Letnik XXIII/3 - Ministrstvo za obrambo
ŠTEVILKA 3 MAREC 2015 Domoljubje kot temeljna skupna vrednota Vzpostavljena zmogljivost za pomoč v naravnih nesrečah Intervju Klemen Medja SV zaposluje Srečanje s predstavniki gasilskih enot UVODNIK VSEBINA 4 aktualno SV letos načrtuje zaposlitev 338 pripadnikov 6 izpostavljamo Nadaljevanje političnega dialoga in krepitev regionalnega sodelovanja 1. marec je dan civilne zaščite SV vzpostavila zmogljivost za pomoč v naravnih nesrečah V Rim po novo znanje 12 intervju Misije omogočile razvoj zmogljivosti SV 15 iz naših enot Priprave na Adriatic Strike 15 že potekajo Delovanje v urbanem okolju V SV novi vojaški policisti Od kdaj sabljamo? Sabljanje – najstarejši olimpijski šport V 157. LOGP usposobili nove častnike in podčastnike za tehnično vzdrževanje Pokljuka gostila otroke pripadnikov SLOVENSKE VOJSKE 25 objave ministrstva za obrambo 29 zaščita in reševanje Beli smrtni davek velike vojne (2. del) Srečanje s predstavniki gasilskih enot širšega pomena v ICZR Uvodna načrtovalna konferenca za vajo IPA CAMPEX 2015 36 obrazi Ne bom zobozdravnica, temveč pilotka Tragedije povežejo ljudi 40 spremljamo Konkurenčnost slovenske industrije glede na obrambne standarde 42 šport v vojski Slovenski piratki 44 napisali ste Spletna orodja GIS za prihodnost 46 preživetje KOŠARE (2. DEL) 47 jezikovni in terminološki kotiček Nepravilna raba predlogov in predložnih zvez (2. del) Vojaško zdravstvo 48 ste vedeli Vojaški del življenja Janeza Vajkarda Valvazorja obsega tri obdobja 48 odlikovanja v sv Pravilnik o priznanjih – pregled dosedanjih objav 49 stenčas PREBRALI SMO NOVICI SPODBUDNA MISEL 50razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA POIŠČI PET RAZLIK Z ramo ob rami 9 16 21 18 36 22 38 Ženske smo močne. Čeprav ponekod še vedno lahko zasledimo mnenje, da se vloga ženske kaže predvsem v miselnosti, da za uspešnim moškim stoji uspešna ženska, se vedno bolj dokazuje, da smo sposobne hoditi moškim z ramo ob rami. V želji, da bi prevladalo mnenje, da uspešna ženska stoji sama za seboj, postaja pojem ženstvenosti ogrožen. Ženski pogum se kaže v tokratni številki v dveh pogovorih, in sicer z Zdenko Močnik, ki se je Civilni zaščiti posvetila pred več kot 25 leti, in s pilotko Romano Begović, ki je zaposlena v Letalski šoli SV. Znani sta po predanosti, zvestobi, odločnosti in občutljivosti za stiske sočloveka. Zdenka izpostavlja stisko ljudi, s katero se je srečala ob pomoči prebivalcem pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, iz Romaninih besed pa je čutiti veselje do njenega poklica, ki omogoča pomoč pri reševanju v gorah, pri gašenju požarov in reševanju življenj. S svojim delovanjem postavljata pod vprašaj konstrukt pojma ženstvenosti in dokazujeta, da je mogoče odlično opravljati poklice, ki se jih rado vodi v moški obliki. Sta uspešni, svoj poklic pa opravljata z ljubeznijo. Ob dnevu civilne zaščite je v soboto, 28. februarja, na Brdu pri Kranju potekala osrednja slovesnost, na kateri so posameznikom in ustanovam podelili priznanja Civilne zaščite in nagrado za življenjsko delo, ki jo je dobil Joško Berlec za 40-letno strokovno in predano delo v gasilstvu. Na ta dan je v Vojašnici Petra Petriča v Kranju potekala tudi predstavitev modularne zmogljivosti SV za posredovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami s tehničnim zborom. Vanjo je s specialistično tehniko in opremo vključenih 740 pripadnikov SV, ki sestavljajo zmogljivost za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, za delovanje pa so pripravljeni najpozneje v roku 24 ur. Dan, ki je bil namenjen ozaveščanju ljudi o vlogi in pomenu civilne zaščite, je tudi dan, ki nas spomni na dosedanjo vključenost in prispevek pripadnikov SV v pomoč tistim, ki so se soočili z naravnimi ujmami in drugimi nesrečami, spomni pa nas še na pomen solidarnosti. Slovenska vojska bo tudi letos uresničevala kadrovski načrt z nadomestnimi zaposlitvami in tako nadomeščala tiste pripadnike, ki so se upokojili ali jim je potekla pogodba o zaposlitvi. Po podatkih za februar je v Slovenski vojski 8276 pripadnikov. Od tega jih je v stalni sestavi 7138, v pogodbeni rezervi pa 1138. Pri tem je delež žensk pomemben, saj jih je v stalni sestavi 1132, podatki od leta 2004 do novembra 2013 pa kažejo, da je bilo na 15-tedensko temeljno vojaškostrokovno usposabljanje v okviru prostovoljnega služenja vojaškega roka napotenih 2374 vojakov prostovoljcev, od tega 281 žensk. Pravijo, da fantje ne jočejo in da dekleta skuhamo najboljšo kavo, toda nič od tega ne drži. Pripadnice nežnejšega spola stopajo na področja, ki so si jih lastili moški. Sodelovanje je pogoj, da družba začne gledati zunaj ozkogledih pojmovanj delovanja v skupnosti. Tako bi se izognili težnji, da znova vzpostavimo jasne ločnice med moškostjo in ženstvenostjo. Raje se osredotočimo na to, da je vsak posameznik pomemben. Enakopravnost nam nalaga skrb za družbeni napredek. Imeli bomo tisto, kar si bomo izborili. 29 2 SV 42 Hana Souček Morača SV 3 AKTUALNO SV letos načrtuje zaposlitev 338 pripadnikov Vlada je v kadrovskem načrtu določila zgornjo mejo števila zaposlenih v SV, in sicer 7254 ob koncu leta 2015. V preteklih letih se je SV sicer v večjem številu dopolnjevala z novimi kandidati in kandidatkami. V zadnjih letih se je povečevanje zaradi varčevalnih ukrepov in organizacijskih sprememb v SV ustavilo, z novimi zaposlitvami pa se nadomeščajo le odhodi. Na Ministrstvu za obrambo za pridobivanje novih pripadnikov za potrebe Slovenske vojske izvajajo veliko promocijskih dejavnosti, pri katerih poleg Sektorja za vojaške zadeve (SVZ) sodelujejo tudi uprave za obrambo in SV. Z njihovo pomočjo morajo letos pridobiti 338 kandidatov za zaposlitev v SV. Besedilo: Marko Pišlar Fotografija: Bruno Toič V SV le nadomestne zaposlitve Na podlagi kadrovskega načrta organov državne uprave kadrovski načrt SV za leto 2015 predvideva zaposlitev 308 vojakov, 25 kandidatov za častnike, dveh višjih vojaških uslužbencev in treh civilnih oseb, s čimer bo zagotovljeno ohranjanje obsega stalne sestave pripadnikov SV s 7254 zaposlenimi. Prostovoljno služenje vojaškega roka je eden izmed najpomembnejših načinov predhodnega preizkusa vojaškega življenja oziroma poznejše odločitve za opravljanje poklicne vojaške službe, zato kadrovski načrt za leto 2015 predvideva tudi napotitev do 100 vojakov in vojakinj prostovoljcev na prostovoljno služenje vojaškega roka v dveh terminih, in sicer marca ter septembra. Prav tako se letos predvideva zaposlitev do pet štipendistov SV. Načelnik SVZ polkovnik Borut Flajšman je pojasnil, da bo v okviru popolne uresničitve kadrovskega načrta Slovenska vojska tudi letos nadaljevala z dopolnjevanjem stalne sestave SV z nadomestnimi zaposlitvami vojakov in vojakinj ter tako izboljševala strukturo razmerij v korist vojakov, zato imajo kandidati in kandidatke, ki menijo, da lahko kakovostno opravljajo vojaški poklic in ki se s svojimi vrednotami poistovetijo z vrednotami SV, možnost, da se pridružijo stabilnemu delodajalcu, kar SV gotovo je, predvsem zaradi velikega ugleda in zaupanja slovenske javnosti, ki ju še vedno uživa med Slovenci. SV vabi mlade od 18 do 25 let Ciljna populacija, ki jo SV skladno z zakonom zaposluje, so mladi od 18 do 25 let s končano IV. in V. stopnjo šolske izobrazbe. Kandidati z visoko strokovno izobrazbo, če so kandidati za šolanje na Šoli za častnike SV, so lahko stari do 30 let. Ob tem morajo kandidati izpolnjevati nekatera merila in pogoje. Kandidati morajo biti državljani RS in ne smejo imeti dvojnega državljanstva. Morajo biti telesno in psihološko primerni za poklicno opravljanje vojaške 4 SV službe, ne smejo biti člani političnih strank in pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja. Od kandidatov se pričakuje, da so uspešno opravili preverjanje gibalnih in motoričnih sposobnosti in da nimajo negativne ocene varnostnega tveganja ob varnostnem preverjanju. Večino aktivnosti na terenu opravijo uprave za obrambo v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju, Novem mestu in Postojni, kjer lahko kandidati vložijo prošnjo za zaposlitev. Podsekretar v SVZ Roman Kolar je povedal, da morajo kandidati vlogi obvezno priložiti potrdilo o državljanstvu, soglasje za varnostno preverjanje, izjavo o državljanstvu in nečlanstvu v političnih strankah, potrdilo o izobrazbi ter krajši življenjepis. Vojaške osebe na upravah za obrambo z njimi nato opravijo razgovore, na katerih jim podrobneje predstavijo poklic vojaka in odgovorijo na njihova morebitna vprašanja. Kolar je razložil, da so uprave za obrambo po vsej Sloveniji lani dobile 455 vlog za zaposlitev, do sredine marca letos pa že skoraj 80. Največ vlog so lani dobili na območju uprave za obrambo Maribor, kar 112, v Ljubljani 99 in v Celju 82. Najmanj vlog je prispelo na naslova Uprave za obrambo Kranj in Uprave za obrambo Postojna, in sicer 45 oziroma 54. Letos so prav tako največ vlog dobili na mariborsko in ljubljansko upravo za obrambo. Kolar je še pojasnil, da je bilo lani največ vlog, in sicer 195, zavrnjenih zaradi neizpolnjevanja splošnih pogojev, v 103 primerih pa so kandidati od vloge odstopili zaradi druge zaposlitve. Po razgovoru, pridobitvi vseh potrdil in uspešno opravljenem varnostnem preverjanju kandidata napotijo na preverjanje gibalnih sposobnost, kar poteka vsak teden na različnih lokacijah po Sloveniji. Nato kandidati opravijo preventivni zdravniški pregled v vojaški zdravstveni enoti, v kateri jih pregledata zdravnik medicine dela in športa ter psiholog. Kandidate napotijo tudi k specialistu kardiologu, pulmologu in zobozdravniku, da preveri stanje zobovja. Kolar je pojasnil, da če so uspešni, kandidatom izdajo spričevalo z oznako sposoben oziroma sposoben z omejitvami. Trenutno kadra za potrebe SV izvajajo številne promocijske dejavnosti, ki so ciljno usmerjene glede oblik, vsebin in populacije, ki so ji namenjene. Kot je razložil odgovorni urednik spletnih strani www.postanivojak. si Slavko Delalut iz SVZ, promocijo izvajajo v sodelovanju s SV, pomembno vlogo pri tem pa imajo tudi uprave za obrambo, predvsem pri promocijskih dejavnostih v lokalnem okolju. Glede na ciljno populacijo, ki je najbolj zanimiva, to pa so mladi od 18. do 25. leta, se predstavijo na različnih prireditvah, na katerih se ciljna populacija zbere v največjem številu. Najpomembnejši so seznanitve vojaških obveznikov s pravicami in dolžnostmi, športne prireditve, sejmi, občinski in krajevni prazniki, obiski vzgojno-izobraževalnih ustanov, dnevi odprtih vrat, karierni sejmi in druge prireditve. Delalut je povedal, da so ena izmed pomembnejših oblik komuniciranja z mladiPridobivanje kadra podprli mi in možnost za predstavitev vsakoletne s 100 promocijskimi dogodki seznanitve s pravicami in dolžnostmi vojaDa bi Ministrstvo za obrambo pridobilo ških obveznikov, ki v tekočem letu dopolnidovolj kandidatov, v SVZ za pridobivanje jo 18 let. Na letošnje seznanitve bodo povabili 9420 fantov, ki bodo letos dopolnili 18 let. Prav tako bodo v sodelovanju z upravami za obrambo po vsej Sloveniji sodelovali na več kot 100 dogodkih, na katerih bodo promovirali vojaški poklic in zaposlovanje v SV. Delalut je še dodal, da bodo med najbolj odmevnimi promocijskimi dogodki marca smučarski skoki v Planici, rekrutacija, kot je bila nekoč, 8. maja v Beltincih in Vista v Vipavi, prav tako tudi argonavtski dnevi na Vrhniki, avgusta največja sejemska prireditev Agra v Gornji Radgoni, septembra pa šuštarska nedelja v Tržiču in Mednarodni obrtni sejem v Celju. Med bolj obiskanimi bodo tudi promocijske dejavnosti v večjih nakupovalnih središčih po vsej Sloveniji. Na teh prireditvah predstavijo osnovne informacije o SV, možnostih sodelovanja in vse drugo, kar mlade zanima o SV, dajo pa jim tudi promocijsko gradivo v obliki informativnih brošur, plakatov in zgibank. Obiskovalcem podarjajo promocijska pisala in bombone, na nekaterih dogodkih pa je na voljo tudi neformacijska vojaška oprema. Analiza dela kaže, da prav spletne strani www.postanivojak.si najbolje obveščajo ciljno populacijo o možnostih in oblikah sodelovanja s SV, o oborožitvi in opremi SV ter aktivnostih, ki jih SV izvaja na terenu in v vojašnicah. Velika večina dobi prve informacije in osnovne podatke o možnostih sodelovanja s SV prav na spletu. Delalut je povedal, da je bilo v šestih letih delovanja skoraj 700.000 obiskov in več kot 380.000 obiskovalcev. Družbena omrežja so realnost spletnega komuniciranja, zato so dejavnosti razširili tudi na facebook, na katerem imajo 3700 sledilcev, in youtube, na katerem so objavili že več kot 200 filmov, ki si jih je ogledalo več kot 280.000 obiskovalcev. Z javnostjo komunicirajo tudi na portalu E-uprava, spletnem naslovu in brezplačni telefonski številki 080 13 22. Navzočnost v elektronskih medijih dopolnjujejo z oglaševanjem vojaškega poklica prek največjega slovenskega spletnega iskalnika najdi.si. se lahko zaposlijo le, če imajo zapisano kontrola pred mednarodnimi operacijami in misijami ali imajo omejitve zaradi očal. Če je kandidat začasno nesposoben, po določenem času lahko ponovno vloži vlogo za zaposlitev v SV, pri tem pa lahko predloži zdravniške oziroma specialistične dokumente, ki se neposredno nanašajo na njegovo začasno nezmožnost opravljanja vojaške službe. Za nesposobne kandidate se postopki ustavijo. Na podlagi sklepa o izbiri, ki ga izda kadrovska služba GŠSV, se izvede zaposlitev na datume, ki so predvideni za zaposlitev. Kolar je dopolnil, da so letos predvideni štirje termini, in sicer 2. marec, 11. maj, 7. september ter 23. november. Poleg tega je še dodal, da celoten postopek od vloge do zaposlitve traja približno tri mesece, kar je odvisno od opravljenih zdravniških pregledov in terminov zaposlitve. SV 5 izpostavljamo Kot je ob nedavnem uradnem obisku ministrice za obrambo Italijanske republike dejal minister za obrambo Janko Veber, nas sodelovanje na operativni ravni v obliki vaj, usposabljanj in izmenjave izkušenj še tesneje povezuje, krepi sposobnost povezovanja in skupnega delovanja ter nam daje samozavest pri delovanju v večnacionalnih pobudah v okviru Evropske unije in Nata, na regionalni ravni ter v mednarodnih operacijah in na misijah. Neformalno zasedanje ministrov za obrambo EU V Rigi se je 19. februarja končalo neformalno zasedanje ministrov za obrambo EU, ki se ga je udeležil tudi minister za obrambo Janko Veber. V središču razprave so bile priprave na junijski Evropski svet (ES15), ki bo obravnaval varnost in obrambo. Ministri so si izmenjali mnenja o aktualnih varnostnih razmerah in njihovem vplivu na skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP) ter na nadaljnji razvoj vojaških zmogljivosti EU. Glede na to so pozornost namenili tudi aktualnim operacijam in misijam SVOP. Razprava v okviru zasedanja o pripravah na junijski Evropski svet je bila namenjena izmenjavi stališč o bistvenih vprašanjih, ki naj bi jih obravnaval, ter kakšne usmeritve se pričakujejo od voditeljev držav in vlad, ki se bodo udeležili junijskega dogodka. Glede na to so bili ministrom predstavljeni konkretni dosežki na področjih, ki so bili v kontekstu razvoja skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) opredeljeni kot strateško pomembni na zasedanju Evropskega sveta decembra 2013. Ta področja so izboljšanje učinkovitosti, prepoznavnosti in vpliva SVOP, krepitev razvoja zmogljivosti ter krepitev evropske obrambne industrije (EDA). Minister Janko Veber na obisku v logistični brigadi Slovenske vojske Minister za obrambo je bil 13. februarja na obisku v logistični brigadi Slovenske vojske. Najprej je obiskal Vojašnico Petra Petriča v Kranju, kjer sta ga pričakala načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in poveljnik logistične brigade polkovnik Milan Žurman, ki je ministru skupaj s poveljniki 157. logističnega polka, 670. logističnega polka in vojaške zdravstvene enote predstavil dosežke in aktualne naloge brigade ter enot v njeni sestavi. V nadaljevanju se je minister Veber v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani seznanil s potekom dela v zdravstveni ambulanti in si ogledal zmogljivosti, ki jih ob naravnih nesrečah in drugih povečanih potrebah dajemo na voljo tudi civilnim zdravstvenim ustanovam. V Vojašnici Edvarda PePredstavitveni obisk veleposlanika perka so ministru Vebru predstavili še sistem vzdrževanja vozil ZDA Brenta Roberta Hartleyja Minister za obrambo Janko Veber je v torek, 3. marca, na pred- in fizikalno-kemijski laboratorij. V zadnjem delu obiska si je mistavitvenem obisku na Ministrstvu za obrambo sprejel velepo- nister Veber ogledal delavnico za vzdrževanje streliva in skladislanika Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji Brenta šče v Borovnici. Roberta Hartleyja. Pogovarjala sta se o sodelovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju ter o priložnostih za njegovo nadaljnjo krepitev in razvoj. Minister Veber je veleposlaniku Hartleyju predal čestitko ob imenovanju novega ameriškega sekretarja za obrambo, tako pa je hkrati obnovil vabilo za njegov uradni obisk v Sloveniji. Fotografija: Jerica Pavšič Fotografija: Bruno Toič Pripravila: Hana Souček Morača Posvet z župani severnoprimorske regije Minister za obrambo Janko Veber se je 23. februarja na Izpostavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Nova Gorica udeležil posveta o delovanju sistema zaščite, reševanja in pomoči. Gre za srečanje z župani severnoprimorske regije, kot tretjega od načrtovanih trinajstih po Sloveniji pa ga je spodbudil poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. Na srečanju je minister Veber predstavil prizadevanja vodstva ministrstva za učinkovitejše ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah. Kot je dejal minister za obrambo Janko Veber, je regija izpostavljena različnim nevarnostim, zato je srečanje s poveljnikom Civilne zaščite RS Srečkom Šestanom in poveljnikom Civilne zaščite severnoprimorske regije mag. Samom Kosmačem označil kot pomembno priložnost za izmenjavo izkušenj. »Še posebej zdaj,« je poudaril minister Veber, »ko na ministrstvu pripravljamo nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med letoma 2016 in 2022, ki je temeljnega pomena za nadaljnji razvoj sistema.« Poveljnik CZ RS Srečko Šestan je župane podrobneje seznanil s sistemom zaščite in reševanja, silami, ki jih imamo na državni ravni na voljo ob različnih vrstah nesreč, ter z načinom dela reševalcev ob nesrečah, od aktiviranja državnega načrta do zaprosil ter poročanja in pridobivanja podatkov o nesrečah. Ob koncu je župane opozoril na tista področja in naloge, pri katerih bi bile občine lahko aktivnejše. Tako je na župane naslovil priporočila, da imenujejo poveljnika CZ občine, ki naj bi bil hkrati svetovalec za zaščito, reševanje in pomoč, imenujejo štab CZ občine, sestavljen iz članov občinske uprave, imajo samostojnega svetovalca za zaščito, reševanje in pomoč oziroma ga imenujejo za več občin skupaj. Med priporočili republiškega poveljnika so tudi, da občine vnaprej sklenejo pogodbe za dobavo materiala oziroma storitev, ki bi jih potrebovale ob nesrečah, da pozornost ob nesrečah namenijo delu z novinarji in sprejmejo intervencijske ukrepe. centru zapolnila dve pomembni mesti, eno od teh pa je mesto namestnika direktorja centra. V pogovoru sta ministra izpostavila pomen zagotavljanja sredstev za obrambo in s tem ustrezne varnosti državljanov. Govorila sta o možnostih za sodelovanje na področju obrambne industrije in pri tem poudarila pomen skupnih nastopov za pridobivanje sredstev znotraj projektov Evropske obrambne agencije ‒ EDA. V okviru obiska je italijansko obrambno ministrico sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. Fotografija: http://eu2015.lv Nadaljevanje političnega dialoga in krepitev regionalnega sodelovanja Minister Janko Veber gostil ministrico za obrambo Italijanske republike Na povabilo ministra za obrambo Janka Vebra je bila 6. marca na uradnem obisku v Republiki Sloveniji ministrica za obrambo Italijanske republike Roberta Pinotti. Minister Veber je v uvodu izrazil zadovoljstvo, da na prvem uradnem obisku v svojem mandatu gosti ministrico za obrambo sosednje prijateljske države Italije, s katero že več let odlično sodelujemo na obrambnem in vojaškem področju, saj je Italija ena izmed glavnih partneric Slovenije tako v okviru Nata kot tudi Evropske unije. Minister je ob tem še posebej izpostavil, da je dvostransko obrambno in vojaško sodelovanje kljub omejenim finančnim zmožnostim ostalo na visoki ravni. Italija vodi regionalno povezovanje (Defence Cooperation Iniciative ‒ DECI) za razvoj večnacionalnih zmogljivosti, s katerimi skupno nastopamo pri opravljanju zavezniških nalog in ciljev. Ena najboljših praks so že več kot 15 let delujoče večnacionalne sile kopenske vojske (MLF) Slovenije, Italije in Madžarske. Na podlagi tega sodelovanja bomo leta 2017 skupaj pripravili bojno skupino Evropske unije. Tako minister Veber kot tudi ministrica Pinotti sta se strinjala, da si državi z odličnim partnerskim sodelovanjem v mednarodnih operacijah in na misijah prizadevata za zagotavljanje mednarodnega miru ter varnosti, razvoja in krepitve vladavine prava predvsem na Zahodnem Balkanu, v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v srednji Aziji. Ministrica Pinotti je izrazila željo, da s Slovenijo še naprej uspešno sodelujejo, in pri tem izpostavila, da državi sodelujeta v bojni skupini EU. Minister Veber se je kolegici zahvalil za podporo Italije pri skupnem sodelovanju v številnih mednarodnih operacijah in na misijah, na katerih je prav italijanska vojska eden izmed glavnih partnerjev Slovenske vojske, ministrica Pinotti pa je posebej poudarila, da je Slovenija kot edina država do zdaj z ladjo sodelovala v operaciji Naše morje in tako pokazala razumevanje za problematiko beguncev v Sredozemskem morju. Minister Veber se je ob tej priložnosti ministrici Pinotti zahvalil za vsestransko podporo Italije pri vzpostavljanju in razvoju Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, ki se že približuje polnemu operativnemu delovanju. Italija bo že letos v Podpis sporazuma o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami Na Brdu je bilo v petek, 20. februarja, srečanje predsednikov vlad Republike Slovenije dr. Mira Cerarja in Republike Srbije Aleksandra Vučića ter ministrov, v okviru katerega je poleg skupne seje vlad obeh držav potekalo tudi več dvostranskih srečanj, namenjenih nadaljnji krepitvi sodelovanja v posameznih resorjih. Ministra za obrambo Janko Veber in Bratislav Gašić sta v pogovoru pozornost namenila sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju ter vedno bolj intenzivnemu sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ob tej priložnosti sta ministra na Brdu podpisala tudi Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. 