SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA ŠOLA LJUBLJANA
MEDIJSKI TEHNIK
CENZURA V AMERIŠKEM FILMU
IZRAŽANJE S SLIKO IN ZVOKOM
Mentor: mag. prof. Boštjan Miha Jambrek
Avtor: Žiga Leški Kosič 3.E
LOG PRI BREZOVICI, MAJ 2015
1 PODTAKI O DELU
Avtor: Žiga Leški Kosič
Razred: 3.E
Naslov dela: Cenzura v amerškiem filmu
Kraj: Log pri Brezovici
Datum: 4. 5. 2015
Zavod: Srednja medijska in grafična šola Ljubljana
Program: Medijski tehnik
Mentor: mag. prof. Boštjan Miha Jambrek
Razrednik: Mojca Guštin
2 KAZALO VSEBINE
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Uvod
Cenzura
Pre-Code Hollywoda
Haysov kodeks
Preklic Kodeksa
Filmi
Sklep
Viri
3 UVOD
V seminarski nalogi bom predstavil cenzuro v ameriškem filmu, ker
cenzura obsega Ameriko predvsem Hollywood, o tej vsebini ni bilo
veliko najti. Pisal bom o kako se je cenzura začela in zakaj se je
začela, čemu je bil namen. Pogledali so bomo tudi uveljavljen
kodekse in malo o današnji cenzuri.
CENZURA
Cenzura je postopek nadziranja informacij ali podatkov, ki se
prenašajo preko medijev. Namen cenzure je preprečiti objavljanje
in razširjanje gradiv, katerih vsebina je v nasprotju z interesi
države. Cenzura je tudi ime državnega urada, ki se ukvarja s
cenzuriranjem in zaposluje oz. plačuje cenzorja. Cenzura ne
pomeni le birokratskega, centralizirano urejenega predhodnega
pridobivanja dovoljenj za objavo pri pooblaščeni instituciji, temveč
zajema vse oblike regulacije obtoka idej.
PRE-CODE HOLLYWOODA
Pre-Code Hollywooda oz. slovensko predhodni kodeks Hollywoda
označuje obdobje v ameriški filmski industriji med uvedbo zvoka
(1920) in izvršeb Motion Picture Production Code, poznano kot
Haysov Kodeks. Čeprav je bil kodesk sprejet je nadzor bil slab do
1. Junija, 1934. Pred tem so bili filmi več ali manj omejenvali
lokalni zakoni.
HAYSOV KODES
Prvič objavil Motion Pictures Production Code, marca 1930.
Poznano kot Haysov kodes poimenovano po njegovem kreatorju
Will H. Hays. To je bil prvi poskus predstaviti filmsko cenzuro v
Združenih Državah Amerike. Kodes je bil delan po konceptu:
“If motion pictures present stories that will affect lives for the better,
they can become most powerful for the impovment of man kind”,
po slovensko
“če film predstavlja zgodbo, ki bo vplivala na
življenje na bolje, lahko postane najmočnejša sila za izboljšanje
človeštva” – jasno nakazovanje, da filmi niso dosegali tega
koncepta. Kodeks je temeljil na treh splošnihnačelih:
4 1. Nobena slika ne bo pripravljena, ki bi nižala moralne
standarde tistih, ki so ga videli. Zato da simpatije občinstva nikoli
ne bi vrgli na strani kriminala, nepravilnosti, zla ali greha.
2. Pravilni standardi življenja, veljajo samo zahteve iz drame
in zabave.
3. Zakon, naravni ali človeški, ne sme biti tarča posmeha, niti
se ne bo ustvarila sočutje za njeno kršitev.
Čeprav so te smernice tehnično prostovoljne, v praksi glavni
hollywoodski studii uporabljajo smernice Hayesovga kodeksa kot
priročno sredstvo. Kot rezultat, je Hayesov kodeks neposredno
vplival na vsebino v skoraj vsakem ameriškem filmu med leti 1930
in 1966.
PREKLIC PRODUKCIJSKE KODE
Hollywood je nadaljeval z omejevanjem skozi 1950, med tem je
filmska industrija dobila zelo resno konkurenčno grožnjo. Kot prvo
je bila nova tehnologija. Televizija, zaradi katere Američanom ni
bilo potrebno zapuščati domov, da bi si ogledalo filme. Hollywood
je moral ponuditi nekaj, kar nesme priti na televizijo, to se je
znaščo še pod bolj striktnim kodeksom.
