1. No category

SPOROČILO ZA MEDIJE
Podjetje Oro met, d. o. o., je primorsko-notranjska gazela 2015
Lipica, 24. 9. 2015 – Družba Dnevnik, d. d., je nocoj v hotelu Maestoso v Lipici razglasila gazelo
primorsko-notranjske regije, ki je četrti finalist izbora Gazela 2015. Primorsko-notranjska gazela
2015 je podjetje Oro met iz Pivke (več o podjetju), ki tudi za letos napoveduje 30-odstotno rast, med
nominiranimi podjetji pa sta bili še Dynacast Lož iz občine Cerknica (več o podjetju) in SMT (več o
podjetju), ki je bilo lani regijska gazela in pozneje prepoznano za srebrno gazelo 2014.
Več o primorsko-notranjski gazeli 2015
Podjetje ORO MET, ustanovljeno leta 2005, vodi Jernej Pavlin in je specializirano za proizvodnjo
standardnih in nestandardnih orodnih plošč. Izdeluje plošče za orodja orodjarjev in CNC-obdelave ohišja
bodočih orodij po specifikaciji orodjarskih naročnikov. Podjetje je bilo za primorsko-notranjsko gazelo
nominirano že lani in v letu 2013. Lansko leto končalo s kar 8,7 milijona evrov skupnih prihodkov, kar je več
kot 30-odstotna rast. Število zaposlenih je v primerjavi z letom 2013 povečalo za petino. Na seznamu stotih
najhitreje rastočih podjetij primorsko-notranjske regije ga najdemo na visokem sedmem mestu.
Utemeljitev metodološke komisije
"Podjetje ORO MET ima jasno začrtano strategijo razvoja, ki ne ostaja v besedah ali na papirju. Iz
orodjarske obrti, ki jo je Janez Suša zagnal v sredini osemdesetih, se je skozi tri desetletja razvila skupina
ORO, katere del je tudi ORO MET.
ORO MET je danes med vodilnimi dobavitelji v orodjarski industriji, kjer se uveljavlja s ´popolno storitvijo´
za orodjarsko industrijo v proizvodnji standardnih in nestandardnih orodnih plošč za vse tipe orodij. V petih
letih je prodaja podjetja poskočila skoraj petkratno in se v letu 2014 povzpela proti 8,6 milijona evrov. Od
leta 2009 do 2014 so ustvarili 34 novih delovnih mest, mladosten 47-članski kolektiv pa je v letu 2014
ustvaril nadpovprečno dodano vrednost 54.537 eur na zaposlenega. Večji del, 60 % prihodkov, ustvarijo na
mednarodnih trgih.
Med najpomembnejše pridobitve podjetje šteje lasten razrez materiala velikih plošč, postavitev
avtomatizirane proizvodne linije za standardne orodne plošče, tri brusilne ter tri CNC portalne obdelovalne
centre večjih dimenzij.
A razvoj v ORO MET ne temelji le na tehnologiji, temveč tudi na drugih elementih pametnega poslovnega
modela. Ta vključuje vzpostavljanje strateških partnerstev ter agilno organizacijo, ki se nenehno prilagaja
kupcem. 'Nismo inovativni,' pove direktor, 'samo sčaramo čim prej, kar stranka želi.'
Družbo ORO MET, ki jo odlikuje odlična bonitetna ocena A1++, je metodološka komisija izbrala za gazelo
notranjsko-primorske regije 2015."
Še o drugima nominirancema
Dynacast Lož je bilo leta 1992 ustanovljeno kot prvo skupno podjetje, "joint venture", v samostojni
Sloveniji, v 70-odstotni lasti Dynacasta in 30-odstotni lasti Kovinoplastike Lož. Podjetje se ukvarja z
vlivanjem in obdelavo ulitkov iz cinkovih zlitin ter tlačnim litjem iz cinkove zlitine za izdelavo majhnih
komponent po načrtih kupca. Vodi ga Miha Brenčič minulo leto pa je ustvarilo za 4,7 milijona evrov skupnih
prihodkov ter zaposlovalo 23 ljudi. Najbolj je prisotno v avtomobilski industriji, deluje pa tudi na področju
elektronike, medicinske in športne opreme ter gospodinjskih aparatov.
