FEBRUAR 2011 POROČILO 21. OTROŠKEGA ŠOLSKEGA PARLAMENTA OSNOVNA ŠOLA PODGORJE PRI SLOVENJ GRADCU MENTOR: Helena KRUŠIČ, prof. Pri nastanku poročila so sodelovali člani šolskega parlamenta na OŠ PODGORJE: 5. razred: - Andraž Kolar - Kaja Lenart 6. razred: - Miha Ramšak - Martina Križanič - Andraž Paradiž 7. razred: - Kristina Andrejc - Barbara Uran 8. razred: - Blaž Tamše - Andrej Bricman 9. razred: - Tadej Detečnik - Maja Pungertnik Svoje ugotovitve so prispevali tudi člani šolskega parlamenta na POŠ Razbor. Besedilo uredila mentorica šolskega parlamenta: Helena KRUŠIČ, prof. Besedili lektorirala: Ana VERDNIK - JARH, prof. NAŠI ZAKLJUČKI IN UGOTOVITVE Člani otroškega šolskega parlamenta smo strnili svoje ugotovitve o letošnji temi – Vpliv medijev in družbe na razvoj mladostnika. VPLIV DRUŽBE Vpliv družbe na mladostnika je lahko pozitiven ali negativen. V mislih imamo vpliv družbe naših prijateljev, sošolcev in vrstnikov. Naši vrstniki so nujni za naš osebni razvoj. V teh skupinah z druženjem sklepamo prijateljstva, doživljamo različne nove življenjske situacije, zmeraj spoznavamo nove prijatelje, ki so drugačni, posebni in tako spoznavamo zunanji svet in se tako učimo življenja. Tako v skupini je lažje dojemati svet, saj so naši pogledi na življenje podobni. Med svojimi vrstniki in prijatelji ter sošolci se počutimo varno, sprejeto, enakopravno, enakovredno in zato sproščeno. Lahko se pogovarjamo z njimi, skupaj rešujemo težave. Družba lahko ima tudi negativen vpliv. O slabem vplivu družbe govorimo takrat, ko te spodbudi k uporabi drog (cigaret, alkohola in prepovedanih drog), saj se droge pojavljajo ravno v skupinah vrstnikov. Skupina lahko mladostnika spodbudi k jemanju posamezne droge zato, da bi postal takšen, kot so ostali člani skupine ali pa zato, da bi bil med vrstniki sprejet in popularen. Menimo, da družba s svojo tolerantnostjo do popivanja kot normalne oblike druženja negativno vpliva na družabne navade mladih. Pod vplivom vrstnikov si oblikujemo tudi slog oblačenja in frizure. Problematično je, če povzemamo vedenje nekoga, ki izvaja verbalno ali fizično nasilje nad nekom. Lahko se zgodi, da vrstniki kot znak pripadnosti zahtevajo od mladostnika izvajanje fizičnega ali psihičnega nasilja, vandalizma in druge oblike skrajno neprimernega vedenja. Nekateri se takšnih vzorcev obnašanja ne odrečejo le zato, ker si ne želijo izgubiti družbe. Mladi imamo tudi poseben govor oziroma jezik, ki je drugačen od jezika komunikacije odraslih. Seveda ni primerno, če je v vrstniški skupini razširjeno preklinjanje ali verbalno nasilje kot znak pripadnosti skupini. Nekatere skupine mladostnikov vrstnika, ki ne preklinja, ne bodo sprejele med sebe. VPLIV MEDIJEV Danes živimo v dobi medijev. Ravno mediji so tisti, ki poleg družbe pomembno vplivajo na mladostnikov razvoj. Mediji so del našega vsakdanjega življenja. Omogočajo nam, da smo hitro obveščeni o vsem, kar se dogaja po svetu s sliko, besedo in zvokom. Mediji nam posredujejo novice, razna znanja in mnenja, nas obveščajo in hkrati tudi poskrbijo za zabavo in razvedrilo ter tako vplivajo na naš življenjski slog in čustveni svet. Pomembno je, da se o teh stvareh pogovarjamo, si izmenjujemo mnenja in do medijev razvijamo kritičen odnos. POZNAMO VEČ VRST MEDIJEV: - ELEKTRONSKE MEDIJE (TELEVIZIJA, RAČUNALNIŠKE IGRICE, VIDEO...) - TISKANE MEDIJE ( ČASOPISI, REVIJE, PLAKATI...). KINO, RADIO, INTERNET, Pozitivne strani medijev so, da posredujejo informacije, povečajo interes za domače dogodke, pospešujejo razvoj demokracije, nadzirajo oblast in vplivajo na spoštovanje človekovih pravic. Mediji pa imajo tudi negativno