1. No category

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
T: 01 369 53 42
F: 01 369 57 83
E: [email protected]
www.mp.gov.si
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
IPP [email protected]
Številka:
Datum:
EVA:
007-140/2015/9
25. 5. 2015
2015-3130-0001
Zadeva:
Zakon o javnem naročanju – delovno gradivo – preliminarne pripombe
Ministrstva za pravosodje
vaš dopis št. 007-803/2014/54 z dne 23. 4. 2015
Zveza:
Na Ministrstvu za pravosodje smo preučili besedilo osnutka Predloga Zakona o javnem
naročanju in na navedeno gradivo podajamo naslednje pripombe:
1. Splošna pripomba:
Prejeto gradivo besedila osnutka zakona ne vsebuje obrazložitev posameznih členov, zato se je
do njihove vsebine občasno težko opredeliti.
2. K 8. členu:
Ugotavljamo, da v 8. členu ni določeno načelo ali merilo sorazmernosti, temveč merilo ti.
"narave stvari".
3. K 36. členu:
Predlagamo, da se v prvem odstavku 36. člena pred besedo "tujem" doda "tehnično običajno
uporabljanem", saj mora biti tuj jezik načeloma vsaj nekoliko običajno uporaben, če naj se
zagotovijo tudi postopki kakovostne revizije ter splošna transparentnost postopka javnega
naročanja.
4. K 74. členu (kazniva dejanja):
Glede uvodnega dela besedila prvega odstavka 74. člena predlagamo, da se besedilo "(Uradni
list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo in 55/08 – KZ-1; v nadaljnjem besedilu: KZ-1)" v:
"(KZ - Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo in KZ-1 - Uradni list RS, št. 50/12 –
uradno prečiščeno besedilo):
V zvezi s prvim odstavkom predlaganega člena predlagamo, da se v predlogu zakona določi
spodnji jasen (taksativen) seznam navedb kaznivih dejanj iz Kazenskega zakonika1 (v
nadaljevanju: KZ-1):
1
Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo.
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEČNOST
-
Terorizem 108. člen
Financiranje terorizma 109. člen
Ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj 110. člen
Novačenje in usposabljanje za terorizem 111. člen
Spravljanje v suženjsko razmerje 112. člen
Trgovina z ljudmi 113 člen
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO
-
Uboj 115. člen
Umor 116 člen
Uboj na mah 117. člen
Povzročitev smrti iz malomarnosti 118. člen
Povzročitev nevarnosti 128. člen
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOŠČINE
-
Prisiljenje 132. člen
Ugrabitev 133. člen
Grožnja 135. člen
Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje 137. člen
Zloraba osebnih podatkov 143. člen
KAZNIVA DEJANJA ZOPER VOLILNO PRAVICO IN VOLITVE
-
Sprejemanje podkupnine pri volitvah 157. člen
KAZNIVA DEJANJA ZOPER SPOLNO NEDOTAKLJIVOST
-
Posilstvo 170. člen
Spolno nasilje 171. člen
Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let 173. člen
Pridobivanje oseb, mlajših od 15 let za spolne namene 173.a člen
Kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja 174. člen
Zloraba prostitucije 175. člen
Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva 176. člen
KAZNIVO DEJANJE ZOPER ČLOVEKOVO ZDRAVJE
-
Mazaštvo 180 člen
Malomarno opravljanje lekarniške dejavnosti 182. člen
Proizvodnja in promet škodljivih sredstev za zdravljenje 183. člen
Proizvodnja in promet zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov 184. člen
Nevestno pregledovanje mesa za prehrano 185. člen
Neupravičena proizvodnje in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v
športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog 186. člen
Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu 187. člen
KAZNIVA DEJANJA ZOPER DELOVNO RAZMERJE IN SOCIALNO VARNOST
-
Kršitev temeljnih pravic delavcev 196. člen
Kršitev pravic pri zaposlovanju in brezposelnosti 198. člen
Zaposlovanje na črno 199. člen
Ogrožanje varnosti pri delu 201. člen
Kršitev pravic iz socialnega zavarovanja 202. člen
Zloraba pravic iz socialnega zavarovanja 203. člen
2
