drugače, marsikatere neodvisne študije kažejo, da so gensko spremenjeni organizmi potencialno škodljivi za človeka, Monsanto pa se je med drugim moral otepati še drugih očitkov, predvsem obtožb o podkupovanju. Protestnik Neil Young se je glasbenega boja proti Monsantu lotil skupaj z zasedbo Promise Of The Real, ki jo sestavljajo bobnar Anthony Logarfo, tolkalec Tato Melgar, baskitarist Corey McCormick in kitarist Lukas Nelson, pridruženi član pa je še kitarist Micah Nelson. Zadnja dva, Lukas in Micah, sta sinova še enega legendarnega glasbenika, zvezde kantrija Willieja Nelsona, ki je že dopolnil 82 let. Čeprav je na albumu The Monsanto Years samo devet skladb, je plošča dolga več kot 51 minut, predvsem po zaslu- Nizozemska umetnica na Goričkem Bilo je nekoč/The time was now Avtorica se ukvarja predvsem s konfrontacijo sreče in melanholije – Instalacija na ogled do petega julija Minuli konec tedna so v organizaciji Art centra Središče in Krajinskega parka Goričko na gradu Grad odprli razstavo oziroma instalacijo mlade umetnice iz Nizozemske Mariëtte van Duin. Večinoma deluje projektno kot umetnica, scenografka in režiserka. Oblikuje in ustvarja odrske postavitve in kostume za gledališča in v javnih prostorih, poleg tega se ukvarja tudi s slikarstvom. Med četrtim majem in 19. junijem je gostovala v Art središču na Goričkem, prvem rezidenčnem umetniškem centru v Sloveniji, kot del rezidenčnega programa (Artist in Residence – AiR). Umetnica je svoj projekt predstavila s kratkim videom, objavljenim na spletni platformi, na kateri so bili obiskovalci strani povabljeni k sofinanciranju in podpori predlaganega projekta. Množično sofinanciranje in donatorji so tako postali pomemben del, saj je umetnica v zameno za finančno podporo zanje naredila majhna in večja umetniška dela. Razstava pod naslovom Bilo je nekoč/ The time was now predstavlja nova dela, Karakteristika del Mariëtte van Duin, katere instalacija je na ogled na gradu Grad, so figure, ki so izvzete iz svojega okolja in s tem tudi ločene od samih sebe. fotografija stanka dešnik ki so nastala ob umetniški rezidenci v Sloveniji. Avtorica se ukvarja predvsem s konfrontacijo sreče in melanholije – kostumi, barvna svetila, glasba, konfeti, vrtiljaki in igrišča, izgubljena v ozračju rje, umazanije in revščine. Posebnost njenih del so figure, ki so izvzete iz svojega okolja in s tem tudi ločene od sa- mih sebe, potem tudi pogled drugega, ki nas opazuje, in naše lastno kritično oko, kateremu nič ne more uiti, ter občinstvo, ki opazuje in je hkrati opazovano. S projektom je umetnica želela ugotoviti, kaj jo tako privlači v Sloveniji. Iskala je elemente in vzdušje držav nekdanje Jugoslavije, ki so prisotni v skoraj vsem njenem ustvarjanju. Na bolšjih sejmih je zato zbirala stare fotografije, oblačila in predmete ljudi ter fotografirala vse, kar jo je navdihovalo. Zbrani material je tako postal osnova, iz katere je oblikovala serijo dnevniških skic, slik, zemljevidov in fotografij. Dnevniške skice o prebivanju in delu v Art središču pričajo o neločljivem, vsakodnevnem življenju – igranje nogometa z nogometno ekipo iz Hodoša/ Hodosa, sekanje drv, nakupovanje, pogovori z osebjem Art središča in obiskovalci, komunikacija prek mobilnih aplikacij s prijatelji iz Nizozemske, vožnja po Prekmurju z avtom in na kolesu. Del projekta so tudi povezave med ljudmi iz Nizozemske in Slovenije. C. K. gi osemminutne pesmi Big Box, sedemminutne naslovne skladbe Monsanto Years, šestminutne himnične in osrednje skladbe na albumu People Want To Hear About Love in prav tako šestminutne zanosno-patetične uvodne skladbe A New Day For Love. Tak uporniško-zanesenjaški močan in energičen folk rok je nasploh prevladujoč stil na plošči The Monsanto Years, ki jo kot izjema popestri sarkastična skladba A Rock Star Bucks A Coffee Shop. Young namreč na albumu okrca še več velikih korporacij, kot sta npr. Chevron in Starbucks. Namerno poudarjeno veličastne in izjemno melodične enostavne pesmi bodo šle poslušalcu takoj v uho, jasno pa je, da vsem glasbenim kritikom Youngov pretirano protestni enosmerni način ne bo všeč. Še manj pa bo všeč podjetju Monsanto, katerega vodstvo je že izjavilo, da so bili zaposleni doslej veliki ljubitelji glasbe Neila Younga, zdaj pa morajo z obžalovanjem povedati, da se bo njihovo število zaradi Youngovega nerazumevanja precej zmanjšalo. T. K. 22 preprosto uporabno | Vestnik | 2. julija 2015 privlačno www.vestnik.si | e: [email protected] Kukamo v vaš lonec in pečico Še ena tortica brez večjega kuharskega truda Ni čisto presna, a vendar se ne peče – Osvežilna in slastna – Predlaga jo Manuela Martinuzzi Lesene terase Terase so idealno mesto za posedanje s prijatelji ... ... za daljše jutranje kave v najboljši družbi, za branje časopisov ali enostavno za vzgajanje naših najljubših lončnic in uživanje v vsakdanjem pogledu na vsak nov cvet. Vsaka terasa ima nekaj osnovnih elementov, brez katerih ne bi bila to, kar je. Odprt prostor Ko stopimo na teraso, stopimo v odprti prostor, ki pa je nekako vključen v preostali del pozidane površine. Tla so trdna, včasih vključujejo del travnate površine, a po navadi smo zelo veseli, če lahko hodimo po leseni površini. Danes je ponudba zares raznolika. Dostikrat vključuje umetne mase, ki so v družbi lesa, a na tak način, da je obstojnost dosti večja. Problem, s katerim se srečujemo, po navadi je, da nam je všeč les, tako občutek kot videz lesa. Ko začenjamo razumeti, da dež les po nekaj letih kar hitro spremeni, nam ostane všeč le videz in pristanemo na kompromis. Les ali umetne mase? Vse ima svoje prednosti in slabosti, zato je odločitev vedno naša in odvisna od tega, kaj nam je pomembnejše. Če nam je les tako všeč, da ne razmišljamo o nobenem substitutu, potem izberimo tak les, ki ima zadosti dobre lastnosti, torej da ohranja videz vsaj nekaj časa. V končni fazi moramo vedeti, da je vse minljivo in da tudi les spremeni svoj videz že v nekaj letih. Če smo s tem zadovoljni, potem tako ali tako ni nobenega problem več. Macesen je dokaj obstojen in veliko ljudi je zadovoljnih z njegovimi lastnostmi. Umetne mase so morda nekoliko cenejše, mešanice z lesom pa znajo biti celo nekoliko dražje. Pretehtajmo, kaj nam več pomeni, in ne pozabimo prinesti vzorčni kos na kraj polaganja, saj samo tako najbolje ugotovimo, katera barva in kateri material zares najbolj pristaja k vsemu skupaj. Še največji strokovnjaki nimajo boljšega predloga, ampak vedno preverijo ponudbo na tak način. Barve Je že res, da moda posega tudi v ta del in da je del ponudbe vedno oblikovan po nekih trendih, a bolj pomembno je, da jih znamo pametno vključiti v obstoječi del in celoten prostor nadgraditi. Barvo vedno najprej opazimo, šele nato material. Vzemimo si čas, usedimo se in položimo vzorčne primerke na tla. Odločitev bo padla. Tatjana Kalamar Morales Obožujem take torte, ker so kot nalašč za poletje: pečice sploh ni treba prižigati, vložek truda vanjo je minimalen, rezultat pa je več kot navdušujoč. In osvežilen. In za prste polizati. Poleg tega mali prstki kaj takega ne samo, da lahko pomagajo sestaviti (ker jaz temu pravim »sestavljene torte«), ampak potem zadevo tudi pridno pospravijo. Kako je »svojo« torto naslovila Manuela Martinuzzi, ne vem, ker, pravi, ji ni dala imena: »Lahko ji rečemo bananina torta, lahko torta z gozdnimi sadeži, lahko pa tudi samo torta (smeh).