stran, in sicer velikokrat nas zavajajo, povečujejo nasilje, širijo ameriško kulturo, vzpodbujajo ideal lepote (anoreksija), narekujejo hiter življenjski tempo, vzpodbujajo brezobzirno tekmovalnost, povzročajo zasvojenost. Vplivi medijev z oglasi prispevajo k ustvarjanju mladostnikove samopodobe. Najstnice so zaradi občutljivosti o svoji zunanji podobi zelo dovzetne za motnje hranjenja (anoreksija). Mladostniki vidimo na leto okoli 7500 oglasov za hrano, med katerimi večina oglašuje nezdravo in hitro pripravljeno hrano. Velja tudi to, da prekomerno gledanje televizije prispeva k debelosti. Saj mediji tako nadomestijo aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Odločitev je v naši rokah. Veliko agresivnih in nasilnih prizorov iz filmov negativno vpliva na obnašanje mladostnikov, saj nekateri mladostniki te vsebine povežejo z resničnim življenjem. Zato menimo, da bi lahko bili mediji nekoliko prijaznejši pri izboru predvajanih vsebin ob določenem času. Največ filmov so do sedaj posneli v Združenih državah Amerike. S pomočjo teh filmov se širi posebna kultura. Ameriška kultura je nekaj posebnega in je zelo popularna po vsem svetu. Tudi pri nas. Ta kultura s pomočjo medijev spodbuja potrošništvo, t.j. stalno pridobivanje vedno večjega nabora dobrin in uslug. Ameriški način življenja je danes značilno povezan z materialnim obiljem. Oglaševanje umetno spodbuja željo po trošenju denarja in ljudje se tako zmeraj bolj navezujejo na obilico materialne lastnine, ki je mnogokrat bolj pomembna od osebnih dosežkov in uspeha. Mediji te povezave ustvarjajo s poveličevanjem znanih in uspešnih igralcev, športnikov ali glasbenih zvezd. Z njimi se poistovetijo mladostniki, ki jih imajo za svoje idole. Kultura potrošništva naj bi namreč povzročala uničevanje starih vrednot. In tako vrsta družin danes namesto preživljanja skupnih dni v naravi proste urice preživlja v trgovskih centrih. REKLAME - OGLASI spodbujajo prepričanje, da nakupovanje osrečuje... in da pomeni »imeti« več kot »biti«... Vedeti moramo, da reklame prinašajo medijem velike zaslužke Zbrali smo nekaj dejstev o VPLIVU OGLAŠEVANJA V TISKANIH MEDIJIH: - oglaševanje lahko zavaja, oglaševanje vabi in napeljuje k nakupovanju tudi tistih stvari, ki jih ne potrebujemo, zaradi samega oglaševanja so izdelki dražji, kot bi bili sicer, za oglaševanje smo posebej dovzetni otroci in mladoletniki, oglaševanje povečuje lahkovernost mladine in otrok. Mislimo, da smo mi z našimi vrstniki zelo vabljiva cijlna skupina oglaševanja. In velikokrat se zgodi, da kupimo izdelek ravno zaradi reklame in nato smo nad tem izdelkom razočarani in čez čas ugotovimo, da ga sploh ne potrebujemo, saj po določenem času postane ta predmet, ki se nam je zdel izredno pomemben, le navlaka na polici. V SLOVENIJI TISKAMO KAR PREKO 656 ČASOPISOV NAJRAZLIČNEJŠIH OBLIK IN VSEBIN. PIL in GEA sta le dva izmed nekaj več kot trideset časopisov za otroke in mladino. Najbolj razširjen medij, ki tako ključno vpliva v današnjih dneh na mladostnika, je INTERNET. Po svetu se po internetu ta trenutek sprehaja na milijone ljudi vsako uro, vsako minuto in vsako sekundo. Daje nam veliko koristnih informacij, iskanih podatkov in zanimivih programov. Internet nam daje novo okno v svet. Ker internet močno vpliva na oblikovanje naših vrednot in stališč, na naše vedenje in ravnanje, se lahko ob neprimerni uporabi in ob neozaveščenosti zgodi, da postanemo od interneta odvisni. Pojavlja se oblika zasvojenosti z internetom in ob tem smo najbolj ogroženi mladostniki. Najboljše za preprečevanje škodljivih posledic interneta je pravočasno informiranje staršev in