EUSurvey - Survey
1 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
Case Id: 5326c798-b8da-4fcf-9dbb-d15d8ec266c3
Pregled direktive o delovnem času (Direktiva 2003/88/ES)
Fields marked with * are mandatory.
Osebni podatki
Ime:
Konfederacija slovenskih sindikatov
Naslov:
Cesta Ljubljanske brigade 23, 1000 Ljubljana, Slovenia
Telefonska številka:
0038640839316
E-naslov:
[email protected]
Država:*
Avstrija
Belgija
Bolgarija
Hrvaška
Ciper
Češka
Danska
Estonija
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Madžarska
Irska
Italija
Latvija
Litva
Luksemburg
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
2 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
Malta
Nizozemska
Poljska
Portugalska
Romunija
Slovenija
Španija
Švedska
Slovaška
Združeno kraljestvo
Drugo
Jezik, v katerem odgovarjate:*
Български (BG)
čeština (cs)
dansk (da)
Deutsch (de)
eesti (et)
ελληνικά (el)
English (en)
español (es)
français (fr)
Gaeilge (ga)
hrvatski (hr)
italiano (it)
lietuvių (lt)
latviešu (lv)
magyar (hu)
Malti (mt)
Nederlands (nl)
polski (pl)
português (pt)
română (ro)
slovenčina (sk)
slovenščina (sl)
suomi (fi)
svenska (sv)
Vrsta organizacije:*
Centralna vlada, ministrstvo
Drug javni organ (lokalni, regionalni idr.)
Delavska organizacija/sindikat
Organizacija delodajalcev
Malo ali srednje veliko podjetje
Velika organizacija/veliko podjetje
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
3 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
Posameznik
Raziskovalec/znanstvenik
Možganski trust/svetovanje
Drugo
Področje dejavnosti:
Zdravstvo/institucionalno varstvo
Javne storitve
Komunalne storitve (plin, voda, itd.)
Kmetijstvo/ribištvo
Bančne in finančne storitve
Industrija/predelovalne dejavnosti
Storitve
Raziskave, razvoj in inovacije
Informacijske storitve in digitalno gospodarstvo
Prevoz
Drugo
Identifikacijska številka v registru (če ste vi/vaša organizacija vpisani v register za preglednost)
Informacije o postopku registracije so na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/transparencyregister/info/homePage.do
Vaš odgovor:*
lahko objavimo skupaj z osebnimi podatki (Dovolim objavo vseh informacij v svojem prispevku
in izjavljam, da za nobeno od informacij ne veljajo omejitve avtorskih pravic, ki bi onemogočale
objavo.)
lahko objavimo kot anonimnega (Dovolim objavo vseh informacij v svojem prispevku, razen
mojega imena oziroma imena organizacije, in izjavljam, da za nobeno od informacij ne veljajo
omejitve avtorskih pravic, ki bi preprečevale objavo.)
ne smemo ga objaviti – želim, da ostane zaupen (Ne bomo ga objavili, bo samo za interno
uporabo Komisije.)
Opomba
Pri izpolnjevanju vprašalnika upoštevajte naslednje:
Direktiva o delovnem času določa le minimalne standarde, države članice lahko v
nacionalni zakonodaji in predpisih uveljavijo višjo raven varstva delavcev.
Direktiva o delovnem času velja samo za delavce, ne pa za samozaposlene osebe.
Direktiva tudi ne določa višine plačila za delovni čas, kar je izključno v
pristojnosti držav članic.
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
4 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
V referenčnem dokumentu boste našli koristne informacije v zvezi s pojmi iz
vprašalnika.
Pri vsakem vprašanju imate možnost podrobneje utemeljiti svoj odgovor, na koncu
vprašalnika lahko tudi podate dodatne opombe.
*
Potrjujem, da sem prebral zgoraj navedene pomembne informacije.