KAZNIVA DEJANJA ZOPER PREMOŽENEJE
-
Tatvina 204. člen
Velika tatvina 205. člen
Rop 206. člen
Roparska tatvina 207. člen
Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja 209. člen
Goljufija 211. člen
Organiziranje denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo 212. člen
Nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, ali naravne
vrednote 218. člen
Napad na informacijski sistem 221. člen
Požig 222.člen
KAZNIVA DEJANJA ZOPER GOSPODARSTVO
-
Protipravno omejevanje konkurence 225. člen
Povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem 226. člen
Oškodovanje upnikov 227. člen
Poslovna goljufija 228. člen
Goljufija na škodo Evropske unije 229. člen
Preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti 230. člen
Preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji 231. člen
Preslepitev kupcev 232. člen
Neupravičena uporaba tuje oznake ali modela 233. člen
Neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije 234. člen
Ponareditev ali uničenje poslovnih listin 235. člen
Izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti 236. člen
Zloraba informacijskega sistema 237. člen
Zloraba notranje informacije 238. člen
Zloraba trga finančnih instrumentov 239. člen
Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti 240. člen
Nedovoljeno sprejemanje daril 241. člen
Nedovoljeno dajanje daril 241. člen
Ponarejanje denarja 243. člen
Ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev 244. člen
Pranje denarja 245. člen
Zloraba negotovinskega plačilnega sredstva 246. člen
Uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva 247. člen
Izdela, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje 248. člen
Davčna zatajitev 249. člen
Tihotapstvo 250. člen
KAZNIVA DEJANJA ZOPER PRAVNI PROMET
-
Ponarejanje listin 251. člen
Posebni primeri ponarejanja listin 252. člen
Overitev lažne vsebine 253. člen
KAZNIVA DEJANJA ZOPER URADNO DOLŽNOST, JAVNA POOBLASTILA IN JAVNA
SREDSTVA
-
Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic 257. člen
Oškodovanje javnih sredstev 257. a člen
Ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva 259. člen
Izdaja tajnih podatkov 260. člen
Jemanje podkupnine 261. člen
Dajanje podkupnine 262. člen
Sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje 263. člen
Dajanje daril za nezakonito posredovanje 264. člen
3
-
Izsiljevanje izjave 267. člen
KAZNIVA DEJANJA ZOPER JAVNI RED IN MIR
-
Hudodelsko združevanje 294. člen
KAZNIVA DEJANJA ZOPER VARNOST LJUDI IN PREMOŽENJA
-
Povzročitev splošne nevarnosti 314. člen
Povzročitev nevarnosti pri delu 315. člen
Povzročitev nevarnosti z jedrskimi snovmi 316. člen
Ogrožanje okolja s hrupom ali svetlobo 317. člen
Prevažanje ali prenašanje razstreliva 319. člen
KAZNIVA DEJANJA ZOPER VARNOST JAVNEGA PROMETA
-
Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti 323. člen
Nevarna vožnja v cestnem prometu 324. člen
Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa 325. člen
KAZNIVA DEJANJA ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE
-
Pripomba k člen
Onesnaženje pitne vode 336. člen
Uničevanje gozdov 340. člen
V poseben sistemski razmislek z vidika sorazmerja med vrednotami iz temeljnih ustavnih načel
socialne in pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije2) še predlagamo, da bi se med
zgoraj navedena kataloško navedena kazniva dejanja, ki predstavljajo izključitveni razlog iz
postopka javnega naročanja predpisalo tudi kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev iz
196. člen Kazenskega zakonika.
Sedaj predvidena kazniva dejanja v 74. členu Predloga zakona so večinoma iz poglavij proti
mednarodnemu pravu in človekovim pravicam, zoper gospodarstvo in zoper javna pooblastila.
Glede na razširjenost pojava neplačevanja plač ali vsaj prispevkov delavcem, ki v času
gospodarske krize ogroža minimum preživetja delavcev in njihovo osebno dostojanstvo (34.