6 SV SV 7 1. marec je dan civilne zaščite V Sloveniji se 1. marca, dneva civilne zaščite, vsako leto spomnimo s podelitvijo priznanj in kipca Civilne zaščite. Komisija za priznanja in nagrade je letos potrdila 960 predlogov za priznanja, od katerih jih je bilo 69 podeljenih na osrednji državni slovesnosti 28. februarja na Brdu pri Kranju, druga pa na 13 regijskih prireditvah prvi teden marca. Nagrado za življenjsko delo je poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan letos izročil Jošku Berlecu, ki ima več kot 40 let operativnega gasilskega staža. POVELJNIK CIVILNE ZAŠČITE RS SREČKO ŠESTAN IZROČA KIPEC CZ JOŠKU BERLECU. Besedilo: Tanja Novak, URSZR Fotografiji: Bruno Toič Osrednje državne slovesnosti na Brdu pri Kranju sta se udeležila tako predsednik države Borut Pahor kot tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Janko Veber, ki je v svojem govoru med drugim spomnil na velik dosežek sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v preteklem letu, in sicer na izredno hitro sanacijo ujme z žledom. Gasilcem, pripadnikom Civilne zaščite in drugih reševalnih služb ter delavcem elektro podjetij je ob mednarodni pomoči v mesecu dni uspelo ublažiti posledice žleda in odpraviti izpad elektrike. To je dosežek, na katerega v obdobju ujme ni upal nihče, še posebno ker so se v preteklosti v tujini s podobnimi težavami spopadali po več mesecev. Lansko leto je bilo za Slovenijo kar zadeva naravne nesreče res izjemno. Bilo je več kot 14.500 različnih dogodkov, ob katerih je bilo aktiviranih več kot 27.000 sestav sil za zaščito, reševanje in pomoč, skupaj pa je sodelovalo nekaj manj kot 195.000 pripadnikov različnih enot, služb in drugih sestav. Škoda je ocenjena na 657 milijonov evrov, intervencijski stroški so bili 45,5 milijona evrov, iz solidarnostnega sklada Evropske unije pa smo kot pomoč že dobili 18,3 milijona evrov. Kljub obilici dela z odstranjevanjem posledic žleda v domovini so se naši reševalci spomladi odzvali klicu na pomoč Bosne in Hercegovine ter Srbije, ki so ju prizadele hude poplave. Reševalcem so se pridružili tudi humanitarne organizacije in mnogi posamezniki, ki so za ljudi v stiski organizirali zbiranje pomoči v obliki najnujnejših življenjskih potrebščin, mogoče tudi iz občutka hvaležnosti za mednarodno pomoč, ki smo je bili le nekaj mesecev pred tem deležni sami. Zaradi naštetega je komisija za priznanja in nagrade Civilne zaščite letos potrdila kar 802 bronasta znaka, kar je štirikrat več kot leto prej. Med prejemniki je tudi 29 tujih organizacij iz 11 držav, ki so ob 8 SV februarskem žledu Sloveniji pomagale z električnimi agregati in reševalnimi ekipami. Leto pozneje so bili predstavniki teh organizacij ponovno vabljeni v Slovenijo, tokrat kot častni gostje osrednje državne slovesnosti na Brdu, kjer so za nesebično pomoč dobili priznanja Civilne zaščite. Poleg bronastih znakov je komisija za priznanja in nagrade Civilne zaščite potrdila tudi 70 srebrnih in 68 zlatih znakov ter 19 plaket. Dobili so jih posamezniki in organizacije za večletne zasluge ter dosežke pri krepitvi in razvoju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nagrado za življenjsko delo, torej kipec Civilne zaščite, je letos dobil Joško Berlec, ki je s svojim delom veliko prispeval h gasilstvu ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami nasploh. Za gasilstvo ga je navdušil oče in tako se je Berlec že kot osemletni deček pridružil Prostovoljnemu gasilskemu društvu Kamnik. Na bogati gasilski poti, ki traja že več kot 40 let, je opravljal številne pomembne in odgovorne funkcije. Bil je poveljnik PGD Kamnik in GZ Kamnik ter tri mandate poveljnik regije Ljubljana 3. Na Gasilski zvezi Slovenije je bil kar štiri mandate član poveljstva, dva mandata podpoveljnik in tri mandate član predsedstva. Kot večletni vodja komisije za gasilsko tehniko pri Gasilski zvezi Slovenije je veliko časa namenil tipizaciji gasilskih vozil in opreme. Pomembno delo je opravljal tudi kot mednarodni strokovnjak za tekmovanja, saj je bil dolgoletni član mednarodne tekmovalne komisije pri CTIF in je kot sodnik sodeloval na več gasilskih olimpijadah. S sklepom vlade je bil leta 2002 imenovan v štab Civilne zaščite za ljubljansko regijo, v njem pa je aktivno sodeloval do konca leta 2013. Za vsestransko in vestno delo je bil že večkrat nagrajen v domovini in velikokrat tudi zunaj njenih meja. Naj omenimo le najžlahtnejši nagradi ‒ priznanje Matevža Haceta in zlati znak Civilne zaščite. SV vzpostavila zmogljivost za pomoč v naravnih nesrečah Modularno zmogljivost SV sestavlja 740 pripadnikov iz različnih enot SV. pljaško opremo in vlečni sonar, enota za komunikacijske in informacijske sisteme pa opremo za vzpostavitev ter delovanje zvez in informacijskih sistemov. SV je bila že do zdaj močno vključena v opravljanje nalog iz varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj so njeni pripadniki pomagali pri zaščiti prebivalcev in varstvu premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter pri odpravljanju njihovih posledic, na primer pri gašenju požarov v naravi, pri prevozu osebja in sredstev za reševanje ter pri evakuacijah prebivalcev v najtežjih razmerah. Glede na to, da so naravne in civilizacijske nesreče v povezavi s spremenjenimi podnebnimi in okoljskimi razmerami med največjimi grožnjami varnosti danes in bodo tudi v prihodnje, je z oblikovanjem modularne zmogljivosti SV narejen pomemben korak k večji usklajenosti delovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč ter SV, kar vodi k še učinkovitejšemu reševanju ob naravnih nesrečah ter k zagotavljanju večje varnosti za vse državljane in državljanke Slovenije. Ena izmed temeljnih nalog SV je poleg podpore zagotavljanja varnosti tudi sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. SV se aktivira, ko obseg potrebnih dejavnosti presega civilne zmogljivoBesedilo: Marko Pišlar sti oziroma ko jih je treba dopolniti. Presoja, kdaj naravna nesreFotografiji: Bruno Toič ča presega zmogljivosti na lokalnem območju in je nujna pomoč SV je že 26. in 27. februarja pod vodstvom poveljnika Združe- dodatnega moštva iz druge regije oziroma vključitev zmogljivonega operativnega centra izvedla vajo Vihra 2015, med katero sti SV, še vedno ostaja v pristojnosti županov, ki za takšno pomoč je preverila sistem alarmiranja ter urila moštvo v spremljanju in zaprosijo poveljnika Civilne zaščite RS. oceni razmer, načrtovanju ter uresničevanju postopkov pri zašči15. polk VL prispeva tudi helikopter za gorsko reševanje. ti, reševanju in pomoči. Hkrati so z vajo preverili ustreznost povezave med SV in URSZR ter reševanje in možnosti za skupno sodelovanje. Vaja Vihra se je končala s tehničnim zborom in prikazom modularne zmogljivosti SV, ki jo sestavlja 740 pripadnikov SV. Ti se lahko aktivirajo v roku 24 ur, v 48 urah pa se vanjo lahko vključijo dodatni pripadniki do skupaj več kot 1000 pripadnikov. Nova zmogljivost bo pod vodstvom poveljnika Civilne zaščite delovala kot pomoč CZ, gasilcem in drugim reševalnim službam pri učinkovitem in pravočasnem odzivu na različne naravne in druge nesreče. Svojo opremo in tehniko v modularno zmogljivost SV za posredovanje ob večjih naravnih in drugih nesrečah prispevajo različne enote SV. 1. brigada zagotavlja sistem za dekontaminacijo, lahka izvidniška vozila kobra, tovorna vozila in alpinistično opremo, 72. brigada pa most compact-200, kombinirane delovne stroje, bager, vlečno vozilo, čoln, vozila in drugo opremo. Logistična brigada SV ima v sestavi modularne zmogljivosti, in sicer premično terensko kuhinjo, premično pekarno, tuširno-umivalno enoto, pralno-sušilno opremo, modul za prečiščevanje vode, avtomobilsko cisterno, nujno reševalno vozilo z medicinsko opremo, opremo za skupino, ki lahko deluje ob pojavu posebno nevarnih kužnih bolezni, mobilne RKB-laboratorije, avtomobilsko dvigalo, agregate in avtobuse. 15. polk vojaškega letalstva sodeluje s helikopterjem za gorsko reševanje, s helikopterjem za medicinsko evakuacijo in z gasilsko opremo za gašenje požarov iz zraka. 430. mornariški divizion prispeva gumijast patruljni čoln s potaV soboto, 28. februarja, je v Vojašnici Petra Petriča v Kranju potekala predstavitev modularne zmogljivosti SV za posredovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami s tehničnim zborom. Vanjo je s specialistično tehniko in opremo vključenih 740 pripadnikov SV, ki sestavljajo zmogljivost za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, za delovanje pa so pripravljeni najpozneje v roku 24 ur. Pripadniki SV se bodo za potrebe tovrstnih posredovanj tudi redno dodatno usposabljali. Postroj pripadnikov je nagovoril minister za obrambo Janko Veber, ki je poudaril, da so z oblikovanjem zmogljivosti naredili pomemben korak k še hitrejšemu in učinkovitejšemu odzivu ob različnih naravnih nesrečah. Minister Veber si je v spremstvu načelnika GŠSV generalmajorja dr. Andreja Ostermana in poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana na delovnih točkah ogledal predstavitve zmogljivosti enot SV ter sil za zaščito, reševanje in pomoč. SV 9 V Rim po novo znanje 13. februarja se je s polletnega šolanja na Natovi obrambni akademiji (NATO Defense College – NDC) v Rimu v Italiji vrnil uslužbenec Direktorata za obrambno politiko MO mag. Ivan Hostnik. Uspešno je opravil najvišjo obliko izobraževanja na NDC, tako imenovani višji akademski študijski program (Senior Course), prav tako je opravljal funkcijo podpredsednika (Course Vice President), kar je bila zanj velika čast in odgovornost, ki pa mu je prinesla tudi veliko dodatnih obveznosti ter novega znanja. Višji akademski študijski program, ki se ga je udeležil, je bil že 125. v zgodovini NDC. Na njem je sodelovalo 68 udeležencev iz 26 držav, od tega je bilo kar enajst diplomatov in civilnih uslužbencev, med njimi tudi štiri ženske. Na akademiji si želijo, da bi na šolanja pridobili čim več civilnih udeležencev, predvsem pa povečati število slušateljic. zaveznicah in njenih partnerskih državah. Ustanovljena je bila leta 1951 v Parizu, leta 1966 pa se je zaradi izstopa Francije iz integrirane vojaške strukture Nata akademija preselila v Rim. Od leta 1999 deluje v novih, sodobnih prostorih na južnem obrobju italijanske prestolnice. Slovenija sodeluje z NDC že od leta 1994, ko je postala članica Partnerstva za mir. Od takrat je na tej ustanovi diplomiralo že 32 slovenskih udeležencev, od tega je bila velika večina častnikov, med njimi pa so bili tudi policijski častnik in dva civilna uslužbenca MO. Še več slovenskih udeležencev je obiskovalo krajše oblike izobraževanja, kot so seminarji in konference. »V zadnjih letih poskuša Slovenija vsaj enkrat na leto poslati udeleženca na polletni višji akademski študijski program, ki je najpomembnejše izobraževanje na NDC,« je pojasnil Hostnik. Tako kot vse zaveznice ima namreč tudi Slovenija zagotovljeno določeno število mest, in sicer ji pripada eno mesto na tečaj. Šolanje na NDC je precej drago, saj država pošiljateljica plača vse stroške šolanja, študijskih potovanj, nastanitve in bivanja slušatelja. Na študij z ustreznim jezikovnim in strokovnim znanjem Višji akademski študijski program je podiplomski in je pripravljen tako, da je enakovreden nacionalni obrambni akademiji ali generalštabnemu tečaju. Namenjen je najvišjim častnikom oziroma civilnim uslužbencem. »Pomembno je, da so kandidati ustrezno jezikovno in strokovno usposobljeni ter pripravljeni za razprave na strateški ravni,« je razložil mag. Hostnik. Dodal je, da morajo tečajniki pred začetkom izobraževanja na NDC na daljavo prek interneta opraviti tečaja iz poznavanja Nata in EU. Cilj programa je doseči strateški pogled na svet in strateško razmišljanje ter razumevanje značilnosti sodobnega sveta in varnostnih izzivov, vzrokov za spopade v Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: arhiv NDC mednarodnem okolju, zapletenosti učinkovitega preprečevanja kriz in kriznega upravljanja. Slušatelji se usposobijo tudi za sprejemanje odločitev v okolju sodelovanja in se naučijo konsenzualnega sprejeNa NDC diplomiralo že 32 Slovencev manja odločitev. Usposabljaje prispeva k razvijanju zmožnosti za raNDC je edinstvena Natova izobraževalna ustanova, ki že 64 let uspo- zumevanje, k analiziranju in ovrednotenju strategije kolektivne varsablja in izobražuje visoke državne uslužbence, diplomate ter ča- nosti zavezništva in njegovega prispevka k regionalni stabilnosti, stnike za delo v Natu in drugih mednarodnih organizacijah ter mednarodnih in regionalnih teženj, izzivov in priložnosti, prehoda v VODSTVO NDC S SLUŠATELJI VIŠJEGA AKADEMSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA liberalno demokracijo, tržno ekonomijo, vladavine prava in reforme varnostnega sektorja. Usposabljanje tako obravnava splošna in regionalna varnostna vprašanja, temelje mednarodnih odnosov, mednarodne organizacije v evro-atlantskem okolju, obrambno načrtovanje v Natu in krizno upravljanje z osnovami mednarodnih pogajanj. Med študijem tri študijska potovanja Višji akademski študijski program temelji na treh izobraževalnih dejavnostih. Prva so predavanja znanih mednarodnih strokovnjakov s političnih in obrambno-vojaških vidikov varnosti. Slušatelji se na predavanje pripravijo z branjem obvezne in priporočene študijske literature ter razpravo v okviru študijske skupine. Druga oblika je individualno in kolektivno študijsko delo. Slušatelji pripravijo individualna seminarska dela, dejavno sodelujejo in vodijo razprave v skupinah ter pripravljajo skupinske raziskovalne projekte. Tretja dejavnost so študijska potovanja, na katerih se slušatelji seznanijo z delom posameznih mednarodnih organizacij, poveljstev in enot, obiščejo posamezne države, v katerih se seznanijo z aktualno politiko in stališči, varnostno-obrambnim sistemom ter procesom odločanja. Mag. Hostnik je poudaril, da usposabljanje poteka v obliki predavanj in dela v skupinah oziroma komitejih, v katerih poteka poglobljena razprava o učni problematiki z aktivno udeležbo slušateljev. Predavanja so v angleškem in francoskem jeziku s simultanim prevajanjem. Delo v skupinah poteka v angleškem jeziku, razen v dvojezični skupini, v kateri sta jezika enakomerno uporabljana brez prevajanja. Vsak udeleženec je pripravil dve seminarski nalogi, ki ju je moral predstaviti in zagovarjati, skupina pa je pripravila zaključno študijsko nalogo. »Prav tako smo bili mentorji slušateljem iz partnerskih držav, ki so se udeležili krajših tečajev v okviru NDC,« je še dodal Hostnik. V okviru študijskih potovanj so obiskali nekatere države članice Nata in partnerice ter mednarodne organizacije. »Gostitelji so nam predstavili značilnosti varnostne, obrambne in gospodarske politike svojih držav ali organizacij in stališča do aktualnih vprašanj zavezništva.« V okviru prvega potovanja so obiskali Berlin, Amsterdam, Pariz in London. Drugo študijsko potovanje je bilo v ZDA. Obiskali so Washington, kjer so bili v Pentagonu, kongresu, Mednarodnem denarnem skladu ‒ IMF in Svetovni banki za razvoj, ogledali pa so si tudi Zavezniško poveljstvo za transformacijo v Norfolku in sedež OZN v New Yorku. Tretja študijska pot jih je vodila na Dunaj, kjer so obiskalo Zvezno obrambno akademijo in Mednarodno organizacijo za atomsko energijo pri OZN, v Bratislavo, Prago, Istanbul in Amman. Med predavatelji na NDC akademiki, diplomati in predstavniki mednarodnih ustanov NDC nima svojega predavateljskega kadra oziroma katedre, temveč vabi predavatelje z vsega sveta. Večinoma so to posamezniki z akademskim ozadjem, prav tako predavajo diplomati in uslužbenci iz mednarodnih organizacij. »Poleg plenarnega dela s predavanjem in diskusijo so predavatelji tečajnikom na voljo med odmori, kosilom in na popoldanskih seminarjih. Predavanja in razprave potekajo po pravilih nenavajanja vira 'Chattam House rules',« je povedal mag. Hostnik. Razprava in popoldansko delo sta potekala v skupinah oziroma komitejih z osem ali devet slušatelji. Od osebja akademije je v komiteju nenehno navzoč mentor (Faculty Adviser). Slušatelji imajo v komiteju različne stalne in začasne vloge, kot so predsedujoči modula, tajnik, strokovnjak dneva za določeno temo, poverjenik za družabne dejavnosti, poverjenik za informatiko, blagajnik in drugo. »Ob koncu modulov je bilo treba pripraviti sklepe oziroma Consolidation Paper, po koncu študijskih poti pa tudi logistično in akademsko poročilo.« Glavna je bila zaključna naloga (Study Project). »Naša skupina je pripravila študijo o tem, ali se je treba lotiti rebalansiranja treh bistvenih nalog zavezništva,« je razložil mag. Hostnik. Slušateljem je bila kot pomoč pri študiju na voljo bogata knjižnica. »Prav tako smo dobili osebne prenosnike, prek katerih smo dostopali do veliko študijskih portalov, jih uporabljali za komuniciranje in delo ter prek njih vsak dan dobivali študijsko gradivo in pošiljali svoje izdelke,« je razložil Hostnik. Del študija je tudi spoznavanje umetnosti in zgodovine, tako imenovani Art&History programme. Gre za organizirane in strokovno vodene obiske kulturnozgodovinskih znamenitosti, organizira pa jih NDC v Rimu oziroma Italiji in tudi v državah, v katerih je potekalo študijsko popotovanje. »Te dejavnosti so bile navadno organizirane v prostem času oziroma ob dela prostih dnevih,« je poudaril Hostnik 10 SV OB OBISKU NATOVEGA POVELJSTVA ZA TRANSFORMACIJO V NORFOLKU V ZDA in dodal, da so jim pripravili tudi druge družabne dejavnosti, kot so obiski galerij in muzejev, pohod ob rimskem obzidju, mednarodni večer, športno popoldne in zaključni ples. »Med bivanjem v Rimu sem vzdrževal redne stike z našim obrambnim atašejem. Polkovnik Rutar mi je pomagal pri predstavitvi Slovenije na mednarodnem večeru, udeležil pa se je tudi zaključne prireditve in podelitve diplom. Tam je bil častni gost nekdanji italijanski obrambni minister in nekdaj predsedujoči Natovemu vojaškemu odboru admiral Giampaolo di Paola,« je dopolnil Hostnik. Dobil povabilo za mentorja na NDC Mag. Hostnik je prepričan, da je bil za šolanje na NDC ustrezno pripravljen, saj je pred odhodom v Rim opravil tečaja prek interneta na daljavo, veliko pa so mu pri študiju pomagali tudi dolgoletne izkušnje z mednarodnega področja dela in poznavanje tujih jezikov. Dober vtis je naredil na začetnih pogovorih, saj ga je poveljnik NDC imenoval za podpredsednika tečaja. Po tradiciji je predsednik tečaja vedno slušatelj z najvišjim vojaškim činom, podpredsednika pa izberejo med civilnimi udeleženci. Hostnik je povedal, da mu je bila ta funkcija v veliko čast, saj je lahko sodeloval na mnogih sestankih vodstva NDC, srečanjih in sprejemih s častnimi gosti, predavatelji ter gostitelji v državah in ustanovah, ki so jih obiskali v okviru študijskih potovanj. Kot podpredsednik je imel tudi veliko dodatnih obveznosti, hkrati pa mu je to omogočilo vpogled v informacije o stanju in prihodnjih načrtih ter viziji NDC. Na Natovi obrambni akademiji ima poleg poveljnika pomembno mesto dekanka, to je zdaj uslužbenka MO dr. Daria Daniels Škodnik, ki je druga v hierarhiji akademije. »Gre za najvišji položaj slovenskega predstavnika v Natovi vojaški strukturi, hkrati pa za najvišji položaj, ki ga v Natovi vojaški strukturi zaseda ženska,« je dejal mag. Hostnik in ocenil, da bi tako mesto morala bolj podpreti tudi država pošiljateljica, predvsem v smislu primerne kadrovske podpore. Tako poveljnik kot vodstvo NDC opozarjata na vedno večji problem nepopolnjevanja delovnih mest mentorjev. Njihovo pomanjkanje že ovira redno izobraževalno delo na NDC, zato je poveljnik NDC izrazil željo oziroma povabilo Hostniku za delo mentorja na NDC. MAG. HOSTNIK PO PODELITVI DIPLOME S POVELJNIKOM IN DEKANKO NDC TER NEKDANJIM ITALIJANSKIM OBRAMBNIM MINISTROM SV 11 INTERVJU Misije omogočile razvoj zmogljivosti SV V svoji vojaški karieri ste opravljali številne poveljniške dolžnosti v enotah in poveljstvih SV. Kaj vam pomeni ta nova dolžnost in kako vam bodo pretekle izkušnje pomagale pri vodenju Združenega operativnega centra? To dolžnost vidim kot velik izziv in odgovornost. Gotovo mi bodo pri tem pomagale izkušnje z vseh poveljniških dolžnosti, ki sem jih v preteklosti opravljal. ZOC oziroma prej POVC sem doživljal in z njim sodeloval na dolžnostih poveljnika bataljona, namestnika poveljnika brigade, poveljnika dveh kontingentov v MOM, in sicer na Kosovu ter v Afganistanu, kot načelnik štaba Poveljstva sil ter načelnik operativnega sektorja na GŠSV. ZOC ima poveljniško pristojnost nad slovenskimi kontingenti v MOM. Koliko naših vojakov je trenutno na mirovnih nalogah v tujini in kje so? Na misijah trenutno deluje 347 pripadnic in pripadnikov SV, in sicer na misijah na Kosovu, v BiH, Srbiji, Makedoniji, Libanonu, Izraelu, Afganistanu ter Maliju. Pogovor s poveljnikom Združenega operativnega centra polkovnikom Klemenom Medjo SV bo aprila presegla več kot 10.000 napotenih pripadnic in pripadnikov v MOM, kar je velik uspeh za vojsko mlade države, ki je leta 1997 v mednarodno operacijo Alba v Albanijo napotila svoje prve vojake. Statistika kaže, da je bilo med več kot 10.000 pripadniki skoraj 800 pripadnic, kar nekaj pripadnikov pa je na misijah v tujini sodelovalo tudi petkrat. Da je sodelovanje SV na nalogah v tujini tako uspešno, je zasluga vsakega posameznika in njihovih poveljujočih. Delno k temu prispeva tudi strokovni kolektiv Združenega operativnega centra (ZOC), ki danes operativno poveljuje vsem slovenskim kontingentom v MOM in redno spremlja razmere na območjih delovanja SV v MOM v tujini. Kot je ocenil poveljnik Združenega operativnega centra polkovnik Klemen Medja, je bilo skoraj osemnajstletno delovanje SV v MOM uspešno. Poleg več kot 10.000 napotenih tudi noben pripadnik SV v MOM ni izgubil življenja. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič 12 SV Ob koncu leta 2014 se je v Afganistanu končala operacija Isafa, z novim letom pa se je že začela nova misija Odločna podpora (Resolute Support), na kateri deluje tudi SV. Kakšne so naloge slovenskih vojakov in ali se bo slovenski prispevek kaj povečal? Glavni namen misije Odločna podpora je, da po tranziciji in koncu misije Isafa zagotovi podporo, svetovanje ter pomoč afganistanskim varnostnim silam na višji ravni poveljevanja in kontrole. Svetovanje pripadnikom afganistanske vojske (ANA) oziroma širše pripadnikom afganistanskih varnostnih sil (ANSF) poteka na ravni korpusnih poveljstev in v nekaterih specializiranih enotah. Temu so prilagojene tudi naloge pripadnikov SV. Del pripadnikov SV deluje v poveljstvu za usposabljanje, svetovanje in pomoč na zahodu države v Heratu, del pripadnikov SV pa opravlja naloge v svetovalni ekipi na korpusni ravni prav tako v Heratu. Marca bomo slovenski prispevek v tej operaciji okrepili s pripadniki SV, ki odhajajo na misijo v Afganistan kot del poveljstva večnacionalnih sil kopenske vojske (MLF), ki bo prevzelo naloge poveljevanja na zahodu države. V prihodnje lahko pričakujemo, da bomo skladno z razvojem misije in odločitvami ter usmeritvami GŠSV in MO prilagajali naš prispevek v tej operaciji. V čem je posebnost izkušenj, ki jih je pridobila SV z delovanjem v tej oddaljeni in nevarni deželi pod Hindukušem? Prva posebnost je delovanje v oddaljenem okolju, ki ga manj poznamo. S sprejemom nalog na misiji v Afganistanu smo začeli delovati v oddaljenem in kulturno drugačnem okolju, kar je od nas zahtevalo priprave, ki so bistveno bolj poglobljene tudi v smislu zavedanja o območju delovanja, zgodovini in kulturi. Poudaril bi, da je sodelovanje v Afganistanu imelo velik vpliv na profesionalni razvoj pripadnikov in enot, ki so v slovenske kontingente prispevale svoje pripadnike. Z novim znanjem smo si pomagali pri oblikovanju zmogljivosti SV, glede tega pa je pomembno, da smo zagotavljali razvoj našega delovanja na podlagi sproti prenovljenih Natovih standardov in postopkov. Izkušnje iz Afganistana so vplivale na usposobljenost posameznikov in enot, opremljenost pa se je ob delovanju na misiji postopno izboljševala. Veliko znanja smo pridobili pri logističnih procesih, pomembne pa so tudi izkušnje iz komunikacijsko-informacijskih sistemov. Bistveno bolje znamo izkoriščati posamezne sporazume in tehnične dogovore. Ocenjujem, da smo z delovanjem v Afganistanu dopolnili našo sposobnost za delovanje v nam oddaljenem mednarodnem okolju, kar smo dokazali tudi s postopnim prevzemanjem zahtevnejših nalog, ki smo jih uspešno opravili. Kosovo ostaja težišče mednarodnega sodelovanja SV. Ali bo tako tudi v prihodnje? Letos ostaja naše sodelovanje na Kosovu v številčnih in vsebinskih okvirih, kot jih poznamo že nekaj let. Na podlagi prejetih usmeritev je prihodnje leto predvidena možna sprememba. Z razvojem misije Kforja se predvideva povečana vloga nekinetičnih zmogljivosti, kot so na primer skupine za povezavo in nadzor (LMT) ter nekateri drugi elementi, naše prilagoditve pa bodo potekale na podlagi odločitev in usmeritev GŠSV ter MO. Misija EUTM v Maliju, kjer deluje že četrti kontingent SV, je posebna. Kako koristne bodo za SV izkušnje iz Afrike? Te izkušnje bodo koristne prav zaradi posebnosti misije v Maliju. Po eni strani gre tudi v tem primeru za okolje, ki ga manj poznamo. Naslednji vidik je sodelovanje SV na francoskem govornem območju, kjer je za naše pripadnike lahko do določene mere omejitev tudi poznavanje jezika, vendar jezikovne ovire uspešno premagujemo. Kot tretji zelo pomemben vidik bi poudaril, da imamo v Maliju majhen kontingent, ki opravlja zahtevne naloge in ki mora biti sposoben, da se prilagodi stanju v tem oddaljenem ter precej drugačnem okolju. V Afriki obstajajo številne nevarnosti, predvsem nevarne so nalezljive bolezni, kot je na primer ebola. Kako SV skrbi za zdravstveno varstvo njenih pripadnikov med misijo in po vrnitvi v domovino? Pripadnike SV pred odhodom na misijo seznanimo z vsemi tveganji delovanja v okolju, v katerega bodo napoteni, tudi z nevarnostjo nalezljivih bolezni. V Sloveniji pred odhodom zagotovimo cepljenja, ki so prilagojena posebnostim dela na misiji. To velja tudi za delovanje naših vojakov v Maliju, pri čemer pa je treba poudariti, da cepiva za ebolo še ni. V SV tudi redno spremljamo stanje na območjih delovanja glede na nevarnosti nalezljivih bolezni in drugih zdravstvenih tveganj. Za to je posebej odgovorna vojaška zdravstvena enota in lahko, če je treba, zagotovimo neposredno komunikacijo in svetovanje njihovih strokovnih sodelavcev. Zdravstveno stanje pripadnikov, ki se vračajo iz Malija, že med misijo spremljajo strokovnjaki, prav tako jih pregledamo takoj po prihodu v domovino. Aprila bo SV presegla 10.000 napotenih pripadnic in pripadnikov SV v MOM, kar je velik uspeh. Kako ocenjujete prispevek SV? Sodelovanje SV v MOM je bilo po moji oceni z vojaškega zornega kota uspešno. Govoril sem že o izkušnjah, ki so nam omogočile razvoj zmogljivosti tudi v domovini. Opravili smo naloge, ki jih je ob opredelitvah sodelovanja v posameznih MOM dobila SV. Menim, da smo s strokovnim delom prispevali h krepitvi ugleda SV in slovenske države. Prav tako smo dopolnili svoje znanje, pridobili nove izkušnje in jih uspešno vključevali v procese načrtovanja ter odločanja v domovini. Obstajajo tudi možnosti za izboljšave, zato moramo svoje delo nenehno analizirati in ga ustrezno dopolnjevati. Za uspešno in varno delovanje v MOM je pomembno učenje iz izkušenj. Kako uspešno je SV izkušnje in znanje predhodnih kontingentov vključevala v priprave bodočih kontingentov? Povem lahko, da smo znanje in izkušnje sproti vključevali v priprave bodočih kontingentov. Bazo poročil in zaznanih izkušenj posameznih kontingentov so poveljujoči ter kontingenti upoštevali in vključevali v priprave, nismo pa mogli uresničiti vsega, kar bi si želeli, saj smo omejeni z viri. Glede procesa učenja iz izkušenj ocenjujem, da ga je smiselno dopolnjevati in zagotoviti še boljši sistemski prehod z zaznanih na naučene in uporabljene izkušnje. Kakšna je primerljivost opreme slovenskih vojakov z opremo vojakov drugih vojsk, s katerimi sodelujemo v MOM? Opremljenost pripadnikov SV na misijah se je v vseh letih izboljševala ob upoštevanju omejenosti s finančnimi viri. Lahko ocenim, SV 13 iz naših enot da so naši pripadniki primerljivo opremljeni kot kolegi iz vojsk partnerskih držav. Prepričan sem, da si prizadevamo zagotoviti vsem pripadnikom SV ustrezno opremo, ki bo zagotavljala čim večjo varnost pri njihovem delu. Delovanje na nam oddaljenih območjih je zahtevno tudi z logističnega vidika. Kje so še možnosti za učinkovitejšo in cenejšo logistično podporo slovenskim kontingentom v MOM? Menim, da smo se v času našega sodelovanja v MOM marsikaj naučili in da smo v izvajanju ter uporabi logističnih procesov v MOM napredovali. Na misijah sodelujemo s partnerji, zato sta pomembna razumevanje ureditve vseh podrobnosti med partnerji ter oblikovanje ustreznih sporazumov in tehničnih dogovorov, sporazume in tehnične dogovore pa moramo tudi učinkovito uporabljati. Bistveno je dobro, korektno sodelovanje s partnerji. Imamo precej zelo pozitivnih izkušenj na primer z Italijani, Američani in drugimi. To je področje, ki ga je treba spremljati in gotovo je v prihodnje možno še kaj izboljšati. poveljnik Združenega operativnega centra imam nalogo in dolžnost, da ocenim predloge poveljnikov kontingentov v MOM ter na podlagi njihovih ugotovitev podam svoje predloge, na kaj moramo