EUSurvey - Survey 1 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... Case Id: 5326c798-b8da-4fcf-9dbb-d15d8ec266c3 Pregled direktive o delovnem času (Direktiva 2003/88/ES) Fields marked with * are mandatory. Osebni podatki Ime: Konfederacija slovenskih sindikatov Naslov: Cesta Ljubljanske brigade 23, 1000 Ljubljana, Slovenia Telefonska številka: 0038640839316 E-naslov: [email protected] Država:* Avstrija Belgija Bolgarija Hrvaška Ciper Češka Danska Estonija Finska Francija Nemčija Grčija Madžarska Irska Italija Latvija Litva Luksemburg 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 2 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... Malta Nizozemska Poljska Portugalska Romunija Slovenija Španija Švedska Slovaška Združeno kraljestvo Drugo Jezik, v katerem odgovarjate:* Български (BG) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) eesti (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) Gaeilge (ga) hrvatski (hr) italiano (it) lietuvių (lt) latviešu (lv) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) slovenščina (sl) suomi (fi) svenska (sv) Vrsta organizacije:* Centralna vlada, ministrstvo Drug javni organ (lokalni, regionalni idr.) Delavska organizacija/sindikat Organizacija delodajalcev Malo ali srednje veliko podjetje Velika organizacija/veliko podjetje 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 3 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... Posameznik Raziskovalec/znanstvenik Možganski trust/svetovanje Drugo Področje dejavnosti: Zdravstvo/institucionalno varstvo Javne storitve Komunalne storitve (plin, voda, itd.) Kmetijstvo/ribištvo Bančne in finančne storitve Industrija/predelovalne dejavnosti Storitve Raziskave, razvoj in inovacije Informacijske storitve in digitalno gospodarstvo Prevoz Drugo Identifikacijska številka v registru (če ste vi/vaša organizacija vpisani v register za preglednost) Informacije o postopku registracije so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/transparencyregister/info/homePage.do Vaš odgovor:* lahko objavimo skupaj z osebnimi podatki (Dovolim objavo vseh informacij v svojem prispevku in izjavljam, da za nobeno od informacij ne veljajo omejitve avtorskih pravic, ki bi onemogočale objavo.) lahko objavimo kot anonimnega (Dovolim objavo vseh informacij v svojem prispevku, razen mojega imena oziroma imena organizacije, in izjavljam, da za nobeno od informacij ne veljajo omejitve avtorskih pravic, ki bi preprečevale objavo.) ne smemo ga objaviti – želim, da ostane zaupen (Ne bomo ga objavili, bo samo za interno uporabo Komisije.) Opomba Pri izpolnjevanju vprašalnika upoštevajte naslednje: Direktiva o delovnem času določa le minimalne standarde, države članice lahko v nacionalni zakonodaji in predpisih uveljavijo višjo raven varstva delavcev. Direktiva o delovnem času velja samo za delavce, ne pa za samozaposlene osebe. Direktiva tudi ne določa višine plačila za delovni čas, kar je izključno v pristojnosti držav članic. 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 4 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... V referenčnem dokumentu boste našli koristne informacije v zvezi s pojmi iz vprašalnika. Pri vsakem vprašanju imate možnost podrobneje utemeljiti svoj odgovor, na koncu vprašalnika lahko tudi podate dodatne opombe. * Potrjujem, da sem prebral zgoraj navedene pomembne informacije. 1. 1. Cilji in pristop v zvezi s pregledom direktive o delovnem času 1. A. Pomen direktive o delovnem času Kakšen je po vašem mnenju pomen direktive o delovnem času, po kateri imajo delavci pravico do omejitve povprečnega tedenskega delovnega časa (zdaj je omejen na 48 ur) ter minimalnega dnevnega in tedenskega počitka? Sploh se ne strinjam Deloma se ne strinjam Nimam mnenja Deloma se strinjam Popolnoma se strinjam Zagotavlja varnost in varovanje zdravja delavcev in njihovih sodelavcev Zagotavlja enake konkurenčne pogoje glede delovnih pogojev na enotnem trgu, pri čemer državam onemogoča znižanje delovnih standardov, da bi pridobile konkurenčno prednost Povečuje produktivnost, zlasti tako, da podpira zdravo evropsko delovno silo Omogoča prožno organizacijo delovnega časa 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 5 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... Delavcem omogoča usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja Spodbuja ustvarjanje novih delovnih mest S samozaposlovanjem se skuša zaobiti uporabo omejitev, določenih z direktivo Vpliva na stroške vodenja podjetja Direktiva nima večjega vpliva Pojasnite odgovor glede vpliva na zdravje in varnost delavcev in njihovih sodelavcev. 