1. 1. Cilji in pristop v zvezi s pregledom direktive o delovnem času
1. A. Pomen direktive o delovnem času
Kakšen je po vašem mnenju pomen direktive o delovnem času, po kateri imajo delavci pravico do
omejitve povprečnega tedenskega delovnega časa (zdaj je omejen na 48 ur) ter minimalnega
dnevnega in tedenskega počitka?
Sploh se
ne
strinjam
Deloma
se ne
strinjam
Nimam
mnenja
Deloma
se
strinjam
Popolnoma
se strinjam
Zagotavlja varnost in varovanje
zdravja delavcev in njihovih
sodelavcev
Zagotavlja enake konkurenčne
pogoje glede delovnih pogojev
na enotnem trgu, pri čemer
državam onemogoča znižanje
delovnih standardov, da bi
pridobile konkurenčno prednost
Povečuje produktivnost, zlasti
tako, da podpira zdravo evropsko
delovno silo
Omogoča prožno organizacijo
delovnega časa
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
5 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
Delavcem omogoča usklajevanje
poklicnega in zasebnega
življenja
Spodbuja ustvarjanje novih
delovnih mest
S samozaposlovanjem se skuša
zaobiti uporabo omejitev,
določenih z direktivo
Vpliva na stroške vodenja
podjetja
Direktiva nima večjega vpliva
Pojasnite odgovor glede vpliva na zdravje in varnost delavcev in njihovih sodelavcev.
300 character(s) maximum
[neobvezno]
Pojasnite odgovor glede spodbujanja ustvarjanja novih delovnih mest
300 character(s) maximum
[neobvezno]
Drugi vidiki pomena direktive – navedite natančneje:
500 character(s) maximum
[neobvezno]
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
6 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
2. Tematska vprašanja
2. A. Področje uporabe
Hkratne pogodbe
Delavec je lahko zaposlen na podlagi več hkratnih pogodb. Ali bi morale omejitve, določene v
direktivi o delovnem času, veljati za vse pogodbe skupaj ali ločeno za vsako pogodbo posebej?
Če se direktiva uporablja na delavca, to denimo pomeni, da bi bilo treba vse opravljene ure v
okviru različnih pogodb sešteti in v povprečju ne bi smele presegati 48 ur (razen če je delavec
podal pisno soglasje k izvzetju).
Če se direktiva uporablja na pogodbo, to denimo pomeni, da lahko delavec dela v povprečju
48 ur v okviru vsake posamične pogodbe brez omejitev.
*
[možen je samo en odgovor]
Države članice naj same presodijo, ali se pravila o delovnem času uporabljajo na delavca ali na
pogodbo
Direktiva bi morala določiti, da pravila o delovnem času veljajo na delavca v primerih, ko ima
delavec več kot eno pogodbo z istim delodajalcem
Direktiva bi morala določiti, da pravila o delovnem času veljajo na delavca v primerih, ko ima
delavec več kot eno pogodbo
V direktivi bi moralo biti jasno navedeno, da se uporablja samo na pogodbo
Drugo
Ne vem
2. B. Ureditev delovnega časa
Stalna pripravljenost
Stalna pripravljenost pomeni vsako obdobje, v katerem mora delavec ostati na delovnem mestu
(oziroma na drugem mestu, ki ga določi delodajalec) in biti pripravljen na izvajanje storitev. Tak
primer je zdravnik, ki ostane čez noč v bolnišnici in lahko počiva, kadar ne dela s pacienti.
Po veljavni direktivi o delovnem času, kakor jo razlaga Sodišče EU, se stalna pripravljenost za
namen direktive v celoti šteje v delovni čas, ne glede na to, ali v navedenem času delavec
dejansko izvaja storitve. Obdobje stalne pripravljenosti, v katerem delavec aktivno izvaja
storitve, se običajno šteje kot „aktiven čas stalne pripravljenosti“, medtem ko se obdobje, v
katerem storitev ne izvaja, lahko šteje kot „neaktivni čas stalne pripravljenosti“.
(Glej zlasti zadeve C-303/98 Simap, C-151/02 Jaeger, C-14/04 Dellas.)
