File
SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA ŠOLA LJUBLJANA MEDIJSKI TEHNIK CENZURA V AMERIŠKEM FILMU IZRAŽANJE S SLIKO IN ZVOKOM Mentor: mag. prof. Boštjan Miha Jambrek Avtor: Žiga Leški Kosič 3.E LOG PRI BREZOVICI, MAJ 2015 1 PODTAKI O DELU Avtor: Žiga Leški Kosič Razred: 3.E Naslov dela: Cenzura v amerškiem filmu Kraj: Log pri Brezovici Datum: 4. 5. 2015 Zavod: Srednja medijska in grafična šola Ljubljana Program: Medijski tehnik Mentor: mag. prof. Boštjan Miha Jambrek Razrednik: Mojca Guštin 2 KAZALO VSEBINE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Uvod Cenzura Pre-Code Hollywoda Haysov kodeks Preklic Kodeksa Filmi Sklep Viri 3 UVOD V seminarski nalogi bom predstavil cenzuro v ameriškem filmu, ker cenzura obsega Ameriko predvsem Hollywood, o tej vsebini ni bilo veliko najti. Pisal bom o kako se je cenzura začela in zakaj se je začela, čemu je bil namen. Pogledali so bomo tudi uveljavljen kodekse in malo o današnji cenzuri. CENZURA Cenzura je postopek nadziranja informacij ali podatkov, ki se prenašajo preko medijev. Namen cenzure je preprečiti objavljanje in razširjanje gradiv, katerih vsebina je v nasprotju z interesi države. Cenzura je tudi ime državnega urada, ki se ukvarja s cenzuriranjem in zaposluje oz. plačuje cenzorja. Cenzura ne pomeni le birokratskega, centralizirano urejenega predhodnega pridobivanja dovoljenj za objavo pri pooblaščeni instituciji, temveč zajema vse oblike regulacije obtoka idej. PRE-CODE HOLLYWOODA Pre-Code Hollywooda oz. slovensko predhodni kodeks Hollywoda označuje obdobje v ameriški filmski industriji med uvedbo zvoka (1920) in izvršeb Motion Picture Production Code, poznano kot Haysov Kodeks. Čeprav je bil kodesk sprejet je nadzor bil slab do 1. Junija, 1934. Pred tem so bili filmi več ali manj omejenvali lokalni zakoni. HAYSOV KODES Prvič objavil Motion Pictures Production Code, marca 1930. Poznano kot Haysov kodes poimenovano po njegovem kreatorju Will H. Hays. To je bil prvi poskus predstaviti filmsko cenzuro v Združenih Državah Amerike. Kodes je bil delan po konceptu: “If motion pictures present stories that will affect lives for the better, they can become most powerful for the impovment of man kind”, po slovensko “če film predstavlja zgodbo, ki bo vplivala na življenje na bolje, lahko postane najmočnejša sila za izboljšanje človeštva” – jasno nakazovanje, da filmi niso dosegali tega koncepta. Kodeks je temeljil na treh splošnihnačelih: 4 1. Nobena slika ne bo pripravljena, ki bi nižala moralne standarde tistih, ki so ga videli. Zato da simpatije občinstva nikoli ne bi vrgli na strani kriminala, nepravilnosti, zla ali greha. 2. Pravilni standardi življenja, veljajo samo zahteve iz drame in zabave. 3. Zakon, naravni ali človeški, ne sme biti tarča posmeha, niti se ne bo ustvarila sočutje za njeno kršitev. Čeprav so te smernice tehnično prostovoljne, v praksi glavni hollywoodski studii uporabljajo smernice Hayesovga kodeksa kot priročno sredstvo. Kot rezultat, je Hayesov kodeks neposredno vplival na vsebino v skoraj vsakem ameriškem filmu med leti 1930 in 1966. PREKLIC PRODUKCIJSKE KODE Hollywood je nadaljeval z omejevanjem skozi 1950, med tem je filmska industrija dobila zelo resno konkurenčno grožnjo. Kot prvo je bila nova tehnologija. Televizija, zaradi katere Američanom ni bilo potrebno zapuščati domov, da bi si ogledalo filme. Hollywood je moral ponuditi nekaj, kar nesme priti na televizijo, to se je znaščo še pod bolj striktnim kodeksom. Še večja grožnja so bili tuji filmi, ki so bili predvajani na televiziji. Ki jih ameriški studiji niso morali zadržavti iz ameriškega trga in tuji filmi niso bili delani