Še večja grožnja so bili tuji filmi, ki so bili predvajani na televiziji. Ki
jih ameriški studiji niso morali zadržavti iz ameriškega trga in tuji
filmi niso bili delani pod kodesom.
V 50-tih se je ameriška kultura spreminjala, ker National Legion of
Decency ni več zagotavljala filmom komercialnega poloma, so
določeni vidiki kodeska počasi začeli bledeti in so zato leta 1956,
so določene dele kodeksa ponovno napisali, ki sprejema mešanje
ras, prešuštva in prostitucije. Kot na primer film Anna Christie, ki je
ga je MGM preklical dvakrat, ker lik Anna ni bila dovoljena biti
prikazana kot prostitutka. Leta 1962, bil tak lik sprejemljiv in film je
bil odobren.
Nato je film The Pawnbroker bil prvi odobrjen film, ki je vseboval
gola prsa, ki je bil opisan kot poseben in edinstven primer, in New
York Times opisal, kot neprimerljiva poteza, ki bo, pomenia pa ne
precedenčna.
OPUSTITVE PRODUKCIJSKE KODE
V poznih 60-tih je izvršba kodeksa postala nemogoča in producijka
koda je bila upoščena v celoti. In MPPA je začel delati na novem
ocenjevanju filma, pri katerem bi filmske omejitve bile zmanjšane.
MPPA ocenjevanje je začela veljati prvega novembra 1968.
5 DANAŠNJA CENZURA
Po uveljevanju MPPA-jevem sistemom, ki zgleda takole:
• G (General Audiences) – Vsa leta dovoljena.
• PG (Parental Guidance Suggested) – Kakšni prizori morda
niso primerna za otroke.
• PG-13 (Parents Strongly Cautioned) – Kakšni prizori morda
niso primerna za otroke mlajšim od 13 let.
• R (Restricted) – Vsi pod 17 leti potrebujejo spremstvo
staršev ali odraslo osebo.
• NC-17 (Adults Only) – Nihče pod 18 letom nesme si ogledati.
V različnih državah je drugačen system.
Včasih je bila oznaka NC-17 zamenjana z x-om, ker MMPA ni
imela pridžanih pravic nad x-om, so začela pornografske trgovine
in teatri uporabljati XXX, za porno grafijo.
FILMI
1. The Invisible Man (1993)
Film “The Invisible Man“ je znan vizualnih efektih. Leta 2008
je bil ta film prepoznan kot kulturno, zgodovinsko in estetično
edinstven.
2. Psycho (1960)
Psycho je bil v celoti drugačen film od ostalih s svojimi
šokantnimi rafali nasilja in provokativnih spolnih
eksplicitnosti, Psycho je testiral stroge meje cenzure
takratnega časa. To je bil Hitchcockov največji hit v karieri, ki
naj bi prav tako veljal za enega največjih filmov vseh časov.
3. Frankenstein (1931)
Frankenstein velja za enega izmed bolj kontroverznih filmov.
V nekaterih zveznih državah v ZDA je bil film prepovedan, v
drugih pa je imel veliko izrezanih scen (bil je skoraj za
polovico krajši).
6 4. Scarface (1932)
Scarface je bil cenzuriran zaradi upodobitev nasilja in
spolnosti . Ko je bil Scarface končan je bila njegova objava
odložena za več kot šest mesecev. Konec koncev, so bili
njegovi poskusi, da bi ugodili zahtevam cenzure neuspešni
5. The Outlaw (1943)
Outlaw je bil zavrnjen že več let, ker naj bi se oglaševanje
filma osredotočilo posebno pozornost na prsi Jane Russell.
Hughes je sčasoma prepričal Breen, da s prikazovanjem
dekolteja ni kršil kodeksa in, da je film je mogoče prikazati.
SKLEP
Ugotovil sem, da kodeks uveljvljen predvsem, zato da bi filmi
pozitivno vplivali na življenja ljudi. Tako lahko razberemo kako zelo
velik vpliv je imela industrija na ustvarijalce filmov. Vendar, kot
vidimo v današnjem svetu filmov, je vedno več filmov, ki sproščajo
maksimum kreativnost ustvarjalcev.
VIRI
http://en.wikipedia.org/wiki/Motion_Picture_Production_Code
http://en.wikipedia.org/wiki/Pre-Code_Hollywood
http://www.artsreformation.com/a001/hays-code.html
http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=93301189
http://productioncode.dhwritings.com/multipleframes_productionco
de.php
http://www.screenonline.org.uk/film/id/592022/index.html
http://qanda.encyclopedia.com/question/hays-code-211930.html
http://www.callmefatty.com/id8.html
7