Kaj menite o naslednjih predlogih glede morebitnih sprememb obravnave stalne pripravljenosti v
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
7 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
okviru direktive o delovnem času?
Zelo
nezaželeno
Nezaželeno
Ne
eno
ne
drugo
Zaželeno
Zelo
zaželeno
Obstoječih pravil ni treba
spremeniti
Razlago Sodišča EU bi bilo
treba vključiti v direktivo (tj.
utemeljitev, da je treba stalno
pripravljenost v celoti šteti v
delovni čas)
Treba bi bilo uvesti načelo, po
katerem bi se morali socialni
partnerji v posamezni državi o
„stalni pripravljenosti“ za vsak
sektor dogovoriti posebej,
denimo z opredelitvijo, da se le
neaktivni del stalne
pripravljenosti šteje v delovni
čas
Spodaj lahko pripišete morebitne pripombe ali navedete drug predlog:
500 character(s) maximum
[neobvezno]
Pripravljenost na poziv
Pripravljenost na poziv pomeni vsako obdobje, v katerem delavcu ni treba ostati na delovnem
mestu, biti pa mora dosegljiv in pripravljen na izvajanje storitev. Tak primer je denimo, kadar
tehnik v jedrski elektrarni ostane doma v pripravljenosti, da v nujnih primerih pride v elektrarno
opraviti delo.
Po veljavni direktivi o delovnem času, kakor jo razlaga Sodišče EU, se pripravljenost na poziv za
namen direktive ne šteje v delovni čas. Samo aktivno stanje pripravljenosti, tj. čas, v katerem se
je delavec odzval na poziv, v celoti šteje v delovni čas.
(Glej zlasti zadeve C-303/98 Simap, C-151/02 Jaeger, C-14/04 Dellas.)
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
8 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
Kaj menite o naslednjih predlogih glede morebitnih sprememb obravnave pripravljenosti na poziv v
okviru direktive o delovnem času?
Zelo
nezaželeno
Nezaželeno
Ne
eno
ne
drugo
Zaželeno
Zelo
zaželeno
Obstoječih pravil ni treba
spremeniti
Razlago Sodišča EU bi bilo
treba vključiti v direktivo (tj.
utemeljitev, da pripravljenosti
na poziv ni treba šteti v delovni
čas)
Pripravljenost na poziv bi bilo
treba za namen direktive delno
šteti v delovni čas
Treba bi bilo določiti največje
število ur, ko se od delavca
lahko zahteva, da je v stanju
pripravljenosti v določenem
obdobju (npr. 24 ur tedensko),
skupaj z možnostjo odstopanja,
da se določi drugačna omejitev
s kolektivnimi pogodbami
Spodaj lahko pripišete morebitne pripombe ali navedete drug predlog:
500 character(s) maximum
[neobvezno]
2.c Odstopanja
Nadomestni počitek
Po veljavni direktivi o delovnem času, kakor jo razlaga Sodišče EU, je treba delavcu, ki z
odstopanjem od splošnih pravil ni deležen minimalnega dnevnega počitka 11 zaporednih ur v
24-urnem obdobju, zagotoviti enako dolg nadomestni počitek tj. 11 ur po koncu podaljšanega
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
9 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
delovnega časa. Posamezna izmena je tako omejena na največ 24 ur.
(Glej zlasti zadevo C-151/02 Jaeger.)
Kako bi ocenili morebitno vključitev določbe glede obdobja, v katerem je treba zagotoviti takšen
nadomestni počitek, v direktivo o delovnem času?