mladostnikov. Facebook je sedaj zelo popularen med mladimi. Menimo, da je pomembno, da mladi uporabljajo socialno omrežje, sicer ostanejo zunaj vrstniške družbe. Seveda pa socialna omrežja ne morejo nadomestiti druženja z vrstniki v živo. Prijateljevanje v živo danes zelo upada. Facebook pa je hkrati lahko tudi zelo nevaren, saj lahko pride do zlorab osebnih podatkov. Ameriška študija o odvisnosti od interneta kaže, da že skoraj vsak deseti mladostnik med 8. in 18. letom starosti kaže znake odvisnosti od interneta in računalniških iger. Pri teh 8,5 odstotka mladih igranje video iger negativno vpliva na šolski uspeh in odnose s prijatelji. Pojavljajo se zaspanost in apatičnost. Nekateri celo živijo virtualno resničnost, ki jih vedno bolj oddaljuje od resničnega življenja. Menimo, da imajo pri tem kljiučno vlogo tudi starši. Ker hkrati družba in mediji vplivajo na naš razvoj, so se učenci po oddelkih o tem veliko pogovarjali in povedali so sledeče: Učenci 1., 2. in 3. razreda o medijih mislijo takole: - Mlajši otroci so povedali nekaj o risankah in o reklamah za otroško hrano in razne prigrizke. Najbolj všeč jim je reklama za čokoladni prigrizek Barni. Večini učencev so ga starši tudi kupili in se tako odzvali na reklamo. Vsem prvošolcem so reklame všeč, a najraje si ogledajo oglase za sladkarije (Milka, Nuttela, Kinder pingui..). Risanke gledajo večinoma brez staršev, zato se kasneje o vsebini z njimi ne pogovarjajo Naši najmlajši pravijo, da zelo radi gledajo risanke in igrajo igrice na spletu, vendar že vedo, da je svet v risankah namišljen in da pretirano igranje računalniških igric škoduje očem. Nekaj otrok igra računalniške igrice na spletu in gleda risanke vsak dan, nekateri tudi zjutraj, preden gredo v šolo. Otroci glede oglasov še pravijo, da jim starši velikokrat kupijo igračo, ki jo vidijo po televizijskem oglasu. Naši najmlajši poznajo besedila nekaterih velikokrat predvajanih oglasov. Besedilo in melodijo reklame znajo tudi zapeti ali izgovoriti točno tako, kot je to v oglasu. Prišli smo do zaključka, da nekateri najmlajši učenci, kar nekaj uric na teden preživijo pred televizorji. Učenci 4. razreda o medijih mislijo takole: - Povedali so, da poznajo veliko spletnih strani, ki ponujajo na stotine računalniških iger in drugih asimilacijskih programov. Nekateri te igrice igrajo nekajkrat tedensko, nekateri vsak dan, drugi le ob koncu tedna. Ob tem gledajo še televizijo, kjer gledajo filme, risanke in športne programe. Običajno vse to opravijo brez nadzora staršev. Učenci vedo, da je gledanje televizije in uporaba računalnika škodljiva, vendar je želja po igranju računalniških iger in uporabi računalnika nasploh večja. Učenci 5. razreda o medijih mislijo takole: - Vpliv interneta povzroča škodo očem, utrujenost, apatičnost… Facebook lahko ob pretirani uporabi povzroča zasvojenost z internetom. Različni TV programi nam dajejo različna mnenja o isti stvari. In na podlagi različnih informacij se lahko lažje odločamo, katera stvar je boljša za nas in potem tisto kupimo. Na radiu najhitreje izveš novice, vendar je ta medij danes nekoliko v ozadju. Učenci 6. razreda o medijih pravijo: - Učenci menijo, da je splet zabaven in neškodljiv, če ga uporabljamo zmerno, ko pa postaneš odvisen od njega, se pojavijo posledice. Mediji sicer ponujajo ogromno koristnih informacij. Vendar spoznali so, da šolarji in mladostniki preživijo v povprečju uro do dve uri dnevno pred televizijo. Zakaj sta televizija in računalnik zanje magnet? Odgovor je najbrž dolgočasje in želja po zabavi in napetosti... Učenci 7. razreda o medijih mislijo takole: - - Med nami mediji predstavljajo