biti pri tem posebno pozorni. odobritvijo ministra za obrambo oziroma načelnika GŠSV. Kot poveljnik Združenega operativnega centra imam nalogo zagotoviti strokovno in hitro pomoč SV v teh primerih. V zadnjem obdobju se je sistem, ki ga ima SV za te primere, dopolnil. Imamo zmogljivosti, ki so namenjene sodelovanju pri nalogah zaščite, reševanja in pomoči. Pomembno je, da smo se sposobni zelo hitro odzvati z delom zmogljivosti, na primer s helikopterjem v 15 minutah, da zagotavljamo oblikovanje zmogljivosti, ki je prilagojena posamezni zahtevi, in da zagotavljamo ustrezno vzdržljivost pri opravljanju nalog. Glavna zmogljivost, ki vključuje različna specialistična sredstva in ima številčni obseg 740 pripadnikov SV, se je sposobna odzvati v roku 24 ur. Zmogljivost, v katero so vključene različne strukture SV, običajno ne bo uporabljena skupaj, temveč bo prilagojena trenutni potrebi na terenu. V posebnih primerih nesreč z večjimi razsežnostmi se lahko ta zmogljivost dopolni z dodatnimi elementi, saj je na primer z naraščanjem obsega nesreče predvidena dopolnitev z dodatnima pehotnima četama. Pomembno je, da smo prilagodljivi in da zmogljivost dopolnjujemo, kadar je treba. SV se lahko pohvali, da so bili njeni pripadniki udeleženi le v nekaj manjših incidentih, ne pa v resnih dogodkih, v katerih bi nekdo izgubil življenje ali bil trajno telesno poškodovan. Zakaj smo bili tako uspešni? Razlogov za tak uspeh je več. Da ni bilo nekih večjih izrednih dogodkov s tragičnimi posledicami je po mojem mnenju zasluga našega pristopa do priprav, usposabljanj in opravljanja nalog, še posebno to velja za zahtevnejše misije. Tudi glede opremljenosti smo v tem obdobju naredili veliko. Moram reči, da čeprav smo naredili vse, kar je treba, smo imeli precej sreče, saj si na koncu lahko le v napačnem trenutku na napačnem kraju in hitro se lahko zgodi tragičen dogodek. Mi moramo naredimo tisto, kar lahko, da se kaj takega ne bi zgodilo. Pomemben je naš odnos do okolja, v katerem delujemo, vplivamo pa lahko na priprave, Kako vam bo v SV kljub finančnim omeji- usposabljanje, opremljenost, strokovnost in tvam uspelo zagotoviti, da bodo njeni pri- varnostne ukrepe, da lahko potem rečemo, Pred slabim mesecem ste od brigadirja padniki na naloge v tujino odhajali pri- da smo naredili vse. Na srečo, žal, ne more- Milana Obreze, ki se je upokojil, prevzeli merno usposobljeni in opremljeni? mo vplivati. poveljevanje Združenemu operativnemu Ocenjujem, da je bila ob finančnih omejicentru. V kakšnem stanju je ta 90-člantvah temu namenjena posebna pozornost. Pomembna naloga Združenega operativ- ski kolektiv in katere bodo vaše prednoSV je poskrbela, da so bile opravljene celo- nega centra je tudi operativno poveljevanje stne naloge? vite priprave kontingentov pred odhodom, silam SV ob naravnih in drugih nesrečah. Prišel sem v dober in izkušen kolektiv, zato prav tako je prednostno kupovala nujno vo- Pred kratkim je SV v Kranju predstavila ocenjujem, da je Združeni operativni center jaško opremo, ki so jo pripadniki potrebo- novo modularno zmogljivost SV za ukre- v dobrem stanju. V preteklem obdobju prevali za uspešno in varno opravljanje nalog. panje v teh primerih. Kakšna je njena se- oblikovanja SV je center veliko pripomogel Kljub temu moramo biti nenehno pozor- stava in kolikšen je njen odzivni čas? k temu, da so bile opravljene vse operativni na ustreznost zaščitne opreme in usposa- SV mora zagotoviti ustrezno sodelovanje v ne naloge SV. Prednostna naloga ZOC bo bljanja, s katerimi moramo zagotoviti stro- sistemu varstva pred naravnimi in drugimi še naprej zagotoviti uspešno delovanje SV kovnost delovanja kontingentov SV skladno nesrečami skladno s potrebami ter zahteva- tako v domovini kot tujini. Kot poveljnik s standardi delovanja v zavezništvu. Kot mi, ki jih izrazi poveljnik CZ, in skladno z Združenega operativnega centra imam pristojnost na podlagi pooblastil glede stalnih in odzivnih sil za različne primere uporabe, vključno z v javnosti zelo prepoznavno uporabo SV ob naravnih in drugih nesrečah. Prizadeval si bom zagotoviti ustrezno delovanje kontingentov SV v MOM ter tudi stalnih in odzivnih sil. Prav tako bom poskrbel za uspešno opravljanje vseh drugih nalog Združenega operativnega centra, kot so vzdrževanje združene operativne slike, usklajevanje strateških premikov in transportov ter podpora države gostiteljice. Lani se je ZOC preoblikoval in prevzel nekatere nove naloge po funkcijskih področjih, zato moramo biti pozorni tudi na analiziranje stanja organiziranosti in po potrebi predlagati izboljšave. Temelj našega dela morata biti strokovnost in pravočasnost opravljanja nalog skladno s predpisi ter pooblastili. Kot nadrejeni vedno spodbujam proaktivnost, podajanje predlogov, kako naloge opraviti bolje ali učinkoviteje, še bolj pa lastno aktivnost pri uresničevanju predlogov. Uspešnost dela temelji na kohezivnem kolektivu, oblikovanem iz izkušenih in strokovnih pripadnikov. Kolektiv Združenega operativnega centra moramo še naprej oblikovati ob skrbi za svoj in skupni razvoj ter sodelavce in ob uveljavljanju vojaških vrednot nasploh. 14 SV T udi letos bo glavni namen vaje usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja s sodelovanjem z zavezniškimi državami ob podpori vojaškega letalstva. Lani so organizacijo vaje v 15. polku vojaškega letalstva prevzeli od 1. brigade, tako da letos, kot je dejal stotnik Gregor Virant iz 15. POVL, z dodatnimi izkušnjami iz preteklega leta pripravljajo vajo, ki bo precej kompleksnejša, kot je bila lani. »Vaja pridobiva prepoznavnost v mednarodnem okolju, tako da bomo letos imeli že 35 skupin usmerjevalcev, ki se bodo urili v Sloveniji. Prav tako bomo pripravili scenarije, ki bodo čim bolj podobni realnim razmeram na terenu. Treba je vedeti, da danes na terenu delujeta usmerjevalec in pilot vojaškega letalnika kot tandem, kar pomeni, da usmerjevalec s svojega položaja da pilotu vse podatke, ki jih potrebuje. Tako v minimalnem času in zelo natančno napade tarčo z majhno izpostavljenostjo samega sebe, poleg tega se ne povzroča nepotrebna škoda.« Kot je dejal, so naši usmerjevalci in piloti poznani v tujini po znanju ter izkušnjah, ki so jih pridobili na mednarodnih vajah in misijah. Pripadnike 15. polka vojaškega letalstva po konferenci čaka še kar nekaj dela, saj bodo čas namenili pripravi scenarijev, da bo vaja, kot pravi stotnik Gregor Virant, veliko bolj dinamična. »Skupine ne bodo vedele, kaj in kdaj natančno se bo dogajalo. Tako bomo razmere na terenu približali realnosti, vključen pa bo tudi dejavnik presenečenja. Le tako se lahko največ naučijo,« še poudari. Priprave na Adriatic Strike 15 že potekajo V Sloveniji bo tudi letos med 1. in 6. junijem organizirana vaja Adriatic Strike 15, ki z dobrimi praksami pridobiva vedno večjo prepoznavnost. Pred vajo poteka veliko aktivnosti, med njimi pa je bila 11. in 12. februarja glavna načrtovalna konferenca, ki so se je udeležili pripadniki oboroženih sil trinajstih držav, in sicer iz Avstrije, Belgije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Litve, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Romunije, Slovaške, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Besedilo in fotografija: Nataša Oblak SV 15 Delovanje v urbanem okolju Pretekli mesec je potekal prikaz delovanja v urbanem okolju specializiranega voda vojaške policije PEST študentom Fakultete za družbene vede, smer obramboslovje. Enota je po transformaciji leta 2013 prešla pod specializirane enote vojaške policije (SEVP), ki poleg specializiranega voda vojaške policije PEST združuje tudi oddelek protibombne zaščite in kriminalistično skupino, neposredno pa so podrejeni enoti za podporno delovanje Generalštaba Slovenske vojske. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič P o transformaciji so takratni 17. BVP, v katerem je deloval tudi vod posebne policijske taktike, ukinili in nastale so tri večje enote vojaške policije v Slovenski vojski. Operativni četi delujeta v 1. in 72. brigadi v okviru mirnodobnih nalog v podporo brigadam. Tretja enota je, kot je pojasnil poveljnik specializirane enote vojaške policije stotnik Jernej Kosmač, zbrala specialiste vojaške policije in jih združila v SEVP. »Vojaška policija in predvsem njena specializirana enota vojaške policije je ena izmed pomembnejših enot, ki je v okviru svojih zakonskih pristojnosti zmožna opraviti najbolj zahtevne in varnostno kompleksne naloge. Za reševanje teh razmer je treba uporabiti ustrezno usposobljene in opremljene pripadnike vojaške policije in tiste, ki smejo to narediti, torej pooblaščene uradne osebe.« SEVP skladno s svojim poslanstvom opravlja specialistične naloge vojaške policije, zagotavlja bojno podporo podpornim elementom v RS in enotam SV v mednarodnih operacijah in na misijah. Skladno z določili skrbi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje deviantnih pojavov v SV. Poleg tega je struktura enote taka, da je jedro za specialistično usposabljanje drugih enot vojaške policije. Znotraj SEVP deluje vod PEST, ki zagotavlja pripadnike za opravljanje nalog v mednarodnih operacijah in na misijah ter takojšnje odzivne sile ter opravlja specialistične vojaškopolicijske naloge. Pot do pripadnika enote je razmeroma dolga, saj kandidate po uspešno opravljenem izbirnem postopku, katerega intenziteta je načrtovana v obliki sinuse krivulje fizičnega in psihičnega napora, čakajo še nadaljnja usposabljanja, dokler ne postanejo pripadniki enote. Eno izmed najpomembnejših usposabljanj je prav gotovo tisto za pridobitev policijskih pooblastil, saj le kot pooblaščene uradne osebe svoje naloge lahko opravijo zakonito. Pripadniki enote PEST delujejo kot intervencijska enota za ukrepanje v kriznih razmerah na območjih, ki so posebnega pomena za obrambo. Krizne Pri vstopu v objekt največkrat uporabijo varovanje šestice, pri kateri je en pripadnik na eni strani vrat, eden ima bat za razbijanje vrat, drugi pa so na drugi strani vrat pripravljeni za vstop v objekt. 16 SV Varnost je pri pregledu prostora najpomembnejša. razmere lahko obsegajo dogodke s talci, poskus samomora, težje kršitve javnega reda in miru, odvzem prostosti pripadnikom SV, osumljenih hujših kaznivih dejanj, zabarikadiranega človeka itn. Posredujejo tudi ob prijetju vojaških oseb, če je možno večje varnostno tveganje za pripadnike vojaške policije, ki bi takšno nalogo opravili. Sodelujejo pri varovanju poveljstev in varovanih oseb, ko je povečana stopnja varovanja ali ogrožanja. Varujejo pomembne predstavnike SV, ko so na območjih, kjer je večje varnostno tveganje, torej v mednarodnih operacijah in na misijah, drugih kriznih žariščih itn. Sodelujejo pri varovanju varnostno občutljivih prevozov, in sicer pri prevozih denarja, pomembne vojaške opreme ter strogo tajnih dokumentov, ter s kriminalisti SEVP pri opravljanju posebnih nalog vojaške policije, in sicer pri zasedah vojaške policije, nadzoru območja, blokadah in pregledih območja, odkrivanju in preprečevanju kaznivih dejanj ter podobnem. Za opravljanje nalog v najvišji stopnji ogroženosti je v tej enoti najpomembnejše, da so pripadniki medsebojno usklajeni in povezani. Usposabljajo se v vsebinah, kot so bojevanje v urbanem in neurbanem okolju, pregled naselja in objekta, vstop v objekt, gibanje po objektu in čiščenje tega, taktika majhnih enot, zasede, izvidovanje, opazovanje, sledenje, preživetje itn. Posebna pozornost se namenja streljanju z različnimi orožji na kratkih in dolgih razdaljah, ostrostrelstvu, borilnim veščinam, praktičnim postopkom in drugemu. Uporabljajo vertikalne premike enot (padalstvo itn.) in so usposobljeni za delovanje v različnih razmerah in na različnih terenih, torej v gorskem svetu, na urbanem ali neurbanem območju in drugod. »Zakon o obrambi točno določa, kje in zoper koga smo pristojni. Svoja pooblastila lahko izvajamo zoper vojaške osebe in na območju, ki je posebnega pomena za Prikaz zajetja nevarne osebe so si ogledali tudi študentje obramboslovja. obrambo. V izrednih razmerah ali varnostno zahtevnih dogodkih lahko vlada območje razširi, kar pomeni, da ima vojaška policija tam vsa pooblastila,« razloži poveljnik enote PEST. Ob obisku so pripadniki voda PEST predstavili del usposabljanja, in sicer taktiko prijetja storilca hujšega kaznivega dejanja ter vstop v objekt in pregled objekta. Vpad v objekt in zajetje nevarne osebe Študentom obramboslovja je enota PEST prikazala delovanje ob zajetju storilca hujšega kaznivega dejanja ob domnevi, da je v objektu oseba, ki je nevarna, ima pištolo in grozi. Osebo, ki se je skrivala v objektu, so morali zajeti in aretirati z vsemi pravnimi elementi. Gibanje po prostoru oziroma objektu mora potekati hitro, natančno, odločno in usklajeno, je povedal enotovni podčastnik PEST. Kot je dejal, ne gredo v objekt, dokler niso vsi pripravljeni. »Šele takrat, ko tisti, ki je poleg mene, da znak o pripravljenosti, se začnemo premikati, nikoli prej. Pomembno je tudi, da ko za menoj prihajajo pripadniki enote v prostor, nihče ni v liniji ognja, niti ne ogrožajo z orožjem svojih pripadnikov in zavzamejo določen položaj,« razloži. Pri urjenju urbanega bojevanja, če je le mogoče, uporabljajo vadbeno strelivo simunition, katerega prednost je v tem, da uporabljajo svoje pištole SIG 226, prav tako H&K MP5, ki so jim le zamenjali cevi in del zaklepa. »Tako se najbolj približamo realnim razmeram, ko streljamo na žive tarče, naznačevalce, poleg tega pa tudi tarče streljajo na nas, tako pa se najbolj vidi pravilnost izvedbe določenih postopkov,« razloži enotovni podčastnik PEST. »Posebno pazljivi moramo biti pri opravljanju nalog, ki smo jih prikazali tudi danes, torej pri uporabi strelnega orožja. To lahko uporabimo šele takrat, ko ima osumljenec strelno orožje usmerjeno v nas ali talca in se ne odzove na naše Pred aretacijo sledi postopek aretacije s pravnimi elementi. večkratne pozive. Če je strelno orožje usmerjeno v tla, ne smemo streljati, lahko pa uporabimo druga prisilna sredstva, ki so sorazmerna sili, ki grozi, je pa vsak dogodek zelo poseben in upoštevati je treba veliko stvari. Časa za odločitev ni veliko, le del sekunde,« opozori poveljnik PEST. »Lahko je le stotinka, da se pravilno odzoveš. Zakonska dikcija je jasna in nalaga, da če ne moreš drugače odvrniti od sebe ali drugega napada oziroma nevarnosti, ki ti grozi, če kljub pozivom tisti, ki grozi z ubojnim sredstvom, ne upošteva pozivov, gre proti tebi ali usmeri orožje vate ali v drugega, je to pokazatelj, da se zadeve lahko slabo končajo za nas ali ljudi, ki jih varujemo. Šele takrat lahko uporabimo določeno zakonito pooblastilo,« poudari. Pri prijetju osumljenca si zato vedno prizadevajo odvzem prostosti opraviti zakonito, predvsem pa varno, saj je pogosto v neposredni bližini tudi žrtev, ki je lahko ogrožena. Aretacija nevarne osebe SV 17 V SV novi vojaški policisti Z zaključnim dvodnevnim preverjanjem se je v četrtek, 19. februarja, končalo trimesečno usposabljanje vojaških policistov za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti A 11106 vojaški policist. Končanega usposabljanja, ki je pogoj za delo v enotah vojaške policije SV, se je udeležilo devet kandidatov iz različnih enot SV. Vodja specialističnega usposabljanja za VED A 11106 višji štabni vodnik Toni Turšič iz specializirane enote vojaške policije (SEVP), ki je bila nosilec usposabljanja, je pojasnil, da so kandidati pokazali visoko motiviranost za delo in pridobivanje novega znanja, saj si želijo delati v enotah vojaške policije. Kandidate smo med preverjanjem obiskali v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani, kjer so morali prikazati znanje iz borilnih veščin in pri obravnavi prometne nesreče. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič policist, ki je v nasprotju z drugimi vojaškimi osebami v SV tudi pooblaščena uradna oseba, mora zato poleg splošnega vojaškega znanja zelo dobro poznati pooblastila, saj sta zakonitost in strokovnost temeljni vodili, ki ju poskušajo upoštevati pri vsakdanjem delu. Vojaška policija tudi za ženske Da lahko nekdo postane vojaški policist v SV, mora uspešno opraviti predpisano trimesečno usposabljanje za pridobitev VED A 11106 vojaški policist. Višji štabni vodnik Planinc je razložil, da se vojaški policiji lahko pridružijo vojaki iz vseh enot SV, ki že tri leta delajo v SV in ki uspešno opravijo specialistično usposabljanje. »Javi se lahko vsak pripadnik SV, ki izpolnjuje predpisane pogoje,« je razložil Planinc in dodal, da izberejo le najboljše. Prav tako je pomembno, da ima nekdo rad vojaškopolicijsko delo. Tako poskušajo v vojaško policijo dobiti vojake s čim več izkušnjami in ki so obenem motivirani za poklic vojaškega policista. V tej generaciji kandidatov na usposabljanju za VED A 11106 vojaški policist je sodelovalo devet kandidatov, približno toliko pa jih je urami so kandidati začeli 1. decembra 2014. Usposabljanje je bilo zelo intenzivno in je zahtevalo dobro psihofizično pripravljenost. Vodja usposabljanja za VED A 11106 vojaški policist višji štabni vodnik Toni Turšič iz SEVP je pojasnil, da je bilo usposabljanje razdeljeno na dva dela. V prvem so morali kandidati na Policijski akademiji v Tacnu opraviti dvomesečno usposabljanje za pridobitev osnovnih policijskih pooblastil. Na njem so se seznanili z zakoni in predpisi iz delovanja Policije. V drugem delu so se kandidati v SV seznanili z delom vojaškega policista. Med usposabljanjem so jih inštruktorji, večinoma iz SEVP in čet VP iz 1. ter 72. brigade SV, seznanili s splošnimi in specialističnimi vsebinami ter zakonodajo, ki jih zavezuje pri delu vojaškega policista. V splošnem delu so spoznali tudi državljansko vzgojo, vojaškopolicijsko etiko in varstvo okolja, v specialističnem delu pa opremo in oborožitev vojaške policije ter vadili praktične postopke in taktiko delovanja vojaške policije. Psihofizično kondicijo in gibalne sposobnosti so kandidati izboljševali pri pouku o borilnih veščinah, obsegal pa je pridobivanje osnovnega znanja iz samoobrambe in uporabe prisilnih sredstev. Višji štabni vodnik Turšič je dodal, da morajo bodoči vojaški policisti spoznati tudi vsa materialno-tehnična sredstva, ki jih uporabljajo pri delu, od merilcev hitrosti do merilcev alkoholiziranosti in podobnega. Ko uspešno končajo usposabljanje, pridobijo VED vojaški policist, ki jim skladno s kadrovskim načrtom SV omogoča prerazporeditev v enote vojaške policije SV. Višji štabni vodnik Turšič je še poudaril, da potrebujejo veliko novih vojaških policistov, predvsem v četah VP v 1. in 72. brigadi SV. Poddesetnik Aleš Kolar: Poddesetnik Peter Jaksetič: Na usposabljanje sem prišel iz 10. pehotnega polka, za to pa sem se odločil zaradi novih izkušenj in ker bi rad delal v vojaški policiji. Program usposabljanja za vojaškega policista je izpolnil moja pričakovanja, saj je bil zanimiv, prav tako sem pridobil veliko novega znanja. Najbolj všeč so mi bile borilne veščine, ki jih bomo morali kot vojaški policisti dobro obvladati. Seznanili smo se tudi z zakoni in predpisi iz vojaške policije, zato smo se morali veliko učiti. Moja velika želja je, da bi v vojaški policiji delal v enoti s službenimi psi. Upam, da bom pri tem uspešen. Sem pripadnik 45. centra goseničnih bojnih vozil iz Pivke. V vojaški policiji bi rad pridobil nove izkušnje in znanje, ki ga kot pripadnik SV še nimam. Všeč mi je, da so se inštruktorji zelo potrudili, da bi pridobili čim več novega znanja. Usposabljanje za pridobitev policijskih pooblastil v Tacnu je bilo zelo obsežno in naporno. Želim si najprej opravljati splošne naloge vojaškega policista in v spremstvu izkušenejših kolegov hoditi na patrulje, na katerih bi pridobil dovolj znanja za samostojno delo, nato pa bi se specializiral za tisto področje, ki bi me najbolj zanimalo. Prikaz urjenja borilnih veščin Obravnava prometne nesreče Delo opravljajo kot kolegi iz civilne Policije Vojaška policija SV je namenjena bojni podpori enotam SV v Sloveniji ter mednarodnih operacijah in na misijah v tujini. Vojaški policisti skrbijo za vojaški red in disciplino, preprečujejo, odkrivajo in preiskujejo kazniva dejanja ter prekrške v SV, urejajo in nadzirajo vojaški promet ter varujejo osebe na obrambnem področju in vojaške objekte ter okoliše. Enotovni podčastnik v SEVP višji štabni vodnik Mitja Planinc je pojasnil, da delo vojaških policistov poteka skoraj tako kot pri kolegih v civilni 18 SV Policiji, le da vojaška policija uporablja pravice in pooblastila v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo, na območju tabora, če je enota zunaj vojašnice, ter zoper vojaške osebe. Pristojnosti vojaške policije so natančno zakonsko opredeljene. Vojaška policija ima pod pogoji, ki so predpisani za Policijo, pravico in pooblastila, da opozarja ter ukazuje, ugotavlja identiteto, privede, pridrži, omeji gibanje in odvzame prostost. Prav tako opravlja varnostne in protiteroristične preglede, lahko zaseže predmete, uporablja prisilna sredstva ter ureja in nadzira vojaški promet. Vojaški vsako leto glede na potrebe enot vojaške policije in kadrovski načrt SV. Višji štabni vodnik Planinc je razložil, da je vojaška policija tudi za pripadnice SV. »Ženske so zaradi narave dela in zakonskih določil celo zaželene v vojaški policiji,« je poudaril in dodal, da kolegice v enotah vojaške policije praviloma opravljajo policijske postopke s pripadnicami SV. Od splošnega do specialističnega vojaškopolicijskega znanja Trimesečno specialistično usposabljanje za VED A 11106 vojaški policist s 520 učnimi SV 19 Od kdaj sabljamo? Sabljanje – najstarejši olimpijski šport Nekoč, pred davnimi časi … Začetki sabljanja segajo tako daleč, da tak pravljični začetek zgodbe ni nič nenavadnega. Postavljeni so kar v prazgodovino, saj je razvoj sabljanja tesno povezan z zgodovino bojevanja. In človek je bojevnik od nekdaj. Uporaba orožja je torej pripeljala do prvih poskusov sistematičnega razvoja sabljaških tehnik. Posameznike naj bi sabljaških tehnik poučevali učitelji sabljanja že stoletja pred našim štetjem v Indiji in na Kitajskem. V Mariboru je od 24. februarja do 5. marca prvič potekalo evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo v sabljanju 2015. Na njem je nastopilo več kot tisoč mladih sabljačev in sabljačic iz Evrope iz skoraj 40 držav, med njimi je bila številčno dobro zastopana tudi slovenska sabljaška ekipa. V Sabljaški zvezi Slovenije si želijo s to in podobnimi prireditvami popularizirati ta šport, povečati število sabljačev in postopno dosegati najvišje uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih. Prav zaradi tradicionalne povezanosti sabljanja in vojske že skozi zgodovino bi v Sabljaški zvezi Slovenije radi okrepili tudi sodelovanje s SV. Besedilo: Simona Pörš Vir fotografij: fotoalbum Rudolfa Cvetka, last Andreja Zajca iz Ljubljane P rvi slikovni zapis, ki govori o boju s hladnim orožjem, ki spominja na meč, je iz Starega Egipta in sega v leto 1190 pr. n. št. Gre za risbo v templju v Medinet Habu, prikazuje pa tekmovanje v sabljanju v čast faraonove zmage nad Libijci. Orožje, ki so ga uporabljali, je bilo v obliki palice, na koncu prevlečeno z bronom, imelo pa je topo konico. Posamezni tekmovalci so si obraz zaščitili z masko s ščitnikom za brado in ušesi, zataknili pa so si jo za lasuljo. Roka brez meča je bila zavarovana s ščitnikom. Dvoboj se je začel z besedami: »Pripravljena.