člen Ustave Republike Slovenije) ter socialno varnost (prvi odstavek 50. člena Ustave
Republike Slovenije), ocenjujemo, da je ustrezno, da se v katalog kaznivih dejanj vključi tudi
kaznivo dejanje po 196. členu KZ-1, ki določa kaznivost kršitve temeljnih pravic delavcev.
Ocenjujemo namreč, da ni ustrezno, da bi država v okviru javnih naročil sodelovala z
gospodarskimi subjekti, katerih odgovorne osebe, so pravnomočno kazensko obsojene zaradi
kaznivega dejanja kršitve pravic delavcev.
6. K 74. členu (povezava s postopkom insolvence):
Po točki b) četrtega odstavka predlaganega člena lahko naročnik določi, da bo iz sodelovanja v
postopku javnega naročanja izključil vsak gospodarski subjekt, med drugim tudi takrat, kadar je
gospodarski subjekt v stečaju oziroma v postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije,
če njegova sredstva upravlja upravitelj ali sodišče, če ima dogovor z upniki, če so njegove
poslovne dejavnosti začasno ustavljene ali je v podobnem položaju, ki nastane zaradi
podobnega postopka v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi.
Iz navedene določbe ni jasno razvidno, na kateri določen trenutek se ovira nanaša. Postopki
zaradi insolventnosti so urejeni v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju3 (v nadaljevanju: ZFPPIPP). ZFPPIPP glede na časovni
trenutek, na katerega veže določene zakonske posledice, loči med »uvedbo« in »začetkom«
2
3
Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13.
Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr..
4
postopka, ne pozna pa terminologije, da »je dolžnik v stečaju«. Predlagamo, da se določi jasno
pravilo: bodisi gre za trenutek uvedbe postopka, to je takrat, ko je predlog vložen, bodisi, da gre
za začetek postopka, to je takrat, ko sodišče odloči o predlagateljevem predlogu za začetek in
se postopek tudi začne in okliče. Po četrtem odstavku 42. člena veljavnega Zakona o javnem
naročanju (ZJN-2), je opredeljeni časovni trenutek »uvedba postopka (podan predlog za
začetek postopka.
Glede na to, da po slovenski ureditvi (5. člen ZFPPIPP) stečajni postopki (poleg postopka
prisilne poravnava in postopka poenostavljene prisilne poravnave) spadajo v širšo skupino
postopkov zaradi insolventnosti, menimo, da uporabljena nomotehnika ni v skladu z ZFPPIPP,
prav tako pa menimo, da je uporabljena dikcija »če ima dogovor z upniki«, dopušča preširoko
razlago.
V razmislek ponujamo preoblikovano dikcijo točke b), ki se glasi:
»b) če se je nad gospodarskim subjektom začel (ali variantno: je bil uveden) postopek zaradi
insolventnosti ali prisilnega prenehanja, po zakonu ki ureja postopek zaradi insolventnosti in
prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, če
njegova sredstva ali poslovanje upravlja upravitelj ali sodišče, ali če so njegove poslovne
dejavnosti začasno ustavljene, ali se je v skladu s predpisi druge države nad njim začel (ali
variantno: je bil uveden) postopek ali je nastal položaj z enakimi pravnimi posledicami.«
7. K 109. členu:
Prvi odstavek predlaganega člena določa, da je organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov
naročnikov, ponudnikov, kandidatov in podizvajalcev Državna revizijska komisija.
V zvezi s predmetnim odstavkom predlagamo ustaljeno dikcijo, ki določa organ pristojen za
nadzor nad zakonom:
»Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja Državna revizijska komisija.«
Dodatno opozarjamo na 25.a člen Zakona o prekrških4 (v nadaljevanju: ZP-1), ki določa, da
sme sankcijo izločitve iz postopka javnega naročanja, če je storilec storil prekršek na področju
javnega naročanja in je ta sankcija določena v zakonu, ki ureja področje javnega naročanja,
izreči samo sodišče, saj je hitri prekrškovni postopek za prekrške za katere je določena
stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja izključen (4. alineja drugega
odstavka 52. člena ZP-1). V primeru, da bo Državna revizijska komisija (v nadaljevanju: DRK)
odkrila tak prekršek, prekrškovnega postopka ne bo mogla voditi sama, temveč bo o prekršku
na podlagi obdolžilnega predloga DRK odločalo pristojno sodišče.