« Konec koncev ima prav, zakaj bi morali recept vedno nasloviti. Tararara: tukaj je torej recept za torto brez imena. Manuela, kar se lepo vidi na njeni strani na socialnem omrežju, pogosto brklja po kuhinji in tudi ta brezimenska torta kar pogosto nastaja v njeni kuhinji. Očitno z razlogom. No, naj vidimo. Manuela: »Potrebujete 100 gramov poljubnih keksov za podlago, kokosovo maščobo, ki jo boste stopili in z njo namočili kekse, da bo nastala tortna podlaga, potem posodico kokosovih kosmičev, dve banani, 500 gramov maskarponeja, 4 žlice sladila Sukrin, 2 žlički vaniljevega sladkorja, 3 vrečke agarja in poljubno sadje, ki je lahko zamrznjeno ali sveže.« Kot vidite, tudi Manuela spada med kuharice »po občutku«, saj pravi, da si je treba vsako jed prilagoditi: »Dajte toliko kokosove maščobe, da se zmleti keksi lepo sprimejo, pa tudi sadja dajte, kolikor želite. Če ga imate radi, ga dajte, koli- Manuela Martinuzzi: »Lahko ji rečemo bananina torta, lahko torta z gozdnimi sadeži, lahko pa tudi samo torta.« kor vam srce poželi, saj bo torta tako še slastnejša.« Pripravite si tortni model in vanj na dno položite maso iz fino zmletih keksov, prepojenih s kokosovo maščobo, in jo z roko potlačite. »Medtem ko delate nadev, lahko daste podlago v hladilnik, da se hitreje sprime,« svetuje Manuela. »Nato v posodi zmešajte maskarpone, sukrin, vaniljev sladkor, kokosove kosmiče in agar. Ko nastane gladka masa, vmešajte še sadje: borovnice, maline, gozdne sadeže, kar koli. Iz hladilnika vzemite tortni model in na kekse naložite dve na kolobarje narezani banani. Na banani pa z roko porazdelite maso iz maskarponeja in sadja. Na koncu na vrh mase potrosite preostalo sadje, da bo vse skupaj še lepše, in postavite torto vsaj za nekaj ur v hladilnik.« Gotovo imate recept, ki bi ga lahko preizkusil tudi še kdo drug. Delite ga z nami! Pravi naslov za to je vida. [email protected]. Pa še to: odslej najdete recepte iz rubrike Kukamo v vaš lonec in pečico tudi na spletni strani Pomurje.si. Ko kliknete na »aktu- fotografija iz osebnega arhiva BOLJŠA STRAN SPLETA alno«, se ta rubrika, v katero bomo počasi spravili vse do zdaj objavljene recepte, pojavi na levi strani ekrana kot zadnja med drugimi rubrikami. Poiščite jo! Vida Toš Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Znojenje v poletnih mesecih Le kdo ne pozna poletnih nevšečnosti s potenjem, ko znoj kar lije z nas Prav nadležni so trenutki nenehnega brisanja čela pa majice, ki s potnim madežem vidno nakazujejo pazdušni predel … Zakaj pravzaprav prihaja do znojenja, kaj storiti ter kaj jesti in piti, da se bo telo lažje hladilo, bodo vprašanja, na katera bomo v tem prispevku poiskali odgovor. Znojenje je hlajenje Znojenje je fiziološki proces, ki je pri ljudeh nujno potreben za uravnavanje telesne temperature. Ko telo tvori znoj, opravlja svojo nalogo ohlajanja. Ko znoj izhlapeva s kože, namreč »vpije« toplotno energijo iz telesa in ga tako ohladi. Žleze znojnice so nameščene povsod v koži. Z izločanjem telesnih tekočin, v katerih je mnogo presnovkov in tudi strupenih snovi, omogočajo izhlapevanje teh tekočin in tako kožo hladijo. Potenje je torej koristno in potrebno, a posebno v poletnih mesecih zna biti precej nadležno. Človek na dan, ne da bi to opazil, odda približno do liter znoja. Obilneje se znojimo v poletnih mesecih, to pa je povezano z občutkom žeje in pitjem večjih količin tekočine. Znoj sam po sebi nima nobenega vonja. Šele ko se mu pridružijo bakterije, ki se naravno pojavljajo na koži, nastane prepoznaven vonj po znoju. Posebne vonje lahko sprožijo tudi nekatere vrste hrane (čebula, česen, začimbe), nekatera zdravila in bolezni (sladkorna bolezen se izraža z vonjem po odstranjevalcu laka za nohte – acetonu). Potenje ni enako pri vseh Na to, koliko in na katerem mestu se bomo potili, vplivajo genetski dejavniki in predispozicija, ki odločajo o številu znojnic in mestu nahajanja teh. Vsekakor na znojenje vplivajo tudi mnogi dejavniki: fizična aktivnost, podnebje, stres in strah, hormonske spremembe v puberteti, nosečnosti in menopavzi, presnovne bolezni, kot so sladkorna bolezen, ščitnična obolenja ... Prav tako potenje izzovejo razvade, kot so kava, nikotin, alkohol … Vročina in vlažen zrak sta neugodna kombinacija Če je zrak suh, znojenje učinkovito hladi organizem. Če pa je okolje ne samo vroče, temveč tudi nasičeno z vlago, je ohlajanje z znojenjem precej ovirano, saj se izparevanje znoja zelo upočasni. Ko organizem ne uspe oddati toplote, mu grozi nevarnost toplotnega udara, ki je lahko usoden. Zato se je treba zavedati, da visoke temperature in vlažen zrak niso primerni za aktivnosti. Kako velik vpliv ima zračna vlaga, pove podatek, da pomeni temperatura 35 °C pri 30-odstotni relativni vlažnosti zraka približno enak toplotni stres za telo kot temperatura 29 °C pri 90-odstotni relativni vlagi. Bodimo torej pozorni tudi na vlago! Tudi hrana vpliva na potenje Seveda se ob tem vprašamo, kaj naj jemo. Odgovor je precej okusen in morda smo na prilagojeno hrano v poletnih mesecih kar pozabili, čeprav so o tem imeli znanje in izkušnje že naši predniki, ki so vedeli, da je treba jesti hrano, ki hladi. Samo spomnimo se na tako imenovane »kmečke murke« – torej kumarice z jogurtom, kislim mlekom ali kislo smetano. Dober obrok za poletne dni. Na jedilniku naj se znajdejo tudi sadje in druga zelenjava, saj vsebujejo veliko vode. Posebno hladilne so lubenice in melone. Tudi zelenjavne rižote in nasploh riž so v poletnih mesecih priporočljivi. Od vseh škrobnih živil je namreč najlažje prebavljiv in učinkuje hladilno. Meso v poletnih dneh uživajmo zmerno, sploh svinjina in suhe mesnine v večjih količina za poletje niso dobrodošla hrana, ker nas zelo ogrevajo. Kaj naj pijemo Na to vprašanje je odgovor osvežilen. Predvsem vodo in osvežilne napitke, ki naj niso prehladni, boljša je namreč sobna temperatura. Če se zgledujemo po narodih, pri katerih je vroče podnebje, čemur so prilagodili tudi način življenja, lahko kaj hitro ugotovimo, da nam ob obisku zmeraj ponudijo mlačen napitek (po navadi