« Zmagovalec je ob koncu dvoboja nasprotnika in publiko pozdravil z orožjem. V antični Grčiji je bila poznana tako imenovana hoplomahia, veščina boja, v kateri so se urili grški vojaki pešci oziroma hopliti. Ta oblika boja je bila vključena tudi v program prvih olimpijskih iger antične dobe leta 776 pr. n. št. Rimljani so neobremenjeni z grško tradicijo olimpijske igre spremenili v predstavo, ker so uvedli gladiatorske borbe. Ti spopadi niso imeli veliko skupnega z mečevanjem, saj sta se v areni spopadla nasprotnika z različnim orožjem, tako da njuno začetno stanje ni bilo DVOBOJ NA OLIMPIJSKIH IGRAH LETA 1936 20 SV enakopravno, ker je nekdo vedno imel prednost. Rimljani so poznali tudi vojaško sabljanje oziroma armaturo. Bodoči legionarji so vadili udarce na v tla zabitem kolu z lesenimi meči in ščiti, ki so bili dvakrat težji od prave bojne oprave in orožja. Po razpadu rimskega imperija in kljub invaziji barbarskih ljudstev v Evropo borilne veščine ne doživijo zatona. Tudi barbari so te spretnosti zelo cenili, saj je nošenje orožja pomenilo znak svobodnega moža, podeljevalo pa se je tudi v obredih ob prehodu mladeniča v polnoletno dobo. V času vitezov je tako imenovanim ljudem pod orožjem vojskovanje poslanstvo in sredstvo za preživetje. Viteška konjenica obvladuje bojišča do uvedbe strelnega orožja. Njena suverenost se skriva v sistematičnem urjenju, saj so bodoče viteze začeli vzgajati že kot dečke plemiških družin pri šestih ali sedmih letih, ko so spoznali osnove konjeništva in borilnih veščin. V 16. stoletju, ko na bojišču vse večji pomen pridobiva ognjeno orožje, individualna spretnost vihtenja hladnega orožja izgublja svoj tradicionalni pomen in se seli v civilno okolje. Težki dvoročni meč se umakne rapirju, enoročnemu meču z zelo dolgim dvoreznim rezilom. V tem Besedilo: predsednik Sabljaške zveze Slovenije Boštjan Smrekar Fotografiji: Bruno Toič Sabljanje z mečem, floretom in sabljo FLORETISTKE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU LETA 1930 času se na mečih razvije tudi rokobran. Sledi mu spada, ki velja za neposredno predhodnico meča. Čeprav je veljala bolj za modni dodatek h gosposki noši, za pasovi uniform pa so jo nosili tudi častniki in ni bila pravo vojaško orožje, je bila nevarna. Njena uporaba v dvobojih je zahtevala veliko smrtnih žrtev. K temu, da se je sabljanje obdržalo kot veščina, so najbolj pripomogle uvedba floreta in leta 1780 oblikovane maske za zaščito obraza. Sledili sta uvedba pravil in definicija zadevnih površin, tako da je sabljanje lahko iz borilne prešlo v športno disciplino. V tem obdobju je bila zelo priljubljena prav posebna oblika sabljanja, in sicer mensura ali študentsko sabljanje. Cilj teh dvobojev je bil nasprotnika porezati po obrazu do krvi in mu tako pustiti trajno vidno brazgotino, ki je veljala za cenjen zunanji simbol moških vrlin. Dodaten zagon razvoju športnega sabljanja je dalo tudi približevanje te veščine meščanom. K temu so največ prispevale sabljaške šole, ki so bile tudi na Slovenskem. V Ljubljani jo je sredi 19. stoletja vodil Štefan Mandić, v Mariboru pa jo je leta 1870 ustanovil Max Prieger iz Gradca. Športno sabljanje, kot ga poznamo danes, zaživi z uvrstitvijo sabljanja na prve olimpijske igre moderne dobe leta 1896. Z ustanovitvijo mednarodne sabljaške zveze in mednarodnim priznanjem pravil leta 1913 se začne pravi razvoj te discipline. Večina odličnih sabljačev športnega sabljanja prihajala iz vojaških vrst. V času Avstro-Ogrske so se bodoči častniki in podčastniki s sabljanjem srečali že med šolanjem v kadetnicah, tisti najboljši pa so lahko nadaljevali šolanje na sabljaških šolah oziroma tečajih v okviru vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu in postali učitelji sabljanja. Ti sabljaški mojstri in športniki so nadaljevali viteško tradicijo urjenja v sabljanju ter svojo spretnost prikazovali na različnih tekmovanjih. Med njimi je bil tudi častnik Rudolf Cvetko, ki si je leta 1912 kot prvi Slovenec nadel bronasto olimpijsko kolajno. Mogoče je čas za njegovega naslednika, da se sabljaške zgodbe ne bi več vedno znova začenjale s pravljičnim uvodom. »Nekoč, pred davnimi časi …« temeljito ogreti, med izvajanjem vaj in borbami pa je treba nositi dobro vzdrževano zaščiSabljanje je eden izmed devetih športov, v ka- tno sabljaško opremo. terem so na prvi olimpijadi moderne dobe v Atenah tekmovali športniki iz štirinajstih V Sabljaški zvezi Slovenije želidržav. Sabljači, med njimi ni bilo žensk, so se jo sodelovati s SV pomerili v sabljanju s sabljo in floretom. Žen- V samostojni Sloveniji je bila Sabljaška zveza ske so na olimpijskih igrah v sabljanju prvič Slovenije ena izmed prvih športnih organizacij, nastopile leta 1925 v Parizu. Sabljanje je eden ki je dosegla mednarodno priznanje. Kot souizmed štirih športov, ki so bili na vseh pole- stanoviteljica olimpijskega komiteja Slovenije je tnih olimpijskih igrah moderne dobe. Danes bila kot četrta od vseh slovenskih asociacij sprese sabljači tako v ženski kot moški konkurenci jeta v krovno mednarodno organizacijo, Medbojujejo z mečem, floretom in sabljo. Orožja se narodno sabljaško zvezo (FIE), v kateri je danes med seboj razlikujejo po obliki in teži, veljavni 136 članic. Sabljaška zveza Slovenije združuje površini in načinu zadetka, pravilih ter opre- enajst sabljaških klubov in je zastopana v vseh mi. Tekmovalca v sabljanju tekmujeta na sa- treh orožjih. Mednarodnih tekmovanj se udebljaški stezi, sodnik pa si pri sojenju pomaga z ležuje predvsem v kategorijah posameznikov, ki elektronsko napravo za registracijo zadetkov. glede na svetovno konkurenco dosegajo odličTekmovanja potekajo v dveh delih, in sicer v ne uspehe. Zaradi že tradicionalne povezanokvalifikacijah borbe potekajo do pet zadet- sti sabljanja in vojske skozi zgodovino je Sabljakov, v eliminaciji, v kateri zmagovalec izloči ška zveza Slovenije izrazila željo po sodelovanju poraženca, pa do 15 zadetkov. Na olimpijskih s predstavniki Slovenske vojske. Po pogovoigrah tekmovalci sabljajo tudi za bronasto ko- rih je bilo sklenjeno, da se športno sabljanje v lajno, sicer pa v sistemu sabljaških tekmovanj vseh treh orožjih predstavi v enotah in poveljv okviru Mednarodne sabljaške zveze v polfi- stvih SV ter različnih organizacijah, zvezah in nalih poražena sabljača dosežeta tretje mesto. Od leta 1930, ko sta se na enem izmed sabljaških tekmovanj nasprotnika borila kar sedem ur, so borbe tudi časovno omejene. društvih, ki so pomembni za obrambni sistem, na primer Zveza slovenskih častnikov, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in drugi. Sabljaška zveza Slovenije vidi možnost sodelovanja in poznejšega razvoja te discipline prek Mednarodnega sveta za vojaški šport (CISM), v katerem je sabljanje stalnica, k temu pa želi pritegniti čim več pripadnikov SV. Sabljaška zveza Slovenije bo skupaj s sabljaškimi klubi in trenerskim kadrom v Sloveniji omogočila pripadnikom Slovenske vojske, da se vključujejo v klube, v njih trenirajo in se udeležujejo tekmovanj v Sloveniji ter mednarodnem okolju kot pripadniki Slovenske vojske. Sabljanje spodbuja fizično in psihično pripravljenost Sabljanje kot šport se je s časom preoblikovalo v sodoben olimpijski šport s posebno opremo, pravili in sistemom tekmovanj, temelj sodobnega sabljanja pa ostajata viteško vedenje do nasprotnika in poštena igra. Sodobno sabljanje je vadba, ki spodbuja tako fizično kot psihično pripravljenost posameznika, saj razvijamo natančnost gibanja, gibljivost, hitrost in koordinacijo. Intenzivno gibanje krepi srčno-žilni sistem in pozitivno vpliva na zdravje. Sabljanje izboljšuje tudi psihično pripravljenost, saj povečuje sposobnost opazovanja in abstraktnega mišljenja ter pozitivno vpliva na samopodobo. Ta šport je primeren tako za moške kot ženske ter mlade in mlade po srcu, poleg tega je dostopen vsem, ki jih ta starodavna veščina zanima. Sabljanje je zelo varen šport, seveda pa moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil. Pred vadbo se je treba SV 21 V 157. LOGP usposobili nove častnike in podčastnike za tehnično vzdrževanje Letos bo Slovenska vojska pridobila nove usposobljene častnike in podčastnike za tehnično vzdrževanje materialnih sredstev. Januarja sta se že končali vojaško izobraževanje in usposabljanje častnikov za pridobitev VED A 52015, usposabljanje in menjava izpušnega kolektorja 1. aprila pa se bo končalo specialistično vojaško usposabljanje podčastnikov za VED A 32015. Tako bo v Slovenski vojski 14 novih častnikov in podčastni- SV, materialno in skladiščno poslovanje, kov za tehnično vzdrževanje materialnih sredstev. taktiko delovanja enot tehničnega vzdrževanja in vzdrževanje materialnih sredstev. Besedilo in fotografije: 157. logistični polk Obsegalo je tako teoretične kot praktične vsebine, zato sta se častnika pogosto zadrrogram usposabljanja za pridobitev 2014 do januarja 2015 in je obsegal 611 pe- ževala tudi v delavnicah in med tehnoloVED častnik za tehnično vzdrže- dagoških ur. Glavni cilj usposabljanja je bil gi, ki so opravljali redno delo, tako pa sta vanje so izvajali v 2. četi za vzdrže- dosežen, saj sta častnika pridobila znanje, poleg znanja pridobivala neposredne izkuvanje 157. LOGP, in sicer največ v Vojašni- spretnosti in veščine, ki jih bosta potrebo- šnje pripadnikov izvajalcev vzdrževanja. ci generala Maistra v Mariboru. V okviru vala med tehničnim vzdrževanjem materi- Med usposabljanjem sta spoznala procese programa specializacije sta se usposabljanja alnih sredstev oziroma na dolžnostih po- načrtovanja vzdrževanja, njihovega spreudeležila dva častnika, usposabljanje pa so veljnika voda za vzdrževanje v enotah SV. mljanja, tehnološke priprave dela, materiizvajali v sodelovanju s Šolo za častnike ozi- Usposabljanje je bilo razdeljeno na predme- alne zagotovitve in konkretne težave, izzive roma CVŠ. Program je potekal od septembra tne sklope, in sicer logistično podporo enot in rešitve s področja strojnih elementov ter popravil oklepnih vozil in njihovih nadgradenj. Z uspešno opravljenimi obveznostmi po programu usposabljanja sta pripadnika pridobila VED A 52015 in tako postala častnika za tehnično vzdrževanje. V 1. četi za vzdrževanje 157. LOGP v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani od decembra 2014 poteka program usposabljanja za VED A 32015 podčastnik za tehnično vzdrževanje. Program, ki se ga udeležuje 12 podčastnikov, se bo končal 1. aprila, poteka pa v okviru specializacije, ki so jo v polku izvajali s sodelovanjem Šole za podčastnike oziroma CVŠ, in obsega 500 Načrtovanje delovnih procesov Spremljanje postopkov vzdrževanja SKOV svarun za VED A 52015 P 22 SV Preverjanje kontrolnih točk motorja vojaškega vozila za VED A 32015 ur usposabljanja. Programski sklopi usposabljanja so v osnovi podobni programskim sklopom usposabljanja častnikov, pri čemer je pri usposabljanju podčastnikov veliko več pozornosti namenjene praktičnemu delu usposabljanja. Novi podčastniki tehničnega vzdrževanja bodo tako pridobili novo znanje in veščine na področju vzdrževanja vseh vrst vozil, orožja in oborožitvenih sistemov, optičnih in elektro-optičnih sistemov, elektronskih naprav, streliva in minskoeksplozivnih sredstev. Podčastniki se bodo usposobili za delo iz načrtovanja vzdrževanja, tehnologije ter materialnega in finančnega poslovanja. Kandidati, ki so na usposabljanje napoteni tako iz poveljstev in enot SV kot tudi s Šole za podčastnike, so do zdaj pokazali zelo veliko zanimanja za obravnavane vsebine in v polku so prepričani, da bodo osvojili vse znanje ter veščine za pridobitev VED A 32015 in bodo tako postali podčastniki za tehnično vzdrževanje. V 157. LOGP se že pripravljajo na začetek novih usposabljanj, s katerimi bodo vojaki letos pridobivali znanje in veščine iz vzdrževanja materialnih sredstev ter streliva, minskoeksplozivnih sredstev in raket. SV 23 24 SV SV 25 1 sv 4961. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO I. medaljo za hrabrost prejme: Ljubo PAJIČ, 1959 II. zlato medaljo generala Maistra prejmejo: Alan GEDER, 1958 Venčeslav LORBEK, 1966 Anton VAVROŠ, 1961 III. srebrno medaljo generala Maistra prejmejo: Žarko HENIGMAN, 1963 Zlatka KNEZ, 1959 Viljem KOBAL, 1966 Silvo LOZINŠEK, 1973 Miha STRNAD, 1976 Jožef VALENTINČIČ, 1967 Borut VITEK, 1962 IV. srebrno medaljo Slovenske vojske prejmejo: Dušan BABIČ, 1967 Dušan BELOVIČ, 1970 Matjaž BREMEC, 1972 Miran ČADEŽ, 1970 Janko ERKLAVEC, 1956 Rafael KOLBL, 1963 Miha LARISI, 1973 Polonca LEVAK, 1958 Rajko LOTRIČ, 1962 Dragan LUČIĆ, 1959 Janez PIRIH, 1976 Peter SAJE, 1962 Simon ŠKOF, 1974 Marko UNGER, 1967 Št. 315, 16. februar 2015 4962. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU PODČASTNIKOV OB UPOKOJITVI I. v čin višji štabni vodnik: Srečko KOTNIK, 1959 Številka: 094-1/2014-43 Datum: 17. 10. 2014 Janko VEBER MINISTER V. bronasto medaljo generala Maistra prejmejo: Edvin AJDAROVIĆ, 1974 Josip BIRO, 1962 Marko BUTARA, 1977 Daniel GREGOR, 1978 Katja JOVANOVIČ BERČIČ, 1980 Erna KODRA, 1962 Petra MAROLT, 1977 Jernej MODIC, 1984 Anton PAKAR, 1969 Bojan PAVLOVIĆ, 1978 Jože PLUT, 1964 Jadran PRIMC, 1961 VI. bronasto medaljo Slovenske vojske prejmejo: Kristian BOGDAN, 1978 Tomaž HRVATIN, 1981 Aljoša KAUČEVIČ, 1979 Tatjana KVARTUH, 1969 Simon LINDIČ, 1976 Dušan UTROŠA, 1975 VII. srebrno medaljo za znanstvenoraziskovalne dosežke Fridolin Kavčič prejme: Uroš SVETE, 1975 Številka: 094-1/2014-51 Datum: 15. 12. 2014 Janko VEBER MINISTER 4970. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo za zasluge prejme: Renato PETRIČ, 1958 Številka: 811-12/2014-23 Datum: 3. 12. 2014 Janko VEBER MINISTER 4969. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU ČASTNIKOV OB UPOKOJITVI I. v čin polkovnik: Ljubo PAJIČ, 1959 Boris POŽEK, 1955 II. v čin podpolkovnik: Mladen BERGER, 1959 Srečko CEHNAR, 1957 Darko HRABAR, 1959 Številka: 094-1/2014-50 Datum: 27. 11. 2014 Janko VEBER MINISTER znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO zlato medaljo Slovenske vojske prejme: 20. PEHOTNI POLK 4968. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. 4971. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Na podlagi tretjega in petega odstavka dilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. Številka: 094-1/2014-49 Datum: 27. 11. 2014 Janko VEBER MINISTER Številka: 811-12/2014-19 Datum: 24. 10. 2014 Janko VEBER MINISTER 4965. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- 4967. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo za hrabrost prejme: Tone ČELIČ, 1987 Številka: 094-1/2014-47 Datum: 21. 11. 2014 Janko VEBER MINISTER 4966. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11 in 86/11) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo za mednarodno sodelovanje II. stopnje prejme: kapitan bojne ladje BRANISLAV KEKOVIĆ, 1959, Črna gora 4964. Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam ODREDBO O POVIŠANJU ČASTNIKOV I. v čin polkovnik: Danilo JAZBEC, 1964 II. v čin major: Roman STRELEC, 1967 Številka: 094-1/2014-44 Datum: 23. 10. 2014 Janko VEBER MINISTER Številka: 811-12/2014-18 Datum: 20. 10. 2014 Janko VEBER MINISTER Številka: 094-1/2014-45 Datum: 4. 11. 2014 Janko VEBER MINISTER P 4963. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO I. medaljo za mednarodno sodelovanje I. stopnje prejme: brigadni general MAURIZIO ANGELO SCARDINO, 1963, Italija II. medaljo za mednarodno sodelovanje III. stopnje prejme: poročnik PAOLO GIUSEPPE RIZZO, 1987, Italija rvi teden, ko so na Pokljuko prišli otroci iz vzhodnega dela Slovenije, se je začel ob prijetnih temperaturah, animatorji pa so ga popestrili z raznovrstnimi aktivnostmi. Tako prvi kot drugi teden so otroci tekmovali v deskanju, veleslalomu, teku na smučeh in v hoji s krpljami, obiskali pa so jih tudi predstavniki športne enote. Organizirali so nočni pohod z baklami in tekmovanje v športnih igrah. »Tekmovali so otroci, vodje ekip pa so bili animatorji, in 'ta veliki' otroci so poželi tudi največ smeha, ko smo priredili tekmovanje z drsanjem s traktorskimi zračnicami,« pove namestnik vodje zimskega tabora Dejan Koren. Ekipa revije SV se je otrokom pridružila drugi teden, na dan, ko so otroci tekmovali v veleslalomu in deskanju. »Imeli smo kar nekaj otrok, ki so prvič stali na smučeh, in le v nekaj dneh so s pomočjo učiteljev smučanja osvojili dovolj znanja, da so se pogumno pognali po belih strminah. Vreme ni bilo najboljše, imeli pa smo dovolj prostora na smučišču, da smo otroke lahko naučili osnov smučanja. Veliko se jih je odločilo tudi za tek na smučeh.« Ob koncu so se mi pridružili še otroci, in sicer Mineja Brecelj, Martina Gros, Jože Vučko, Adam Rus, Juš Žagar ter Peter Kokalj, ki so dejali, da je tabor »ful kul« in da so uživali prav vsak trenutek. »Razen, ko smo morali čakati pri žičnici,« se huduje Jože. »In po kosilu imamo premalo odmora, da se spočijemo, toda animatorji so prijazni in nas veliko naučijo,« se oglasi Peter. »Učitelji so kdaj tudi tečni, vendar nam povedo stvari, ki nas zanimajo, in nam omogočajo tudi veliko smučanja ter bordanja, zato so kul,« doda še Juš. Na vprašanje o druženju z dekleti me presenečeno pogledajo in odgovorijo: »Fantje se zadržujemo v sobah, pogovarjamo pa se o dekletih iz šole.« Punci sta na to vprašanje le skomignili in se zahihitali. Vsekakor so tabori, ki jih SV organizira za otroke pripadnikov, dodana vrednost, saj se jih bodo spomnili tudi, ko bodo starejši. Srečno do prihodnjega leta. Objave Ministrstva za ObraMbO Besedilo in fotografiji: Nataša Oblak znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo za mednarodno sodelovanje I. stopnje prejme: generalmajor DIETER HEIDECKER, 1954, Avstrija Kot vsako leto je tudi letos na Pokljuki med zimskimi počitnicami potekal zimski tabor za otroke zaposlenih v Slovenski vojski. Med 16. in 20. februarjem je v okviru celostne skrbi za pripadnike potekal prvi termin zimskega tabora, ki se ga je udeležilo 83 otrok, drugi termin je bil med 23. in 27. februarjem, udeležilo pa se ga je 80 otrok. Otroci so v vojaškem objektu Rudolfa Badjure aktivno preživeli zimske počitnice, pridružili pa smo se jim tudi mi. Benjamin OVEN, 1959 II. v čin štabni vodnik: Martin KROPIVNIK, 1957 Jože PRISTAVEC, 1959 Pokljuka gostila otroke pripadnikov SLOVENSKE VOJSKE 26 2 SV SV 3 27 Številka: 094-4/2014-55 Datum: 26. 8. 2014 Generalmajor Dobran BOŽIČ NAČELNIK GENERALŠTABA SV 4974. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo v službi miru za sodelovanje v podporo miru v mednarodnih silah SVNKON KFOR prejmejo: Boštjan HANŽIČ, 1982 Andrej KOŠMRLJ, 1976 Zlatko SARDINŠEK, 1963 Številka: 811-12/2014-26 Datum: 16. 12. 2014 Janko VEBER MINISTER 4973. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU PODČASTNIKA OB UPOKOJITVI v čin štabni vodnik: Jože PODBOJ, 1961 Številka: 811-12/2014-25 Datum: 16. 12. 2014 Janko VEBER MINISTER potrditev IX. razreda: Nives OPREŠNIK, 1987 sv 4979. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo v službi miru za sodelovanje v podporo miru v mednarodnih silah SVNKON KFOR prejmejo: Aleš ALEŠ, 1981 Jernej ALIČ, 1982 John ALLAKAJ, 1976 Roman ANDOLJŠEK, 1961 Simon ANDREJEK, 1974 Ervin ANDRIC, 1986 Andrej BABIČ, 1975 Jure BABNIK, 1987 Bojan BAJUK, 1986 Robert BALIŽ, 1968 Aleš BARIČIČ, 1980 Siniša BAUER, 1989 Ivo BEDNARIK, 1959 Robert BELOVIČ, 1964 Jaka BERGER, 1979 Avgust BERKE, 1977 Aleš BERTONCELJ, 1969 Matej BEZJAK, 1983 Metod BIZJAK, 1976 Monika BLAGOVIČ, 1993 Boštjan BLAŽIČ, 1985 Matej BOGATAJ, 1990 David CIMERMANČIČ, 1985 Davorin CINGESAR, 1988 Številka: 811-12/2014-20 Datum: 24. 10. 2014 Brigadir Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 9. in 10. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) ter Pravilnika o podpisovanju dokumentov in o poročanju glede sprejetih oz. izdanih dokumentov ministra za obrambo RS (št. 0070-12/2013-9 z dne 14. 5. 2013) izdajam UKAZ O POVIŠANJU PODČASTNIKA v čin štabni vodnik: Nadja LAMPE, 1978 sv Simon COKAN, 1990 Mitja COLNER, 1981 Matjaž CVENČEK, 1986 Igor CVERLE, 1966 Damjan ČARMAN, 1980 Blaž ČEBAŠEK, 1991 Tone ČELIČ, 1987 Anže ČESEN, 1986 Branko ČOŽ, 1971 Lucijan ČUK, 1980 Beno DEBELJAK, 1972 Afrim DELIJA, 1978 Blaž DERNOVŠEK, 1982 Tomi DEŽELAK, 1979 Dejan DJUKIĆ, 1991 Goran DJUKIĆ, 1987 Brane DOBLEKAR, 1979 Miroslav DREV, 1982 Aleksander DRNOVŠEK, 1976 Pavel DROBNE, 1990 Dejan DROBNIČ, 1979 Boštjan EKSELENSKI, 1980 Tomaž ERHOVNIC, 1955 Milan FEMIĆ, 1978 Lea FERJAN, 1978 Zvonko FERLIČ, 1975 Damijan FINC, 1973 Nejc FLEŽAR, 1989 Rok FRELIH, 1985 Barbara FRUMEN, 1981 Davorin GAJSER, 1975 Rok GALIN, 1990 Domen GAŠPERLIN, 1979 Dejan GERDENC, 1987 Simon GODINA, 1972 Matic GOLAVŠEK, 1989 Elio GOLJA, 1988 Bojan GOMBOŠI, 1985 Robert GORENČIČ, 1986 Peter GREGL, 1981 Avguštin GRM, 1974 Petra HAJDINJAK, 1979 Rok HANAČEK, 1988 Jan HAZDOVAC, 1988 Rok HERMAN, 1980 Rene HERNAH, 1992 Luka HOČEVAR, 1988 Maks HOČEVAR, 1991 Ivan HOJNIK, 1977 Bojan HORVAT, 1963 Bojan HORVAT, 1978 Mitja HUDELJA, 1988 Alen HVALA, 1983 Tilen HVASTI, 1990 Milan INTIHAR, 1973 Sašo ISOSKI, 1984 Aleš IVANČIČ PLEVNIK, 1977 4975. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. 4972. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno beseNa podlagi 63. a člena Zakona o obrambi dilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri(Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno be- znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. sedilo) in 3. člena Uredbe o vojaških uslužben- 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam cih (Ur. list RS, št. 54/03 in 119/07) izdajam UKAZ ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA O POTRDITVI RAZREDA VIŠJI MINISTRSTVA ZA OBRAMBO VOJAŠKI USLUŽBENKI medaljo v službi miru Številka: 811-12/2014-24 Datum: 16. 12. 2014 Janko VEBER MINISTER 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 5. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O PODELITVI ČINA VODNIK Aleksander ABDULOVIĆ, 1981 Matic AJDOVEC, 1983 Aleš ANŽIČEK, 1985 David BAŠ, 1981 Luka DEBELJAK, 1986 Jure DETERDING, 1984 Gregor FEKONJA, 1984 Borut GAJŠT, 1981 Denis GMAJNIČ, 1982 Matej GRIČAR, 1982 Damjan HOZJAN, 1985 Sašo JARC, 1983 Uroš JURJEC, 1982 Luka KEČKEŠ, 1981 Uroš KIRBIŠ, 1982 Marko KRIVOROTOV, 1979 Leon KROPIVŠEK, 1983 Bojan LEBAR, 1984 Marko LOVŠIN, 1980 Aleš MARINIČ, 1985 Matjaž MAROLT, 1980 Marko MAVSER, 1984 Matej MUŠIČ, 1983 Luka POTOČNIK, 1983 Drago PRAŠNIKAR, 1982 Blaž RAKAR, 1984 Nina RAVNJAK, 1985 Tomaž SKORNŠEK, 1980 Kristjan ŠTANCER, 1980 Darko ŠUMAH, 1987 Miha TRAMPUŽ, 1981 Tadej TREBŠE, 1980 Simona VALIČ, 1985 Marko VERHOVNIK, 1987 Simon ZALOŽNIK, 1978 Martin ZUPANČIČ, 1978 Robert ŽEKŠ, 1985 Damjan IVANIČ, 1983 Dejan IZGORŠEK, 1975 Mitja JAKUPAK, 1974 Aleš JAMNIK, 1982 Dorijan JAMNIŠEK, 1987 Denis JANESKI, 1977 Drago JANŽIĆ, 1980 Jernej JERAJ, 1989 Janez JERALIČ, 1982 Leon JERANKO, 1988 David JUSTIN, 1973 Rok KALOH, 1989 Gregor KAPELE, 1985 Marijana KASAPOVIĆ, 1980 Borut KASTELEC, 1979 Peter KAUČIČ, 1983 Franci KAVČIČ, 1978 Faruk KELMENDI, 1981 Matevž KLADNIK, 1989 Luka KLAJDERIČ, 1994 Luka KLOBUČAR, 1992 Dejan KNEŽEVIĆ, 1977 Martina KOBAL, 1976 Dragan KOJANOVIĆ, 1981 Matej KOLENC, 1989 Sašo KOMPARE, 1963 Dejan KORŽE, 1986 Peter KOSTANJŠEK, 1990 Jože KOŠIR, 1966 Matic KOŠIR, 1991 Dražen KOŠTRUN, 1965 Anton KOVAČIČ, 1975 Marko KOVAČIČ, 1971 Petra KRABONJA, 1981 Dejan KRALJ, 1987 Matija KRAŠOVEC, 1987 Monika KREUH, 1987 Tadej KRIŠTOF, 1990 Peter KRIVEC, 1975 Marko KRIVOROTOV, 1979 Jože KRKOVIČ, 1981 Matej KRNC, 1972 Leon KRŽIČ, 1970 Žiga KRŽIČNIK, 1988 Demetrij KRŽIŠNIK, 1977 Andrej KUMAR, 1987 Vojko LEVA, 1971 Simon LISJAK, 1974 Gašper LOČNIŠKAR, 1979 Marjan LOKATELJ, 1988 Tihomir LOVRIĆ, 1990 Mitja MACELE, 1989 Rok MAJCENIČ, 1990 Sebastian MAJERLE, 1983 Damjan MARCIUŠ, 1973 Stojan MARN, 1963 Blaž MAROLT, 1988 Simon MAROLT, 1980 Aleksander MARTINŠEK, 1972 Moša MARŽUN, 1986 Anže MEDVEŠEK, 1984 Mateja MENCIGAR, 1981 Ignacij MERSEL, 1969 Marcela MERSLAVIČ, 1981 Samo MIHAČIČ, 1972 Jernej MIHELIČ, 1984 Jan MIKULIČ, 1988 Sabina MILEK, 1986 Nikolaj MILHARČIČ, 1975 Borut MIRT, 1982 Jure MLAKAR, 1980 Boštjan MOČNIK, 1963 Dimitrij MODIC, 1960 Franci MOGOLIČ, 1966 Domen MOHORČIČ, 1983 Natalija Andreja MRAZOVIČ KAVAŠ, 1981 Janez MUHVIČ, 1984 Emin MURATOVIĆ, 1983 Matej MUSEC, 1981 Robert NADOH, 1966 Matjaž NARDIN, 1971 Jože NOVAK, 1970 Mitja NUČIČ, 1987 Janez OBERSTAR, 1983 Andrej OGLAJNER, 1981 Robert OKOVIĆ, 1976 Nina OMAHEN, 1985 Anton ORAČ, 1971 Vilko OSTANEK, 1969 Žan OŠLAK, 1988 Dejan OVEN, 1980 Primož PAPEŽ, 1986 Darko PAVLEC, 1961 Jure PAVLIN, 1984 Dejan PETERKA, 1982 Boštjan PIRMAN, 1977 Jasmina PITAMIC VOJSKA, 1982 Jasmin PLANTAN, 1984 Miha PLAZAR, 1988 Iztok PODJED, 1980 Boris PODLOGAR, 1980 Marko POLANEC, 1981 Anže POLJANŠEK, 1982 Gregor PONGRAC, 1980 Simon POSTRŽIN, 1989 Uroš POTNIK, 1980 Klemen POZNIČ, 1989 Bernard POŽAR, 1976 Davor PRANJKOVIĆ, 1982 Benjamin PRELOG, 1977 Anton Vasja PREMERL, 1980 Slavko PRIMC, 1968 Jana PRIMČIČ, 1973 Uršula PRISLAN UREK, 1972 za sodelovanje v podporo miru v mednaro- Lucijan ČUK, 1980 dnih silah SVNKON EUFOR Amir EGRLIĆ, 1968 prejmejo: Robert GASSER, 1969 Alojz BERGINC, 1977 Aleš GORIŠEK, 1970 Vlado PAKIŽ, 1966 Mateja GRABROVEC, 1976 Boštjan PIKON, 1963 Srečko GRAH, 1979 Roman ŠEME, 1965 Aleksander JOVIĆ, 1977 Viljem ŠERUGA, 1964 Edvard KAC, 1978 Barbara UNK, 1965 Denis KOKELJ, 1979 Bojan KOŠIR, 1970 Številka: 094-4/2014-62 Matjaž KOZAMERNIK, 1972 Datum: 23. 9. 2014 Martin LIČEN, 1981 Generalmajor Darko MACUH, 1957 Dobran BOŽIČ Jure MOČIVNIK, 1979 NAČELNIK GENERALŠTABA SV Jože PETEK, 1966 Blaž PLANINC, 1984 4976. Denis PUNGARČAR, 1971 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Friderik ŠKAMLEC, 1962 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Benjamin ŠKRINJAR, 1977 dilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- Dejan TRIFKOVIĆ, 1965 znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Anton TURK, 1960 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam Vilko UDOVČ, 1963 UKAZ Marko VOLOVLEK, 1967 O PODELITVI PRIZNANJA III. medaljo načelnika GŠSV MINISTRSTVA ZA OBRAMBO prejmejo: zlato medaljo načelnika GŠSV Darko BOLKOVIČ, 1981 prejme: Iztok FRAS, 1978 Dobran BOŽIČ, 1964 Danijel KREJAN, 1974 Roman KURE, 1971 Številka: 094-4/2014-74 Sebastjan LIPOVŠEK, 1977 Datum: 13. 10. 2014 Marko LOVŠIN, 1979 Brigadir Marjan RAZLAG, 1978 Dr. Andrej OSTERMAN Uroš ROŠKER, 1978 NAČELNIK GENERALŠTABA SV Iztok ROŽANC, 1985 Milan SEČKO, 1964 4977. Marko SEKNE, 1965 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Goran STANIČ, 1968 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Janka SUŠNIK, 1964 dilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- Marko ŠMIGOC, 1967 znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Davorin ŠTER, 1984 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam IV. bronasto plaketo Slovenske vojske UKAZ prejmejo: O PODELITVI PRIZNANJ Marko LIPOVAC, 1984 MINSTRSTVA ZA OBRAMBO Peter NEDELKO, 1966 I. srebrno medaljo načelnika GŠSV UPRAVA ZA OBRAMBO MARIBOR prejmejo: V. zlato medaljo vojaku SV za dosežeAleksandra FERLEŽ, 1971 ne uspehe Milan SETNIČAR, 1969 prejme: Robertino ŠKARABOT, 1970 Darko HORVAT, 1982 Borut ŠKUFCA, 1966 VI. srebrno medaljo vojaku SV za doMarko TAUČER, 1974 sežene uspehe II. bronasto medaljo načelnika GŠSV prejmejo: prejmejo: Sašo BAUMKIRHER, 1984 Viktor ANDREJAŠ, 1960 Tomislav BOGOVIĆ, 1980 Mateja ANDREJKA FIDERŠEK, 1988 Borut BRVAR, 1974 Klemen BANČIČ, 1986 Janez OVNIČEK, 1975 Bojan BEZJAK, 1971 Bojan PERKO, 1988 Dejan PROSENC, 1980 Jože PUSTOSLEMŠEK, 1988 David RADIVOJ, 1980 Jurij RALJEVIČ ŠIJANEC, 1986 Polona RATKOVIĆ, 1982 Mario RAUH, 1990 David RAZBORŠEK, 1983 Žiga RAZBORŠEK, 1989 Nino REGINA, 1981 Marko RESNIK, 1981 Anže RODE, 1972 Matjaž ROGELJ, 1972 Jure ROSULNIK, 1977 Nina RUDOLF, 1982 Božidar RUŽIĆ, 1987 Dragan RUŽIČIČ, 1960 Matej SARDOČ, 1976 Primož SAVINŠEK, 1975 Blaž SEDEJ, 1988 Andreja SKRT, 1961 Borut SKUK, 1968 Tomaž SKUMAVC, 1982 Borut SMOLNIKAR, 1980 Aleš SMREKAR, 1975 Andrej SOJČ, 1989 Dominik SOLINA, 1992 Janez STARIHA, 1973 Milan STEGU, 1970 Mitja STIPETIČ, 1989 Igor STRAŠEK, 1970 Mark STUPAR, 1974 Rok SUŠEC, 1981 Andrej SVET, 1971 Nejc ŠAVELJ, 1982 Marko ŠAVLI, 1969 Gorazd ŠEGULA, 1975 Uroš ŠETINC, 1981 Nadja ŠIBILA, 1982 Matjaž ŠIPEC, 1963 Nataša ŠIŠKO, 1967 Marko ŠIVIC, 1977 Sašo ŠKOFIC, 1970 Jani ŠKUFCA, 1990 Andrej ŠORI, 1986 Klemen ŠTAVBAR, 1979 Miha ŠTERK, 1988 Denis ŠTINGL, 1990 Boštjan ŠTURM, 1975 Igor TEHOVNIK, 1980 Darko TERČON, 1978 Bojan TONIĆ, 1978 Davorin TOŠ, 1985 Benjamin TOT, 1985 Bojan TRAFELA, 1970 Tatjana TRINKO, 1958 Luka TURK, 1986 Matej TURK, 1988 4978. Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Številka: 094-4/2014-77 Datum: 20. 10. 