8. K 110. členu:
Prvi in drugi odstavek predlaganega člena bi bilo treba vsebinsko uskladiti s sedmim odstavkom
111. člena predloga zakona, ki določa stransko sankcijo izločitve iz postopkov javnega
naročanja za prekrške iz 2., 3., 4. in 6. točke prvega odstavka 111. člena predloga zakona.
Dodatno predlagamo, da se iz prvega odstavka črta rok, v katerem mora sodišče obvestiti
pristojno ministrstvo o izreku stranske sankcije. Ob tem pripominjamo, da je predlagana
zakonodajna rešitev nenavadna, saj v tovrstnih primerih organ (v tem primeru sodišče) ali
posreduje pravnomočno odločbo pristojnemu organu v izvršitev ali pa preko vpisnika samo
»vpiše« izrečeno stransko sankcijo.
Predlagani četrti odstavek določa, da ministrstvo, pristojno za javna naročila, iz evidence
ponudnikov z negativnimi referencami zbriše ponudnika v treh delovnih dneh po datumu iz tretje
alineje drugega odstavka tega člena.
4
Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odločba US in 92/14 – odločba US.
5
Glede na predlagano dikcijo pripominjamo, da pravne posledice izrečene stranke sankcije
prenehajo z dnem preteka roka za katerega je sankcija izrečena.
9. K 111. členu:
Splošno k višini glob – z vidika načela sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15.
člena Ustave Republike Slovenije) predlagamo nujni razmislek o znižanju višine glob, saj so
razponi glob določeni precej visoko, sploh, če upoštevamo predlagana merila za razmejitev
med pravnimi osebami.
Glede nomotehnike določanja prekrškov pravnih oseb se predlaga vsebinska poenostavitev, ki
pa predlagane ureditve dejansko ne spreminja. Eden od razlikovalnih elementov med pravnimi
osebami je, da je pravna oseba »v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni
dan bilance stanja izkazovala prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov«. Zakon o gospodarskih
družbah5 (v nadaljevanju: ZGD-1) v 55. členu določa merila za delitev družb na mikro, majhne,
srednje in velike družbe, eno od meril pa so čisti prihodki od prodaje. Ureditev predlagana s
strani Ministrstva za pravosodje tako pomeni, da je razpon globe za mikro in majhne družbe
določena v razponi od 12.500 do 50.000 eurov oziroma 5.000 do 25.000 eurov, za srednje in
velike gospodarske družbe pa v razponu od 25.000 do 100.000 eurov oziroma do 5.000 do
25.000 eurov.
Glede na navedeno in v izogib težavam pri izvajanju predpisa v praksi predlagamo, da se prvi
do tretji odstavek predlaganega člena združijo na naslednji način:
»(1) Z globo od 12.500 do 50.000 eurov se kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se
kaznuje z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot naročnik:
1. ne ravna v skladu z 52. in 53. členom tega zakona, čeprav jo k temu zavezuje ta zakon;
2. izbere način določitve vrednosti javnega naročila na način, da bi se zaradi nižje ocenjene
vrednosti izognila uporabi tega zakona;
3. odda javno naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to
dopušča;
4. ravna v nasprotju s petim odstavkom 66. člena tega zakona;
5. odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila s ponudnikom, za
katerega obstajajo razlogi za izključitev v skladu s tem zakonom in kot jih določi naročnik v
dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila;
6. ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav jo k temu zavezuje ta zakon (92. člen);
7. med izvajanjem javnega naročila spremeni pogodbo o izvedbi javnega naročila v nasprotju
s tem zakonom (95. člen).
(2) Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu,
ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se kaznuje z
globo od 10.000 do 50.000 eurov, če kot naročnik:
1. zahteva, da dokazilo o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali
nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco, predloži ponudnik ali kandidat (deveti
odstavek 77. člena);
2. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu;
3. opredeli določbe pogodbe o izvedbi javnega naročila tako, da v bistvenih elementih
odstopajo od določb iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila;
4. odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju s tem zakonom;
5. ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o oddanih
javnih naročilih;
6. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom;
7. ne objavi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na ali preko portala javnih
naročil (prvi odstavek 66. člena).«
5
Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odločba US in 82/13.