300 character(s) maximum [neobvezno] Pojasnite odgovor glede spodbujanja ustvarjanja novih delovnih mest 300 character(s) maximum [neobvezno] Drugi vidiki pomena direktive – navedite natančneje: 500 character(s) maximum [neobvezno] 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 6 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... 2. Tematska vprašanja 2. A. Področje uporabe Hkratne pogodbe Delavec je lahko zaposlen na podlagi več hkratnih pogodb. Ali bi morale omejitve, določene v direktivi o delovnem času, veljati za vse pogodbe skupaj ali ločeno za vsako pogodbo posebej? Če se direktiva uporablja na delavca, to denimo pomeni, da bi bilo treba vse opravljene ure v okviru različnih pogodb sešteti in v povprečju ne bi smele presegati 48 ur (razen če je delavec podal pisno soglasje k izvzetju). Če se direktiva uporablja na pogodbo, to denimo pomeni, da lahko delavec dela v povprečju 48 ur v okviru vsake posamične pogodbe brez omejitev. * [možen je samo en odgovor] Države članice naj same presodijo, ali se pravila o delovnem času uporabljajo na delavca ali na pogodbo Direktiva bi morala določiti, da pravila o delovnem času veljajo na delavca v primerih, ko ima delavec več kot eno pogodbo z istim delodajalcem Direktiva bi morala določiti, da pravila o delovnem času veljajo na delavca v primerih, ko ima delavec več kot eno pogodbo V direktivi bi moralo biti jasno navedeno, da se uporablja samo na pogodbo Drugo Ne vem 2. B. Ureditev delovnega časa Stalna pripravljenost Stalna pripravljenost pomeni vsako obdobje, v katerem mora delavec ostati na delovnem mestu (oziroma na drugem mestu, ki ga določi delodajalec) in biti pripravljen na izvajanje storitev. Tak primer je zdravnik, ki ostane čez noč v bolnišnici in lahko počiva, kadar ne dela s pacienti. Po veljavni direktivi o delovnem času, kakor jo razlaga Sodišče EU, se stalna pripravljenost za namen direktive v celoti šteje v delovni čas, ne glede na to, ali v navedenem času delavec dejansko izvaja storitve. Obdobje stalne pripravljenosti, v katerem delavec aktivno izvaja storitve, se običajno šteje kot „aktiven čas stalne pripravljenosti“, medtem ko se obdobje, v katerem storitev ne izvaja, lahko šteje kot „neaktivni čas stalne pripravljenosti“. (Glej zlasti zadeve C-303/98 Simap, C-151/02 Jaeger, C-14/04 Dellas.) Kaj menite o naslednjih predlogih glede morebitnih sprememb obravnave stalne pripravljenosti v 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 7 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... okviru direktive o delovnem času? Zelo nezaželeno Nezaželeno Ne eno ne drugo Zaželeno Zelo zaželeno Obstoječih pravil ni treba spremeniti Razlago Sodišča EU bi bilo treba vključiti v direktivo (tj. utemeljitev, da je treba stalno pripravljenost v celoti šteti v delovni čas) Treba bi bilo uvesti načelo, po katerem bi se morali socialni partnerji v posamezni državi o „stalni pripravljenosti“ za vsak sektor dogovoriti posebej, denimo z opredelitvijo, da se le neaktivni del stalne pripravljenosti šteje v delovni čas Spodaj lahko pripišete morebitne pripombe ali navedete drug predlog: 500 character(s) maximum [neobvezno] Pripravljenost na poziv Pripravljenost na poziv pomeni vsako obdobje, v katerem delavcu ni treba ostati na delovnem mestu, biti pa mora dosegljiv in pripravljen na izvajanje storitev. Tak primer je denimo, kadar tehnik v jedrski elektrarni ostane doma v pripravljenosti, da v nujnih primerih pride v elektrarno opraviti delo. Po veljavni direktivi o delovnem času, kakor jo razlaga Sodišče EU, se pripravljenost na poziv za namen direktive ne šteje v delovni čas. Samo aktivno stanje pripravljenosti, tj. čas, v katerem se je delavec odzval na poziv, v celoti šteje v delovni čas. (Glej zlasti zadeve C-303/98 Simap, C-151/02 Jaeger, C-14/04 Dellas.) 