2014 Brigadir Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV Aleš PODREKA, 1971 Blaž RAKAR, 1984 VII. bronasto medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejmejo: Kristijan BERTALAN, 1987 Zlatko BRATEC, 1976 Željko BRATUŠEK, 1979 Dejan GERŽELJ, 1987 Ivo GJEREK, 1986 Tina KRČEL, 1973 Simona LESAR, 1982 Davorin LEVIČAR, 1975 Janez LIKOVIČ, 1986 Nik LIPOVAC, 1988 Darko LUŽNIK, 1982 Dimitrij MAGAŠ, 1982 Aleš MESTINŠEK, 1986 Jan MIKULIČ, 1988 Matej MOHORIČ, 1983 Gorazd PELCL, 1980 Tadej PERDAN, 1986 Gregor PEZDIRC, 1992 Gregor PIRMAN PRHNE, 1989 Jadran PIŠTAN, 1985 Sandi POZMAN, 1978 Tomas REPNIK, 1982 David SLODNJAK, 1985 Jernej ŠPANINGER, 1990 Božidar ŠTAMPEK, 1970 Andrej ŠUŠTERIČ, 1973 Primož TEKAVČIČ, 1991 Tomaž TOMAŽIČ, 1983 Darja TOPOLOVEC, 1976 Gregor VIDOVIČ, 1987 VIII. medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejmejo: Rihard DESTRADI, 1986 Matej DEŽMAN, 1984 Janez DOGAR, 1979 Žiga GABROVEC, 1987 Nina JURKOŠEK, 1979 Ludvik KOS, 1970 Danijel MIRT, 1983 Gašper MOČNIK, 1982 Anton PEČNIK, 1980 Igor SKRT, 1982 28 4 SV sv 4980. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo v službi miru za sodelovanje v podporo miru v mednarodnih silah SVNKON KFOR prejmejo: Dejan ČENGIĆ, 1976 Anton GALOVEC, 1976 Urban JAVORNIK, 1979 Tomislav MURŠEC, 1970 Petra RESMAN, 1973 Aljoša ROŽIČ, 1989 Številka: 094-4/2014-80 Datum: 24. 10. 2014 Brigadir Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV Goran TURUDIĆ, 1978 Marko TUSULIN, 1981 Matej TUŠEK, 1979 Luka UCMAN, 1985 Aleš UMEK, 1973 Bojan URBANČ, 1974 Dušan URŠIČ, 1966 Darko VAREK, 1978 Stojan VESEL, 1990 Marko VIDEC, 1981 Rok VIDIC, 1991 Gregor VIDOVIČ, 1987 Damjan VODA, 1978 Damjan VODENIK, 1989 Borut VOGLAR, 1972 Peter VOLOVLEK, 1981 David VONTA, 1983 Štefan VÖRÖS, 1974 Marjeta VOUK, 1977 Sašo VOZEL, 1977 Sanel VUKALIĆ, 1982 Blažo Blaž VUKOVIČ, 1980 Franc ZAGRADIŠNIK, 1971 Klemen ZAJC, 1989 Andrej ZAKRAJŠEK, 1976 Uroš ZAKRAJŠEK, 1990 Primož ZLODNJAK SEDMINEK, 1988 Denis ZORC, 1986 Jernej ZOREC, 1983 Jan ZORZUT, 1987 Damjan ŽERDIN, 1976 Številka: 811-4/2014-22 Datum: 14. 11. 2014 4982. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKA GŠSV v čin poddesetnik: Tjaša ŠTRITOF, 1980 Številka: 094-4/2014-83 Datum: 4. 11. 2014 Brigadir Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV 4981. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA GENERALŠTABA SV medaljo v službi miru prejmejo: David BOŠKOVIĆ, 1984 Robert BOŽIČ, 1981 Jernej ČOH, 1985 Benjamin GROJZDEK, 1985 Valter ILENIČ, 1969 Mirko MEGLIČ, 1968 Miha MIKUŽ, 1980 Danijel PAVLIČ, 1958 Elvis PAVŠIČ, 1980 Miroslav PETRAK, 1972 Samo SAMARDŽIĆ, 1988 Tomaž STARE, 1982 Sebastjan ŠILAR, 1978 Marko ZAJOVIĆ, 1981 Številka: 094-4/2014-81 Datum: 28. 10. 2014 Brigadir Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV Boštjan SLEMENIK, 1965 Aleksander ŠTURBAJ, 1991 Sonja VOLF, 1982 Janez ZORC, 1973 Fotografija: Miha Pavšek II. pohvalo poveljnika PŠŠ prejmejo: Leon PERČIČ, 1971 Damjan PERŠUH, 1979 4983. Marko SAJOVIC, 1978 Na podlagi drugega odstavka 3. člena III. zahvalo poveljnika PŠŠ Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. prejmeta: 54/03) izdajam Miran KRISTOVIČ, 1960 UKAZ Davorin REČNIK, 1961 O POTRDITVI RAZREDA NIŽJIM VOJAŠKIM USLUŽBENCEM Številka: 094-4/2014-60 I. potrditev V. razreda: Datum: 22. 9. 2014 Igor PIRC, 1960 Polkovnik II. potrditev III. razreda: Miran FIŠER Andrej VASTL, 1982 POVELJNIK PŠŠ III. potrditev I. razreda: Boris MAROLT, 1967 4986. Silvo SELJAK, 1964 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno beseŠtevilka: 811-12/2014-21 dilo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priDatum: 20. 11. 2014 znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Brigadir 41/07, 4/11 in 86/11) in Ukaza TERP 72. BR, Dr. Andrej OSTERMAN št. 094-3/2013-168 z dne 7. 1. 2014, izdajam NAČELNIK GENERALŠTABA SV UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ 4984. TERITORIALNEGA POLKA 72. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. BRIGADE SV list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- I. bronasto medaljo TERP 72. BR dilo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- prejmejo: znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Andreja KAPUŠIN, 1969 41/07, 4/11 in 86/11) in Ukaza VZE, št. 094- Franc NOVAK, 1962 5/2013-170 z dne 11. 11. 2013, izdajam Igor PAPEŽ, 1961 UKAZ II. zlato plaketo TERP 72. BR O PODELITVI PRIZNANJA VZE prejme: zahvalo poveljnika VZE OBČINA ŠENTJERNEJ, Šentjernej prejme: III. pohvalo poveljnika TERP 72. BR Darko KOUS, 1955 prejmejo: Peter BEVC, 1968 Številka: 094-4/2014-53 Stanislav BRINJEVEC, 1958 Datum: 25. 7. 2014 Dako GRUBAČEVIČ, 1955 Polkovnik Jurij KOZINC, 1973 Zoran VOBIČ Simon KRAŠOVEC, 1968 POVELJNIK VZE Marija MURN, 1969 Bojan PEJČIĆ, 1970 4985. Stanislav POHAR, 1962 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list Igor ROŽIČ, 1961 RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), Janez RUPAR, 1970 drugega odstavka 80. člena Pravilnika o prizna- Lidija ZUPAN, 1962 njih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, EVOJ FRANCA URŠIČA, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza PŠŠ, št. 094- SKUPINA ZA PRIPRAVO HRANE 5/2013-181 z dne 13. 11. 2013, izdajam EVOJ FRANCA URŠIČA, UKAZ SKUPINA ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVAO PODELITVI PRIZNANJ NJE INFRASTRUKTURE POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE SV EVOJ FRANCA URŠIČA, I. bronasto plaketo PŠŠ SKUPINA ZA SPLOŠNO OSKRBO IN prejme: TRANSPORT Marko UNGER, 1967 IV. zahvalo poveljnika TERP 72. BR Brigadir David HUMAR NAMESTNIK NAČELNIKA GŠSV Številka: 094-4/201-78 Datum: 20. 10. 2014 Major Ernest PLEH NAMESTNIK POVELJNIKA 74. PEHP 4988. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza 74. PEHP, št. 094-3/2013-169 z dne 15. 1. 2014, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA 74. PEHOTNEGA POLKA SV bronasto medaljo 74. PEHP prejmejo: Uroš ERJAVEC, 1984 Tomaž FERENČAK, 1979 Srečko KAUČIČ, 1970 Aleš PETEK, 1987 Igor SMONKAR, 1968 Mitja TURNER, 1991 Številka: 094-4/2014-72 Datum: 10. 10. 2014 Polkovnik Miran FIŠER POVELJNIK PŠŠ 4987. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza PŠŠ, št. 0945/2013-181 z dne 13. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE SV pohvalo poveljnika PŠŠ prejmejo: Jure LAMPE, 1978 Nina REŽEN, 1980 Milan REŽONJA, 1973 Številka: 094-4/2014-57 Datum: 4. 10. 2014 Polkovnik Žarko HENIGMAN POVELJNIK POLKA prejmejo: Dušan DUKIĆ, 1962 Silvestra SADAR, 1974 Zdravko ŠPELIĆ, 1955 zaščita in reševanje okratni pregled nesreč zaradi snežnih plazov med prvo svetovno vojno nadaljujemo s smrtonosnimi plazovi v začetku marca 1916 v zaledju soške fronte, natančneje na Vršiču. V sredo, 8. marca, ob 13. uri je velik plaz s Šitne glave zasul veliko naselbino (severno taborišče, nemško Nordlager) z ruskimi vojnimi ujetniki in avstrijskimi stražarji1. Štiri dni pozneje, 12. marca, so se sprožili še novi plazovi in med drugim uničili tudi dvajsetmetrsko ogrodje spomenika nadvojvodi Evgenu na vrhu prelaza ter zgornji postaji tovorne žičnice. Do takrat ni bilo prav veliko snega, niti plazov, v začetku marca pa je zapadlo zelo veliko novega suhega snega. Zaradi bližnje soške fronte je moral promet potekati neprekinjeno, zato so ujetniki sproti kidali sneg. Po nasvetu gozdarskega nadzornika in poznavalca plazov na območju Vršiča Franca Urana, ki je svaril pred nevarnostjo plazov, so dale poleti 1915 vojaške oblasti zgraditi velike in močne lesene protilavinske strehe in obrambne opaže od Močila čez vrh prelaza do današnje Tičarjeve koče. Nad barakami so zgradili zelo velik leseni most, ki naj bi plazove preusmeril mimo barak. To je Uran opisal v članku Kako se je delala cesta na Vršič (Planinski vestnik, št. 3, 1957, str. 151–163). O gradnji ceste čez naš najvišji cestni prelaz Vršič (1611 m) vemo precej, manj pa o nesreči s snežnim plazom, ki po številu T Beli smrtni davek velike vojne (2. del) Žrtve v snežnih plazovih med prvo svetovno vojno na širšem območju soške fronte V februarski številki revije smo se v okviru praznovanja stote obletnice začetka prve svetovne vojne seznanili z žrtvami snežnih plazov v Alpah, med drugim tudi z najhujšo lavinsko nesrečo v Dolomitih decembra 1916. V tem prispevku nadaljujemo pregled nesreč. Zaradi žrtev ruskih ujetnikov v zaledju fronte marca 1916 in maja 1917 na obeh straneh Vršiča so pozneje poimenovali to pomembno prometnico ruska cesta. Za nesreče na tem območju imamo številne opise, še vedno pa nista znana natančno število žrtev in poškodovanih ter ocena škode. Po razsežnostih podobna vršiški je bila tudi lavinska nesreča italijanskih vojakov decembra 1916. Zgodila se je na južnih pobočjih Krna in sosednje Batognice, skoraj hkrati pa tudi avstro-ogrskim vojakom na sosednjih položajih med Golobarjem, Lipnikom in Kalom. Pozneje so večji plazovi povzročili smrt še med ruskimi vojnimi ujetniki v Trenti in med avstroogrskimi vojaki nad Klužami. Precej manj znana je zadnja večja tovrstna nesreča, ki se je zgodila maja 1917 ruskim ujetnikom v južnem taborišču na primorski strani Vršiča. Besedilo: Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Spominska tablica delu žrtev plazu na ruski cesti pod Erjavčevo kočo 1 Večino danes neprecenljivih informacij smo povzeli po knjigi Franceta Malešiča Spomin in opomin gora (Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, Didakta, 2005, 495 strani), za katero nam je avtor odstopil številne popravke in dopolnitve, ter s portala o soški fronti http://prohereditate.com/portal/, na katerem je največ uporabnih podatkov prispeval Tomaž Ovčak. SV 29 žrtev ni bila največja, zato pa najbolj opazna, saj se je dogajala blizu Kranjske Gore. Po uradnih podatkih naj bi v njej umrlo 110 ruskih vojakov ujetnikov, nekaj je bilo tudi povolških Nemcev, in avstrijskih vojakov stražarjev. V kranjskogorski župnijski kroniki je zapisan podatek o 210 žrtvah, med njimi naj bi bilo 170 ujetnikov in 40 stražarjev. Nekateri podatki omenjajo skupno celo več kot 300 žrtev. Dan po prvem plazu so našli pod plazovino živega peka pri krušni peči, edinem zidanem objektu, ki ga plaz ni podrl. Zadnje mrtve so izkopali šele spomladi, ko se je začel taliti sneg, saj so bili nekateri zasuti tudi do več deset metrov globoko. Žrtve so pokopali v Kranjski Gori, v grobnici pri Ruski kapelici, na vojaškem pokopališču v Trenti in posameznih grobovih blizu kraja nesreče pod Vršičem. Med žrtvami je bil najmanj en Slovenec, in sicer Franc Peternelj, po domače Peternelc, iz Kranjske Gore. Pravo število žrtev še vedno ni znano, saj jih je avstrijsko poveljstvo najbrž zaradi svoje krivde že v času reševanja in poznejše sanacije zadržalo v strogi tajnosti. Mogoče ne bi za to Vir: Kriegsarchiv Wien/Vojni arhiv na Dunaju Prizorišče zadnje večje lavinske nesreče v Sloveniji med prvo svetovno vojno, in sicer taborišče Vršič jug spomladi 1917 30 SV Vir: Kobariški muzej delu doline Slatenik vzhodno od Bovca (Kapellental) na severovzhodni strani območja med Golobarjem in Kalom. Že pred tem so pokopali 19 žrtev, 24. aprila 1917 so jih pokopali 24, 27. aprila pa še 23. Posamezne žrtve so našli in pokopavali še vse do 9. junija tega leta. Skupno so na tem pokopališču pokopali skoraj 150 žrtev snežnih plazov. Žrtve so bili predvsem pripadniki zalednih enot, ki so vsak dan oskrbovale poti in enote na Kalu ter v okolici. Pri izbiri poti niso imeli drugih možnosti, saj je bila planina Slatenik z zahodne strani izpostavljena Italijanom, višje v Doliču pa so prav tako grozili plazovi. Tudi zadnja večja lavinska nesreča je povezana z Vršičem. 12. maja 1917 je bil lep, sončen in precej topel dan, tudi v južnem taborišču (nemško Südlager) na primorski strani prelaza. Okoli 11. ure se je z Mojstrovke proti Drevesnici sprožil snežni plaz in zasul precej delavcev, ruskih ujetnikov ter nekaj avstrijskih stražarjev. Nemudoma so jih začeli reševati, vendar so dela zaradi obilice plazovine, pomešane s skalovjem in drevjem, potekala zelo počasi. Vse žrtve tega snežnega plazu so odkopali šele 8. junija 1917, umrlo pa je 30 ruskih vojnih ujetnikov in šest stražarjev. Za prvo svetovno vojno imamo na voljo še podatek o zasutem vojaku na kraju Pri križcu, približno uro hoda iz Bovca na Rombon, in omembo smrti Franca Trojerja iz župnije Podbrdo, ki ga je zasul eden izmed številnih snežnih plazov na Vršiču. Kot zanimivost, čeprav zunaj alpskega območja, omenimo na koncu še podatek o tem, da se je v tem času med Zagorjem in Trbovljami sprožil snežni plaz, ki je potisnil v Savo vojaški brzi vlak, pri čemer je bilo sedem mrtvih in štirideset ranjenih. V prvi svetovni vojni je po do zdaj zbranih podatkih na soški fronti in v njenem zaledju zaradi snežnih plazov umrlo najmanj 1000 ljudi, verjetno pa je ta številka še precej višja. Za primerjavo naj omenimo, da je bilo med drugo svetovno vojno 27 nesreč z le 65 žrtvami. Primerjava med svetovnima vojnama kaže, da so se v naslednji krvavi moriji že precej bolj zavedali nevarnosti snežnih plazov, na srečo pa so bile tudi zime nekoliko manj snežne, zato pa nič manj mrzle. Zanimivo je, da se še vedno pojavljajo ostanki velike vojne, še posebno na nekdaj najvišjih delih bojišč zaradi taljenja tamkajšnjih ledenikov, v posameznih primerih pa tudi ostanki trupel … To, kar se je v tistem času dogajalo v visokogorju Alp, ni bilo bojevanje izurjenih vojakov gorskih enot, temveč zaradi kratkega poletja v gorah časovno zelo omejen pokol, podoben celotni vojni. Na srečo se je ta končala še pred začetkom naslednje snežne sezone 1918/1919. Stoletni zgodovinski premislek nas danes lahko privede le do spoznanja o tem, da je šlo za večinoma nepotrebne žrtve vojakov in vojnih ujetnikov, ki so bili z vidika lavinske preventive ob nepravem času na nepravem kraju, saj so bili v to prisiljeni. V času, ko je bila na tleh snežna odeja, je bilo malo neposrednih bojev in premikov. Glavni boj je bilo preživetje v surovem naravnem gorskem okolju, ki v času snežne odeje ni gostoljubno in še manj blizu Ostanki PROTILAVINSKE galerije pod Vršičem spomladi 1916 bogovom, kakršno prispodobo navajajo nekateri pisci, pri čemer pa gre le za romantično videnje oziroma pogled na gore iz dolin oziroma nižin. Obisk in pregled vojnih arhivov na Dunaju ter v Rimu ali pa njihova digitalizacija in možnost pregledovanja na daljavo bosta v prihodnje odkrili še marsikatero skrivnost o podrobnostih lavinskih nesreč med prvo svetovno vojno. Tovrstne nesreče nam morajo biti v poduk pri današnjem usposabljanju vojaških enot v gorskih predelih, kjer morajo biti poveljevanje, premikanje in bojevanje še toliko bolj preudarna, sicer se lahko narava hitro obrne proti nam in postane naš največji sovražnik. Citat iz molitve italijanskega vojaka alpinca Vsemogočni Bog, ki vladaš vsemu, reši nas neusmiljenega mraza, vrtinčastih viharjev, hrumečih snežnih plazov; vodi naše noge na varna mesta, na vrtoglave grebene, v navpične stene in prek zahrbtnih razpok. Žrtve snežnih plazov na planini DUPLJE VZHODNO OD KRNSKEGA JEZERA Vir: osebni arhiv Davida Erika Pipana Vir: zbirka Jasmine Pogačnik Fotografija kapele Slatenik je iz zapuščine Franca Zupančiča in je bila posneta 1. novembra 1915, ko je bila slovesna posvetitev kapele Vršič. nesrečo niti dobro vedeli, če ne bi nad osmo serpentino vršiške ceste ruski ujetniki svojim sonarodnjakom v letih 1916 in 1917 ob kamniti grobnici zgradili še preproste kapelice s čebulastima zvonikoma. Danes jo poznamo kot Rusko kapelico in je spomeniško zaščiten kulturnozgodovinski spomenik ter ena izmed 23 postaj slovenskega dela poti evropske kulturne dediščine. Najbolj obiskana je vsako leto na zadnjo julijsko nedeljo, ko je ob njej spominska slovesnost, ki se je udeležujejo najvišji predstavniki Rusije in Slovenije. Po lavinski tragediji pod Vršičem je bilo do konca te zime le še nekaj manjših nesreč. 12. marca 1916 je pod velikim snežnim plazom na južnem bojišču na soški fronti umrl tudi korporal patrulje Anton Zorčič, sicer trgovec iz Kapel pri Brežicah. V zimi 1915/1916 je po navedbi tedanjega časopisa Slovenec plaz na južnem bojišču poleg več tovarišev zasul tudi četovodjo Valentina Dovjaka iz Nove vasi pri Viču. V istem viru najdemo, da je plaz v Ukancu v Bohinju zasul 40 ljudi. V tej zimi je zasulo tudi barako v taborišču Bogatin na Komni, ki je bilo pod Bogatinskim sedlom (Vratca, 1803 m), v njej pa so stanovali nosači ranjencev. V snežni sezoni 1916/1917 so bile izgube zaradi snežnih plazov na avstro-ogrski strani kljub obilnim snežnim padavinam za desetino manjše kot zimo pred tem. To je bila zasluga dobro organizirane oskrbe in upoštevanja preteklih slabih izkušenj. Prva nesreča v tej sezoni je bila 13. decembra, ko je v plazu nad Rutom nad Baško grapo umrl avstro-ogrski vojak Simon Bizajl. V petek, 15. decembra 1916, na dan, ko se je zgodila največja lavinska nesreča na tirolski fronti pod Marmolado v italijanskih Dolomitih, ponekod pa je napačna datumska navedba petek, 13. december, je po večdnevnem močnem sneženju, v katerem je zapadlo več metrov snega, nastopila odjuga. Utrgal se je zelo velik plaz, ki je zajel pobočje Krna in sosednje Batognice ter pokopal italijanska barakarska naselja na planini Kuhinja. Zasutih je bilo kar 400 italijanskih vojakov, podatkov o številu žrtev pa nimamo. Naslednji dan so plazovi severno od tod, natančneje s Kozjega brega in Golobarja, Vršičev, Srednje špice, izpod Lipnika ter z Vršiča in pobočja nad Šumnikom, prizadeli na položajih številne skupine avstro-ogrskih vojakov. Skupaj naj bi bilo kar približno 100 mrtvih. Omenimo še 60 ruskih ujetnikov, ki jih je leta 1916 odnesel snežni plaz v Trenti, v tej nesreči pa je umrl tudi Janez Rosič, doma v Logeh pri Breginju. 3. aprila 1917 je snežni plaz s Plemenic v Rombonu (2208 m) nad Klužami pri Bovcu zasul približno 150 avstro-ogrskih vojakov. Potrgal je vse vezi, s katerimi so bile barake pritrjene k steni, zato jih je odneslo v dolino skupaj z vojaki. Prekop skozi velika plazova z obeh strani doline, ki sta 6. aprila 1917 zasula cesto med Pustino in Klužami ter zajezila Koritnico, človeških žrtev pa na srečo ni bilo, smo predstavili v članku o snežnih plazovih v 12. številki revije SV leta 2014. Znan je podatek, da so 8. aprila 1917 pokopali 59 žrtev snežnih plazov na vojaškem pokopališču v zgornjem SV 31 V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje (ICZR) na Igu je bilo 23. januarja organizirano srečanje s predstavniki gasilskih enot širšega pomena (GEŠP). Namen srečanja je bil predstaviti rezultate poglobljene analize časovne pokritosti izvajanja dejavnosti širšega pomena in učinkovitosti sistema ter psihološke pomoči za reševalce v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Navzoči so bili predstavniki GEŠP, izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), Gasilske zveze Slovenije (GZS), Združenja slovenskih poklicnih gasilcev (ZSPG), Skupnosti gasilsko reševalnih zavodov Slovenije (SGRZS) ter Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Srečanje je vodil namestnik generalnega direktorja URSZR Branko Dervodel, navzoče pa je nagovoril generalni direktor URSZR Darko But. Pripravil: Franc Šink N esreče z nevarnimi snovmi in nesreče v cestnem prometu so zaradi velike pogostnosti ter možnosti usodnih posledic povzročile potrebo po organiziranju sistema, ki bi ob nenehni pripravljenosti primernih sil zagotavljal hitro in strokovno posredovanje. V 80. letih prejšnjega stoletja je o takem sistemu začela zoreti zamisel, ki je vsebinsko presegla lokalne interese ter omejitve in je bila zasnovana kot dejavnost zaščite in reševanja širšega pomena. Temeljno izhodišče je bila priključitev obstoječemu sistemu zaščite, reševanja in pomoči, pri katerem sta že obstajali organiziranost in infrastruktura za usklajeno delovanje. Kot najprimernejše sile za izvajanje te dejavnosti so bile tudi na podlagi izkušenj v tujini Slika 1: Pregled operativnih območij GEŠP OPERATIVNA OBMOČJA GEŠP 2015 SODELUJOČIH 45 GE Po statusu Poklicne GE Prostovoljna GE s pokl. jedrom Prostovoljna GE 32 SV (15 enot) (06 enot) (24 enot) izbrane gasilske enote, katerih obstoječe organiziranost, pripravljenost in razporejenost so zagotavljale ustrezno odzivnost. Za organiziranost in delovanje gasilskih enot so že na podlagi Zakona o gasilstvu v celoti skrbeli ustanovitelji, torej lokalne skupnosti, v okviru zagotavljanja izvajanja javne gasilske službe. Plačevanje dodatnih stroškov za izvajanje razširjene dejavnosti oziroma dejavnosti zaščite in reševanja širšega pomena je postopoma zagotavljala država oziroma URSZR z dodatnim financiranjem, ki je v najkrajšem mogočem času zagotovilo ustrezno pokritost, specialno opremo, specialistično usposobljenost in ustrezno povečano pripravljenost za izvajanje dejavnosti. Od uvedbe zaščite in reševanja širšega pomena je minilo že 22 let. V tem obdobju se je Potapljači (6 potaplj.) Potapljači (10 potaplj.) Dekontaminacija poškodovanih Žel. predori AC-predori NS • čas več kot 30 minut je predolg in se re- TABELA 1: PREGLED pooblastil GEŠP šuje glede na posamezni primer, če je sploh ENOTA POOBLASTILA mogoče; • pri optimizaciji se ne upoštevajo primeri, ko se na podlagi občinskih načrtov aktiviranja poleg GEŠP aktivirajo še lokalne gasilske enote. Na podlagi teh izhodišč smo se lotili zasnove in priprave analize ustreznosti organiziranosti dejavnosti. Za analizo so bili uporabljeni podatki iz informacijskega sistema za poročanje o nesreX X X čah in intervencijah (SPIN) za leta od 2010 GRC Ajdovščina X X do 2014 in grafični simulaciji časov vožnje PGD Bled X X od sedežev GEŠP do lokacije in od lokacije PGD Bovec X X X X do najbližje GEŠP, pri čemer so upoštevani PGE Celje X resnični pogoji za vožnjo, kot so omejitve hi- PGD Cerknica PGD Črnomelj X X trosti ipd. CPV Domžale X X X 1 Pregled analize iz SPINa in re- PGD Gornja Radgona X X X X zultati oziroma ugotovitve PGD Idrija X X Upoštevani so uporabni podatki, ki jih zbi- PGD Ilirska Bistrica X X ramo v aplikaciji SPIN za poročanje o inter- GARS Jesenice X X X X vencijah v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. PGD Kamnik X X decembra 2013, torej štiri leta. Podatke o in- PGD Kobarid X X tervencijah, ki jih izvajajo gasilske enote šir- JZGB Koper X X X X X šega pomena, lahko povsem izločimo. Izloče- PGD Kočevje X X ni so naslednji podatki: IGD Kovinoplastika Lož X • ID-intervencije; JZGRS Kranj X X X • datum intervencije; PGE Krško X X X • vrsta intervencije; PIGE Nafta – Varovanje in požarna varnost d. o. o. X X • čas aktiviranja; PGD Litija X X • čas izvoza; GB Ljubljana X X X X X • čas prihoda na kraj nesreče; PGD Ljutomer X X • lokacija. JZZPR Maribor X X X X X Za analizo so bile uporabljene le intervenci- PGD Murska Sobota X X X je v prometnih nesrečah v cestnem prometu, PGD Nazarje X X v katerih so sodelovale GEŠP, in sicer le tiste JZGRD Nova Gorica X X X intervencije, ko so enote izvozile in tudi po- GRC Novo mesto X X X X sredovale. Za vsako enoto so bile izločene vse PGD Ormož X intervencije, pri katerih je čas od izvoza do PGD Postojna X X X prispetja daljši od 20 minut. PGD Ptuj X X X Na podlagi take obdelave so bili za štiri leta PGD Radlje ob Dravi X X dobljeni naslednji rezultati: KGZ Ravne na Koroškem X X • v tem obdobju je bilo 7207 intervencij ob PGD Ribnica X X prometnih nesrečah, v katerih so sodelo- PGD Steklarna Rogaška X X vale GEŠP, PGD Sevnica X X • od tega je bilo 6710 ali 93 odstotkov po- ZGRS Sežana X X sredovanj s prispetjem na kraj nesreče v PGD Slovenska Bistrica X X času do 20 min, PGD Škofja Loka X X • 497 ali sedem odstotkov posredovanj je PGD Tolmin X X X bilo v času, daljšem od 20 minut, od tega GZ Trbovlje X X 104 ali odstotek v času, daljšem od 30 PGD Trebnje X X minut. PGD Velenje X X Rezultat pove, da je večina oziroma 93 od- PGD Zreče X X stotkov časov prispetja na lokacijo, merje- PGD Slovenske Konjice X X X no od izvoza, do 20 minut, kar je razmeroma PGD Slovenj Gradec X X dober rezultat, še posebno, ker vključujejo OPOMBE: vse ceste, tudi lokalne, ki pa, kot smo že ome- ‒ nekatera pooblastila imajo tudi GE, ki niso GEŠP, nili, niso odločilne. ‒ pooblastilo potapljači (do 6 potapljačev) ima tudi PGD Vuhred, Za študijo so bile za vsako enoto izločene vse ‒ pooblastilo za železniške predore imata tudi PGD Bohinjska Bistrica in PGD Semič. intervencije, ki imajo čas prispetja daljši od 20 minut. Na podlagi ID-intervencije je bila vsaka dopolnjena s podatkom, ko so hkradosegljivost cest od sedeža pristojne GEŠP ti sodelovale dve gasilski enoti širšega pome- 2 Simulacija časovne pokritodo meja svojega operativnega območja na in druge gasilske enote, za katere je tudi sti cest po operativnih obmo(Slika 3); znan čas od izvoza do prispetja na kraj nesre- čjih pristojnih GEŠP • upoštevanje najbližje GEŠP, pri čemer če (dvojno pokrivanje GEŠP ali soaktiviranje V geografskem informacijskem sistemu zase računa čas od točke do najbližje GEŠP lokalne gasilske enote). Kraji teh dogodkov so ščite in reševanja (GIS 3D – ZIR) je bila na(Slika 4). bili vneseni kot točke na karto operativnega rejena simulacija v dveh različicah, ki simuobmočja enote. Natančneje je bilo to nareje- lirata časovno pokritost cest v operativnih Posamezni odseki cest so različno obarvani glede na časovno dosegljivost od sedeža prino pri enotah, ki imajo več takih intervencij. območjih GEŠP: • upoštevanje veljavnega operativne- stojne GEŠP v petminutnih intervalih. Tako so se s pomočjo te metode analitično doga območja, pri čemer pokaže časovno Natančnost je odvisna od kakovosti ločila območja, ki so trenutno slabše pokrita. Ceste Srečanje s predstavniki gasilskih enot širšega pomena v ICZR dejavnost razvijala organizacijsko, operativno in z vidika sofinanciranja od prvotne zasnove, ki je predvidevala dodatne naloge 20 gasilskim enotam, do pokritosti vsega ozemlja RS. Izkazalo se je, da je projekt za uspešno delovanje zahtevnejši, kot se je najprej ocenjevalo, hkrati pa je bil in je še danes veliko finančno breme celo za državo. Naloge dejavnosti širšega pomena so se v taki obliki poskusno opravljale dve leti. V tem času je bilo ugotovljeno, da 20 gasilskih enot širšega pomena ni dovolj za ustrezno pokritost vsega ozemlja Slovenije, zato je bila sprejeta odločitev