ODOBRAVANJE NALOŽB FIZIČNIM
OSEBAM
ALI
KREDITNO POSLOVANJE ZA
FIZIČNE OSEBE
ŠC PET Višja šola
Smer ekonomist (modul bančništvo)
Prosojnice predavanj
Jožica Rihter, univ.dipl.ekon.
E.naslov: [email protected]
december 2014
1
PRAVNE PODLAGE - osnovni pravni viri,
ki urejajo področje kreditiranja fizičnih oseb:
•
•
•
•
•
•
•
•
Zakon o bančništvu
Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-1)-7.8.2010
Zakon o obligacijskih razmerjih
Zakon o izvršbi in zavarovanju
Zakon o deviznem poslovanju
Stvarnopravni zakonik
Zakon o notariatu
Zakon o preprečevanju pranja denarja
2
PRAVNE PODLAGE - osnovni pravni viri, ki
urejajo področje kreditiranja fizičnih oseb:
•
•
•
•
•
Sklep o dodatnih pogojih kreditiranja tujine
Sklep o pogojih in načinu registracije kreditnih
poslov s tujino
Sklep o o ocenjevanju izgub iz kreditnega
tveganja bank in hranilnic
Sklep o kontnem okviru za banke in hranilnice
Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic
in zarubljenih premičnin.
3
INTERNE PODLAGE
•
•
•
•
•
•
Poslovna politika banke
Kodeks etičnega ravnanja
Pravilnik o pooblastilih in podpisovanju
Določila o načinih in rokih za obračun obresti
Sklep o obrestnih merah in Tarifa
Splošni pogoji za odobravanje kreditov fizičnim
osebam
• Navodila za pripravo in oblikovanje pisnih
komunikacij
• Navodila za obravnavanje in obvladovanje
pritožb za povečevanje zadovoljstva strank
4
Aktivni bančni posli
Kratkoročni aktivni bančni posli:
• vse oblike kratkoročnih kreditov
• nakup kratkoročnih v.p.
Dolgoročni aktivni bančni posli:
- vse oblike dolgoročnih kreditov,
- kapitalski vložki in
- nakup dolžniških v.p.
5
Delitev kreditov po
vrstah komitentov
- krediti bankam,
- krediti strankam, ki niso banke:
- gospodinjstva, gospodarstvo in
- država, ter
- vrednostni papirji (tržni in investicijski)
6
Delitev kreditov
-
Predmet kreditiranja,
Rok kreditiranja,
Namen kreditiranja,
Subjekt kreditiranja,
Zavarovanje kredita,
Način odplačila kredita,
Obresti za kredite.
7
Oblike kreditov
Glede na način obrestovanja
Krediti z nespremenljivo obrestno mero
Krediti s spremenljivo obrestno mero
Krediti s kombinirano obrestno mero
Glede na porabo
Gotovinski
Negotovinski oziroma namenski
Stanovanjski
8
Spremenljiva obrestna mera
Obrestna mera je sestavljena iz nominalne
obrestne mere in je vsota referenčne
obrestne mere (je spremenljiva) in
obrestnega pribitka/odbitka (je fiksen in se
ne spreminja skozi pogodbeno dobo).
9
Nespremenljiva obrestna mera
Obrestna mera je nominalna in nespremenljiva
fiksna) celotno obdobje vezave!
Obresti so obračunane po navadnem obrestnem
računu, na dekurziven način (obračun obresti
po preteku obdobja za nazaj, osnova je začetna
glavnica).
Upošteva se dejansko število dni vezave!
Obrestne mere so prikazane na letnem nivoju!
10
OBLIKE KREDITOV ZA OBČANE
•
•
•
•
Potrošniški krediti
Hipotekarni krediti
Posojilne kartice
Limiti
Krediti pri posrednikih – povezani posli!