SMT je del skupine Pick & Place, katere začetki segajo v leto 1979. SMT, ki se ukvarja z razvojem in
proizvodnjo elektronskih naprav, so ustanovili pred dvanajstimi leti, od letošnje pomladi pa ga vodi lastnik in
soustanovitelj Peter Polič. Podjetje je preteklo leto končalo z 8,1 milijona evrov skupnih prihodkov, po
temeljiti reorganizaciji letošnjo pomlad pa konec letošnjega leta spet pričakuje rast, ki bo prihodnje leto
dobila še dodaten zagon, saj se proizvodnja seli v nedavno končane dodatne poslovno-proizvodne prostore v
neposredni bližini sedanjega poslopja SMT v industrijski coni v Luciji.
Kondicija regije
Stoterica najhitreje rastočih podjetij primorsko-notranjske regije je v petletnem obdobju med letoma 2009 in
2014 ustvarila 1070 novih delovnih mest, kar je 32-odstotna rast, ki je sicer med vsemi šestimi regijami
najbolj skromna. Vendar ne gre pozabiti, da jih je regijsko gospodarstvo v tem času izgubilo kar 4264 in to
regijo postavlja v sam vrh v Sloveniji. Več delovnih mest je izgubila le osrednja Slovenija. So pa toliko bolj
razveseljivi podatki o rasti prodaje in rasti dodane vrednosti.
Najhitrejših sto podjetij – med njimi prevladujejo mikro in male enote, ki jih je skupaj 94, le tri podjetja so
srednje velika, prav toliko pa je velikih podjetij – je v petih letih ustvarilo za 891,7 milijona evrov prodaje,
kar pomeni 150-odstotno rast, medtem ko jo je regijsko gospodarstvo povečalo za 14 odstotkov. Najhitrejša
podjetja so v tem času dodano vrednost povečala za 97 odstotkov, regijsko gospodarstvo pa za osem
odstotkov.
Delež kapitala v financiranju je pri sto najhitrejših podjetjih regije zelo majhen, saj dosega 31,59 odstotka,
medtem ko je v povprečnem podjetju v regiji ta delež 44-odstoten. Kljub temu je kazalnik verjetnosti
preživetja, ki ga po svoji metodologiji izračunava Bisnode, pri najhitrejši stoterici dokaj visok in dosega 83
(največ 100, višji je, manj je možnosti, da bo podjetje v naslednjih 12 mesecih zašlo v težave), za regijsko
gospodarstvo pa 50.
Dosedanje primorsko-notranjske gazele:
2001 – Systec System Technology
2002 – Cicipet
2003 – Atech
2004 – Peloz
2005 – Lesimpex
2006 – Fluid, bronasta gazela
2007 – Instrumentation Technologies, srebrna gazela
2008 – Instrumentation Technologies, zlata gazela
2009 – Finali Trading
2010 – SEC, bronasta gazela
2011 – Kolektor Koling
2012 – Bia Separations
2013 – Smarteh
2014 – SMT, srebrna gazela
Prihodnji četrtek Gazela dravsko-pomurske regije
V četrtek, 1. oktobra, bo potekal peti od šestih regijskih izborov v Mariboru (v hotelu Habakuk).
Nominiranci dravsko-pomurske regije so podjetja FLORJANČIČ TISK, d. o. o., ORODJARSTVO GORJAK, d. o. o.
in TEMAT, d. o. o. Vabimo vas, da se nam pridružite.
Sklepna prireditev Slovenska gazela 2015 bo v sredo, 21. oktobra, v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Podrobnejše informacije o projektu Gazela 2015 so objavljene na spletni strani www.gazela.com.