1. No category

SKUPAJ ZA ZDRAVJE
DS preprečevanje debelosti,
zdrav življenjski slog otroka in družine
25.11.2014
Delovna skupina:
Polonca Truden Dobrin, Tatjana Buzeti, Matej Gregorič, Vida Turk, Tina GraparŽargi, Gregor Starc, Janko Strel, Andreja Širca Čampa, Nataša Fidler Mis,
Simona Klemenčič, Miha Rutar, Bernarda Vogrin, Magdalena Urbančič, Primož
Kotnik
Predstavitev problema – pogostnost
čezmerne prehranjenosti - mednarodno
International Journal of Pediatric Obesity 2011
OECD 2014
Predstavitev problema – pogostnost
čezmerne prehranjenosti - Slovenija
OECD 2014
Predstavitev problema – pogostnost čezmerne
prehranjenosti - Slovenija
Avtorji
Avbelj M et al
Sedej K et al
Revija in
leto izdaje
Zdrav Vest,
2005
Sodelujoči
EJE, 2014
12.832 5-letnih
otrok (6308
deklet/6524
dečkov)
4.685 5-letnikov,
2.474 15-16
letnikov
Analizirano
obdobje
2003-2005
Glavne ugotovitve
2001, 20032005 in
2009
1. Prevalenca čezmerne
prehranjenosti se je
stabilizirala.
2. Dekleta so pogosteje
čezmerno prehranjena kot
fantje.
3. Prevalenca
hiperholesterolemije se je
znižala.
1. Slovenija med državami z
najvišjo prevalenco
čezmerne
prehranjenosti in
debelosti.
2. Večji problem pri
mladostnikih.
11, 13 in 15-letniki 2009-2010
Int J Public
Health, 2009
1. Prevalenca čezmerne
prehranjenosti in debelosti je
povečana in primerljiva z
drugimi članicami EU
Predstavitev problema – pogostnost čezmerne
prehranjenosti - Slovenija
•
Relativno pomanjkanje podatkov o problemu:
– Neenaka metodologija:
• Način opredelitve.
• Izvajalci.
• Nabor preiskovancev itd.
– Aktualnost podatkov.
– Ni povezave med posameznimi sistemi.
Predstavitev problema – pogostnost
zapletov debelosti
t
• Inzulinska rezistenca
• Hiperinzulinizem
• Motena glukozna
toleranca
• SBT2
Otroci (N=92)
Mladostniki (N=395)
Dečki
(delež (%))
Deklice
(delež (%))
Fantje
(delež (%))
Dekleta
(delež (%)
> 20 mU/l ob 0’
3/47 (6)
3/45 (7)
32/167 (19)
51/228 (22)
> 75 mU/l ob 120’
13/47 (28)
12/45 (27)
74/167 (44)
114/228 (50)
> 150 mU/l kadarkoli
6/47 (13)
8/45 (18)
40/167 (24)
71/228 (31)
IR kadarkoli
15/47 (32)
15/45 (33)
85/167 (51)
133/228 (58)
Pediatrična klinika Ljubljana 2013
Predstavitev problema – prehrana
• 2.813 adolescentov, starost 15-16 let, 10 regij Slovenije
klinični del študije: 2003 – 2005.
• Ustrezno:
- razmerje med makrohranili
- količino dietnih vlaknin, holesterola, vode
• Premalo:
- večkrat-nenasičenih maščob
- vitamina D, folne kisline, fluora
- pantotenske kisline; železa, kalcija (dekleta)
• Preveč:
- nasičenih maščob (13% energije, namesto < 10%
- prostih sladkorjev (16,5% energije, namesto < %5)
- natrija (4,2 g/dan, namesto < 2 g/dan)
Fidler Mis N et al 2012
Predstavitev problema – prehrana
• Nezadostno uživanje rib, dekleta pa tudi premalo mleka in
mlečnih izdelkov ter mesa, premalo zelenjave, vsak dan
le 25 % šolarjev uživa zelenjavo, in le 40 % uživa sadja.
• Prepogosto posegajo po živilih iz skupine energijsko
gostih, hranilno revnih živil, zlasti po sladkih in slanih
prigrizkih
• Prekomerno uživanje pijač z dodanimi sladkorji, 37 % jih
uživa vsaj enkrat dnevno – kar nas uvršča med večje
porabnike med državami, zajetimi v raziskavo.