(kreditiranje avtomobilov in drugega potrošnega
blaga)
11
PRAVNI POJMI
Kredit je pravni posel in pomeni pogodbeni odnos
med banko in stranko, pri katerem se banka
zavezuje, da bo dala uporabniku kredita na voljo
določen znesek denarnih sredstev za določen čas,
za neki namen ali brez namena.
Uporabnik se zavezuje, da bo plačeval banki
dogovorjene obresti in dobljeni znesek denarja
vrnil v času in na način določen v pogodbi.
12
KREDITNA POGODBA
mora biti pisna, sicer ni veljavna.
Vsebovati mora najmanj tri elemente in
sicer:
• pogoji za nastanek kredita,
• način uporabe kredita in
• način vračanja kredita.
13
PRAVNI POJMI
Amortizacijski načrt – v njem, za vsa
prihodnja obdobja, kreditodajalec pripravi
pregled zneskov anuitet, obresti, razdolžnin
in ostankov dolga po posameznih plačilih.
Amortizacija kredita pomeni odplačevanje
kredita.
14
PRAVNI POJMI
Anuiteta je odplačilo bančne terjatve, s
katero se, v enakih, vnaprej določenih
občasnih zneskih, izplačuje glavnica in
obresti. Anuiteta je nespremenljiva, znotraj
nje pa se delež obresti zmanjšuje in
povečuje delež razdolžnine. Najprej se
plačajo obresti nato glavnica.
15
PRAVNI POJMI
Glavnica je glavna denarna obveznost, ki jo
dobi stranka v obliki kredita, nanjo se vežejo
še obresti in drugi stroški. Glavnica se
odplačuje na različne načine. Možno jo je
vrniti v enem znesku, lahko pa v obrokih ali
anuitetah.
16
PRAVNI POJMI
EOM (efektivna obrestna mera)je tista, ki
poleg obrestne mere (npr. za posojilo)
upošteva tudi vse stroške, ki jih mora ob
sklenitvi posla ali med odplačevanjem
poravnavati kreditojemalec.
• Npr.: stroški zavarovanja posojila,
provizije, administrativni stroški itd.
17
PRAVNI POJMI
Interkalarne obresti so tiste, ki jih banke
obračunavajo za čas od začetka črpanja
(porabe) kredita do začetka odplačevanja
kredita.
• pri izračunu interkalarnih obresti
uporabljajo običajno obrestno mero, ki je
velja tudi za sam kredit.
18
PRAVNI POJMI
Pogodbene obresti so tiste, o katerih se
dogovorita upnik in dolžnik in tečejo v
obdobju od nastanka denarne obveznosti do
njenega poplačila.
19
POSLOVNA SKRIVNOST
Vsi podatki v zvezi s kreditom so
poslovnost skrivnost banke.
Banka se zavezuje, da podatkov o kreditu ne
bo posredovala drugim osebam in jih bo
uporabljala za namen izvajanja kreditne pogodbe
in za namene, določene z Zakonom o varstvu
osebnih podatkov.
20
OPREDELITEV KREDITOJEMALCEV
-
Državljanstvo,
Ugotavljanje kreditne sposobnosti,
(prihodki, stalni, občasni, premoženje)
Starost,
Operedelitev poslovnega sodelovanja.
21
KREDITNA SPOSOBNOST
Ugotavljanje kreditne sposobnosti je glavna
determinanta, ki banki zagotavlja varnost
naložb.
Upravljanje in obvladovanje kreditnih
tveganj je za vsako banko eno
najpomembnejših dejavnosti, saj izpad
vračila dolga kreditojemalcev lahko ogrozi
njeno likvidnost.
22
KREDITNA SPOSOBNOST
Nepravilna ocena kreditne sposobnosti pomeni:
-
napako pri izračunu,
napaka pri upoštevanju osnove za ugotavljanje
kreditne sposobnosti,
neredno odplačevanje dolga,
nastanek dodatnih stroškov za banko ali
neuspešno izterjavo.