zeliščni čaj) in nikoli ledeno mrzle pijače, čeprav je vročina neznosna. Primerna je tudi mineralna voda, saj vsebuje ogljikov dioksid, ki deluje osvežilno. Izogibajmo pa se alkoholnih pijač, saj delujejo diuretično in telesu odvedejo več vode, kot mu jo dajo. In če je potenje še vedno moteče Pričakovati, da se v poletnih mesecih ne bomo potili, je seveda nemogoče, pa tudi nerealno. To bi kazalo samo na to, da naše telo ne deluje normalno in nas ne ohlaja, to pa bi bilo lahko tvegano. Lahko pa posežemo po deodorantih ali antiperspirantih, ki nam pomagajo. Deodoranti ne preprečujejo znojenja, pač pa maskirajo telesni vonj ali zmanjšajo količino bakterij. Po navadi vsebujejo aluminijeve in cinkove spojine (naravni kristalni deodoranti) ali izopropilni alkohol in odišavljena naravna olja. Nanesemo jih po umivanju. Pripravkov je ogromno, a izbirajte kakovostne in preverjene. Antiperspiranti preprečujejo znojenje. Najpogosteje se uporabljajo raztopine aluminijevih soli (aluminijev klorid heksahidrat). Nanašajo se na umito, suho kožo zvečer, ko so žleze lojnice manj aktivne. Za preprečitev neprijetnega vonja je treba poskrbeti za osebno higieno, oblačila pa naj bodo zračna in iz naravnih materialov. Priporočljiva je uporaba pudrov, mila s klorheksidinom, pomagala pa naj bi tudi jedilna soda, ki absorbira neprijeten vonj in jo lahko posipamo pod pazduhe ali med prste. Po vseh teh nasvetih, verjamem, potenje ne bi smelo biti več tako nadležno in nas ne bo oviralo pri aktivnostih v poletnih dneh. Polonca Fiala Novak, mag. farm. razvedrilo www.vestnik.si | e: [email protected] 2. julija 2015 | Vestnik | 23 horoskop OVEN 21. 3.-20. 4. TEHTNICA 24. 9.-23. 10. Nihče vam ne želi nič slabega, zato se nikar ne izogibajte družbi, ki vas že kar precej pogreša. Ob koncu tedna se vam obeta prijetna avantura, ki pa vam lahko prinese še kaj več kot le eno prijetno noč … Ponujena pomoč vam bo prišla še kako prav, saj vam bo izdatno pomagala pri vaših ljubezenskih načrtih. Vendar pa bo bolje, če boste obdržali bistro glavo – prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo. BIK 21. 4.-21. 5. ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11. Čeprav se vsi trudijo, da bi vas končno uspeli odtrgati od vaše fiksne ideje, boste še naprej vztrajali pri svoji prvotni odločitvi. Mogoče vam bo celo uspelo, toda gorje, če bo šlo vse skupaj narobe. Nikar se ne ustrašite, pogumno naprej. Doletela vas bo pravcata histerija, ki bo v najbližji zvezi z vašim nekdanjim prijateljem. Pomirite se in trezno razmislite o vseh morebitnih posledicah ter se šele nato dokončno odločite. Vsekakor ne bo lahko, vendar vztrajajte. STRELEC 23. 11.-21. 12. DVOJČKA 22. 5.-21. 6. Vse predolgo ste se zanašali na svojo srečo, zdaj pa boste okusili tudi malo grenkejšo stran življenja. Nekdo se vam bo prav prizanesljivo smejal, a vam bo na koncu vendarle pomagal. Pazite na neprijetna presenečenja, posebej ob koncu tedna. Obnašate se, kot da ne veste, kaj bi radi, zato ste se že marsikomu zamerili. V bistvu pa je to le površinska maska, s katero boste poskušali skriti svojo ranljivo naravo. Konec tedna izkoristite v najboljši družbi z najdražjimi ljudmi. KOZOROG 22. 12.-20. 1. RAK 22. 6.-22. 7. Trpeli boste zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v vašem življenju bosta ponovno sreča in zaupanje. Toda vseeno se zamislite nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki vas lahko še pokoplje. Posli so se začeli obračati na bolje in od vas bo odvisno, ali jih boste uspeli obdržati na trenutni ravni. Prijatelji vam bodo pripravili presenečenje, toda vprašanje je, ali vam bo to tudi všeč. Vaša srečna številka danes je 27. VODNAR 21. 1.-19. 2. LEV 23. 7.-23. 8. Nekdo iz vaše stalne družbe si že dalj časa vztrajno prizadeva, da bi našel področje, na katerem bi vam lahko kar najbolj škodoval. Poglejte malo okoli sebe in se kar najbolje zaščitite pred neljubimi presenečenji. Ne smete biti zadovoljni z majhnim uspehom, ampak morate poskusiti še s čim večjim. Od odgovornega srečanja lahko sicer dosti pričakujete, vendar se vaši načrti ne bodo popolnoma uresničili. RIBI 20. 2.-20. 3. DEVICA 24. 8.-23. 9. Preveč skrbi si delate s tem, kako ustreči drugim. Zakaj ne bi enkrat najprej pomislili tudi nase. Svoja zanimanja boste razširili na povsem nova področja, na katerih vas čaka še marsikatero neprijetno presenečenje. Srečna številka danes je 15. S prijatelji se boste imenitno zabavali in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro bi bilo, če bi se posvetili tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez vas. nedeljska križanka na murskem valu Oddaja bo na sporedu v nedeljo, 5. julija 2015, med 10.30 in 12.00. Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite do 31. 7. 2015 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 10. julija 2015. Rešitev: sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 5 7 2 3 6 4 7 1 2 1 3 4 Ime in priimek, naslov: 4 5 2 4 9 6 3 6 7 9 8 8 2 8 6 9 2 1 5 3 7 7 3 5 4 5 1 8 6 9 3 9 Rešitev iz 25. številke: POLETNA OSVEŽITEV, POČITEK 10 Knjižico Med okuse po … dobi Cecilija Ošlaj, Gomilica 69, 9224 Turnišče. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 24 sporočila | Vestnik | 2. julija 2015 okc poroča Vozil preblizu roba vozišča Minulo nedeljo se je huje poškodoval voznik motornega kolesa. Peljal se je na relaciji med Mursko Soboto in Tišino, pri Črnskih mejah pa je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča padel. Škode na motorju je za 2000 evrov. Vinska klet je pogorela Ognjeni zublji so zajeli vinsko klet na območju Lendavskih goric. Klet je v celoti pogorela, kriminalisti pa vzrok požara še ugotavljajo. Previdno na avtocestnih počivališčih V lanskem letu so policisti na in ob slovenskih avtocestah zabeležili 185 kaznivih dejanj, med katerimi je bilo največ tatvin. Tudi pomurska avtocestna počivališča, na katerih se ustavljajo številni tuji tranzitni potniki, niso izjema. Voznikom in potnikom policisti svetujejo, da so pri postankih na avtocestnih počivališčih ves čas postanka pozorni na svoje vozilo in predmete v njem. Storilci kaznivih dejanj tatvin in drznih tatvin uporabljajo različne načine storitve. Na počivališčih na razne načine zavajajo oškodovance in v trenutku, ko pritegnejo njihovo pozornost, sostorilci izvršijo tatvino predmetov iz vozila. Še vedno se pojavljajo primeri, ko in memoriam Padel z lestve poskušajo tujci na počivališčih ob avtocestah pritegniti pozornost drugih udeležencev v prometu in jim v nadaljevanju prodati lažno blago, ponaredke ali pa omenjeno situacijo izkoristijo za to, da iz vozil odtujijo predmete. V nočnem času storilci pogosto izkoristijo odsotnost voznikov osebnih ali tovornih