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 8 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... Kaj menite o naslednjih predlogih glede morebitnih sprememb obravnave pripravljenosti na poziv v okviru direktive o delovnem času? Zelo nezaželeno Nezaželeno Ne eno ne drugo Zaželeno Zelo zaželeno Obstoječih pravil ni treba spremeniti Razlago Sodišča EU bi bilo treba vključiti v direktivo (tj. utemeljitev, da pripravljenosti na poziv ni treba šteti v delovni čas) Pripravljenost na poziv bi bilo treba za namen direktive delno šteti v delovni čas Treba bi bilo določiti največje število ur, ko se od delavca lahko zahteva, da je v stanju pripravljenosti v določenem obdobju (npr. 24 ur tedensko), skupaj z možnostjo odstopanja, da se določi drugačna omejitev s kolektivnimi pogodbami Spodaj lahko pripišete morebitne pripombe ali navedete drug predlog: 500 character(s) maximum [neobvezno] 2.c Odstopanja Nadomestni počitek Po veljavni direktivi o delovnem času, kakor jo razlaga Sodišče EU, je treba delavcu, ki z odstopanjem od splošnih pravil ni deležen minimalnega dnevnega počitka 11 zaporednih ur v 24-urnem obdobju, zagotoviti enako dolg nadomestni počitek tj. 11 ur po koncu podaljšanega 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 9 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... delovnega časa. Posamezna izmena je tako omejena na največ 24 ur. (Glej zlasti zadevo C-151/02 Jaeger.) Kako bi ocenili morebitno vključitev določbe glede obdobja, v katerem je treba zagotoviti takšen nadomestni počitek, v direktivo o delovnem času? Zelo nezaželeno Nezaželeno Ne eno ne drugo Zaželeno Zelo zaželeno Obstoječih pravil ni treba spremeniti Razlago Sodišča EU bi bilo treba vključiti v direktivo (tj. utemeljitev, da je treba nadomestni počitek zagotoviti takoj po koncu podaljšanega delovnega časa) Delodajalec bi moral imeti možnost, da nadomestni počitek zagotovi v 2 dneh Delodajalcu je treba prepustiti možnost dodelitve nadomestnega počitka v 4 dneh Spodaj lahko pripišete morebitne pripombe ali navedete drug predlog: 500 character(s) maximum [neobvezno] Referenčno obdobje Povprečni tedenski delovni čas v skladu z direktivo o delovnem času je 48 ur. Delavec lahko v nekaterih primerih dela tudi več kot 48 ur tedensko, pod pogojem, da se povprečno število ur izravna z manjšim številom ur v drugih tednih. To povprečje je treba izračunati v določenem obdobju, tj. „referenčnem obdobju“. Trenutno običajna omejitev za referenčno obdobje je 4 mesece, pri čemer se lahko v določenih sektorjih zakonsko podaljša do največ 6 mesecev, s kolektivno pogodbo pa se lahko določi na največ 12 mesecev. Katera bi bil po vašem mnenju najustreznejša rešitev v zvezi z omejitvijo za referenčno obdobje pri izračunu povprečnega tedenskega delovnega časa? [možen je samo en odgovor] Obstoječih pravil ni treba spremeniti 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 10 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... Omejitev za referenčno obdobje bi morala po zakonu za vse sektorje znašati največ 6 mesecev, na podlagi kolektivne pogodbe pa največ 12 mesecev Omejitev za referenčno obdobje bi morala po zakonu za vse sektorje še naprej znašati 4 mesece, vendar bi morali za nekatere sektorje omogočiti podaljšanje referenčnega obdobja do največ 12 mesecev (npr. z upoštevanjem velikosti podjetja ali nihanjem povpraševanja) Uporabiti bi bilo treba obe zgoraj navedeni možnosti (tj. 2 in 3) – omejitev za referenčno obdobje v vseh sektorjih na največ 6 mesecev in podaljšanje referenčnega obdobja v nekaterih sektorjih do največ 12 mesecev Možnost, da se zakonsko določijo referenčna obdobja do največ 12 mesecev za vse sektorje Drugo Ne vem Izvzetje Po veljavni direktivi o delovnem času imajo države članice možnost, da povprečnega tedenskega delovnega časa ne omejijo na 48 ur, kadar delavec s tem zavestno soglaša ter zaradi preklica takšnega soglasja ne utrpi škode („opt-out“). Kakšno je vaše stališče o tem?