23
KREDITNA SPOSOBNOST
Ugotavljanje kreditne sposobnosti skozi
stalne ali občasne prilive, lastništvo
nepremičnin, vrednostnih papirjev,
depozitov...
Ugotavljanje ZMZ
(zgornje meje zadolženosti)
24
SISBON
Slovenski informacijski sistem bonitet je
elektronski sistem izmenjave informacij o boniteti
strank, ki so fizične osebe.
Zbirajo in obdelujejo se podatki, ki se nanašajo na
zadolženost in korektnost izpolnjevanja
pogodbenih obveznosti fizičnih oseb,
posameznikov (vir: od 1.1.2008 ZBS, od dec 2011
pa podjetje Kreditni biro Sisbon doo)
www.sisbon.si
25
ZAVAROVANJE KREDITOV
Zavarovanje kreditov je druga najpomembnejša
determinanta kredita.
Zavarovanje je namenjeno poplačilu bančnih
terjatev, ki nastanejo kot posledica ne
odplačevanja kredita.
Kreditno tveganje: za banko in
za kreditojemalca
( več o tem pri posebnem predavanju o tveganjih)
26
OBLIKE ZAVAROVANJA
KREDITOV
- S plačilom zavarovanje premije,
- S solidarnim poroštvom kreditno
sposobnih porokov,
- Z zastavo denarnih sredstev,
- Z zastavo vrednostnih papirjev,
- Hipotekarni kredit,
- Lombardni kredit.
27
ZAVAROVALNA PREMIJA
PRI ZAVAROVALNICI
Zavarovanje kredita s plačilom zavarovalne
premije pri pogodbeni zavarovalnici ali banki
sami.
Višina premije je odvisna od:
- bonitete kreditojemalca
– pogodbeno dogovorjene obrestne mere,
– višine kredita,
– premijskega stavka.
28
ZAVAROVANJE S SOLIDARNIM POROŠTVOM
KREDITNO SPOSOBNIH POROKOV
Poroštvo opredeljuje Obligacijski zakonik, ki
določa tudi pravice in obveznosti poroka.
Solidarno poroštvo pomeni, da lahko upnik
takrat, ko kreditojemalec ne poravna zapadlih
obveznosti, pozove k plačilu njega ali poroka.
S poroštveno izjavo se porok nasproti upniku
zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo
obveznost kreditojemalca, če le-ta tega ne bo
storil.
29
ZAVAROVANJE Z ZASTAVO
DENARNIH SREDSTEV
Denarna sredstva lahko zastavi fizična
oseba, ki razpolaga z denarnimi sredstvi.
Zastavitelj je lahko tudi tretja oseba, ki
razpolaga z denarnimi sredstvi.
30
ZAVAROVANJE Z ZASTAVO
VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Vrednostne papirje lahko zastavi državljan RS, ki želi v
banki pridobiti kredit, ali oseba, ki razpolaga z v.p., po
bančni oceni primernimi za zavarovanje naložbe
in jih želi zastaviti za kreditojemalca.
Višina zastavljenih v.p. se določa na podlagi varnostnih
količnikov, ki so vnaprej določena razmerja med
vrednostjo zavarovanja in glavnico kredita.
– Zastavni količnik odraža razmerje med višino
sredstev zastavljenih v.p. in višino naložbe (kredita):
zastavni količnik = višina sredstev zastavljenih VP/
višina naložbe.
31
ZAVAROVANJE Z ZASTAVO
NEPREMIČNINE
Sklenitev Zastavne pogodbe in vpis v zemljiško
knjigo.
Hipoteka je zastavna pravica na nepremičnini in
mora biti vpisana v zemljiško knjigo. Z njo upnik
zavaruje terjatve, saj mu zagotavlja vnovčenje teh
tako, da po predpisanem postopku sproži prodajo
zastavljene nepremičnine in se poplača iz kupnine
zanjo.