• Zaužijejo manjše število dnevnih obrokov, obenem se
prehranjujejo neredno; najpogosteje opuščajo zajtrk,
med tednom jih zajtrkuje vsak dan le 44%, kar nas uvršča
na zadnje mesto med državami, zajetimi v raziskavo.
Predstavitev problema – telesna dejavnost
• Večina mladostnikov ni dovolj telesno aktivna, priporočila (vsak
dan vsaj 60’) dosega le 20 % mladostnikov.
• Povečanje deleža telesno manj kompetentnih otrok in
mladostnikov.
Strel J et al, 2014
Predstavitev problema – telesna dejavnost
• Čezmerno prehranjeni otroci so telesno manj kompetentni.
Dekleta
270
270
250
250
230
2,4 s/mm
210
2,6 s/mm
190
3,4 s/mm
Čas teka na 600 m (s)
Čas teka na 600 m (s)
Fantje
170
150
230
2,6 s/mm
210
2,0 s/mm
2,5 s/mm
190
170
8
9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24
150
8
9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24
6 let 199202201206211210216219221222223234233233244242240 6 let 208209212216218220223227226231235233237238239251254
7 let 184187190191196196200203208210210216220223222220225 7 let 197197199202203206211209213215221227218227224231229
8 let 171173176177184184187188195195197206202213216212221 8 let 182184185188190192196196201202203203207209211212219
Kožna guba tricepsa (mm)
Kožna guba tricepsa (mm)
Z vsakim dodatnim mm podkožnega maščevja otrok na 600 m teče od 2 do 3
sekunde počasneje.
SLOFIT, 2014
Predstavitev problema – psiho-socialni vidik
• Pri čezmerno prehranjenih otrocih in mladostnikih je prisotna
naslednja psiho-patološka problematika:
–
–
–
–
–
–
–
Povečani depresivni simptomi.
Slabša telesna samopodoba in nizko samospoštovanje.
Slabše zadovoljstvo z življenjem.
Več psihiatričnih motenj, predvsem motenj hranjenja.
Slabša sprejetost med vrstniki, manj socialnih stikov ter prijateljstev
Občutki sramu, zbadanje vrstnikov in viktimizacija.
Oviran razvoj in slabši učni uspeh.
• Natančnih podatkov o psihopatologiji oz. psihološkem
funkcioniranju pri čezmerno prehranjenih otrocih in mladostnikih v
Sloveniji nimamo!
Predstavitev problema – socio-ekonomski
dejavniki
OECD 2014
Predstavitev problema – zakaj je zgodnja
obravnava smiselna?
• ↑ tveganje za T2D (OR (za 1 enoto povečane stopnje ITM-SDS)
1,22 – 2,04).
• ↑ tveganje za hipertenzijo (OR 1,35 – 3,75).
• ↑ tveganje za kardiovaskularne zaplete (OR 1,53 – 5,43).
• ↑ tveganje za rakavo obolenje (OR 1-1,4).
• ↑ tveganje za vse vrste umrljivosti (OR 1,4-1,6).
• Omejen neodvisni učinek otroške debelosti.
Park MH et al 2012
Trenutna obravnava čezmerno prehranjenih
otrok in mladostnikov v Sloveniji
Primarna raven - ITM med 85. in 95.p:
• Prehrana (zmanjšan vnos ogljikovih hidratov).
• Povečati (starosti primerno) telesna aktivnost.
• Zmanjšati delež sedečega načina življenja.
• Redno sledenje pri izbranem zdravniku.
Sekundarna raven - ITM nad 95.p in ITM med 85. in 95. p ter dejavniki
tveganja za zaplete debelosti in ni spremembe življenjskega sloga znotraj 6
mesecev:
• Napotitev v zdravstveni center, kjer so vešči izvedbe OGTT in je
možna določitev lipidograma.
Terciarna raven - morbidna debelost:
• Poglobljena diagnostika.
• Zdravljenje zapletov z zdravili in posegi.
Slov Pediatr 2009
Osnovna načela
Izhodišča - Usmeritve Evropske strategije za zdravje in razvoj otrok in
mladostnika 2005
Cilji:
• Zmanjševanje prevalence debelosti v vseh starostih skupinah otrok in
mladostnikov.