Zelo
nezaželeno
Nezaželeno
Ne
eno ne
drugo
Zaželeno
Zelo
zaželeno
Obstoječih pravil ni treba
spremeniti
Razlago Sodišča EU bi bilo
treba vključiti v direktivo (tj.
utemeljitev, da je treba
nadomestni počitek zagotoviti
takoj po koncu podaljšanega
delovnega časa)
Delodajalec bi moral imeti
možnost, da nadomestni
počitek zagotovi v 2
dneh
Delodajalcu je treba prepustiti
možnost dodelitve
nadomestnega počitka v
4 dneh
Spodaj lahko pripišete morebitne pripombe ali navedete drug predlog:
500 character(s) maximum
[neobvezno]
Referenčno obdobje
Povprečni tedenski delovni čas v skladu z direktivo o delovnem času je 48 ur. Delavec lahko v
nekaterih primerih dela tudi več kot 48 ur tedensko, pod pogojem, da se povprečno število ur
izravna z manjšim številom ur v drugih tednih. To povprečje je treba izračunati v določenem
obdobju, tj. „referenčnem obdobju“. Trenutno običajna omejitev za referenčno obdobje je
4 mesece, pri čemer se lahko v določenih sektorjih zakonsko podaljša do največ 6 mesecev, s
kolektivno pogodbo pa se lahko določi na največ 12 mesecev.
Katera bi bil po vašem mnenju najustreznejša rešitev v zvezi z omejitvijo za referenčno obdobje pri
izračunu povprečnega tedenskega delovnega časa?
[možen je samo en odgovor]
Obstoječih pravil ni treba spremeniti
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
10 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
Omejitev za referenčno obdobje bi morala po zakonu za vse sektorje znašati največ 6 mesecev,
na podlagi kolektivne pogodbe pa največ 12 mesecev
Omejitev za referenčno obdobje bi morala po zakonu za vse sektorje še naprej znašati
4 mesece, vendar bi morali za nekatere sektorje omogočiti podaljšanje referenčnega obdobja do
največ 12 mesecev (npr. z upoštevanjem velikosti podjetja ali nihanjem povpraševanja)
Uporabiti bi bilo treba obe zgoraj navedeni možnosti (tj. 2 in 3) – omejitev za referenčno
obdobje v vseh sektorjih na največ 6 mesecev in podaljšanje referenčnega obdobja v nekaterih
sektorjih do največ 12 mesecev
Možnost, da se zakonsko določijo referenčna obdobja do največ 12 mesecev za vse sektorje
Drugo
Ne vem
Izvzetje
Po veljavni direktivi o delovnem času imajo države članice možnost, da povprečnega tedenskega
delovnega časa ne omejijo na 48 ur, kadar delavec s tem zavestno soglaša ter zaradi preklica
takšnega soglasja ne utrpi škode („opt-out“).
Kakšno je vaše stališče o tem?*
[možen je samo en odgovor]
Ta možnost naj ostane nespremenjena
Ta možnost naj ostane, vendar bi bilo treba v direktivo vključiti strožje pogoje za varstvo
delavcev
Ta možnost naj ostane, vendar bi bilo treba v direktivi določiti, da izvzetja ni mogoče uporabiti
skupaj z drugimi odstopanji iz direktive
To možnost bi bilo treba odpraviti, vendar bi morali delodajalcem v zameno zagotoviti dodatna
odstopanja (denimo da stalne pripravljenosti ne bi v celoti šteli v delovni čas)
To možnost je treba odpraviti
Drugo
Ne vem
Samostojni delavci
„Samostojni delavci“, denimo vodilni kadri, lahko sami določajo svoj delovni čas (tj. kdaj in
koliko časa bodo delali). Države članice lahko za te delavce uveljavijo najpomembnejše določbe
iz direktive o delovnem času.
Katera od spodaj navedenih možnosti se vam zdi najustreznejša? *
[možen je samo en odgovor]
Obstoječa direktiva o delovnem času omogoča ustrezno izvzetje glede samostojnih delavcev in
je ni treba spreminjati
Vsebino obstoječe izjeme bi bilo treba ohraniti, vendar jasneje opredeliti, da bi izboljšali
pravno jasnost in preprečili zlorabe
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
11 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
Opredelitev samostojnih delavcev je preozka in bi jo bilo treba razširiti na druge kategorije
delavcev, ki bi jih bilo prav tako treba izvzeti
Opredelitev samostojnih delavcev je preširoka in bi jo bilo treba omejiti
Drugo
Ne vem
2.d Posebni sektorji/dejavnosti
Službe za ukrepanje ob nesrečah
Veljavna direktiva o delovnem času, kakor jo razlaga Sodišče EU, se uporablja za delavce,
zaposlene v službah za ukrepanje ob nesrečah, kot so civilna zaščita in gasilci, in sicer v
normalnih pogojih delovanja teh služb. Direktiva vsebuje številna odstopanja, ki se lahko
uporabljajo za delovni čas in počitek teh delavcev z namenom učinkovitega zagotavljanja teh
storitev. V primeru izrednega dogodka/nesreče se direktiva o delovnem času ne uporablja.