vozil tako, da vlomijo v vozila in kabine tovornih vozil in iz njih odtujijo različne predmete. Otroka nista smela v stik z očetom Murskosoboški policisti so obravnavali kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe zaradi onemogočanja stika dveh otrok z očetom na podlagi izvršitve odločbe sodišča. Policisti skupaj s pristojnimi službami zbirajo obvestila o tem dogodku, ugotovitve pa bodo sporočili okrožnemu državnemu tožilstvu. Tatovi so bili znova dejavni V minulih dneh so pomurski policisti in kriminalisti obravnavali številne tatvine. V Gederovcih in Pincah so nepridipravi kradli gorivo, v Murski Soboti in Ljutomeru sta bili odtujeni moški kolesi, radgonski policisti so obravnavali tatvino denarja in dveh prometnih znakov, soboški policisti pa tatvino mobitela. V Stavešincih je neznanec ukradel dve rotacijski luči. www.vestnik.si | e: [email protected] V ponedeljek med 13. in 14. uro je 39-letni moški nameščal garažna vrata v Logarovcih na območju križevske občine. Pri sestopu z lestve mu je spodrsnilo. Na tla je padel z višine približno štirih metrov. S hudimi poškodbami je negiben obležal, reševalci pa so ga prepeljali v murskosoboško bolnišnico. Po temeljitih pregledih je bilo ugotovljeno, da si je pri padcu zlomil nogo in roko, na srečo pa ni utrpel poškodb glave ali hrbtenice. Kot so sporočili s Policijske uprave Murska Sobota, o nesreči še zbirajo obvestila. M. Š. prejeli smo Mnenje k Barometru iz prejšnjega Vestnika: »Miran Jablanovec in odgovornost« O tem kakšne so poslovne odločitve v kompleksnem poslovanju podjetja, lahko sodi samo tisti, ki razume delovanje takšnega organizma in je vpet v njegovo delovanje. In to vsekakor niso novinarji, ampak smo tisti, ki smo tako ali drugače del tega organizma in smo delali in naredili vse, da podjetje živi še danes. Če bi bilo še kaj aktivne podpore s strani tistih, ki so soudeleženi pri nastali situaciji, pa bi bila danes v Galexu popolnoma drugačna situacija. Miran Jablanovec XAL, kot mednarodno podjetje v branži svetil povezuje inovativni dizajn z najmodernejšo tehnologijo. Naše rešitve razsvetljave so tako trajne kot estetske in funkcionalno kvalitetne – koncept s katerim imamo svetovni uspeh. V podjetju XAL Svetila d.o.o. v Murski Soboti vabimo k prijavi samoiniciativne, natančne, odgovorne in učenja željne kandidate za prosto delovno mesto: V slovo duhovniku Gustavu Skaliču Za življenje pravimo, da je kakor knjiga. Za listom list, za dnevom dan, nihče pa ne ve, kdaj končana bo ta zadnja stran. In tako je v nedeljo, 14. junija letos, v 84. letu življenja od nas za vselej odšel moravskotopliški duhovnik v pokoju Gustav Skalič. Odšel je človek, ki je bil dolga leta delavec Gospodovega vinograda in ljudem duhovni pastir, ki je znal misliti, ki se ni bal razmišljati, ki je dobro premislil, preden je kaj rekel. Že kot mlad študent teologije se je zavedal, da ni vse, kar se godi v tem svetu, pravično in dobro, zato je božjo besedo, ki uči, vzgaja in privzgaja mnogotere biblične in občečloveške vrednote, tudi pozneje kot duhovnik postavil na najvišje mesto svojega vrednostnega pojmovanja sveta in življenja v njem. Živel je, kar je oznanjal, v kar je verjel in upal, in to predajamo naprej kot popotnico vsem, ki se trudijo v tem svetu nekaj dobrega narediti. Ljubiti, verovati in upati, kakor koli bomo stvar obrnili, kakor koli na naše bivanje na tem svetu pogledali, ti trije pojmi so vsekakor tisti in takšni, ki v človekovem življenju igrajo najpomembnejšo melodijo. Igrali so jo tudi v njegovem življenju. Kajti zares vredno je tisto, kar naredimo drug za drugega. V življenju namreč ni ravnih poti, vse se vzpenjajo, vse se spuščajo, vse nekoč izzvenijo. Izzvenijo v kaj in kam? O tem imamo ljudje različne predstave. Nekateri verujejo, da po smrti ni nič, drugi o marsičem, ki ni oprijemljivo in vidno, dvomijo, so pa tudi taki, ki verujejo, da zemlja ne more vzeti, kar ni njenega, in da piš vetra vedno znova da krilom nov zagon in nov cvet rodi znova in znova novo pomlad. To je cikel božje filozofije upanja, upanja, ki gradi na podstati resnice, da iz slehernega cveta pade novo seme, vzklije novo življenje, se rodi nov človek in z njim novo upanje. Vem, da je tako upanje marsikdaj težka mantra. Vem, da je tako upanje marsikdaj zakrito, kajti zdi se nam, da je življenje le kot kratka epizoda in pesem, ki hitro zatone za obzorje. In to najbolj občutimo takrat, ko nekoga ni več. Pa vendar še tudi takrat ostaja na tisoče drobnih dejanj prijateljstva, ki jih je rodilo življenje. Rodilo zato, da je med nami lahko lepo in toplo. Mirno počivajte, duhovnik Gustav Skalič, v svoji novi božji domovini. Oblekli ste gvant večnosti, ki ga krojijo in šivajo v božji krojačnici, kajti ljudje tega ne zmoremo. Immanuel Kant pravi: »Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev. Mrtev je tisti, ki ga vsi pozabijo.« In kako je rekel Kristus svojemu sotrpinu na križu? »Resnično, resnično povem ti, še danes boš z menoj v raju.« Ena in druga navedena resnica držita. Za nekatere bolj, za druge manj. Poraz človečnosti pa bi bil pozabiti tiste, ki so nas učili in učijo dobrega, pozitivnega, toplo človeškega. Ne pozabimo tega, tudi če živimo v tako imenovani postmoderni družbi. Tudi v tej družbi je še kako lepo povedati: Bog živi v nebesih in Bog živi v človeku. Tu na tej zemlji nas opogumlja k dobremu. Tam v nebesih nas sprejme, ko odidemo prek tiste reke, ki teče na obnebju tega sveta. Geza Erniša, častni škof Svet zavoda Vrtec Beltinci Jugovo 33, 9231 Beltinci razpisuje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice OPTIMIZER/KA V PROIZVODNJI (M/Ž) OPIS DELOVNEGA MESTA - Merjenje časa v proizvodnji – normiranje po metodologiji REFA. - Izdelava poročil o proizvodnih postopkih, definiranje proizvodnih procesov z normiranim časom. - Izdelava navodil za montažo. - Razvoj koncepta za uporabo priprav v proizvodnji in skrb za nabavo ter izdelavo priprav v proizvodnji. - Odgovornost za povišanje učinkovitosti in racionalizacijo v proizvodnji. - Vodenje procesa za kontinuirano izboljšanje produktov in procesov v proizvodnji. - Optimiranje procesov in sodelovanje z internimi oddelki. - Izobraževanje proizvodnih sodelavcev. - Organiziranje in koordiniranje procesov proizvodnje in montaže. - Sposobnost samostojnega odločanja. - Samostojno vodenje projektov. - Obvladovanje sprememb na izdelkih in procesih. PRIČAKUJEMO - Tehnično ali višjo stopnjo izobrazbe tehnične smeri (elektro ali strojna smer). - REFA kompetence ter izkušnje na področju merjenja časa - normiranje, poznavanje orodja za celovito analizo in optimiranje delovnega procesa, pretoka materiala, pogoje za uspešno in racionalno oblikovanje dela. - Ročne spretnosti, izkušnje z montažo, sestavo električnih komponent, izkušnje v EPA proizvodnji, izkušnje z materiali za lepljenje in tesnenje, pakiranjem. - Komunikativnost, natančnost, samoiniciativnost, samostojnost, sposobnost za timsko delo. - Sposobnost in željo po hitrem učenju. - Dobro poznavanje dela z računalnikom in programskimi orodji MS Office. - Dobro znanje nemškega jezika. - Izkušnje z vodenjem delovnih skupin. Kandidat/-ka mora izpolnjevati za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice pogoje v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP – 2D). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela je 31. 12. 2015. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Kandidati/-ke morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (o izobrazbi; nazivu; opravljenem strokovnem izpitu; opravljenem ravnateljskem izpitu – če kandidat/-ka ravnateljskega izpita nima in bo imenovan/-a, si ga bo moral/-a pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata –; delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju; originalno dokazilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost; originalno dokazilo sodišča, da kandidat/ka ni v kazenskem postopku zoper spolno nedotakljivost oziroma zoper njega/njo ni vložena pravnomočna obtožnica; dokazilo o nekaznovanosti in dokazilo, da kandidat ni v kazenskem postopku, ob oddaji vloge naj ne bo starejše od 30 dni). Pisne prijave s kratkim življenjepisom, programom vodenja zavoda in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Vrtec Beltinci, Jugovo 33, 9231 Beltinci, s pripisom »Prijava na razpis za ravnatelja«. Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. NUDIMO - Možnost takojšnje in dolgoročne zaposlitve v mladem in hitrorastočem podjetju, - izobraževanje in možnost strokovnega razvoja, - urejene delovne razmere, - stimulativni zaslužek. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu: SI56 023-400019232-476. Smo prebudili vaše zanimanje? Veselimo se sodelovanja z vami. Prošnjo z življenjepisom pošljite na naslov ali e-mail do 17.7.2015: ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! XAL Svetila d.o.o. Nemčavci 75 | 9000 Murska Sobota | [email protected] XAL_Job_Slovenia_2015_OPTIMIZACIJA_V_PROIZVODNJI_20150630_RZ.indd 1 Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. 30.06.15 15:06 2. julija 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: [email protected] KOMUNALA Vse življenje boriti si se znala, vso bolečino v sebi si držala. Trpljenju in bolezni se dolgo nisi vdala, nemočna in utrujena za večno si zaspala. Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota Spet ozelenele so trate, vzbrstele trte so tvoje, a k nam pa prinaša le veter tvoje nekdanje, ljubeče glasove ... ker ti, naš dragi ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila draga mama, babica in sestra Jolanka Ficko POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 Jožef Horvat zidarski mojster v pokoju iz Filovec, že leto dni v grobu mirno počivaš. iz Kovačevec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v druge dobre namene ter nam izrekli sožalje. POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota Na tisoče solz je po licu spolzelo, tisočkrat v boli srce zadrhtelo, zaman, nič te ni več prebudilo. Posebna zahvala je namenjena g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, vsem zaposlenim in prijateljem v domu starejših v Rakičanu ter pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. Zato hvala vsem, ki ste z nami z lepimi spomini nanj. Tvoji, ki smo te imeli radi 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Žalujoči tvoji najdražji Skromno, tiho si živela, za nas si delala, trpela. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancov je zasula že lopata! Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarne prispevke. Iskrena hvala osebju bolnišnice na Golniku, posebej osebnemu zdravniku Janošu Vöröšu, dr. med., za vso pomoč. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 V 83. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica V 81. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat iz Bakovec Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. ZAHVALA ZAHVALA Geza Bencak Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila Berta Balek iz Brezovec 14 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, posebej hvala družinama Flisar in Horvat za vsestransko podporo in tolažbo, gasilcem, hčerkinim sodelavcem na KGZ Murska Sobota, gospe duhovnici za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. [email protected] tel.: 02 538 17 20 posesti Žalujoči njeni najdražji Posebna zahvala je namenjena gospodoma župnikoma Francu Zorcu in Robertu Smodišu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Prekmurski godbi Bakovci, govornici gospe Gabiki, Cvetličarstvu Cvetke Prkič in Pogrebništvu Komunale. Zaradi starosti in bolezni ugodno prodamo stanovanjsko hišo v Gradišču in gradbeno parcelo v želeni velikosti in na čudoviti lokaciji. Tel.: 546 10 28, popoldan. v1470 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, saj dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. Žalujoči njegovi domači 1,5-SOBNO STANOVANJE v središču Murske Sobote, v celoti opremljeno, oddam v najem. Vseljivo 1. 8. 2015. Tel.: 041 899 948. v1485 ZAHVALA GARSONJERO, opremljeno, v Murski Soboti dam v najem. Tel.: 040 662 395. v1502 Po hudi bolezni nas je v 55. letu zapustila draga žena, mama, babica in tašča Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal. Sledi ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Zdenka Boldižar kmetijska mehanizacija roj. Lainšček iz Andrejec 13 ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil naš dragi Franc Molnar iz Sela 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in prispevke v razne namene. Z bolečino in žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, sodelavcem z ZZZS, OEMS, in vsem znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče, prostovoljne prispevke in nam izrazili sožalje. Hvala duhovnici gospe Katji Ajdnik za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Posebna zahvala je namenjena osebju internega in pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, Onkološkemu inštitutu Ljubljana ter podjetju Rešilna, d. o. o., za ves trud in skrb v zadnjih letih bolezni. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Posebej hvala patru Juriju, pevcem in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. V SPOMIN 17. julija bo minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustila draga babica, prababica in tašča Žalujoča: žena Gizela in sin Franc z Natašo Kristina Lainšček Dragi dedi, pogrešala te bova – vnuka Tilen in Domen iz Andrejec 13 Nova številka, stari prijatelji. 