* [možen je samo en odgovor] Ta možnost naj ostane nespremenjena Ta možnost naj ostane, vendar bi bilo treba v direktivo vključiti strožje pogoje za varstvo delavcev Ta možnost naj ostane, vendar bi bilo treba v direktivi določiti, da izvzetja ni mogoče uporabiti skupaj z drugimi odstopanji iz direktive To možnost bi bilo treba odpraviti, vendar bi morali delodajalcem v zameno zagotoviti dodatna odstopanja (denimo da stalne pripravljenosti ne bi v celoti šteli v delovni čas) To možnost je treba odpraviti Drugo Ne vem Samostojni delavci „Samostojni delavci“, denimo vodilni kadri, lahko sami določajo svoj delovni čas (tj. kdaj in koliko časa bodo delali). Države članice lahko za te delavce uveljavijo najpomembnejše določbe iz direktive o delovnem času. Katera od spodaj navedenih možnosti se vam zdi najustreznejša? * [možen je samo en odgovor] Obstoječa direktiva o delovnem času omogoča ustrezno izvzetje glede samostojnih delavcev in je ni treba spreminjati Vsebino obstoječe izjeme bi bilo treba ohraniti, vendar jasneje opredeliti, da bi izboljšali pravno jasnost in preprečili zlorabe 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 11 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... Opredelitev samostojnih delavcev je preozka in bi jo bilo treba razširiti na druge kategorije delavcev, ki bi jih bilo prav tako treba izvzeti Opredelitev samostojnih delavcev je preširoka in bi jo bilo treba omejiti Drugo Ne vem 2.d Posebni sektorji/dejavnosti Službe za ukrepanje ob nesrečah Veljavna direktiva o delovnem času, kakor jo razlaga Sodišče EU, se uporablja za delavce, zaposlene v službah za ukrepanje ob nesrečah, kot so civilna zaščita in gasilci, in sicer v normalnih pogojih delovanja teh služb. Direktiva vsebuje številna odstopanja, ki se lahko uporabljajo za delovni čas in počitek teh delavcev z namenom učinkovitega zagotavljanja teh storitev. V primeru izrednega dogodka/nesreče se direktiva o delovnem času ne uporablja. (Glej zlasti zadeve C 397/01 do C 403/01 Pfeiffer in zadevo C-52/04 Feuerwehr Hamburg.) Kaj menite o uporabi direktive v zvezi s službami za ukrepanje ob nesrečah? * [možen je samo en odgovor] Veljavna pravila ustrezno usklajujejo potrebo po varovanju zdravja in varnosti delavcev in oseb, s katerimi/za katere delajo, s potrebo po zagotavljanju učinkovitega delovanja služb za ukrepanje ob nesrečah, zato jih ni treba spreminjati Vsebina veljavnih pravil naj ostane, vendar bi jih bilo treba glede na sodno prakso Sodišča in za večjo pravno varnost dodatno pojasniti Uvesti bi bilo treba dodatna odstopanja, ki bi veljala za vse ali nekatere kategorije delavcev in ki bi upoštevala njihov posebni položaj Direktiva o delovnem času se ne bi smela uporabljati za delavce v službah za ukrepanje ob nesrečah Drugo Ne vem Zdravstvo Veljavna direktiva o delovnem času določa odstopanje za zdravstvene službe, kadar se zahteva nepretrgano zagotavljanje storitev. To zlasti pomeni možnost odloga počitka zdravstvenih delavcev. Ali bi morali spremeniti ureditev v zvezi z organizacijo delovnega časa zdravstvenih delavcev z namenom zagotavljanja varnosti pacientov? Kakšno je vaše stališče?* [možen je samo en odgovor] Veljavna pravila zagotavljajo zadostno varnost pacientov 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 12 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... Vsebina veljavnih pravil naj ostane, vendar bi jih bilo treba za večjo pravno varnost pojasniti glede na sodno prakso Sodišča o stalni pripravljenosti in razporejanju nadomestnega počitka Uvesti bi bilo treba dodatna odstopanja, ki bi veljala za zdravstvene delavce, da bi izboljšali nepretrgano zagotavljanje storitev Uvesti bi bilo treba ožjo opredelitev odstopanja, ki bi veljala za zdravstvene delavce, da bi izboljšali nepretrgano zagotavljanje storitev Drugo Ne vem 2.E Oblike dela 3. Spremembe oblik dela Direktiva o delovnem času je bila pripravljena pred več kot 20 leti. V tistem času je bila zmogljivost delovanja informacijskih in komunikacijskih tehnologij precej slabša in številnih delovnih mest, kakršne poznamo danes, takrat še ni bilo. Ali bi morali glede na navedene spremembe v direktivo o delovnem času vključiti dodatna pravila, ki bi urejala posebne primere in vrste pogodb, denimo delo na daljavo, pogodbe brez določenega delovnega časa, gibljiv delovni čas, pogodbe na podlagi uspešnosti brez pogojev glede delovnega časa itd.? Kakšno je vaše stališče?