32
DODATNE OBLIKE ZAVAROVANJA
- kombinacija obstoječih zavarovanj,
- dodatno sklenitev police življenjskega
zavarovanja pri kreditih višjih vrednosti,
- obvezno kasko zavarovanje pri kreditih za
nakup vozila…
Sprememba načina zavarovanja v pogodbeni dobi
ni mogoča, oziroma je zelo težko izvedljiva!
Dodatni stroški, aneks, oziroma nova pogodba …
33
LOMBARDNI KREDITI
Lombardni kredit je praviloma kratkoročni kredit, ki
ga banka odobri na podlagi zastave denarnih
sredstev, vrednostnih papirjev,dolžniških in
lastniških, za katere ocenjuje, da so primerni za
zavarovanje naložb, zastave enot premoženja in
zastave polic življenjskega zavarovanja z
varčevalno komponento in enkratnim vplačilom
premije in pogodbe o gospodarjenju s sredstvi
stranke.
34
PREMOSTITVENI KREDITI
Na podlagi vezanih denarnih sredstev, depozita,
blagajniških zapisov, rentnega varčevanja in
zastave nepremičnin.
Krediti se ne odplačujejo mesečno, temveč ob
zapadlosti depozita, varčevanja ali blagajniških
zapisov v enkratnem znesku in zato ni mesečnega
likvidnostnega toka.
Premostitveni krediti so krediti z ročnostjo nad 1
dan do 365 dni.
35
REPROGRAM
Kreditojemalec lahko v obdobju od najema do
dokončnega poplačila kredita, le tega kadarkoli delno
poplača.
Na podlagi zakonskih določil mora za delno ali celotno
predčasno poplačilo kredita plačati nadomestilo. V
takšnih primerih je potrebno s kreditojemalcem
dogovoriti, s kakšnim namenom se je odločil za delno
poplačilo. Znesek predčasnega poplačila namreč
pomeni zmanjšanje dolga, kar se odraža na spremembi
ročnosti kredita in/ali na spremembi višine mesečne
obveznosti.
Kreditojemalec mora v tem primeru skleniti dodatek h 36
kreditni pogodbi, ki vsebuje željeno spremembo.
MORATORIJ
V kolikor kreditojemalec zaradi različnih
razlogov za krajše časovno obdobje, vsekakor
pa ne daljše od 12 mesecev, ne zmore
poravnavati mesečnih obveznosti, je možno pri
odplačilu za določeno obdobje zagotoviti
moratorij - odlog na odplačilo glavnice;
izjemoma tudi odplačilo na glavnico in obresti;
pri čemer pa doba moratorija ne podaljšuje
ročnosti kredita, ki je opredeljena v kreditni
37
pogodbi.
IZTERJAVA NEPLAČANIH OBVEZNOSTI
-
OPOMINJEVALNI POSTOPEK KREDITOV
-
IZTERJAVA ZAPADLIH NEPLAČANIH TERJATEV PO
KREDITIH
-
ODPIS ZAPADLIH NEPLAČANIH TERJATEV PO
KREDITIH
38
POSOJILNE KARTICE in LIMITI
Kartice z obročnim način odplačila porabe
• Npr. Posojilna Master Card, posojilna
Karanta ...
Izredni limiti na osebnih računih...
39
Kredit in stroški
-
glavni strošek: obrestna mera !
interkalarne obresti,
stroški zavarovanja,
stroški odobritve,
stroški predčasnega poplačila.
40
Prezadolženost
Poti za rešitev:
- spoznanje in priznanje težave,
- povečanje prihodkov in znižanje stroškov,
- čimprejšnje reagiranje, povezava z
upnikom, banko, kreditodajalcem….
- reprogram, moratorij, odlog, refinanciranje,
- osebni stečaj.
41
Viri
- Lastni,
- TBP učbenik Mateja Bitenc, Zavod IRC, 2009,
Ljubljana,
- Spletne strani poslovnih bank – primeri
- Spletne strani zveze potrošnikov Slovenije
42