090 44 14 090 44 25 S tem kuponom 20 % popusta pri nakupu do 30. junija. # BREZPLAČNO 24 ur na dan PVC-okna, vrata, senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 SAMARIJAN Vedeževanje Janja GMM, Gregor Zupanc, s. p. 1,99 evra/min. Odgovor je pogovor. Roletarstvo ARNUŠ kmetijski pridelki Več ton suhe luščene koruze in 120 kg težko svinjo za zakol prodam. Tel.: 041 467 346. v1465 SEME RDEČE DETELJE ugodno prodam. Tel.: 031 744 101. v1471 SEME RDEČE DETELJE in suho luščeno koruzo prodam. Tel.: 031 430 140. v1489 razno GARAŽNA VRATA, dimenzije 218 x 216 cm in 185 x 216 cm, drva za kurjavo in rabljen les za ostrešje prodam. Tel.: 546 10 43. v1488 Telefon za otroke in mladostnike 116 111 EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1464 KUPIM STARINSKA VHODNA VRATA na polnila, brez stekel, lahko slabše ohranjena. Tel.: 031 491 381. v1466 Draga babica in prababica, zelo vaju pogrešava in nosiva v srcu – vajina Blaž in Iva ZAUPNI TELEFON KUPIM TRAKTOR Zetor, Ursus, IMT, Deutz, Univerzal, Štore ali podobnega, poleg še priključke. Tel.: 041 235 349. v1459 PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1134 Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo, svečo in cvetom ob njenem grobu. Vsi njeni najdražji 116 123 25 HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 26 sporočila | Vestnik | 2. julija 2015 med kuse po ... 6 www.vestnik.si | e: [email protected] V Pirovcu na festivalu svatbenih običajev Krüj v domačon cekri besedilo in fotografije Matej Fišer Folklorno društvo Prekmurje Lendava je nastopilo ta konec tedna v hrvaškem obmorskem mestu Pirovac na sedmem Mednarodnem festivalu starih svatbenih običajev z naslovom Oj divojko, diži se iz dvora. Na festivalu je ob lendavski folklorni skupini sodelovalo še šest folklornih skupin iz Hrvaške, ki so predstavile svatbene običaje, kakršni so bili nekoč v njihovih krajih. V petek zvečer so šli v sprevodu ob glasbi do središča mesta, v katerem so plesali prekmurske plese in na stojnici ponujali prekmurske dobrote ter predstavljali našo pokrajino. Osrednja prireditev je bila v soboto zvečer, ko so prav tako najprej šli vsi nastopajoči v sprevodu skozi mesto in se najprej v središču predstavili s kratkim programom. Od tam so šli ob morju do prireditvenega prostora, na katerem so predstavljali tradicionalno prekmursko gostüvanje, pri čemer je sodeloval tudi pozvačin, spremljali pa so jih glasbeniki. Avtorica njihove odrske postavitve z naslovom Gostüvanje se slüjži je Klavdija Žabot, predsednik društva je Ivan Denša, vodji skupine pa sta Borut Magdič in Štefan Žerdin. V nastopu, ki so ga že večkrat prikazali tudi v Pomurju, najprej zapojejo pesem Gostüvanjska, nato predstavijo svatbeni običaj snemanja venca nevesti, potem pa še ples po polnoči. Za nastop so v Pirovcu dobili priznanje organizatorja prireditve za najbolj veselo in izvirno izvedbo. J. G. fotografija fd prekmurje lendava Ker v zadnji številki Pena nismo mogli objaviti vseh zbranih receptov za kruh, jih objavljamo tokrat v Vestniku. Tudi te recepte izrežite in jih dodajte k svoji zbirki. Kruh iz pirine moke Kvasni nastavek: 0,5 dl tople vode, žlička sladkorja, 2 dag kvasa, žlica moke 1 kg pirine moke, žlica soli, 0,5 l tople vode, jajce za premaz, 100 g semen (laneno, bučno, sezamovo) V lončku zmešamo 1,2 dl tople vode, sladkor, kvas in moko ter ga postavimo na toplo, da kvas vzhaja. Preostalo moko stresemo v skledo, dodamo sol, v sredini naredimo jamico, prilijemo vodo in dodamo kvasni nastavek. Iz sestavin zgnetemo testo, ki ne sme biti premehko. Na površini mora biti gladko, znotraj prožno in se mora ločiti od sklede. Potem pokrijemo testo s prtom in pustimo vzhajati. Naraslo testo ponovno zgnetemo. Oblikujemo hlebec in ga damo vzhajat v košarico. Vzhajani hlebec ponovno pregnetemo in ga položimo na pomokan pekač, v katerem ponovno vzhaja. Pred peko ga premažemo s stepenim jajcem, pomešanim s kislim mlekom in žlico moke, na sredini hlebca naredimo s kuhalnico vdolbinico in ga pečemo v predhodno ogreti pečici pri 200 °C približno eno uro. Rženi kruh Kvasni nastavek: 0,5 dl tople vode, žlička sladkorja, 2 dag kvasa, žlica moke 0,75 kg pšenične moke, 0,5 kg ržene moke, žlica soli, 0,75 l tople vode, žlička kumine Pšenično in rženo moko stresemo v skledo in ju zmešamo. Nato zgnetemo iz naštetih sestavin voljno bolj trdo testo, ki ga pustimo počivati. Vzhajano testo ponovno pregnetemo in oblikujemo hlebec, ki ga dobro zapečemo. sto damo na desko in razdelimo na tri dele, ki jih oblikujemo v svedraste trakove in spletemo kito. Kito na koncu zaokrožimo v venec. Vrtanik pustimo, da ponovno vzhaja, nato ga premažemo s stepenim jajcem in pečemo pri zmerni temperaturi. Žemljice iz polnovredne moke Kvasni nastavek: 0,5 dl toplega mleka, žlička sladkorja, 2 dag kvasa, žlica moke 1 kg polnovredne moke, žlica soli, 0,5 l toplega mleka, jajce za premaz, 100 g mešanice semen (sezamovo, laneno in bučno seme) V lončku zmešamo 1,2 dl toplega mleka, sladkor, kvas in moko ter ga postavimo na toplo, da kvas vzhaja. Preostalo moko stresemo v skledo, dodamo sol, v sredini naredimo jamico, prilijemo mleko in dodamo kvasni nastavek. Iz sestavin zgnetemo testo, ki ne sme biti premehko. Na površini mora biti gladko, znotraj prožno in se mora ločiti od sklede. Potem pokrijemo testo s prtom in pustimo vzhajati. Iz vzhajanega testa oblikujemo žemljice in jih pustimo vzhajati. Žemljice pred peko premažemo s stepenim jajcem in pečemo v predhodno ogreti pečici pri 190 °C. Ptički 1 kg moke, 1 kocka kvasa, 2 žlički sladkorja, 0,75 l mleka, 1 dcl olja, poper za oči, 1 žlička soli Koruzni kruh 1 kg pšenične moke, 1 kg koruzne moke, 2 dag soli, 4 dag kvasa, 1 žlička sladkorja Koruzno moko poparimo z vrelo slano vodo. Ko se ohladi do 40 °C, dodamo kvasni nastavek, toplo vodo in pšenično moko ter zgnetemo testo. Dalje ravnamo kot pri drugih kruhih. Co-funded by the Intelligent Energy Europe Programme of the European Union Vrtanik 0,5 kg moke, 2 dag kvasa, 2 do 3 dl mleka, 3 dag sladkorja, 5 dag masla, 2 jajci, 1 jajce za premaz, sol Iz naštetih sestavin zamesimo kvašeno testo. Z roko ga dobro obdelamo, dokler ne postane gladko. Naredimo hlebček, ki ga po vrhu potresemo z moko in postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajano te- Malo mleka segrejemo in vanj damo kvas in sladkor ter pustimo, da vzhaja. Zamesimo v gladko testo, razdelimo na manjše hlebčke (pribl. 