* (možnih je več odgovorov) Veljavna pravila so zadovoljiva in jih ni treba spreminjati Pravila bi bilo treba spremeniti zaradi čedalje večjega pomena dela na daljavo Pravila bi bilo treba spremeniti zaradi čedalje večje uporabe pogodb brez določenega delovnega časa Pravila bi bilo treba spremeniti zaradi čedalje večjega pomena gibljivega delovnega časa Pravila bi bilo treba spremeniti zaradi čedalje večje uporabe pogodb na podlagi uspešnosti brez pogojev glede delovnega časa Drugo Ne vem Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja Direktiva o delovnem času bi morala olajšati boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Kaj menite o pomenu uvedbe spodaj navedenih posebnih pravic? Zelo nezaželeno Nezaželeno Ne eno ne drugo Zaželeno Zelo zaželeno Delavec bi moral imeti pravico, da zahteva poseben delovni čas 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 13 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... (npr. gibljiv delovni čas, delo na daljavo) glede na svoje osebne življenjske okoliščine in da se njegova zahteva ustrezno preuči Delavec bi moral imeti pravico, da dnevni počitek opravi v časovnih ciklusih namesto neprekinjeno – delavcu se denimo omogoči, da zgodaj popoldne odide domov in pozneje nadaljuje delo od doma ponoči – in da se njegova zahteva ustrezno preuči Spodaj lahko pripišete morebitne pripombe ali navedete drug predlog: 500 character(s) maximum 3. Obeti za prihodnost Cilji za prihodnjo uporabo direktive o delovnem času Kako pomembni so po vašem mnenju spodaj navedeni cilji v zvezi s prihodnjo uporabo direktive o delovnem času? Sploh ni pomembno Ni pomembno Dokaj pomembno Zelo pomembno Ne vem Treba bi bilo ohraniti veljavno direktivo o delovnem času, vendar bi morale države članice bolje poskrbeti za njeno pravilno in učinkovito uveljavitev v nacionalni zakonodaji in praksi Treba bi bilo izboljšati pravno jasnost, da bodo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz direktive, jasnejše in razumljivejše ter dostopne vsem 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 14 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... Treba bi bilo zagotoviti večjo prožnost pri organizaciji delovnega časa za delavce Treba bi bilo zagotoviti večjo prožnost pri organizaciji delovnega časa za delodajalce Treba bi bilo zagotoviti višjo raven varstva delavcev Treba bi bilo zaščititi tretje osebe (sodelavce, potnike, paciente itd.) Prihodnja uporaba direktive o delovnem času Katero pobudo v zvezi s prihodnjo uporabo direktive o delovnem času bi podprli? * [možen je samo en odgovor] Ne potrebujemo nobene nove pobude (podpiram ohranitev obstoječih pravil) Izboljšati je treba pravno jasnost, da bodo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz direktive, jasnejše in razumljivejše ter dostopne vsem (razlagalno sporočilo; kodifikacija sodne prakse, tj. jasno navajanje sodne prakse Sodišča EU v pravnih besedilih) Zakonodajne spremembe so potrebne, vendar jih je treba uvesti zlasti v tistih sektorjih, kjer je pomembno nepretrgano zagotavljanje storitev (npr. javne storitve; panoge, ki zagotavljajo 24-urno oskrbo vsak dan v tednu, denimo bolnišnične storitve in službe za ukrepanje ob nesrečah) Potrebujemo zakonodajne spremembe za celovito revizijo direktive, in sicer tako, da bi jo poenostavili in uvedli dodatna odstopanja, pri čemer ne bi smeli zmanjšati raven varstva delavcev Drugo Ne vem Utemeljite svoj odgovor: 500 character(s) maximum [neobvezno] 13.3.2015 13:04 EUSurvey - Survey 15 od 15 https://ec.europa.eu/eusurvey/printcontribution?code=5326c798-b8da-... 4. Drugi predlogi in pripombe Ali želite dodati še kak predlog oziroma pripombo v zvezi s pregledom direktive o delovnem času? 2.000 character(s) maximum Neobvezno. Dodajanje spletnih povezav in prilaganje dokumentov ni dovoljeno. Contact [email protected] 13.3.2015 13:04
© Copyright 2024