6
Sedmi odstavek predlaganega člena določa, da se za določene prekrške izreče stranska
sankcija izločitev iz postopka javnega naročanja, ki pa naj bi se izrekla odgovorni osebi iz
petega odstavka predlaganega člena. 25.a člen ZP-1 določa, da sme sodišče izreči sankcijo
izločitve iz postopka javnega naročanja, če je storilec storil prekršek na področju javnega
naročanja in je ta sankcija določena v zakonu, ki ureja področje javnega naročanja.
ZP-1 v drugem odstavku določa več kategorij storilcev prekrškov:
posameznika;
samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;
pravno osebo;
odgovorno osebo pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika,
ki samostojno opravlja dejavnost.
Namen Zakona o javnem naročanju in določitev stranske sankcije izločitve iz postopkov
javnega naročanja je v tem, da se iz postopkov javnega naročanja »izključi« pravne osebe,
samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, če pri
svojem poslovanju kršijo zakon, ki ureja javna naročanja. Dikcija sedmega odstavka
predlaganega člena pa določa, da se s stransko sankcijo kaznujejo dejanski storilci prekrška,
kar po mnenju Ministrstva za pravosodje ni namen, ki ga zasleduje predlog zakona.
Glede na navedeno predlagamo, da se sedmi odstavek glasi: »Za prekršek iz 2., 3., 4., ali 6.
točke prvega odstavka tega člena se storilcu, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavno, izreče tudi stranska sankcija
izločitve iz postopkov javnega naročanja po tem zakonu in po ZJNPOV, in sicer ta oseba tri leta
ne sme voditi, odločati ali kakor koli drugače sodelovati v teh postopkih.«
Predlagana dikcija sedmega odstavka tako določa, da se iz postopkov javnega naročanja
izločijo ponudniki, ne pa njihove odgovorne osebe, ki so sicer sodelovale v postopku javnega
naročanja, navedeno pa je skladno tudi z evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz
110. člena predloga zakona.
V zvezi z osmim odstavkom predlaganega člena predlagamo, da se ta črta, saj je njegova
vsebina že urejena v 110. členu predloga zakona (glejte tudi pripombe k predmetnemu členu).
10. K 112. členu:
V zvezi z določitvijo prekrškov za pravne osebe predlagamo enake popravke kot so predlagani
v pripombi k 111. členu predloga zakona.
Glede šestega odstavka tega člena predlagamo, da se ta nomotehnično in vsebinsko uskladi s
sedmim odstavkom 111. člena predloga zakona, pri tem pa se upošteva pripombi, ki je podana
k predmetni določbi v 111. členu predloga zakona.
11. K 113. členu:
Predlagana določba določa daljši rok za zastaranje vseh prekrškov po predlogu zakona, kar
odstopa od sistemske ureditve določanja daljših zastaralnih rokov, ki jo določa 43. člen ZP-1:
»Z zakonom, ki določa prekršek, se lahko predpiše za prekrške iz šestega odstavka 17.
člena tega zakona tudi daljši rok za zastaranje postopka o prekršku, kakor je predpisan s tem
zakonom, vendar ne daljši od treh let.«
Navedeno pomeni, da je daljši zastaralni rok lahko določen le za prekrške, ki jih materialni
zakon določa kot hujše prekrške. Glede na navedeno predlagamo, da se prekrškovni določbi
ustrezno uskladita ali pa se 113. člen predloga zakona črta.
12. K 114. členu:
V zvezi s predlaganim členom predlagamo, da se ta po ustaljeni nomotehniki določanja izjeme
iz tretjega odstavka 52. člena ZP-1 glasi:
»Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od
najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«
7
13. Glede pridobivanja dodatnih opredelitev:
Predlog zakona smo v predhodni pregled in mnenje posredovali tudi Upravnemu sodišču
Republike Slovenije in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Njune pripombe še čakamo in
vam jih bomo posredovali naknadno.
S spoštovanjem,
Darko STARE
državni sekretar
8