30) in pustimo vzhajati. Vsak hlebček oblikujemo v ptička. V vsako ptičko damo dva popra za oči. Pustimo, da vzhajajo, pred peko jih premažemo s stepenim jajcem. Poskusite. PSVS_Platak_841x1189.indd 2 5/11/15 3:43 PM napovednik www.vestnik.si | e: [email protected] 1. SIN – Vikend 2. NAŠEL TE BOM – Ognjeni muzikanti 3. POKLIČI ME – Ansambel Prosen Odprtje Petek, 3. julija MURSKA SOBOTA 7.45 Mariborsko zvočno pismo V četrtek, 2. julija, ob 19. uri bo v Galeriji Murska Sobota odprtje razstave slik pomurskega akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Razstava bo na ogled do 19. avgusta. 12.30 Od petka do petka: pregled tedenskih dogodkov po izboru Mihaele Kalamar 19.15 Mladi val: Nina Goričanec bo gostila Anjo Kutoš, ki se je na pevskem tekmovanju v Italiji odlično odrezala Sobota, 4. julija 9.30 Kultura in šport ob koncu tedna 17.00 Osrednja poročila na MV 20.15 Te domače viže z Dejanom Rajem Nedelja, 5. julija 10.30 Radijska križanka z Bojanom Rajkom 4. SOSEDOV JAKA – Jože Antonič s prijatelji 5. DAJ MI, DAM TI – Petka 18.00 Na narodni farmi: ansambel Žargon, absolutni zmagovalec letošnjega vurberškega festivala PREDLOGA 20.15 Še enkrat! VSE BESEDE IZREČENE – Glas KOROŠKI NAPEVI – Napev Ponedeljek, 6. julija 9.15 Pomurski poslanci v studiu MV LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. DO NAGEGA – Alma Merklin 2. BREZ SKRBI – Samo Budna 3. JULIJA – San Di Ego 4. V SRCE – CoverLover 5. LEDENA – Siddharta PREDLOGA AHA – Muff LAJF JE MOJ – Ramus ft. Nika Zorjan 14.30 Za zdravje: o pravilni prehrani in pijači v vročih dneh, prim. mag. Branislava Belovič, dr. med. 18.00 MV-dur: 35. festival Melodije morja in sonca Torek, 7. julija 8.20 Besede, besede, besede … 20.15 Jukebox z Jernejo Pirnat GORNJA RADGONA V soboto, 4. julija, ob 18. uri bo v galeriji Doma kulture Gornja Radgona odprtje kiparske razstave del Leopolda Methansa. Glasba MURSKA SOBOTA V petek, 3. julija, ob 20. uri bo pripravila program v okviru Soboškega poletja na Trgu kulture Glasbena šola Beltinci. Ob 21. uri pa bosta nastopila Đani Stipančev & Banda iz Hrvaške. STANJEVCI V nedeljo, 5. julija, ob 11. uri bo v dvorani kulturnega doma dobrodelna glasbena prireditev Pot do znanja naj bo za vse enaka, na kateri bodo zbirali denar za šolske potrebščine socialno ogroženih otrok iz Občine Gornji Petrovci. Nastopili bodo Nika Zorjan, Sončna uprava, Tomi Došen, Petra Slapar, Ethnotrip, Tjaša Šimonka, Juli & The Diamond Acoustic, Miha Kavaš in Andi Sobočan. MORAVSKE TOPLICE V petek, 3. julija, ob 21. uri bo nastopila v bazenskem kompleksu Term 3000 glasbena skupina Crvena jabuka, v soboto, 4. julija, pa Dražen Zečić. Gledališče NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV Sreda, 8. julija MURSKA SOBOTA 12.30 Intervju 1. WANT TO WANT ME – Jason Derulo 2. HEROES – Mans Zermerlow 3. WAITING FOR LOVE – Avicii 4. FRANTIC – Gun 5. BAD BLOOD – Taylor Swift + Kendrick Lamar 20.15 Mursko-morski val: kviz po domači pokrajini z igralcem Evgenom Carjem V soboto, 4. julija, bo na Trgu kulture v sklopu prireditev Soboško polete lutkovna predstava Joseph Čapek: Kužek in muca v izvedbi Lutkovne skupine UŠ. PREDLOGA SONG FOR SOMEONE – U2 MARVIN GAYE – Charlie Puth + Meghan Trainor Praktično darilce Murskega vala dobi: Vito Pelcar, Krajna 14. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika. 18.00 Mali radio 19.15 Bilo je nekoč z Milanom Zrinskim BOLJŠA STRAN SPLETA LENDAVA ŠULINCI V petek, 3. julija, ob 21.30 bodo predvajali na poletnem odru gledališke in koncertne dvorane komično dramo Kaj sem storila, da sem si to zaslužila? (1984, Španija). V soboto, 4. junija, ob 21.30 pa bodo predvajali triler Hipnotizer (2012, Švedska). Ogled filmov je brezplačen. V nedeljo, 5. julija, ob 20. uri bo na sončni jasi ob Živi hiši zvočni obred v osrčju Goričkega Ko se srečata Mars in Zemlja. Zvočna ustvarjalca bosta Alja Petric in Aleš Ifko. GORNJA RADGONA V četrtek, 2. julija, ob 20. uri bo na dvorišču prodajalne Kompas poletni družabni večer z Andrejem Staretom. 7 Veličastnih: V sredo, 8. julija, ob 17. uri bo v Knjižnici Gornja Radgona bralna urica Pod krošnjami. KUNOVA NSTSNMV: IMATE TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA? Ste morda začutili potrebo, da bi se o čezmernem pitju v družini s kom posvetovali? Skupina za samopomoč SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih na vsakih štirinajst dni. Hiša Sadeži družbe Ulica Štefana Kovača 20 Murska Sobota Vodja skupine Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 7. julija 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. 031 538 586 Hiša Sadeži družbe 031 748 412 MURSKA SOBOTA Film Dogodek Glasba našega srca: V nedeljo bo nastopila na dobrodelni glasbeni prireditvi v Stanjevcih tudi Nika Zorjan. V četrtek, 2. julija, ob 18. uri bo na zahodni strani gradu v murskosoboškem parku brezplačna poletna vadba joge v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Joga bo vsak četrtek med 18. in 19. uro do 27. avgusta. Četrtek, 9. julija Kupon št. 27 Glasujem za skladbo Ime in priimek, naslov: 27 napovednik dogodkov glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 2. julija 2015 | Vestnik | V petek, 3. julija, ob 20. uri bo v Pachamama centru v sklopu projekta Meditacija za sodobnega človeka srečanje meditantov. V petek, 4. julija, ob 10. uri pa bo delavnica Divja hrana v poletnem času. MOTOVILCI V soboto, 4. julija, ob 20. uri bo na igrišču 17. nočno gasilsko tekmovanje, ki ga pripravlja PGD Motovilci. Ob tem bo zabava, na kateri bosta nastopila Weekend band in Jasmin Stavros s skupino. MELINCI V okviru Pomurskega športnega festivala bo v petek, 3. julija, v Športnem parku Melinci nastop skupin Poskončni muzikanti in Učiteljce. V soboto med 10. in 13. uro bo mavrična ustvarjalnica, med 15. in 18. uro pa iskanje gusarskega zaklada (orientacijska igra). V nedeljo, 5. julija, ob 9. uri bodo pomurska vaške igre za odrasle in vaške miniigre za otroke, zvečer pa bodo za glasbo poskrbeli Štajerski fakini. Razstave MURSKA SOBOTA V Pomurskem muzeju Murska Sobota bo do konca septembra na ogled razstava Karikature Ladislava Kondorja. Od torka, 30. junija, do petka, 3. julija, potekajo muzejske počitniške delavnice za otroke. V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na ogled razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota z naslovom Med podeželjem in mestom, Murska Sobota 1850–1920. LENDAVA V prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je do 30. septembra na ogled likovna razstava Hommage a Picasso. V mansardnih prostorih Galerije Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava Odlivanje v bronu in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron. V hotelu Elizabeta je na ogled samostojna likovna razstava del Rajka Ferka. V sinagogi je na ogled serija grafik izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki. NEGOVA V gradu Negova je na ogled fotografska razstava Fotograd Negova – fotografsko središče