(Glej zlasti zadeve C 397/01 do C 403/01 Pfeiffer in zadevo C-52/04 Feuerwehr Hamburg.)
Kaj menite o uporabi direktive v zvezi s službami za ukrepanje ob nesrečah? *
[možen je samo en odgovor]
Veljavna pravila ustrezno usklajujejo potrebo po varovanju zdravja in varnosti delavcev in oseb,
s katerimi/za katere delajo, s potrebo po zagotavljanju učinkovitega delovanja služb za ukrepanje
ob nesrečah, zato jih ni treba spreminjati
Vsebina veljavnih pravil naj ostane, vendar bi jih bilo treba glede na sodno prakso Sodišča in za
večjo pravno varnost dodatno pojasniti
Uvesti bi bilo treba dodatna odstopanja, ki bi veljala za vse ali nekatere kategorije delavcev in
ki bi upoštevala njihov posebni položaj
Direktiva o delovnem času se ne bi smela uporabljati za delavce v službah za ukrepanje ob
nesrečah
Drugo
Ne vem
Zdravstvo
Veljavna direktiva o delovnem času določa odstopanje za zdravstvene službe, kadar se zahteva
nepretrgano zagotavljanje storitev. To zlasti pomeni možnost odloga počitka zdravstvenih
delavcev.
Ali bi morali spremeniti ureditev v zvezi z organizacijo delovnega časa zdravstvenih delavcev z
namenom zagotavljanja varnosti pacientov?
Kakšno je vaše stališče?*
[možen je samo en odgovor]
Veljavna pravila zagotavljajo zadostno varnost pacientov
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
12 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
Vsebina veljavnih pravil naj ostane, vendar bi jih bilo treba za večjo pravno varnost pojasniti
glede na sodno prakso Sodišča o stalni pripravljenosti in razporejanju nadomestnega počitka
Uvesti bi bilo treba dodatna odstopanja, ki bi veljala za zdravstvene delavce, da bi izboljšali
nepretrgano zagotavljanje storitev
Uvesti bi bilo treba ožjo opredelitev odstopanja, ki bi veljala za zdravstvene delavce, da bi
izboljšali nepretrgano zagotavljanje storitev
Drugo
Ne vem
2.E Oblike dela
3. Spremembe oblik dela
Direktiva o delovnem času je bila pripravljena pred več kot 20 leti. V tistem času je bila
zmogljivost delovanja informacijskih in komunikacijskih tehnologij precej slabša in številnih
delovnih mest, kakršne poznamo danes, takrat še ni bilo. Ali bi morali glede na navedene
spremembe v direktivo o delovnem času vključiti dodatna pravila, ki bi urejala posebne primere
in vrste pogodb, denimo delo na daljavo, pogodbe brez določenega delovnega časa, gibljiv
delovni čas, pogodbe na podlagi uspešnosti brez pogojev glede delovnega časa itd.?
Kakšno je vaše stališče?*
(možnih je več odgovorov)
Veljavna pravila so zadovoljiva in jih ni treba spreminjati
Pravila bi bilo treba spremeniti zaradi čedalje večjega pomena dela na daljavo
Pravila bi bilo treba spremeniti zaradi čedalje večje uporabe pogodb brez določenega
delovnega časa
Pravila bi bilo treba spremeniti zaradi čedalje večjega pomena gibljivega delovnega časa
Pravila bi bilo treba spremeniti zaradi čedalje večje uporabe pogodb na podlagi uspešnosti brez
pogojev glede delovnega časa
Drugo
Ne vem
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Direktiva o delovnem času bi morala olajšati boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega
življenja. Kaj menite o pomenu uvedbe spodaj navedenih posebnih pravic?