o postopnem povečevanju števila GEŠP. Danes dejavnosti širšega pomena izvaja 45 gasilskih enot širšega pomena, in sicer reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, tehnično reševanje ob nesrečah v cestnem prometu ter reševanje na vodi in iz nje. V Tabeli 1 so prikazana pooblastila GEŠP. Leta 1998 so se zaradi potreb operativnega delovanja, predvsem aktiviranja, in potrebe po natančnejših merilih za sofinanciranje gasilskih enot širšega pomena natančneje določila njihova operativna območja. Operativna območja, prikazana na Sliki 1, označujejo zunanje upravne meje občin, ki jih pokrivajo posamezne enote. Na mejnih območjih operativnih območij GEŠP so tam, kjer je ogroženost ali verjetnost nesreče večja, določena območja, predvsem odseki cest, sočasnega aktiviranja obeh enot po načelu dvojnega pokrivanja. Tako gasilske enote širšega pomena pridejo na kraj nesreče v večini primerov najpozneje do 20 minut po aktiviranju. Za usklajevanje organiziranosti in delovanja gasilskih enot je bila s sklepom generalnega direktorja URSZR oktobra 2011 ustanovljena stalna delovna skupina, v kateri so predstavniki URSZR, SGRZS, ZSPG ter GZS in ki ima stalne naloge, med katere spadata tudi širjene dejavnosti širšega pomena in večanje števila GEŠP. Konec leta 2013 je bila v URSZR in delovni skupini za GEŠP obravnavana problematika glede večanja števila GEŠP kot posledica povečanega števila vlog za sprejem med gasilske enote širšega pomena. Sprejet je bil sklep, da se v dejavnost ne vključi nobena nova gasilska enota širšega pomena GEŠP, temveč da se začneta temeljita analiza sistema ter na podlagi ugotovitev reorganizacija oziroma prenova sistema na podlagi načela ekonomičnosti. Za opravljanje analize so bila sprejeta osnovna izhodišča, katerih ustreznost je potrdila delovna skupina GEŠP: • zdaj določenih operativnih območij GEŠP ne spreminjamo, ker to velja tudi za pooblastila, ki so ustrezna, za reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, ki pa niso toliko odvisne od časa, in za druga pooblastila; • časovno je merodajno le pokritje državnih cest, lokalne pa niso merodajne; • optimizira se le dejavnost tehničnega reševanja ob prometnih nesrečah v cestnem prometu; • ustrezen čas pokrivanja, ki označuje čas od izvoza do prihoda GEŠP na lokacijo, je 20 minut, pri čemer so upoštevane omejitve v prometu; • čas od 20 do 30 minut se rešuje v okviru dvojnega prekrivanja, če je mogoče, SV 33 digitalnih podatkov za posamezne vrste cest. Na podlagi primerjave obeh različic (priobmočjih s sosednjimi državami, kjer ni V naših slojih so hitrosti upoštevane tako: stojna-najbližja) ob izbranih časih več kot 20 sosednje GEŠP, ali tam, kjer je razdalja do • vse ceste, ki so opremljene z omejitvami, minut ugotavljamo: meje od obeh gasilskih enot širšega pomeso upoštevane z omejitvami; • Prostorska razporeditev sedežev GEŠP je na približno enaka in daljša od 20 minut). • za avtoceste je upoštevana hitrost 120 razmeroma dobra, saj v različici najbližje • Za nekaj takih primerov bi bilo smiselkm/h; GEŠP proti različici pristojne GEŠP ni veno uvesti (uvrstiti) nove GEŠP, za bolj od• na priključkih na avtoceste je upoštevana likih razlik, je pa te razlike mogoče urediti daljene na manj frekventnih območjih pa hitrost 40 km/h; z uvedbo dvojnega delovanja enot, kar pobi bilo smiselno predlagati, da se ob nesre• ceste, ki niso opremljene z omejitvami, so meni, da se na teh območjih hkrati aktiviči hkrati s pristojno gasilsko enoto širšega tako regionalne kot lokalne in upoštevane rata sosednji gasilski enoti širšega pomena. pomena aktivira še s sklepom župana dos hitrostjo 60 km/h. • Prikažejo se območja, na katerih nimaločena lokalna gasilska enota. Ovire, kot so križišča in semaforji, niso mo možnosti izboljšav po sistemu dvojupoštevane. nega pokrivanja (predvsem na obmejnih Povzetek ugotovitev Pri primerjavi analize iz SPIN-a in aplikacije časovne pokritosti se pokažejo presenetljiSlika 3: Časovna dosegljivost cest od sedeža pristojne GEŠP do meja operativnega območja vo podobni rezultati (vzorec SPIN je dovolj velik, in sicer štiri leta, da je merodajen). Iz tega lahko ugotovimo: • več kot 80 odstotkov ozemlja Republike Slovenije je zadovoljivo pokrito in 93 odstotkov intervencij je izvedenih v zadovoljivem času (znotraj 20 minut); • večino območij, kjer je prihod GEŠP na kraj nesreče daljši od 20 minut, je mogoče zadovoljivo pokriti po načelu dvojnega pokrivanja; • nekaj območij, ki jih ni mogoče urediti z dvojnim pokrivanjem, so pa bolj frekventna ali celo na državnih cestah, bi bilo smiselno pokriti z uvedbo novih GEŠP; • na območjih, predvsem v zahodnem in skrajno severovzhodnem delu države, kjer ni ustrezne rešitve, so pa tam manj prometne in pomembne lokalne ceste, bi bilo smiselno predlagati, da se hkrati s pristojno GEŠP aktivira še s sklepom župana določena lokalna gasilska enota. do 5 min Tako bi bilo mogoče zagotoviti razmeroma za5 Do 10 min 10 Do 15 min dovoljivo pokrivanje dejavnosti širšega pome15 Do 20 min 20 Do 25 min na v vsej državi. 25 Do 30 min Več kot 30 min nedostopno Predstavitev psihološke pomoči za reševalce – srečanje Slika 3. Časovna dosegljivost cest od sedeža pristojne GEŠP do meja operativnega območja gasilcev GEŠP Slika 4: Časovna oddaljenost cest od določene točke do najbližjega GEŠP-a do 5 min 5 Do 10 min 10 Do 15 min do 5 min 15 Do 20 min 520Do Do10 25 min min 10 25Do Do15 30 min min Več kot min 15 Do 2030min nedostopno 20 Do 25 min 25 Do 30 min Več kot 30 min nedostopno Gasilcem, ki delujejo v enotah širšega pomena, je bila 23. januarja predstavljena psihološka pomoč za reševalce v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Posredovane so jim bile informacije, ki so jim po hujših nesrečah lahko v pomoč. Psihološka podpora ali pomoč se priporoča v primerih, ko gre za smrt ali hujšo poškodbo sodelavca (na primer gasilca), lastno hujšo poškodbo, poškodovane ali mrtve bližnje osebe gasilca, poškodovane ali mrtve otroke in v drugih primerih. V sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za psihološko podporo skrbijo zaupniki, za psihološko pomoč pa psihologi. Za psihološko podporo je usposobljenih 39 zaupnikov poklicnih gasilcev iz dvanajstih poklicnih enot po vsej Sloveniji. Psihološko pomoč izvajajo štirje psihologi Službe za psihološko pomoč URSZR. Psihologi so regionalno razporejeni, tako da lahko hitreje pridejo na kraj srečanja z reševalci. Ko gasilci potrebujejo psihologa, lahko pokličejo na telefonsko številko 112. Skupinski razbremenilni pogovor z zaupnikom ali psihologom poteka v mirnem prostoru gasilske enote ali kje drugje, kjer ni motečih dejavnikov, navadno pa traja eno uro. Besedilo: dr. Andreja Lavrič Slika 3. Časovna dosegljivost cest od sedeža pristojne GEŠP do meja operativnega območja 34 SV V elike naravne in druge nesreč, predvsem tiste, ki prizadenejo poseljena območja, največkrat spremlja tudi množična evakuacija prebivalcev iz ogroženih predelov. Spomnimo se le nekaj odmevnih primerov v svetu, kot so bili orkan Katrina v ZDA leta 2005 s približno 200.000 evakuiranimi, potres v l'Aquili v Italiji leta 2009 s približno 65.000 evakuiranimi ter potres, cunami in jedrska nesreča v Fukušimi na Japonskem leta 2011 s približno 400.000 evakuiranimi. Del evakuiranih začasno namestitev poišče pri prijateljih in sorodnikih, za druge pa je treba zagotoviti namestitev v večjih javnih ali zasebnih zgradbah (šole, dvorane) ali začasnih namestitvenih bazah, v katerih postavijo zabojnike, šotore ali kakšne druge oblike hitro postavljivih bivališč. Gre za zelo pomembno temo iz civilne zaščite, ki pa se ji pri usposabljanjih in vajah tudi na ravni Evropske unije namenja premalo pozornosti. Tega so se tudi na podlagi izkušenj iz prej omenjenih primerov zavedle države članice Evropske unije, zato so bili 6. decembra 2013 sprejeti sklepi Sveta EU o množični evakuaciji ob nesrečah, v njih pa je poudarjeno, da morajo države članice temu nameniti večjo pozornost v svojih načrtih, na usposabljanjih in vajah. V okviru Programa za krepitev sodelovanja z državami kandidatkami in morebitnimi kandidatkami na področju civilne zaščite v okviru instrumenta predpristopne pomoči – faza 2 (IPA CZ II), katerega namen je zmanjšati ranljivost držav Zahodnega Balkana ter Turčije zaradi naravnih in drugih nesreč, bo v Skopju v Makedoniji od 15. do 19. junija potekala praktična vaja IPA CAMPEX 2015, ki bo osredotočena prav na vzpostavitev začasne namestitvene baze za evakuirane ljudi. Scenarij vaje temelji na izmišljenem potresu, ki 15. junija prizadene Skopje in bližnjo okolico. Prizadetih je približno 500.000 prebivalcev, porušenih več sto objektov, večina drugih pa ni primerna za bivanje. Več tisoč ljudi je ostalo brez domov, zato potrebujejo začasno namestitev. Republika Makedonija prek mehanizma EU na področju civilne zaščite zaprosi za mednarodno pomoč v obliki enot za iskanje in reševanje ter zmogljivosti za začasno namestitev evakuiranega prebivalstva. Države Zahodnega Balkana in Turčije ponudijo Makedoniji pomoč v obliki enot za vzpostavitev začasnih namestitev, nujne medicinske pomoči in ekip za koordinacijo. Vaja bo potekala na lokaciji severno od Skopja v bližini vasi Vizbegovo. Naloga sodelujočih enot bo, da v času vaje načrtujejo, vzpostavijo in upravljajo namestitveno bazo za 250 ljudi. Poskrbeti bodo morale za vse vidike delovanje takšne baze, kot so zagotovitev namestitvenih zmogljivosti (šotori), voda, sanitarije, hrana, elektrika in telekomunikacije, skupni prostori (skladišče, prostor za druženje), zdravniška služba in varnost. V času vaje bo v bazi nameščenih 250 ljudi, igralcev vlog, ki bodo poskrbeli, da bodo razmere v bazi čim bolj izražale tiste v realnih razmerah. Namen uvodne načrtovalne konference za vajo IPA CAMPEX 2015, ki je potekala od 10. do 12. februarja, je bila razprava med udeleženci o različnih vidikih organizacije omenjene praktične vaje. Razpravljali so o Uvodna načrtovalna konferenca za vajo IPA CAMPEX 2015 Od 10. do 12. februarja je v Skopju v Makedoniji potekala uvodna načrtovalna konferenca za organizacijo vaje IPA CAMPEX 2015. Na konferenci je sodelovalo 45 strokovnjakov iz vseh držav programa IPA za civilno zaščito – faza 2, članic konzorcija, ki izvaja program, ter dveh mednarodnih organizacij UNICEF (Sklad Združenih narodov za otroke) in IOM (Mednarodna organizacija za migracije). Udeleženci so razpravljali o različnih vidikih organizacije praktične vaje s scenarijem začasne namestitve evakuiranih ljudi. Besedilo: Luka Duh, URSZR Fotografija: arhiv URSZR strukturi vaje, lokacijah, udeležencih, scenariju, poteku, komunikacijskem načrtu, podpori države gostiteljice, programu za opazovalce itn. Vseh sedem držav upravičenk programa IPA CZ II je med konferenco potrdilo svojo udeležbo na vaji, kar kaže na veliko zanimanje za tematiko začasne nastanitve evakuiranih tudi na Zahodnem Balkanu. Po koncu konference je sledil ogled lokacije, kjer bo med vajo baza za začasno namestitev. Uprava RS za zaščito in reševanje kot vodja konzorcija, ki izvaja program IPA CZ II, usklajuje priprave za izvedbo praktične vaje IPA CAMPEX 2015. Pri tem tesno sodeluje z Direktoratom Republike Makedonije za zaščito in reševanje, ki zagotavlja podporo pri organizaciji in izvedbi vaje. Uvodna pripravljalna konferenca je bila le eden izmed korakov pri pripravah na vajo, sledili pa bodo številni postopki naročil storitev in nakupa opreme za vajo, koordinacijski sestanki, gradnja delovišča itn. Zaključna načrtovalna konferenca bo potekala od 6. do 8. maja v Skopju. SV 35 OBRAZI terju prvič sam. »Ko sem šla prvič s helikopterjem z inštruktorjem letet in je bilo treba lebdeti, mi je srce zelo razbijalo. Spraševala sem se, ali bom morala tako hitro leteti sama. Uf … Komande v helikopterju se odzivajo povsem drugače kot v letalu. Vse je bolj nežno, treba je popravljati in res je bilo nekaj novega, tako da se mi je zdelo, da ne bo lahko. Sčasoma sem se navadila na letenje s helikopterjem in moj prvi samostojni let s helikopterjem je minil brez posebnosti. Uživala sem v vsakem trenutku,« se je začetkov letenja in sončnega septembrskega dneva spominjala Romana. Takoj po krstnem letu sva se srečala na letališki ploščadi in kot vedno je bila tudi takrat nasmejana. Do danes je na helikopterju naletela dobrih 50 ur, dodatnih 150 pa na športnih letalih. Romana ima opravljeno licenco športni pilot letala PPL(A), končuje pa šolanje za licenco za športnega pilota helikopterja PPL(H). Opravljeno ima tudi teorijo za prometnega pilota letal ATPL(A), čakajo pa jo še licenca za prometnega pilota helikopterja CPL(H) in potem zlata krilca, ki jih dobijo vsi piloti po pridobitvi licence CPL. Ob vseh licencah in šolanjih se postavlja vprašanje, kako naporno je vse. »Fizični napori so bili največji na častniški šoli. Večjih kriz nisem imela, sploh pa ne tako hudih, da bi obupala. Vedno prideta petek in počitek. Včasih je bilo dobro, da je bilo fizično naporno, da nisi imel časa razmišljati. Ko se moraš veliko učiti, si želiš, da bi se lahko razgibaval, ker nimaš časa. Najtežje je bilo ostati buden na straži,« je povedala Romana. Psihofizično kondicijo vzdržuje s športnimi aktivnostmi. Najraje ima odbojko, saj je tudi v družbi prijateljic. S prijatelji hodi v gore, rada pa tudi teče in kolesari. »Pomembno je, da sem v naravi,« pravi Romana, ki jo občasno zvesto spremlja nemški ovčar John. Ne bom zobozdravnica, temveč pilotka Zoisova štipendistka, ljubiteljica narave, živali, športa, tatoojev in letenja. Kot dojenček je rada jedla in spala. Kot osnovnošolka je vzljubila matematiko in fiziko. Kot gimnazijka je rada potovala in se zabavala. Kot študentka strojništva je vse svoje cilje podredila dolgoletnim sanjam. Postati pilotka. Romana Begović. Besedilo: Borut Podgoršek Fotografije: Bruno Toič Da je Romana nekaj posebnega, so doma opazili že zelo zgodaj. Do tretjega leta je bila v zasebnem varstvu, kamor je hodila zelo nerada. Po njenih besedah se tam ni dogajalo nič pametnega, zato se je z dedkom dogovorila, da bo ostala kar pri njem doma. Z njim je preživljala čas v delavnici, kjer sta izdelovala predmete iz lesa, in sicer skodelice, lesene kroglice, stolčke in podobno, pozneje pa jih je sama pobarvala. Njeno igrivost so z lahkoto potešili tudi na domači kmetiji, kjer so imeli mačke, psa, krave in kokoši, toda njena radovednost se ni končala pri igri. Starejšega brata je rada opazovala pri učenju in ga spraševala po črkah ter številkah, ki so kmalu postale besede in računi. Kot osnovnošolka je za odlični uspeh dobila tudi Zoisovo štipendijo. »Na višji stopnji osnovne šole sem začela igrati odbojko in se včlanila v lokalno PGD. Pri obeh dejavnostih smo redno hodili na tekmovanja,« je povedala Romana. Šolanje je nadaljevala na Gimnaziji Bežigrad, ki jo je končala leta 2007. Ob tem se Romana spominja: »Vedno sem rada hodila na vrtiljake, nato pa mi je stric predlagal, da bi šla letet z letalom. Ko sem prvič letela z letalom, sem vedela, da je to to. Za letalstvo sem se odločila sredi gimnazije. Ko smo v srednji šoli reševali test, kateri poklici so primerni za nas, so bili moji prvi trije odgovori pilot helikopterja, zobozdravnik in nato pilot letala.« Poklic zobozdravnik se med pilotoma ni znašel po naključju. Romanin stric je namreč zobozdravnik in skupaj z Romanino družino so si vsi dolgo prizadevali, da bi Romana postala zobozdravnica. Naključje je hotelo, da je prav ob obisku stričeve zobozdravstvene ordinacije, ko se je odločala o vpisu na fakulteto, spoznala pacienta, stričevega prijatelja. ROMANA ŽIVI SVOJE SANJE. LETENJE NI LE UŽITEK, JE TUDI ODGOVORNOST. Ko so se pogovarjali, je povedal, da je pilot in kako je v njegovem poklicu. »Ko sem bila v osnovni šoli, sem si želela postati policistka, vendar so me od tega v srednji šoli nekako hoteli odvrniti, saj naj bi s končano Fakulteto za varnostne vede težko dobila službo. Zelo sem si želela skočiti s padalom in sem bila zelo rada na vrtiljakih, zato mi je stric predlagal poklic vojaški pilot ter strojno fakulteto. Tako sem začela razmišljati o tem, saj mi je bil občutek pri vzletu in pristanku letala zelo všeč. Druga smer, o kateri sem še razmišljala, je bila dentalna medicina in ker sem bila v srednji šoli po uspehu odlična, sem imela vse te možnosti. Sem bolj tehnični tip, zato sem se odločila za strojno fakulteto. V začetku drugega letnika sem se prijavila na razpis za štipendijo. Ko je bilo obdobje zdravniških pregledov in testiranja gibalnih sposobnosti, me ni toliko skrbelo. Najbolj zanimiv in stresen teden je bil, ko smo leteli, saj se takrat res zelo trudiš in pokažeš napredek, med leti pa so bili tudi taki, ko sama s seboj nisem bila zadovoljna. Če povem po pravici, sem bila presenečena, ko sem prebrala elektronsko pošto, da sem sprejeta, saj je bilo veliko pridnih in sposobnih fantov z menoj na izboru.« Glavno, da letim Po pridobitvi štipendije je opravila še tretji letnik študija in med absolventskim stažem obvezno prakso v Letalski šoli SV, v kateri je pridobila vojaško licenco športni pilot letala PPL(A). Splošno licenco športni pilot letala PPL(A) je opravila v prvem in drugem letniku fakultete v AK Josip Križaj Ajdovščina, kjer je naletela približno 80 ur. »Razlika med njima je v dodatnih nalogah, kot so nočno, akrobatsko in skupinsko letenje, ter v navigaciji,« je povedala Romana. Septembra 2012 je podpisala pogodbo o zaposlitvi v SV za deset let in odšla na temeljno vojaško usposabljanje v Vipavo kot kandidatka za častnika. Po končanem šolanju v Vipavi je januarja 2013 nadaljevala šolanje na Šoli za častnike v Mariboru, po končanem splošnem delu šolanja je dobila čin poročnik. Specializacijo je opravljala v Letalski šoli SV in pridobila VED pilot. Romana je danes zaposlena v Letalski šoli SV. Svoj prvi samostojni let s helikopterjem je opravila lani 9. septembra. V letalskem žargonu se temu reče laširanje in je zelo pomembno, saj si takrat v letalu oziroma helikop- 36 SV Bolj dinamično Karierna pot je Romano pripeljala do pilotke helikopterja, kar ji tudi osebno zelo ustreza. »Na helikopterju letim od avgusta 2014. Veliko je priprav na letenje, ki jih opravim tudi doma. Glede tipa helikopterja nimam posebne želje, tako da mi je vseeno, ali bo to bell 412 ali cougar. Vsak ima svoje prednosti. Najbolj atraktivno je, da lahko s helikopterjem prideš na bolj nedostopne kraje, pristaneš lahko na različnih terenih in ne potrebuješ letališča. Všeč mi je tudi dejstvo, da s helikopterjem lahko pomagaš pri reševanju v gorah, pri gašenju požarov in reševanju življenj,« navdušena pove Romana. Letenje ni le užitek, je tudi velika odgovornost, ki jo lahko spremljajo nepredvideni dogodki. O teh Romana pravi, da so najbolj nevarne slabe vremenske razmere, bližina tal ter ovire in dodaja: »Prav tako se moraš zavedati svojih sposobnosti, da se ne spraviš v nevarnost zaradi sebe. Vsak trenutek leta moraš biti pripravljen, če odpove kateri izmed sistemov, spremljati moraš veter in teren za morebitni pristanek v sili. Med pripravo nas inštruktorji sprašujejo postopke v sili. Letimo vaje z imitacijo različnih odpovedi in take vaje so vedno del usposabljanja ter pozneje trenaže. Tudi med drugimi vajami ti lahko inštruktor imitira odpoved sistemov.« Kljub svoji mladosti je Romana samozavestna in trmasta, saj ko se za nekaj odloči, ne popusti. Vrstnicam, ki se šele odločajo za karierno pot pilotke, svetuje, naj poskusijo, saj ne morejo ničesar izgubiti. »Poskusiti ni greh. Marsikdo, ki sem ga srečala, mi je rekel, da si je želel leteti, pa si ni upal. Edino, kar lahko izgubiš, je eno leto, treba pa se je tudi veliko odrekati,« konča Romana, ki v svojem poklicu očitno zelo uživa. PREGLED REPNEGA ROTORJA LEBDENJE S HELIKOPTERJEM ZAHTEVA ZELO MIRNO ROKO. PREGLED MOTORSKEGA SKLOPA HELIKOPTERJA Brat Jure: Bila je športna, brez obstanka, pridna v šoli, nikoli je ni bilo doma in tudi zdaj je še vedno tako. Mama Angela: Kakor je bila zagnana za učenje, tako je bilo tudi pri zabavah, saj ni skoraj nobena minila brez nje. Kamor se je ona namenila, je tudi šla. Redko je vprašala, ali lahko gre, vedno je bilo le, da gre … Nad njeno zamislijo, da bi rada letela, nisem bila navdušena, saj je bil prvi pomislek, da če se ji kaj zgodi, jo bomo za vedno izgubili, zato sem ji večkrat predlagala, naj se odloči za stomatologijo. Najboljša prijateljica Monika: Romana je predana, zvesta, trmasta, odločna, pozitivna oseba, ki te zna pohvaliti, zna pa tudi kritizirati. Vedno pove, kaj si misli, je zelo odkrita in ima rada jasne stvari. Ne mara laži in hinavščine. Mislim, da jo imajo zato ljudje radi in so radi v njeni družbi. Je vredna zaupanja in prava faca bi bila tudi, če ne bi bila pilotka, to je le bonus (smeh). Vse stvari, ki jih dela, naredi s srcem, zna biti zelo predana, vendar pa ni sanjač, je realna in se zelo dobro znajde v stresnih razmerah. SV 37 tro, ko se je vrnila, je imela občutek, da ne bo mogla opravljati svojih nalog, saj se nikakor ni mogla zbrati. »Takrat je do mene pristopil vodja operative krških gasilcev in mi dejal, da je to popolnoma normalno. Dejal je, da je ta bolečina enaka tisti, kot če se udariš s kladivom po prstu. Vedno znova zaboli. Vedno je in bo, vendar mine. Pozneje sem se pogovarjala z gospo in se skupaj z njo jokala in tudi pogledi drugih so mi povedali, da ni s tem nič narobe. Da je prav, da ti je hudo, in se ni treba dokazovati, ker si ženska. Tudi moški jokajo.« Zaradi tragedije, ki je vzela 13 življenj, so se stkale vezi med vsemi reševalci in še danes, ko se srečajo, si toplo stisnejo roko in se objamejo. Ko so sosednje države zajele hude poplave, je bila v zadnji ekipi, ki je odšla v Srbijo na območje poplav. »Združeni smo bili iz treh regij, iz vsake pa smo šli po štirje, vendar na to, kar smo videli tam, nismo bili pripravljeni. Celotna naselja pod vodo, hiš se praktično ni videlo. Tam, kjer je voda že odtekla, si videl, kakšno razdejanje je pustila za seboj. Ljudje so ostali brez vsega.« Kot pravi, so se en dan odpravili pogledat tudi v druge kraje. »Sem ženska in bilo mi je hudo. Stiskalo me je pri srcu, vendar pa so tudi moški, ki so se znali pošaliti v še tako hudih trenutkih, ostali brez besed. V tišini smo se peljali skozi vas. Takrat so nas začeli ustavljati tamkajšnji prebivalci in se nam zahvaljevali z besedami: 'Vi, Slovenci, ste nam pomagali. Najlepša hvala, nikoli ne bomo pozabili tega.'« Nekega dne, ko je peljala stvari do gasilcev, ki so bili na terenu in so odpravljali posledice poplav, je ob vračanju od tam v bazo ženski, ki jo je videla na ulici, dala nekaj steklenic vode. »Nisem imela več, toda gospe sem ponudila to, kar sem imela v avtu. Njena hvaležnost me je presunila. Zahvaljevala se je in mi povedala, da bo vodo nesla otrokom, ki jo čakajo v hiši. Ko smo odhajali iz Srbije, vsi bogatejši za izkušnjo, je do nas pritekel gospod in se nam zahvalil. Dejal je: 'Prosim, vašim ljudem povejte, da smo vam hvaležni za pomoč, za vse, kar ste dobrega naredili za nas.' Ostal je brez vsega, brez doma, ni imel kam, toda kljub temu je bil sposoben reči hvala. Tu so nam ljudje, ki so ostali resnično brez vsega, ko niso vedeli, kje bodo preživeli naslednjo noč, saj je bila vsa hiša pod vodo, hoteli dati še tisto malo, kar jim je ostalo.« Ko so se vrni- Tragedije povežejo ljudi Strmim skozi okno in razmišljam. O ljudeh, katerih zgodbe sem opisala v naši reviji, ki stopa v 22 leto. Vsakič znova me prijetno presenetijo in potrdijo, da dobro še vedno živi v nas. Da so na svetu ljudje, ki bodo pomagali tistim, ki potrebujejo pomoč in se znajdejo v položaju, ko v trenutku ostanejo brez vsega, tudi brez najdražjih. Da so na svetu ljudje, katerih poslanstvo je vsem, ki se jim življenje povsem spremeni, dati upanje v boljši jutri. Tokrat pišem zgodbo o Zdenki Močnik, ki se je Civilni zaščiti posvetila pred več kot 25 leti. Zgodbo o ženski, ki zase skromno pravi, da je predvsem srečna mama in babica desetmesečnemu vnuku, vendar s svojim delom prinaša upanje vsem, ki jih je življenje postavilo na težko preizkušnjo. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič in osebni arhiv Mladost je preživela v vasici v brežiški občini, Pečicah. »Rasla sem v kmečkem okolju, imeli pa smo nasade hrušk in jablan, saj je svet hribovit. Lahko rečem, da sem imela lepo otroštvo. Pozneje sem odšla v Novo mesto, kjer sem obiskovala pedagoško gimnazijo, nato pa v Ljubljani še študij obramboslovja,« začne pripoved. Še pred koncem študija se je zaposlila v takratnem Sekretariatu za ljudsko obrambo na področju obrambne vzgoje in obrambnih priprav, pozneje pa je delo nadaljevala v Civilni zaščiti. »Zaposlila sem se leta 1986, ko je bil sin Miha star eno leto. Naredila sem še manjkajoči izpit in diplomo, nato pa ostala v teh strukturah do danes,« se nasmehne in nadaljuje pripoved. »Pot me je vodila iz obrambnega usposabljanja in obrambnih priprav in počasi sem, ker so se ljudje upokojevali in so se naloge združevale, prevzela področje civilne zaščite. Leta 1991 je bila vojna in pri nas je bilo kar hudo. Smo blizu meje, imeli smo veliko pribežnikov, pri nas so bila prve žrtve, naši nalogi pa sta bili usmerjati in usklajevati delo na terenu. Pozneje smo sprejemali begunce iz nekdanje Jugoslavije in jih odpeljali v begunski center na Sromljah. Ko smo poslušali njihove zgodbe, zgodbe o sovraštvu, ki je vzklilo v vojni, vidiš, kaj je človek zmožen narediti sočloveku, kaj vojna naredi,« pove in se zamisli. VESELJE JI PRINAŠA TUDI VNUK. li v Slovenijo, so ohranili stike in še danes, ko se vidijo, se objamejo in se poveselijo. Kot pravi, je imela v življenju srečo, da je rasla obkrožena z ljudmi, ki so svoje znanje delili in ji pustili, da se je učila od njih. »Ne smem pozabiti tudi na našega dolgoletnega poveljnika CZ Mirana Bogataja, ki nas je znal v težkih trenutkih spodbuditi in nam vliti moči in pri katerem smo vedno vedeli, da bo to, kar smo se zmenili, tudi držalo,« pove. Ob koncu najinega pogovora jo, ker se bliža dan žena, vprašam tudi, kako je biti na čelu štaba Civilne zaščite v Posavju: »Ni lahko, vsekakor se moraš izkazati malo bolje kot moški pri tem, vendar pa je hkrati tudi lepo in izziv. Ko jim pokažeš, da se trudiš opravljati svoje delo čim bolje, te hitro vzamejo za svojo. Čeprav se sliši čudno, nas vse stvari, tragedije, povežejo med seboj bolj kot karkoli drugega.