Svetovne zveze za fotografsko umetnost. Na ogled so dela Hermana Čatra Pozabljen, Zakleti grad in njihove zgodbe Iva Bor- ka, Svetloba življenja Maje Šivec in Kranjska fotografija ob Puharja do danes. BAD RADKERSBURG V Termenhotel Radkersburger Hof je na ogled razstava likovnih del, ki so nastala na 21. mednarodni slikarski koloniji Vinogradi obeh bregov Mure 2015, ki je bil v organizaciji Pomurskega sejma. BELTINCI V galeriji Gradu Beltinci bo do 17. julija na ogled razstava likovnih del udeležencev 51. slikarske kolonije IzlakeZagorje 2014. RADENCI V Dosorju je do 11. julija na ogled razstava del Laure Ličer z naslovom Bitja. GRAD V gradu Grad bo do konca oktobra na ogled razstava fotografij sodelujočih na sedmem fotografskem natečaju v Krajinskem parku Goričko. Do konca avgusta pa je na ogled razstava tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne dediščine z naslovom O, ti, ti. Izdelki so nastali v organizaciji Ljudske univerze Murska Sobota. PUCONCI V prostorih Občine Puconci je na ogled razstava predšolskih otrok iz vrtca pri OŠ Puconci in enote Brezovci. CANKOVA V Vili Vogler je na ogled likovna razstava ljubiteljskih slikarjev Likovne sekcije Ludvika Vrečiča. GORNJA RADGONA V Špitalu sta na ogled razstava voščilnic zbiratelja Antona Vodana in stalna zbirka Radgonski mostovi. V Knjižnici Gornja Radgona je na ogled likovna razstava Društva upokojencev Gornja Radgona. V galeriji Doma kulture Gornja Radgona je na ogled fotografska razstava Dejana Kokola z naslovom V neznano. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: [email protected]. 28 (ne)nazadnje | Vestnik | 2. julija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Četrtek: pretežno jasno Petek: pretežno jasno Sobota: pretežno jasno Nedelja: pretežno jasno Ponedeljek: pretežno jasno 15 | 30 16 | 31 15 | 32 15 | 32 16 | 34 vreme Andrej Velkavrh www.208energy.com/si-si Vse dni, od četrtka do ponedeljka, bo precej jasno vreme, le občasno bo nekaj zmerne oblačnosti. Predvsem v četrtek in petek bo pihal šibek jugovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo vse dni nad 30 stopinj, ne bo pa kakšne posebne vročine. Na srečo bodo jutra sveža, zrak pa ne posebno vlažen, tako da bomo visoke temperature lažje prenašali. NOVI PEUGEOT 208 Prebudite svojo notranjo energijo *** Nad naše kraje bo od juga ali jugozahoda v prihodnjih dneh postopno začel dotekati vse toplejši zrak. V Španijo in na Portugalsko ter tudi v Francijo so iznad Sahare zračni tokovi prinesli suh subtropski zrak. Kaj je pravzaprav subtropska zračna masa? Pa polarna zračna masa, pa kontinentalna, oceanska …?! Zrak, ki se dalj časa zadržuje ali le počasi premika nad nekim območjem, dobi nekaj značilnosti tega območja. Zračna masa, ki se tako dalj časa zadržuje nad severnim delom Afrike, ki je pretežno puščavski, postane postopno vse bolj suha. Izhlapevanje vode iz tal je minimalno, tudi temperature so, še posebno poleti, v teh subtropskih zemljepisnih širinah na okoli 33 stopinjah severne zemljepisne širine res visoke – dolgi dnevi in zelo malo oblačnosti opravijo svoje. Tako se izoblikuje ogromna količina zraka, ki ima zelo podobne lastnosti – je zelo suh, poleti tudi zelo topel. In kadar več dni zaporedoma ali celo dalj časa prevladujejo višinski vetrovi iste smeri, se ta zračna masa postopno pomika vse dalje v smeri višinskih vetrov. Tako so konec junija prevladovali južni in jugozahodni višinski vetrovi, torej iznad Afrike v smeri Pirenejskega polotoka in naprej proti Franciji. Ti kraji so tako prišli pod vpliv te subtropske zračne mase, zato je tam postalo zelo vroče (dnevne temperature do okoli 40 stopinj). Padavin seveda iz tako suhega zraka ne more biti, tudi ne neviht. Zrak, ki se zadržuje nad morjem, za nas gre večinoma za Atlantik, postane bolj vlažen in ne preveč topel. To pa je seveda relativno – poleti je razmeroma hladen, pozimi pa topel, ker se pač kopno bolj ohladi. In tako dobimo oceansko zračno maso, ki nam prinaša več oblačnosti, padavine, zmerne temperature poleti in višje pozimi. In soparnost poleti. Ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja prejmete tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 4,5 l/100 km. Izpuh CO2: od 97 do 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. NOVI PEUGEOT 208 AC-PROFEKT, prodaja in servis vozil d.o.o., Bakovska 29b, 9000 Murska Sobota, tel. 02 530 16 20 AC_PROFEKT_213,5x125.indd 1 fotografija tedna Škofija Murska Sobota 6/10/15 10:35 AM Prihod minoritov Letos brez kadrovskih pretresov znotraj škofije vestnikov koledar Č – 2. julij MARIJA P – 3. julij IRENEJ S – 4. julij URH N – 5. julij CIRIL, METOD P – 6. julij BOGOMIL T – 7. julij VILIBALD S – 8. julij ŠPELA V petek, 3. julija, sonce vzide ob 5. uri in 6 minut, zaide ob 20. uri 52 minut. Tako bo dan dolg 15 ur in 46 minut. V sredo, 8. julija, ob 22. uri in 25 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. Legendarna hrvaška rokovska skupina Parni valjak (na fotografiji) je v soboto v murskosoboškem parku na dvajsetih Soboških dneh poskrbela za dobre vibracije, ki so navdušile množico obiskovalcev koncerta. V treh dneh je bila v parku, na grajskem dvorišču in v evangeličanski cerkvi ljubiteljem glasbe na voljo pestra ponudba različnih glasbenih zvrsti od klasične glasbe do popa in roka: MI2, Novi fosili, Zlatko in Optimisti, Demolition Group, Muff … Dogajanje so popestrili še z uličnim gledališčem, predstavitvijo mladih glasbenikov in drugim. J. G. fotografija jure zauneker Naročite svoj [email protected] | 02 538 17 20 Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … Mašniško posvečenje Andreja Ležeta v soboški stolnici fotografija škofija murska sobota Soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je na dan sv. Petra in Pavla posvetil diakona Andreja Ležeta iz Župnije Prihova. Andrej Leže je zadnje leto pred posvetitvijo opravljal diakonsko prakso v bogojinski župniji, sicer pa izhaja iz mariborske škofije. Izrazil je namreč željo, da bi kot duhovnik deloval v soboški škofiji. Po novi maši, ki jo bo imel v domači župniji, bo začel delovati kot kaplan v Gornji Radgoni. Duhovni pomočnik v turniški župniji in pred tem martjanski župnik Srečko Fras je imenovan za župnika pri Mali Nedelji. Tamkajšnji župnik Tomi Roškarič se vrača v mariborsko nadškofijo. Turniški župnik Robert Brest je imenovan za izseljenskega župnika v Argentini. Romarsko središče v Turnišču bodo prevzeli v upravljanje minoriti. Župnijo bo vodil p. Toni Brinjovc, ki je že štiri leta bolnišnični duhovnik na ljubljanskem kliničnem centru in onkološkem inštitutu, za kaplana pa pride letošnji novomašnik p. Daniel Golavšek. J. V. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si
© Copyright 2024