Zelo
nezaželeno
Nezaželeno
Ne
eno ne
drugo
Zaželeno
Zelo
zaželeno
Delavec bi moral imeti pravico,
da zahteva poseben delovni
čas
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
13 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
(npr. gibljiv delovni čas, delo
na daljavo) glede na svoje
osebne življenjske okoliščine
in da se njegova zahteva
ustrezno preuči
Delavec bi moral imeti pravico,
da dnevni počitek opravi v
časovnih ciklusih
namesto neprekinjeno –
delavcu se denimo omogoči,
da zgodaj popoldne odide
domov in pozneje nadaljuje
delo od doma ponoči – in da
se njegova zahteva ustrezno
preuči
Spodaj lahko pripišete morebitne pripombe ali navedete drug predlog:
500 character(s) maximum
3. Obeti za prihodnost
Cilji za prihodnjo uporabo direktive o delovnem času
Kako pomembni so po vašem mnenju spodaj navedeni cilji v zvezi s prihodnjo uporabo direktive o
delovnem času?
Sploh ni
pomembno
Ni
pomembno
Dokaj
pomembno
Zelo
pomembno
Ne
vem
Treba bi bilo ohraniti
veljavno direktivo o
delovnem času, vendar bi
morale države članice bolje
poskrbeti za njeno pravilno
in učinkovito uveljavitev v
nacionalni zakonodaji in
praksi
Treba bi bilo izboljšati
pravno jasnost, da bodo
pravice in obveznosti, ki
izhajajo iz direktive, jasnejše
in razumljivejše ter dostopne
vsem
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
14 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
Treba bi bilo zagotoviti večjo
prožnost pri organizaciji
delovnega časa za delavce
Treba bi bilo zagotoviti večjo
prožnost pri organizaciji
delovnega časa za
delodajalce
Treba bi bilo zagotoviti višjo
raven varstva delavcev
Treba bi bilo zaščititi tretje
osebe (sodelavce, potnike,
paciente itd.)
Prihodnja uporaba direktive o delovnem času
Katero pobudo v zvezi s prihodnjo uporabo direktive o delovnem času bi podprli? *
[možen je samo en odgovor]
Ne potrebujemo nobene nove pobude (podpiram ohranitev obstoječih pravil)
Izboljšati je treba pravno jasnost, da bodo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz direktive,
jasnejše in razumljivejše ter dostopne vsem (razlagalno sporočilo; kodifikacija sodne prakse, tj.
jasno navajanje sodne prakse Sodišča EU v pravnih besedilih)
Zakonodajne spremembe so potrebne, vendar jih je treba uvesti zlasti v tistih sektorjih, kjer je
pomembno nepretrgano zagotavljanje storitev (npr. javne storitve; panoge, ki zagotavljajo 24-urno
oskrbo vsak dan v tednu, denimo bolnišnične storitve in službe za ukrepanje ob nesrečah)
Potrebujemo zakonodajne spremembe za celovito revizijo direktive, in sicer tako, da bi jo
poenostavili in uvedli dodatna odstopanja, pri čemer ne bi smeli zmanjšati raven varstva delavcev
Drugo
Ne vem
Utemeljite svoj odgovor:
500 character(s) maximum
[neobvezno]
13.3.2015 13:04
EUSurvey - Survey
15 od 15
https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-...
4. Drugi predlogi in pripombe
Ali želite dodati še kak predlog oziroma pripombo v zvezi s pregledom direktive o delovnem času?
2.000 character(s) maximum
Neobvezno. Dodajanje spletnih povezav in prilaganje dokumentov ni dovoljeno.
Contact
[email protected]
13.3.2015 13:04