kar velik problem, nekateri so že rahlo zasvojeni, pa tega sploh ne vedo oziroma se ne zavedajo. Menimo, da so današnji mediji zares uporabni, vendar le ob ustrezni uporabi in primernem dojemanju. Učenci 7. razreda so hkrati razmišljali, da ni dobro, da preživljamo čas v spletnih klepetalnicah, namesto da bi šli na ulice in se raje družili s prijatelji. Nekateri so rekli celo, da se jim zdi čudno, da kdo še sploh bere knjige, saj so vse obnove na internetu. Uporabljanje računalnikov in gledanje televizije je res preveliko. Učenci 8. razreda so opravili anketo in o medijih mislijo takole: - internet se jim zdi zelo uporaben medij, kjer lahko najdejo veliko potrebnih informacij in se hkrati ob tem še zabavajo. Nekaj učencev je takšnih, ki več ur preživijo za računalnikom. Na internetu se pogovarjajo s prijatelji, igrajo igrice, poslušajo glasbo ali pa se učijo s pomočjo spleta. Menijo, da internet izpodriva tradicionalne medije (televizija, radio, časopisi...). Učenci trdijo, da jim starši srečanja z znancem, ki so ga spoznali preko interneta, ne bi dovolili in tudi sami si tega srečanja v živo ne želijo. Zadostuje jim le prijateljski stik preko linije. Ugotavljajo, da se s prijatelji v popoldanskem času ne družijo več toliko in da se pogovarjajo le preko klepetalnic, Facebooka, msn-ja, skypa...in mobilnih telefonov. Učenci 9. razreda imajo svoje mnenje o medijih in o Facebooku pravijo takole: - Facebook je sicer zanimivo socialno omrežje, preko katerega spoznaš veliko ljudi, ki jih dodajaš kot prijatelje. Vendar za te nove prijatelje ne moreš stoodstotno trditi, da so to pravi prijatelji, saj jih še nikoli nisi srečal. Menijo, da objavljanje slik in lastnih podatkov na Facebooku ni pametno opravilo. Menijo, da lahko objavljene slike, točno podani osebni podatki in komentarji negativno vplivajo na življenje in mogoče enkrat zaradi neprimernih vsebin, slik, dejanj, komentarjev ne boš dobil službe. Kljub temu, če imaš zavarovan svoj profil, ti lahko še zmeraj kdo »vdre« v tvoj profil z zvijačami ali pa ti kdo ukrade identiteto. Zato ima Facebook veliko pomanjkljivost. Potrebna je pazljivost in prijava na spletno okno. Sovražni govor, žaljivi komentarji, vdor v zasebnost, objava zasebnih fotografij in nekaterih informacij o drugih so kršitev pravic sovrstnikom. Nekateri se počutijo sprejeti in popularni, če imajo več sto prijateljev. Potrditev s strani vrstnikov jim je tudi pomembna. Nekateri prav hrepenijo po kliku »všeč mi je«, drugi se za komentarji skrivajo, se delajo pametne, so bolj pogumni in drzni kot v »navadnem svetu«. ZAKLJUČEK Vrstniška skupina oziroma družba je nujna za mladostnikov razvoj. Na to, kako si mladostnik izbere vrstniško družbo, vpliva veliko stvari. Med drugim tudi starševska vloga. Zato menimo, da je vloga odraslih v tem primeru zelo pomembna. Spoznali smo, da mediji niso ogledalo resničnosti, ampak to resničnost le predstavljajo na svoj način. Zato moramo biti dobro obveščeni in kritični do vsebin, ki se pojavljajo v medijih. Oblikovati moramo svoje razmišljanje o medijskih vsebinah in medijskih junakih, presoditi o verodostojnosti ponujenih novih izdelkov v reklamah in se sami odločiti, ali bomo ta izdelek uporabljali v svojem življenju ali ne. Saj je le to prava pot, da bomo lahko po svoje odločali in oblikovali svoja mnenja na osnovi različnih informacij. Če je le mogoče, se moramo zato dejavno vključiti v medije, ki so nam dostopni. Recimo objavljati fotografije in pisati prispevke v šolski časopis ali mogoče pripraviti oddajo za šolski radio, v kolikor je to mogoče. Ne smemo pozabiti, da so naša življenja v naših rokah. .