« vulkana in morja nimamo,« se zasmeji. »Ko si toliko časa v tem sistemu, si pogosto rečeš, da si zdaj doživel vse. In potem se je zgodilo. Nesreča, ki je zelo hudo posegla v naš vsakdan, se je zgodila 3. julija 2008 na reki Savi od Sevnice proti Brestanici in se je za 13 ljudi končala tragično ob pregradi Hidroelektrarne Blanca.« Kot pravi, se je tam srečala skoraj vsa Slovenija, saj so prihajale reševalne ekipe od povsod. »Prišli so gorski reševalci, da so pomagali dvigniti pregrade, kinologi, potapljači, raftarji, gasilci, policisti in druImamo vse, razen vulkana in morja gi. Vsi smo vložili zelo veliko napora v reševanje, čeprav smo vedePo minuti tišine nadaljujeva pogovor o njenem delu na področju ci- li, da ne iščemo preživelih. Bilo je zelo hudo in ko so me po dveh vilne zaščite. Kot pravi, živi na območju, ki ima skoraj vse. Neur- dneh nagnali domov počivat, nikakor nisem mogla dobro spati.« ja, poplave, potrese, točo. Narava jim z ničemer ne prizanese. »Le Kot pravi, je imela podobe kar naprej pred očmi in naslednje ju- PRED ODHODOM V SRBIJO 38 SV SV 39 SPREMLJAMO Konkurenčnost slovenske industrije glede na obrambne standarde MO in Grozd obrambne industrije Slovenije (GOIS) sta v sredo, 18. februarja, na MO izvedla delavnico z naslovom Obrambna standardizacija, kodifikacija proizvodov in vladno zagotavljanje kakovosti. Delavnica, ki so jo pripravili uslužbenci oddelka za standardizacijo, kodifikacijo in kakovost (OSKK), je obsegala vsebine iz standardizacije, kodifikacije materialnih sredstev, opremljanja SV in doseganja kakovosti proizvodov za potrebe obrambe, ki omogočajo večjo prepoznavnost ter konkurenčnost slovenske industrije. Kot je poudaril direktor GOIS mag. Jože Renar, so delavnico organizirali, da bi našim podjetjem, ki delujejo tako v vojaškem kot tudi v civilnem programu, omogočili čim lažji vstop na mednarodna tržišča, saj je poznavanje Natovega kodifikacijskega sistema pomembno za poslovanje z državami članicami zavezništva. Besedilo: OSKK/SOP Fotografiji: Bruno Toič zahtevajo od logistike vedno večja prizadevanja. To se kaže tako pri rabi lastnih razpoložljivih virov, zahtevani kakovosti kupljenih sredstev in racionalni oceni vzdrževanja v življenjskem ciklu, vključno z upoštevanjem posodobitve ali nadgradnje sredstev za sprejemljivo ceno. Težišče opremljanja je na zmanjševanju stroškov ob hkratnem upoštevanju standardov, ki omogočajo povezljivost med zavezniki ter izpolnjevanje drugih normativnih obveznosti in nalog, ki jih nalaga zakonodajalec. Sicer opremljanje obrambnih sil glede standardov, kodifikacije proizvodov in zagotavljanja kakovosti ne pomeni enoznačne uporabe Natove regulative in procedur, temveč je mnogo širše, dopolnjeno tako z nacionalnimi kot mednarodnimi dogovori kakor tudi zahtevami stroke. To so orodja, ki podpirajo procese opremljanja z namenom pridobiti točno zahtevana sredstva oziroma sisteme, ki odgovarjajo svojemu namenu skozi njihovo življenjsko dobo. Da bi povečali poslovne učinkovitosti in poslovanja s poudarkom na kakovostnem opremljanju in racionalnem upravljanju materialnih sredstev ter infrastrukture, je Direktorat za logistiko (DLO) začel uvajati model življenjskega cikla v integrirane procese obrambnega sistema. Poudarek je na delovanju in pristojnostih DLO kot logičnem in nujnem ukrepu, da se zagotovi optimalna, smotrna in finančno znosna logistika. V tem kontekstu pomeni upravljanje življenjskega cikla časovni razvoj sistema od koncepta do odstranitve, obsega pa načrtovanje, izvedbo, pridobitev, uporabo in vzdrževanje oborožitve, vojaške opreme, vključno z izločitvijo iz operativne uporabe, uničenjem oziroma razgradnjo ali drugo obliko dezinvestiranja. Uveljavitev sistema in modelov spremljanja življenjskega cikla je uveljavljen način v civilnem sektorju. V praksi je to orodje strateškega menedžmenta za načrtovano in izvedljivo spremljanje ter odzivanje na tveganja, ki se pojavljajo v življenjski dobi. Podlaga je standard SIST ISO/IEC 15288, ki ga je Nato prilagodil za svoje okolje in vključil industrijo v procese identifikacije, načrtovanja in spremljanja življenjskega cikla še pred proizvodno fazo, kar naročniku zagotavlja kakovost ter zahtevano pripravljenost sistemov in podsistemov obrambe. Priprava in uporaba obrambnih standardov pri projektih opremljanja SV D elavnice so se udeležili predstavniki podjetij Alpina, Anthron, Arex, Comtrade, Domel, EM.Tronic, KOMPAS Telekomunikacije, Mill Sistemika, P TEAM, RVC, Spica International in SRC Infonet ter predstavnika GOIS. Predstavniki podjetij z največ izkušnjami Comtrade in P TEAM so aktivno sodelovali z razlago svojih primerov vključitve v mednarodne projekte. Prav tako so bili predstavljeni proizvodi nekaterih slovenskih proizvajalcev, ki imajo Natove kodifikacijske številke in so uporabljeni v logističnih sistemih več držav Nata. Udeležencem delavnice je bil ob pomoči NSPA zagotovljen 30-dnevni brezplačni dostop do Natove podatkovne baze NMCRL+, 40 SV ki vključuje vse svetovne proizvajalce in njihove kodificirane proizvode. Nekateri udeleženci so izrazili željo po sodelovanju pri razvoju opreme že v začetnih fazah, ker bi tako lahko sodelovali pri pripravi standardov in bi bili prvi nosilec določenega proizvoda v Natu. Predstavljen je bil tudi del opreme slovenskega vojaka, uniforma in zaščitni jopič, s pripadajočimi standardi, tehničnimi specifikacijami ter kodifikacijskimi podatki. Opremljanje obrambnih sil pri izvajanju MOM in uvajanju koncepta življenjskega cikla Koncept ekspedicijskega delovanja SV, večja škoda in prizadetost zaradi naravnih nesreč Proces standardizacije v obrambnem sistemu Slovenije se začne s pobudo, ki je posledica notranje identifikacije potreb, izhajajočih iz projektov opremljanja, oblikovanja operativnih zmogljivosti, temeljnih razvojnih dokumentov in ciljev zmogljivosti, ki jih je Slovenija sprejela v zavezništvu in pomenijo temelj nacionalne zavezanosti k povečanju stopnje povezljivosti. Politika Nata namreč usmerja države članice h krepitvi povezljivosti kot bistvenemu dejavniku oblikovanja zmogljivosti zavezništva, prav standardizacija pa najbolj podpira to povezljivost. Pobudo za sprejem slovenskega vojaškega standarda (SVS) z ustrezno utemeljitvijo lahko poda vsakdo, tudi druga ministrstva, gospodarske družbe in zavodi. OSKK, ki je odgovoren za vodenje procesa standardizacije na MO, vse prispele pobude obravnava in posreduje ustreznim področnim strokovnjakom, ki jih preučijo, pri čemer upoštevajo vse morebitne vplive, tako finančne, materialne, kadrovske, pravne itn., in pripravijo predlog za sprejem SVS. Po končani interni obravnavi SVS sprejme minister za obrambo. V nadaljnjih fazah življenjskega cikla SVS so aktivnosti usmerjene predvsem v uveljavitev in izvajanje, kar obsega pripravo izvedbenih aktov, zagotovitev nadzora nad izvajanjem in odpravljanje pomanjkljivosti pri izvajanju. Periodično ali ob pojavu novih okoliščin se izvede pregled SVS. Čim lažja dostopnost obrambnih standardov je težnja, ki sledi cilju, da se meja med civilnimi in obrambnimi standardi čim bolj stanjša in se dosežejo obojestranske koristi, in sicer obrambnih sistemov ter tudi industrije. Tako se namreč zagotavlja zahtevana kakovost proizvodov za obrambne potrebe, hkrati pa se z boljšim poznavanjem področja in zahtev dobaviteljem olajša sodelovanje v programih opremljanja in preprečujejo napake. Za lažji dostop do standardizacijskih dokumentov obstaja več virov. Vse sprejete SVS hrani OSKK, ki jih posreduje zainteresiranim oziroma jim omogoči vpogled. Večino sprejetih SVS hrani tudi Knjižnično-informacijski center MO, vpisani pa so v bazo COBISS, kar olajša iskanje in dostop. Na delavnici so se udeleženci seznanili z vsemi viri in načini dostopa do standardizacijskih dokumentov, tako v okviru MO kot tudi prek spletne strani Natovega urada za standardizacijo, kar se je po odzivih udeležencev izkazalo za zelo koristno, saj vsaka dodatna informacija za ponudnike v programih opremljanja pomeni večjo konkurenčnost in jim olajša sodelovanje. Obrambna standardizacija v mednarodnem okolju Standardizacija je eno izmed najbolj globalnih področij, brez katerega danes svetovna skupnost sploh ne bi mogla delovati. Poseben branžni del predstavlja obrambna standardizacija, ki se od splošne loči po tem, da nima javnega značaja. Vsaka država je ustvarila svoj sistem in sprejemala svoje standarde, kar pa je vodilo v nepovezljivost sil. MO se vključuje v regionalno obrambno standardizacijo, in sicer Nato ter EU oziroma EDA. Za gospodarstvo so pomembni standardi materialnih sredstev. Standardi so namreč podlaga za dokazovanje skladnosti proizvoda z zahtevami, njihova uporaba pa povečuje konkurenčnost pri naročilih obrambnih proizvodov. Gospodarske družbe lahko aktivno sodelujejo pri pripravi obrambnih standardov. V EU je vzpostavljen informacijski sistem EDSIS, v katerem se izvajajo novi standardizacijski projekti za potrebe obrambe in ki vsebuje repozitorij EDSTAR za standard dobre prakse za 25 vsebinskih področij. Zakaj Nato potrebuje standardizacijo? Ker podpira najbolj učinkovito sodelovanje med Natovimi silami v združenih operacijah, ker zavezništvo uporablja civilne standarde v največji možni meri in pripravlja Natove standarde le za področja, na katerih ni ustreznih civilnih standardov, in ker je standardizacija glavno orodje za doseganje povezljivosti v Natu. V okviru EU je za standardizacijo pomembna nova zasnova evropske obrambe iz leta 2014 (Pot do bolj konkurenčnega in učinkovitega obrambnega in varnostnega sektorja), ki temelji na sklepih, da notranji obrambni trg EU zagotavlja prosto delovanje podjetij v vseh članicah brez diskriminacije, da režim preskrbe EU zagotavlja zadostno oskrbo oboroženih sil v vseh okoliščinah ne glede na državo dobavitelja iz EU, da bodo aktivnosti SVOP pri analizi R&R vključevale tako obrambo kot varnost in da bo izvajanje industrijske politike, ki bo povečevala konkurenčnost evropske obrambne industrije in po sprejemljivih cenah, pomagala zagotavljati vse zmogljivosti, ki zagotavljajo varnost Evrope. V tem kontekstu so z vidika standardizacije in certifikacije sistemov s ciljem pospeševanja konkurenčnosti obrambne industrije pomembne usmeritve, da je EDA v sodelovanju z Evropsko komisijo (EK) pristojna za pripravo procesa snovanja evropskih obrambnih in hibridnih standardov, da bo proces upošteval harmonizacijo nacionalnih, evropskih in mednarodnih mehanizmov (Nato) brez podvajanja, da bodo sodelovali nacionalni strokovnjaki iz obrambnega, gospodarskega in raziskovalnega sektorja, da bo EK prispevala svoje zmogljivosti v evropskih organizacijah za standardizacijo (CEN, CENELEC, ETSI), da bo EK identificirala skupne standarde, ki podpirajo evropske projekte na specifičnih področjih, da bo EK podpirala evropsko certifikacijo sistemov in opreme, da bo EDA ob podpori EASA in držav članic opravila harmonizacijo potreb MAWA (plovnost vojaških letalnikov) s ciljem uskladitve vojaških certifikacijskih sistemov s civilnimi zahtevami, da bosta nižanje stroškov in izogibanje podvajanja združila proizvajalce vojaške opreme v enoten certifikacijski sistem ter da je EDSTAR že ustanovil novo strokovno skupino za testiranje in vrednotenje. V okviru delavnice je bil predstavljen primer iskanja standardov dobre prakse v okolju EDSTAR, tako da so bili udeleženci usmerjeni v uporabo tega repozitorija in informacijskega sistema obrambne standardizacije EU pri pripravi svojih proizvodov za obrambne potrebe. Izvajanje kodifikacije slovenskih proizvodov Slovenija se je med vključevanjem v Nato zavezala, da bo ustanovila Nacionalni kodifikacijski biro (NCB) in uvedla Natov kodifikacijski sistem. Naloge NCB izvaja OSKK, ki predstavlja edini organ v državi, ki združuje in povezuje podatke o slovenskih podjetjih ter njihovih proizvodih za potrebe Nata ter izmenjuje podatke o svetovnih proizvodih in podjetjih skladno z Natovo regulativo. Z uvrstitvijo slovenskih podjetij in proizvodov v skupno Natovo bazo (Nato Master Catalogue of References for Logistics ‒ NMCRL) omogoča lažji vstop našim podjetjem na mednarodna tržišča. Kodifikacija temelji na treh glavnih načelih. Eno sredstvo oskrbe ima le eno Natovo kodifikacijsko številko (NCS), država proizvajalka (lastnica avtorskih pravic) sredstva preskrbe skrbi za izvedbo kodifikacije za vse članice Natovega kodifikacijskega sistema (NCS) ter da država, ki prva kupi sredstvo preskrbe, ki ni izdelano v članici NCS, skrbi za izvedbo kodifikacije. Natov kodifikacijski sistem zagotavlja pogoje za vzpostavitev in delovanje učinkovite nacionalne ter multilateralne logistične podpore. Za optimizacijo zmogljivosti in učinkovitosti celotne preskrbovalne verige zagotavlja povezljive, integrirane, kakovostne logistične podatke, namenjene vojaku bojevniku, enotam in poveljstvom ter industriji. Udeleženci delavnice so spoznali delovanje programskega produkta za izvajanje Natovega kodifikacijskega sistema (N-CORE) in delovanje Natovega programskega produkta za pregledovanje vseh podatkov Natovega kodifikacijskega sistema. Doseganje kakovosti proizvodov za obrambne potrebe Obrambna sposobnost je precej odvisna od kakovosti obrambnih sistemov, pa naj gre za strojno oziroma programsko opremo, objekte ali kaj drugega. Filozofija temelji na Natovem standardu SVS STANAG 4107 z naslovom Medsebojno priznavanje vladnega zagotavljanja kakovosti in uporaba zavezniških publikacij o zagotavljanju kakovosti. To je glavni standard, ki vključuje politiko, usmeritve in pogodbene publikacije. Bistvo Natovega koncepta zagotavljanja kakovosti je v vzajemnosti. Že dejstvo, da je Slovenija sprejela ta Natov standard, potencialnim kupcem dokazuje, da imamo vzpostavljen sistem, ki lahko ovrednoti tveganja glede proizvoda, in da nadzorujemo ter zagotavljamo kakovost. Tako se povečuje zaupanje naročnika in utrjujejo njegova pričakovanja, da bodo dosledno izpolnjene vse pogodbene zahteve. Da bi zagotovili stroškovno učinkovito rabo virov, za naročnike iz tujine opravljamo pri slovenskih dobaviteljih presojo, ki temelji predvsem na opisih tveganj kupca in naših ocenah. Rezultat takega dela je certifikat za posamezno blago ali storitev, ki se naročniku pošlje ob predaji. V okviru delavnice je bil ta koncept shematsko prikazan in razložen, predstavnika organizacij, s katerimi največ sodelujemo, pa sta potrdila pomembnost našega dela pri njihovih prizadevanjih za doseganje njihovih poslovnih ciljev. Omenjeni Natovi standardi nam omogočajo, da pri slovenskih podjetjih opravimo presojo izpolnjevanja zahtev in izdamo certifikat ustreznosti. Tak dokument prinaša potrditev, da ima organizacija zaupanja vreden sistem vodenja kakovosti, ki zadovoljuje tudi posebne Natove zahteve. Pomembno je, da je taka presoja za presojanca brezplačna. V okviru EDA kakor tudi v okviru Nata potekajo intenzivni postopki vzpostavitve evropskega vzajemnega sistema certificiranja opreme za obrambne potrebe in presojo tretje strani v postopkih pred podpisom pogodbe o naročilu. NAGOVOR DIREKTORJA GOIS SV 41 ŠPORT V VOJSKI Slovenski piratki Portorož sredi meseca, ki med vsemi dvanajstimi v letu šteje najmanj dni. Ceste so prazne, parkirnih prostorov je več kot dovolj. Turistov skoraj ni, le ponosni galebi krožijo nad obalo in zalivom, v katerem burja z vso silo premika morsko gladino ter samotarjem na jadrnicah polni žile z adrenalinom. Svetilniki so že zdavnaj ugasnili. Lej ga Pirat zagledam napis nad vhodom v jadralni klub, v katerem trenirata moji sogovornici Tina Mrak in Veronika Macarol. Sta članici istoimenskega kluba in jima morje pomeni vse in več. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič »G remo na morje,« zakliče njun trener Tomaž Čopi in začne pripravljati gumenjak, namenjen trenerjem. Tina in Veronika medtem že skrbno pripravljata svojo jadrnico, nadeneta si nepremočljivi obleki ter pripravljata jadra, vrvi in vse, kar potrebujeta za trening. Trener Tomaž še enkrat pogleda v nebo, ki že od jutra kaže neusmiljene zobe in na zemljo pošilja dež. »Pozneje bo še slabše in tudi burja se krepi,« še doda. Tina in Veronika sta vkrcani, prav tako midva s Tomažem na gumenjaku. »Tako, zdaj gremo!« Motor zaropota in kmalu sva miljo od obale. Tudi Veronika in Tina sta že razpeli jadra ter začeli boj z burjo. »Danes bo zanimivo,« mi pove Tomaž in pritisne na plin. V daljavi zagledam veliko čezoceansko ladjo, ki počasi obrača proti pristanišču, prav tako je na delu čoln pomorske policije. »Špinaker,« Piratki, bojevnici, športnici … 42 SV zavpije Tomaž, kar v žargonu pomeni jadranje z vetrom v bok s posebnim jadrom. Tina in Veronika sta v hipu premočeni zaradi pljuskanja morske vode, ki tokrat ni prav nič topla. Pozneje mi razložita, da je tak trening nekaj povsem običajnega in da tekmovanja potekajo na odprtem morju, kjer morata obpluti določene oznake, ki so v vodi skupaj z bojami. Tam jih je veliko, še dodata in poudarita, da si je treba ob tem zagotoviti tudi svoj prostor za jadranje, zmaga pa tisti, ki prvi odpluje zastavljeno pot. Tekmujeta v razredu 470, kar pomeni, da njuna jadrnica v dolžino meri 4,70 metra in je prirejena za dva človeka. Tina je krmarka in upravlja zadnji del jadrnice, Veronika pa visi na trapezu ter skrbi za flok. S trenerjem Tomažem jima nekaj časa slediva, nekaj časa voziva vzporedno z njima, nekaj časa sva za njima, vendar se nikoli ne Premočeni in premraženi oddaljiva. Medtem Tomaž z roko pritisne na ročico za plin, tako da gumenjak v ostrem zavoju zapelje pred njiju. Pogled je prav strašljiv in preplavi me občutek, da bomo trčili, vendar me Tomaž pomiri in obenem razloži, da so tovrstni čolni namenjeni takim manevrom in jih trenerji uporabljajo, da se približajo jadralcem, ki jih trenirajo. V krajšem pogovoru med dvojico na jadrnici in Tomažem je slišati nekaj žargonske govorice in že smo vsak na Med pripravo na trening svojem koncu morja. Tokrat na obzorju ni videti ničesar drugega kot močno razburkano morje, Piran je ostal daleč za nami, valovanje se krepi, burja je iz minute v minuto močnejša, tudi dežuje zmeraj močneje. »Zdaj smo še bolj na odprtem,« zavpije Tomaž, katerega glas sta bučanje morja in ropot motorja tako preglasila, da se ga je komaj slišalo. »Mezanaveee,« spet zavpije Tomaž. Takoj mi razloži, da je to jadranje z vetrom v bok. Jadrnica Tine in Veronike se nama medtem približa skoraj na pol metra. »Gremo še približno miljo proti Savudriji in potem nazaj v klub,« doda Tomaž. Med sunkovito in vratolomno vožnjo skozi visoke valove mi razloži, da mora dotočiti gorivo. Sam si medtem brišem fotografsko opremo, toda kmalu moram nazaj na čoln. Morje postaja iz minute v minuto bolj nemirno, burja brije zdaj že s hitrostjo 25 vozlov. Križarjenje med Piranom in Portorožem postane kot morski adrenalinski park s svojimi zakonitostmi ter ovirami, ki jih lahko uspešno prekrmari le izkušeni jadralec. Tudi Tina in Veronika drvita s 16 vozli in sta na morski gladini poleg naju ter še nekaj galebov takrat edini živi bitji. Od lanskega leta sta tudi pripadnici športne enote Slovenske vojske, kar jima omogoča nemoten trening in socialno varnost, brez katere bi težko krmarili v profesionalizmu. Med poznejšim pogovorom mi razložita, da sta dosegli že veliko uspehov, prav tako sta nedavno v Miamiju na Floridi zajadrali na četrto mesto, ponosni pa sta tudi na drugo mesto na evropskem pokalu v Italiji leta 2013, na tretje mesto na Nizozemskem leta 2014, na četrto mesto v ZDA in na tretje mesto na evropskem prvenstvu v Grčiji, veter pa jima je bil naklonjen tudi v Španiji, kjer sta ponosno zajadrali med valove in dosegli peto mesto. Na seznamu bojev z vetrom sta tudi šesto mesto na svetovnem pokalu ZAE in tretje mesto na svetovni jakostni lestvici. Priznanj in kolajn sta mladi jadralki s koščka slovenske obale torej že zelo navajeni, toda konkurenca je huda, zato bo treba še veliko trenirati. Med treningom se jima s Tomažem spet za nekaj minut oddaljiva, toda le na razdaljo, na kateri ju lahko še dobro vidiva. Medtem Tina in Veronika pripravljata bojni načrt, trener Tomaž Čopi pa mi razlaga, da dobrega jadralca odlikuje vsestranskost, da se dobro znajde v šibki sapi in tudi takrat, ko veter udari z vso močjo, poleg tega se ne sme vdati pred ciljno črto. Skupaj delujejo kot povezana celota, ker je del te ekipe tudi trener Tomaž Čopi, brez katerega bi mladi jadralki težko dosegali tako dobre rezultate, saj jima prav on pomaga pri izbiri opreme in nastavitvi jadrnice, hkrati pa jima s svojimi nasveti in izkušnjami pomaga pri podvigih, ki so mladi jadralki povzdignili med svetovno jadralsko elito. Ponovno se spustimo v boj z vetrom in vodo. Tomaž se jima spet približa s hitrim manevrom in ju spoštljivo vpraša, kako sta in ali ju mogoče že zelo zebe v roke. Odkimata in nadaljujeta z jadranjem. Morje je polno pasti in se ga ne sme podcenjevati, prav tu, kjer smo zdaj, pa je voda globoka približno 25 metrov, mi razloži Tomaž, ki se z jadranjem ukvarja že od leta 1988 in se je udeležil treh iger v soju olimpijskega ognja. Tudi Tina in Veronika sta kljub svoji mladosti že pravi poznavalki tega športa, saj jadrata od zgodnje mladosti. »Za jadranje moraš biti dobro psihično in fizično pripravljen, ko pa si enkrat v ciljni ravnini in za seboj vidiš veliko jadrnic, je občutek fantastičen.« Trud je takrat poplačan, za kar še dodatno poskrbijo dobri rezultati, ki jih pozneje poskušaš izboljšati. Trening ne poteka le na morju. Veliko je tudi kondicijskih priprav v telovadnici in centru za fitnes. Prav tako je zelo pomembna psihološka priprava. »Obrni, tu se vračamo,« zavpije Tomaž. Jadralki se hitro odzoveta in jadrnico obrneta nazaj proti klubu. Enkrat ju gledava na eni strani, drugič na drugi, vedno pa sva v njuni neposredni bližini. Na odprtem morju sta Tina in Veronika videti kot pravi piratki, plujeta pa brez strahu. Kljubujeta dežju, soncu, vetru in morju, ki je kljub idilični podobi večkrat poln pasti in čeri, vendar se jih dobro zavedata. Jadralstvo je šport, ki so ga poznali že 5000 let pred našim štetjem, v času antike so jadrnice uporabljali kot prevozno sredstvo, jadralni šport pa so začeli organizirati v 18. stoletju. Prve jadrnice so gradili na Nizozemskem, od koder se je dejavnost razširila v Anglijo, kjer je bilo pozneje ustanovljeno prvo jadralsko društvo. Z leti je panoga postala priljubljena tudi na drugih celinah. Jadrnice so začeli uporabljati na rekah in jezerih, zato se je jadranje prijelo tudi v tako majhnem koščku morja, kot ga ima Slovenija. Prav s tega majhnega dela morja prihajata piratki, ki na svetovnih tekmah, v soju olimpijskega ognja in na drugih tekmovanjih zastopata Slovenijo ter dokazujeta, da smo Slovenci narod jadralcev. »Ali imaš morsko bolezen?« me po pristanku v Portorožu vpraša Tomaž, ki je plovbe vajen skoraj tako kot kopnega. Medtem Tina in Veronika že vlečeta jadrnico iz morja, Veronika se loti pranja jadrnice, Tina pa pospravlja jadra ter drugo opremo. Po koncu treninga sledi še skupinska fotografija s trenerjem, poleg tega se je treba preobleči v topla oblačila ter pospraviti jadrnico in opremo na varno. »Za danes smo končali, prepluli pa smo približno deset milj,« mi povedo. Ob toplem napitku mi jadralki razložita še, da si zelo želita kolajne na evropskem in svetovnem prvenstvu, prav tako bi radi stopili na zmagovalni oder olimpijskih iger, ki bodo naslednje leto v Riu de Janeiru. Načrtov je še zelo veliko, morali pa bosta precej trenirati in se odrekati, vendar ju to ne moti. V njunih očeh je videti veliko optimizma in športnega duha, s katerim bosta premagali številne ovire na športni poti. »Tako, za danes sva končali,« se spogledata, »jutri pa bova trenirali že v telovadnici in dvigovali uteži, saj bo vreme ta teden menda bolj slabo. Kmalu bova spet na morju.