pod kodesom. V 50-tih se je ameriška kultura spreminjala, ker National Legion of Decency ni več zagotavljala filmom komercialnega poloma, so določeni vidiki kodeska počasi začeli bledeti in so zato leta 1956, so določene dele kodeksa ponovno napisali, ki sprejema mešanje ras, prešuštva in prostitucije. Kot na primer film Anna Christie, ki je ga je MGM preklical dvakrat, ker lik Anna ni bila dovoljena biti prikazana kot prostitutka. Leta 1962, bil tak lik sprejemljiv in film je bil odobren. Nato je film The Pawnbroker bil prvi odobrjen film, ki je vseboval gola prsa, ki je bil opisan kot poseben in edinstven primer, in New York Times opisal, kot neprimerljiva poteza, ki bo, pomenia pa ne precedenčna. OPUSTITVE PRODUKCIJSKE KODE V poznih 60-tih je izvršba kodeksa postala nemogoča in producijka koda je bila upoščena v celoti. In MPPA je začel delati na novem ocenjevanju filma, pri katerem bi filmske omejitve bile zmanjšane. MPPA ocenjevanje je začela veljati prvega novembra 1968. 5 DANAŠNJA CENZURA Po uveljevanju MPPA-jevem sistemom, ki zgleda takole: • G (General Audiences) – Vsa leta dovoljena. • PG (Parental Guidance Suggested) – Kakšni prizori morda niso primerna za otroke. • PG-13 (Parents Strongly Cautioned) – Kakšni prizori morda niso primerna za otroke mlajšim od 13 let. • R (Restricted) – Vsi pod 17 leti potrebujejo spremstvo staršev ali odraslo osebo. • NC-17 (Adults Only) – Nihče pod 18 letom nesme si ogledati. V različnih državah je drugačen system. Včasih je bila oznaka NC-17 zamenjana z x-om, ker MMPA ni imela pridžanih pravic nad x-om, so začela pornografske trgovine in teatri uporabljati XXX, za porno grafijo. FILMI 1. The Invisible Man (1993) Film “The Invisible Man“ je znan vizualnih efektih. Leta 2008 je bil ta film prepoznan kot kulturno, zgodovinsko in estetično edinstven. 2. Psycho (1960) Psycho je bil v celoti drugačen film od ostalih s svojimi šokantnimi rafali nasilja in provokativnih spolnih eksplicitnosti, Psycho je testiral stroge meje cenzure takratnega časa. To je bil Hitchcockov največji hit v karieri, ki naj bi prav tako veljal za enega največjih filmov vseh časov. 3. Frankenstein (1931) Frankenstein velja za enega izmed bolj kontroverznih filmov. V nekaterih zveznih državah v ZDA je bil film prepovedan, v drugih pa je imel veliko izrezanih scen (bil je skoraj za polovico krajši). 6 4. Scarface (1932) Scarface je bil cenzuriran zaradi upodobitev nasilja in spolnosti . Ko je bil Scarface končan je bila njegova objava odložena za več kot šest mesecev. Konec koncev, so bili njegovi poskusi, da bi ugodili zahtevam cenzure neuspešni 5. The Outlaw (1943) Outlaw je bil zavrnjen že več let, ker naj bi se oglaševanje filma osredotočilo posebno pozornost na prsi Jane Russell. Hughes je sčasoma prepričal Breen, da s prikazovanjem dekolteja ni kršil kodeksa in, da je film je mogoče prikazati. SKLEP Ugotovil sem, da kodeks uveljvljen predvsem, zato da bi filmi pozitivno vplivali na življenja ljudi. Tako lahko razberemo kako zelo velik vpliv je imela industrija na ustvarijalce filmov. Vendar, kot vidimo v današnjem svetu filmov, je vedno več filmov, ki sproščajo maksimum kreativnost ustvarjalcev. VIRI http://en.wikipedia.org/wiki/Motion_Picture_Production_Code http://en.wikipedia.org/wiki/Pre-Code_Hollywood http://www.artsreformation.com/a001/hays-code.html http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=93301189 http://productioncode.dhwritings.com/multipleframes_productionco de.php http://www.screenonline.org.uk/film/id/592022/index.html http://qanda.encyclopedia.com/question/hays-code-211930.html http://www.callmefatty.com/id8.html 7
© Copyright 2024