• Zmanjševanje prevalence debelosti pri odraslih (iz družin otrok s
čezmerno prehranjenostjo/debelostjo).
Naloge za dosego cilja:
• Nadgraditev preventivnega programa v zdravstvenem varstvu otrok
in mladine.
• Javnozdravstvena izobraževanja in usposabljanja na področju javnega
zdravja otrok in mladostnikov.
Osnovna načela
Pri načrtovanju sprememb v preventivnem programu zdravstvenega
varstva otrok in mladostnikov bomo v največji možni meri upoštevali
naslednja načela:
• Medsektorsko delovanje (v našem primeru predvsem zdravstvo in
šolstvo).
• Vseživljenjski pristop.
• Enakost.
• Sodelovanje ciljnih skupin.
• Z dejstvi podkrepljeni podatki.
Osnovna načela – pogoji za izvedbo nadgradnje
1. Enoten informacijski sistem v zdravstvu in povezava z
informacijskim sistemom v šolstvu.
2. Podpora pri vzpostavljanju in vzdrževanju zdravstvenovzojnih
timov (multidisciplinarnost).
3. Podpora pri vzpostavljanju in vzdrževanju programov zdravega
življenjskega sloga (medresorsko sodelovanje).
4. Povezava in uskladitev z že vzpostavljenimi programi
(transgeneracijsko sodelovanje).
Osnovna načela – predlog organizacije
Izdelava in nadgradnja
programov na vseh
nivojih
Osrednja analiza
podatkov
Športnovzgojni karton
Primarna raven
obravnave
otroka/mladostnika
Šola
Naslednje ravni
obravnave v
zdravstvenem sistemu
Zdravstvenovzgojni
centri
Primarna raven
obravnave staršev
Osnovna načela – splošni principi obravnave
•
Opredelitev ogroženih otrok/mladostnikov:
• Zdravstveni dejavniki
• Prehranski dejavniki
• Telesna dejavnost
• Psihološki dejavniki
•
Vključitev v ustrezne programe:
• Motivacija za vstop v program
• Spodbujanje za nadaljevanje programa
• Vključenost celotne družine
•
Načrtovanje intervencije:
• Izbor ustrezne intervencije
• Opredelitev ocene uspešnosti
Zdravnik - pediater
Učitelj športne
vzgoje, kineziolog
Nutricionist
Psiholog
Socialni delavec
Medicinske sestre/tehniki
Predlagani ukrepi - prepoznava
• Redna uporaba in interpretacija enotnih antropometričnih meril za
čezmerno prehranjenost:
– ITM (krivulje).
– Obseg trebuha.
• Uporaba antropometričnih meritev in rezultatov iz športnovzgojnega
kartona (povezava s šolstvom!).
• Poglobiti prehransko anamnezo ob sistematskih in ne-sistematskih
obiskih (orodja za presejanje prehranske ogroženosti).
• Večji poudarek psihosocialnemu vidiku čezmerne prehranjenosti.
• Sodelovanje z lokalnimi zdravstvenovzgojnimi centri za odrasle.
• Integracija podatkov - izdelava algoritmov, ki zgodaj kažejo na povečano
možnost razvoja čezmerne prehranjenosti in zapletov.
Predlagani ukrepi - ukrepi
• Natančno opredeljene naloge in izdelani enoviti programi obravnave
čezmerno prehranjenega otroka znotraj zdravstvenega sistema, ki
obravnava otroka.
• Obravnava celotne družine:
– Primarna preventiva (nosečnost, šola za mlade starše).
– Sodelovanje z izbranimi zdravniki staršev.
– Usklajenost delovanja zdravstvenovgojnih programov za odrasle in
otroke/mladostnike.
• Krepitev vloge predšolskih zavodov in šole:
– Spodbujanje zdrave prehrane v šolah.
– Povečanje časa namenjenega učinkoviti telesni dejavnosti (prilagojeni
uporabniku).
– Povečanje časa namenjenega izobraževanju o zdravem življenjskem
slogu.
• Spodbujati povezavo med zdravstvom in šolstvom in športnimi društvi.
Hvala za vašo pozornost!
• Vprašanja in razprava…