« Približno miljo od Portoroža SV 43 NAPISALI STE Sodobna arhitektura GIS Spletna orodja GIS za prihodnost Tehnologija geografskih informacijskih sistemov (GIS) je na Ministrstvu za obrambo že od osamosvojitve leta 1991. V takratni Službi za informatiko smo kot majhna skupina zanesenjakov skrbeli tako za strojno in programsko opremo GIS kot tudi za uvajanje mlade panoge v informatiki na različnih področjih dela MO in SV. Po skoraj petindvajsetih letih delovanja smo uspešno načrtovali in izvedli kar nekaj razvojnih faz. Zadnje posodobitve GIS prinašajo uporabnikom MO in SV veliko novih možnosti za uporabo, zato bi jih želeli na kratko predstaviti. Besedilo: Marijan Slak SLIKA 1: ArcGIS Server predstavlja osrčje GIS in omogoča dostop do različnih vsebin veliko uporabnikom V zadnjih nekaj letih smo priča velikemu razvoju uporabe interaktivnih zemljevidov na spletu. Tehnologije, kot so Microsoft Bing Maps, prej Virtual Earth, Google Maps in Google Earth, so približale geografske informacije veliko ljudem. Lahko se pohvalimo, da današnji GIS na MO temelji na sodobni programski opremi ameriškega proizvajalca ESRI, ki ima veliko uporabnikov v civilnih in vojaških ustanovah, že več let pa spada tudi v Natovo standardno programsko opremo. Arhitektura GIS, ki smo jo zasnovali pred tremi leti, omogoča centralizirano shranjevanje prostorskih podatkov in dostop do različnih virov, kot so zemljevidi, prikazi na globusu, orodja za analizo in administracijo podatkov prek tako imenovanih web servisov ali direktno, kar je prikazano na Sliki 1. Še posebno zanimiv je dostop do različnih vsebin prek web servisov, ki so združljivi s standardi Open Geospatial Consortium (OGC) in International Organization for Standardization (ISO). Vsa spletna in namizna orodja, ki se uporabljajo na MO ter v SV in se lahko povežejo z omenjenimi web servisi OGC, lahko uporabljajo vnaprej pripravljene geoprostorske vsebine. V taki zasnovi vidimo veliko prednosti, in sicer je dostop do GIS omogočen veliko uporabnikom, centralizirana baza podatkov olajša delo administratorjev sistema, vnaprej pripravljene karte omogočajo način dela, ki je pogosto omenjen v Natovih publikacijah kot »fighting off the same map«, itn. ArcGIS Server je osrčje spletnega GIS SLIKA 2: Vnos parametrov za izračun in prikaz višinskega profila terena s Fresnelovimi conami Spletni GIS-strežnik ArcGIS Server v našo organizacijo prinaša novi koncept obvladovanja prostorske problematike. Imenujemo ga izdelaj, objavi, postrezi, uporabi (author, publish, serve, use). V okviru takega koncepta uporabniki z namiznimi orodji ArcMap, ArcView in ArcGlobe oblikujejo GIS-vsebine, ki jih prek orodja ArcGIS Server objavijo za veliko ljudi. ArcGIS Server nato poskrbi, da so te vsebine uporabne za veliko uporabnikov, vključno z mobilnimi delavci, analitiki, upravljavci in vodstvom, tako pa omogoča boljše razumevanje in lažje sprejemanje odločitev. Zdaj, ko je za nami že nekaj let od implementacije ArcGIS Server spletnega GISstrežnika, lahko rečemo, da smo na pravi poti in da smo se uspešno spopadli z izzivom, kako omogočiti dostop do zbirk prostorskih podatkov čim več uporabnikom MO in SV. Vnaprej pripravljene GIS-vsebine lahko danes zasledimo v različnih aplikacijah naših končnih uporabnikov, na primer MapInfo, SitaWare, LOGFAS, Topobase, iGeoSIT itn. Posodobljen spletni pregledovalnik prostorskih podatkov Z uveljavitvijo standarda HTML5, programskega jezika JavaScript in priporočil ESRI glede razvoja spletnih GIS-aplikacij v prihodnosti smo se v Službi za informatiko in komunikacije odločili za uvedbo nove tehnologije. Pozitivni odzivi naših 44 SV SLIKA 3: Senčenje reliefa in analiza višin uporabnikov glede hitrosti in zanesljivosti delovanja, preproste uporabe in širokih možnosti prilagajanja pregledovalnika uporabniku kažejo na to, da se razvijamo v pravo smer. Glavna namena spletnega pregledovalnika sta vizualizacija in analiza prostorskih podatkov. Omogoča orientacijo v prostoru in posreduje informacije o infrastrukturi, in sicer prometu, komunali, energetiki, telekomunikacijah itn., hkrati pa zagotavlja še veliko drugih podatkov o prostoru. Zaradi različnih potreb uporabnikov na MO in v SV smo uvedli tri pregledovalnike. Ti so po funkcionalnosti enaki, razlikujejo pa se glede na kartografsko projekcijo, v kateri so prikazani prostorski podatki, in sicer Gauss-Krueger (GK), Universal Transverse Mercator (UTM) ter geografska projekcija (GEO). V okviru zadnje posodobitve, ki smo jo končali decembra 2014, smo uvedli kar nekaj novih naprednih funkcionalnosti. Poleg osnovnih orodij za pripravo spletnih kart imajo uporabniki zdaj na voljo tudi mehanizem izvoza in uvoza podatkov, posodobljena so orodja za izbor elementov na karti (znotraj radija, poljubnega območja itn.) in dodelano je orodje za tematsko kartiranje, še posebno pa smo se potrudili pri izboljšavah ukazov za analizo digitalnega modela reliefa. V novi različici programa se lahko z ukazom Višinski profil izračunajo in izrišejo Fresnelove cone, ki analitiku pomagajo oceniti slabitev radijskega signala, kar je prikazano na Sliki 2. Podatki, ki jih potrebujete za tak izračun, so v zavihku Propagacija radijskega signala. Nova funkcija omogoča tudi upoštevanje ukrivljenosti Zemlje in atmosferske refrakcije, ob vklopu nastavitve Upoštevaj morsko gladino pa se nadmorska višina oddajnika oziroma sprejemnika nastavi na 0, kar je uporabno, ko analiziramo propagacijo radijskega signala s plovila. Rezultate izračuna profila terena SLIKA 4: Osnovno okno portala ArcGIS je mogoče izvoziti v CSV-datoteko in pozneje obdelati z orodjem Microsoft Excel ali podobnim. Uporabniki namiznih GIS-orodij so veliko uporabljali funkcionalnost izračuna višinskih pasov, zato smo to dodali tudi v spletno aplikacijo. V zavihku Senčenje reliefa uporabnik izbere barvo za izris območja in mejni nadmorski višini, kar je prikazano na Sliki 3 z imitacijo baze oblakov pri načrtovanju preletov. Portal ArcGIS kot vstopna točka Zbirko orodij ESRI GIS zaokroža portal ArcGIS, ki predstavlja vstopno točko za dostop do vseh GIS-vsebin, tudi tistih, ki niso pripravljene z orodji ArcGIS, kot je prikazano na Sliki 4. Storitev, ki smo jo pred kratkim namestili, omogoča meduporabniško izmenjavo najrazličnejšega gradiva, in sicer kart, aplikacij, datotek itn., napredno brskanje po vsebinah, prikazovalnik podatkov, organiziranje uporabniških skupin, pripravo lastnih pregledovalnikov podatkov in osebni repozitorij za shranjevanje teh vsebin. Preprosta zasnova omogoča, da ga lahko uporabljajo tudi uporabniki, ki šele začenjajo spoznavati GIS. Pogled v prihodnost V bližnji prihodnosti bo portal ArcGIS bogatejši za še eno spletno aplikacijo, in sicer eNEP oziroma evidenco nepremičnin. V ta namen je bila ustanovljena delovna skupina za preoblikovanje centralne baze prostorskih podatkov Ministrstva za obrambo, zagotavljala pa bo oblikovanje strategij upravljanja prostora in gospodarjenja z nepremičninami. Zavedamo se, da je še veliko področij, ki jih lahko podpremo z GIS-orodji, in verjamemo, da bo v prihodnje vedno več takih uporabnikov, ki bodo ta orodja tudi uporabljali pri vsakdanjem delu. Z veseljem bomo prisluhnili njihovim željam in potrebam. SV 45 PREŽIVETJE Košare jezikovni in terminološki kotiček (2. del) Tokrat ne bomo toliko govorili o postopkih pletenja košar kot o materialih, iz katerih jih lahko pletete. Narava nam ponuja veliko možnosti in že naši predniki so jih znali izkoristiti. Da lahko uporabite tanke in dolge mlade šibe, smo povedali že zadnjič. Uporabljamo jih lahko zato, ker so sveže, še prepojene s svojim sokom. Bistveno teže bi bilo, če bi se posušile, zato so jih včasih nabirali, povezali v snope in jih posušili za pozneje. Pred uporabo so jih za kakšen dan namočili v vodo, tako da so ponovno postale mehke in prožne. Pri vrbi in drenu lahko nabirate čisto mlade, tanke, dolge, leto dni stare poganjke, niso pa uporabni le ti. Uporabimo lahko tudi starejše, debelejše in trše šibe. Te lahko v debelem delu zarežemo in previdno razcepimo z rokama na dva, tri ali celo štiri dele. Iz kosa leskove palice si lahko naredite nekakšno zagozdo, ki jo porinete v debelejšo šibo, da jo ta razkolje na tri ali štiri dele, kar je odvisno od izvedbe, za to pa potrebujete nož ali žago. Z nožem dobljene polovičke ali četrtinke še stanjšamo in dobimo tako imenovane vitre. Z njimi pletemo kot zadnjič s šibami. Vitre lahko uporabimo za vezave pri bivaku ali kje drugje, ker so močne. Besedilo in ilustracije: Igor Fortuna Vitre lahko naredimo tudi iz leskovih palic, razcepimo tanjše šibe ali jih naredimo iz debelejše palice, potrebujemo pa nož. Izberemo leskovo palico s premerom približno 25 milimetrov, naj pa bo čim bolj ravna in s čim manj stranskimi poganjki. Približno deset centimetrov od debelega konca naredimo od dva do tri milimetre globoko in deset milimetrov široko zarezo. Ko palico primemo na začetku in kakšen meter naprej, jo naslonimo na koleno ter napenjamo. Koleno prislonimo od pet do deset centimetrov naprej od zareze, tako da je zareza na zunanji strani, koleno pa na notranji. Ko palico počasi vlečemo k sebi, kot da bi jo hoteli zlomiti, zaslišimo rahel »krek«, prestavimo koleno malo naprej in ponovimo postopek. Ko to naredimo tretjič ali četrtič, bomo videli, da je pri zarezi začel odstopati les v širini zareze proti tanjšemu delu. Takrat mu malo pomagamo, dokler gre, potem pa spet nekajkrat nalomimo in malo potegnemo. Dobimo približno deset milimetrov širok in tudi do dva metra dolg trak, debelina pa je proti koncu vedno manjša. To je leskova vitra, ki jo moramo le še stanjšati. To naredimo tako, da jo položimo na stegno, nanjo pod kotom prislonimo rezilo noža in potegnemo vitro, ne pa noža. Nož v tem primeru predstavlja nekak oblič. Postopek lahko večkrat ponovimo na obeh straneh, dokler ne dobimo želene debeline. Tudi take vitre lahko naredite na zalogo, jih posušite in pred uporabo namočite. Iz ene palice lahko naredite do osem viter. Izkušeni Ribničani zarežejo na začetku in palico nalomijo do konca, potem pa vitro le potegnejo stran. Včasih se vam bo zgodilo, da ne boste slišali poka, vendar takrat ne pretiravajte, da ne boste zlomili palice. Pojdite naprej za pet centimetrov, poskusite znova in še naprej. Gotovo vam bo uspelo. Včasih se les že zlomi, vendar lubje ne pusti, da bi les odstopil, zato se ne vidi takoj. Za pletenje lahko uporabimo tudi trakove svežega lubja leske ali vrbe, vendar pa je tega težko odstraniti z vej, ne da bi se strgal. Nato ga lahko narežete na trakce, toda to lubje se bo precej osušilo in zvilo, zato je tudi manj primerno. Narava nam ponuja še eno zelo uporabno rastlino. Imenuje se srobot. To so tiste ovijalke, ki imajo pozimi puhaste bele cvetove. Navadno so celotne krošnje dreves prepletene s srobotom. Najbolj primeren čas za nabiranje je pozimi. Izberemo tanjša stebla do pet milimetrov in jih najprej prelomimo. Če so v prelomu še zelena, potem bodo prava. Odmrla oziroma posušena stebla so neuporabna. Stebla srobota sunkovito potegnemo k sebi in navijamo v večje ter manjše kolute. Včasih so take kolute srobota kuhali več kot uro in jih nato ogulili, tako da so steblo povlekli med palčkama, ki so ju držali v roki. Skuhano steblo je res mehko in prožno, surovo pa je bolj za grobo uporabo, je pa praktično, ker lahko v zelo kratkem času naberete precej stebla, s katerim lahko veliko spletete. Če ne najdemo ničesar od navedenega, nam ostanejo še listi rogoza in smrekove korenine. Korenine bomo našli že nekaj centimetrov pod zemljo. Ko jo najdemo, jo odkopljemo toliko, da jo lahko dobro zgrabimo, potem pa močno potegnemo. Korenine so zelo žilave in zato uporabne, niso pa videti lepo. Pletenje iz listov rogoza je lahko uporabno, ni pa tako trpežno. Košare oziroma posodice iz rogoza lahko uporabljamo bolj za hrano kot za kaj bolj robustnega in težkega. Iz rogoza se plete kot z vitrami. Ne potrebujemo osnovnega dna tako kot pri šibah, temveč ga naredimo kar iz listov oziroma viter. Listi so lahko poljubno veliki, nato pa konce zavihamo navzgor in pletemo v višino, kot je prikazano na sliki. Nepravilna raba predlogov in predložnih zvez (2. del) Pri prevajanju besedil iz zdravstva se večkrat srečamo z izrazi, kot V prejšnjem Jezikovnem kotičku smo govorili predvsem o predložnih so vojaško zdravstvo, zdravstvena podpora, zdravstvena nega in parih na – z/s in v – iz. Tokrat si poglejmo še nekaj primerov nepra- oskrba, medicina ter podobno, ki se na prvi pogled sicer zdijo preprosti in nedvoumni, ko pa jih začnemo podrobneje obravnavati, vilnih predložnih zvez in s čim jih lahko nadomestimo. ugotovimo, da to ni vedno tako. Upravljanje s čim/upravljati s čim > upravljanje česa, upravljati kaj (na primer upravljanje posestva, upravljanje sklada, upravljati pre- Angleško besedo medicine bi v prvem trenutku prevedli kot medimoženje, upravljati nepremičnine). Uporabimo lahko tudi druge gla- cina, čeprav je tudi pri na videz tako preprosti besedi potreben gole: voditi, usmerjati, ravnati, gospodariti (z/s) ipd. Upravljati leta- razmislek. Vse je odvisno od sobesedila in tega, na kaj se beseda nanaša. Že samo pogled v Slovar slovenskega knjižnega jezika lo > pilotirati, upravljati orožje > ravnati z orožjem. nam pove, da je medicina veda o zdravljenju bolnikov in varovanju Začeti z nečim > začeti nekaj (začeti z nalogo > začeti nalogo, zače- zdravja, zdravstvo pa dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem bolti z usposabljanjem > začeti usposabljanje, začeti se usposabljati). nikov in varovanjem zdravja. Ali govori naše besedilo o vedi ali dejavnosti? Na spletu sem v angleščini našla tudi razlago, da je pouPodobno velja tudi za glagola končati in nadaljevati, toda: sreča- darek pri zdravstvu na preprečevanju bolezni in promociji zdravja nje so začeli s predavanjem, ga nadaljevali z analizo dela in kon- za celotno skupnost, pri medicini pa na diagnozi bolezni, zdravljenju in negi posameznega bolnika. Tako angleški izraz medical sučali z druženjem. pport v slovenščino lahko brez zadržkov prevedemo kot zdravstvena podpora, zavedajoč se pomena, ki ga izraz nosi in vključuje. Pridobivati na pomenu > pridobiti pomen, postati pomemben. Imeti pripombe na kaj > imeti pripombe k čemu (imeli so pripombe Kaj pa izraza nega in oskrba? Terminološki slovar Ministrstva za zdravje nego razlaga kot nudenje celostne pomoči in nege posamena pogodbo > imeli so pripombe k pogodbi). znikom, družinam in skupnosti, povezane z ohranitvijo in povrnitvijo zdravja, oskrbo pa kot medicinske in druge posege za preprečevaPrihranili smo na času > prihranili smo čas. nje bolezni in krepitev zdravja, diagnostiko, terapijo, rehabilitacijo Prilagoditi se na kaj > prilagoditi se komu ali čemu (prilagoditi se bo in zdravstveno nego. V vojaškem zdravstvu se zdravstvena oskrba treba na razmere > prilagoditi se bo treba razmeram), toda: nava- izvaja na štirih ravneh, in sicer role 1, role 2, role 3 in role 4. Primerni prevodni ustreznici za nego in oskrbo na področju zdravstva v diti, navajati se na kaj. angleškem jeziku bi bila izraza nursing in health care. Izkušnje pri > izkušnje s kom ali čim, v čem, iz česa, glede česa (imam izkušnje z reševanjem problemov, z otroki, v stroki, s stro- Pogosto se srečamo tudi z izrazom evakuacija. V angleškem jeziko, v opravljanju nalog, iz usposabljanja, glede ravnanja z odpad- ku lahko naletimo na različna izraza, in sicer medical evacuation oziroma MEDEVAC in casualty evacuation oziroma CASEVAC. Pri ki, iz učenja). tem se nam pogosto postavi vprašanje, kako izraza najbolj ustreDvomiti v kaj > dvomiti o čem (dvomil je v pravilnost svojih odgovo- zno prevesti v slovenščino. Po posvetu s strokovnjakinjo sem izvedela, da se z izrazom MEDEVAC opisuje medicinska evakuacija, rov > dvomil je o pravilnosti svojih odgovorov). ki je lahko zračna, kopenska ali po morju. Ta je opredeljena tudi v Biti na funkciji > opravljati, imeti neko funkcijo, delo, nalogo, dokumentih SV, čeprav se v nekaterih dokumentih še vedno uporablja izraz zdravstvena evakuacija, o njem pa bi kljub temu veljalo dolžnost. razmisliti glede na zgornjo opredelitev medicine in zdravstva. Z izS strani: pomoč s strani zaveznikov > pomoč zaveznikov, zavezni- razom CASEVAC se opisuje evakuacija ranjenih ali obolelih brez ška pomoč; pritožba s strani zaposlenega > pritožba zaposlenega, zdravstvenega oziroma medicinskega osebja. zaposlenčeva pritožba; s strani urada je bilo poslano vabilo > urad je poslal vabilo; s strani ministrstva > v imenu ministrstva; odobritev Če se dotaknemo še izraza saniteta, ugotovimo, da pomeni zdras strani vlade > odobritev vlade; s strani službe napoteni delavci so vstveno službo, zlasti v vojski (SSKJ). Pri tem se nam lahko posta> delavci, ki jih je napotila služba; s strani vlade sodelujejo > v ime- vi vprašanje, če je ta uporaba tega izraza sploh še potrebna ali bi ga lahko kar opustili. Konec koncev sta izraza vojaška zdravstvena nu vlade sodelujejo. služba in vojaško zdravstvo zadostna in dovolj zgovorna ter sploDelati na tem > delati (za) to, delati pri tem, prizadevati si za, trudi- šno uporabljena. Tudi pri prevajanju v angleščino bomo največkrat uporabili izraz medical ali army medical, ki ga potem v nati se za, pripravljati kaj. sprotni smeri spet največkrat prevajamo kot zdravstveni ali vojaški Skozi usposabljanje > na usposabljanju; skozi vsebine > z vsebinami. zdravstveni. Po osebi > na osebo. Članek le na kratko in splošno opisuje določene izraze, s katerimi se Na tem vztrajati > vztrajati pri tem; vztrajati na zahtevi > vztraja- srečujemo v besedilih, povezanih z zdravstvom, in podaja primere prevajanja teh izrazov. Vsekakor bi nam prav prišel kakšen priročen ti pri zahtevi. slovarček s tega področja, seveda s stališča vojaškega zdravstva, ki je sicer precej primerljivo s civilnim, ima pa tudi svoje posebnosti. Poveljevati nad enotami > poveljevati enotam. Vesna Vrabič 46 SV Vojaško zdravstvo Kristina Grilc Šola za tuje jezike SV 47 ste vedeli? Besedilo: Zvezdan Marković Pri oblikovanju osebnosti Janeza Vajkarda Valvazorja (1641, Ljubljana – 1693, Krško) je imela pomembno vlogo njegova mladostna vojaška kariera, častniška pa je pomenila izpolnitev pričakovanj, kakršna je 17. stoletje narekovalo tistim plemiškim sinovom, ki se niso posvetili duhovniškemu poklicu. On se ni čutil le Valvazorja, temveč po materi Ani Mariji tudi potomca Raubarjev oziroma Ravbarjev, ki jim je v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 prav zato namenil izjemno pozornost. Vojaški del Valvazorjevega življenja obsega tri obdobja, dve krajši, ko je službo opravljal poklicno, in tretje, najdaljše, dobo rezervnega častništva, ko je prijel za orožje, le če je bilo treba, formalno pa je zasedal pomembno poveljniško mesto v deželni obrambi Kranjske. Prvi dve obdobji ostajata do danes dokumentirani zelo slabo in le izpod polihistorjevega peresa. Najprej se je star dobrih dvajset let v letih 1663 in 1664, mogoče pa tudi za dalj časa, kot prostovoljec udeležil avstrijsko-turške vojne skupaj z dvanajstimi drugimi kranjskimi tovariši. S sovražniki se je iz oči v oči srečeval v Slavoniji oziroma Slavonski krajini, kjer je služil v Testa-Piccolominijevem polku pod poveljstvom hrvaškega bana Nikolaja Zrinskega. Potem ga je pot vodila po evropskih državah do Danske na severu, pri čemer je več kot od koder koli poročal o potovanjih in dogodivščinah v Franciji. Tu se je prvič zadrževal okoli leta 1667 in le tedaj vstopil v tujo vojsko, v kraljevski francoski švicarski pehotni polk. Slabo desetletje po ustalitvi na kupljenem gradu Bogenšperk leta 1672 se mu je ponudila še tretja vojaška priložnost. Zaradi odličnih izkušenj, temeljitega vojaškega znanja, poznavanja Vojne krajine in obvladovanja kartografskih veščin so ga deželni stanovi Kranjske najbrž leta 1680 imenovali za stotnika oziroma kapetana pešcev dolenjske ali spodnje četrti, to je posebnih enot, sestavljenih iz podložnikov in sklicanih ob nevarnostih. Ta se je pokazala med turškim obleganjem Dunaja leta 1683, ko je moral za tri mesece prekiniti študijsko delo in kot eden izmed četrtnih stotnikov prevzeti poveljstvo nad kranjsko deželno odpravo. Kranjska je sosednji Štajerski poslala v pomoč 400 strelcev za zavarovanje vzhodnih štajerskih meja. Na svojo epizodno udeležbo v vojni je bil zelo ponosen kot tudi na stotniški položaj, saj je s tem uresničil plemiški ideal, združitev telesa in duha ‒ združitev meča in peresa. O tem je pisal v Slavi vojvodine Kranjske. PREBRALI SMO 1. svetovna vojna – veliki ilustrirani vodnik R. G. Granta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2014, 360 str., prevod Mojca Vodušek NOVICi Ekipi 10. in 20. pehotnega polka ter Zimski urbani gladiator odlikovanja v sv Besedilo: Jože Kržič V prejšnjih številkah revije SV smo predstavili najvišja priznanja Ministrstva za obrambo po vrstnem redu po pomembnosti glede nošenja nadomestne oznake. Predstavljeni so bili tako pravne podlage glede pristojnosti in pogojev za podeljevanje priznanj kot opisi posameznih vrst priznanj. Za boljše razumevanje je treba povedati, da se večina priznanj podeljuje v kompletu, ki vsebuje medaljo, nadomestno oznako, embalažo ter pripadajočo mapo in listino, na primer častni vojni znak, red in medalja Slovenske vojske ter generala Maistra, medalja za hrabrost, medalja za ranjence in medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Določena priznanja se podeljujejo brez enega ali več delov omenjenega kompleta, na primer zahvalna listina, velika sablja Ministrstva za obrambo, znak za dolgoletno službo in velika plaketa za sodelovanje. Kot je bilo omenjeno v eni izmed prejšnjih številk, imajo pristojnost podeljevanja priznanj po pravilniku o priznanjih Ministrstva za obrambo, kar je odvisno od vrste priznanja, minister za obrambo, 48 SV Slovenska vojska, ki od svojega nastanka v veščinah gorskega vojskovanja usposablja poleg svojih pripadnikov tudi pripadnike partnerskih in zavezniških vojsk, postaja z Natovim centrom odličnosti za gorsko bojevanje (COGB) nosilka odličnosti na tem področju. Poslanstvo centra bo v zagotavljanju odličnosti in strokovnosti pri usposabljanju ter urjenju posameznikov in enot, v podpori razvoju doktrine, učenju iz izkušenj in v raziskavah, definiranju standardov ter pri podpori pri preoblikovanju enot za gorsko bojevanje. »Center načrtuje in bo med drugim tudi izvajal usposabljanje posameznikov ter enot za delovanje v gorah. Tako bo med 2. in 20. marcem izvedel program nadaljevalnega tečaja vojaškega gorništva. Tokrat se tečaja udeležuje 24 pripadnikov iz sedmih držav, in sicer iz Črne gore, Hrvaške, s Kosova, iz Libanona, Slovenije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Cilj tečaja je posredovati udeležencem veščine in znanje, pomembne za premik, preživetje in bojevanje v gorskem svetu, ter doseči ustrezno raven znanja in veščin za preživetje in bojevanje v visokogorju v zimskih razmerah,« je ob začetku tečaja pojasnila stotnica Karmen Poklukar iz centra ter dodala, da se bodo udeleženci prve dni seznanili s specialistično opremo in poslušali predavanja o temah, ki jih bodo v naslednjih dneh tudi praktično preizkusili. V nedeljo, 22. februarja, so pripadniki Slovenske vojske sodelovali OOJ SV na športni prireditvi Zimski urbani gladiator, ki jo je v Celju organiziralo Športno društvo Slovenc. Pripadniki 72. brigade SV so poskrbeli, da so se tekmovalci znašli na 10 in 15 kilometrov dolgi progi ter premagali vse ovire. Tekmovali sta tudi ekipi Slovenske vojske, in sicer ekipa 10. pehotnega polka je na desetkilometrski progi zasedla prvo, ekipa 20. pehotnega polka pa drugo mesto. Starodavna zgodba opisuje, kako skriti so naši največji življenjUrbani gladiator je bil tudi tokrat ekipni izziv, namenjen vsem staski darovi. Ob stvarjenju človeka je Bog premišljeval, kam naj skrirostnim skupinam vseh stopenj pripravljenosti. Ekipe, med njimi tudi je ljubezen, ta najbolj dragoceni in najsilnejši zaklad, da ga občevojaške, so na dveh različno dolgih progah premagovale različne stvo ne bi moglo zlorabiti ali z njim grdo ravnati. »Ali naj jo skrijem ovire, pri čemer je bil poudarek bolj na druženju in oblikovanju skuna vrh najvišje planine? Ali naj jo zakopljem v nedra morja? Morpin in ne toliko na času, ki so ga ekipe potrebovale za prihod na cilj. da v srce najgostejše, najtemnejše gošče?« Po dolgem premišljevanju se je končno odločil. Vsadil jo bo kar v človeška bitja, kamor se ljudje ne bodo domislili pogledati. Za vsak primer je Bog ustvaOOJ SV ril človeške oči tako, da lahko gledajo le navzven in ne navznoter. Želim nam, da bi imeli odprte oči za ljubezen. In to ne le ob Prvo mednarodno usposabljanje v Natovem praznikih. centru odličnosti za gorsko bojevanje spodbudna misel načelnik Generalštaba Slovenske vojske in predstojnik Obveščevalno varnostne službe. V nadaljevanju bodo predstavljena priznanja v okviru omenjene pristojnosti podeljevanja priznanj in tista, ki še niso bila predstavljena. Najprej bodo predstavljena priznanja, podelitev katerih je v pristojnosti ministra za obrambo: • medalja za zasluge, • medalja za znanstvenoraziskovalne dosežke Fridolin Kavčič, • medalja za kulturne dosežke in promocijo Slovenske vojske Andrej Komel, plemeniti Sočebran, • spominska priznanja, • priznanje za dolgoletno službo, • hladno in strelno orožje, • priznanja za sodelovanje, • priznanje delodajalcem pripadnikov pogodbene rezerve. Zadnje priznanje, ki bo predstavljeno v okviru priznanj, podelitev katerih je v pristojnosti ministra za obrambo, je medalja za mednarodno sodelovanje, ki se lahko podeli enotam in pripadnikom tujih vojsk oziroma predstavnikom ministrstev za obrambo drugih držav, mednarodnim organizacijam, rezidenčnim in nerezidenčnim tujim obrambnim atašejem ter drugim tujim državljanom. Fotografija: Vili Vogelnik Pravilnik o priznanjih – pregled dosedanjih objav prikaže časovni trak, ki omogoča pregled nad sočasnostjo dogodkov, ter nove tehnologije in iznajdbe, ki so vplivale na potek vojne, predstavi portrete najpomembnejših osebnosti tistega časa, pričevanja udeležencev in številne citate, posebno poglavje pa je o soški fronti. Prva svetovna vojna ni obdelana le v času od leta 1914 do 1918, temveč vodnik z začetnimi poglavji seže več kot štiri desetletja nazaj, konča pa se s povojnim časom in obdobjem od leta 1919 do 1923. Tako prikaže vojne dogodke v širšem političnem in zgodovinskem okviru. Ob predstavitvi strogo vojaškega dogajanja je v knjigi nekaj dodatkov, kot je Pisatelji v vojni. Bralec bo hitro opazil, da je to knjiga, ki nima veliko besedila, temveč zelo veliko informacij. To je namreč vodnik, ki se ne bere, temveč se v njem iščejo informacije, ki jih lahko uporabimo pri nadaljnjem raziskovanju tematike, zato bo ta knjiga zelo aktualna vsaj naslednja štiri leta, ko se bomo spominjali prve svetovne vojne. Leta 2014 je bilo ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne izdano veliko knjižnih izdaj, in sicer tako strokovne študije kot tudi literarna, spominska ter biografska dela. Glede na to, da je bila tematika prve svetovne vojne v naši zavesti manj prisotna kot tematika druge svetovne vojne, je verjetno tudi veliko pomanjkanje informacij in znanja o prvi svetovni vojni. Ta knjiga prinaša enega najpopolnejših pregledov dogajanja med letoma 1914 in 1918 v sliki ter besedi. Pri pomanjkanju informacij je lahko zelo koristen veliki ilustrirani vodnik avtorja Granta, saj je odličen prikaz konflikta in medvojnega dogajanja, predstavlja dogodke tudi s socialnih in kulturnih vidikov, Mirko Nidorfer, prof., bibl. spec., KIZC Fotografija: OOJ SV Vojaški del življenja Janeza Vajkarda Valvazorja obsega tri obdobja stenčas VVU XIII. razreda Violeta V. Mesarič Jazbinšek, NNVIK OPRAVIČILO BRALCEM V reviji SV, ki je izšla 16. februarja, se je na strani 48 v novici z naslovom Igor Cebek, doktorska disertacija, FDV, 2014, zgodila napaka. Kot avtorja smo navedli Igorja Cebeka in ne Zvonka Krunića, ki je napisal prispevek. Piscu besedila in bralcem se opravičujemo. SV 49 razvedrilo POIŠČI PET RAZLIK POKRAJINA V BELGIJI NEKDANJA TV-NOVI- OKLEPANJE SOBORCA NARKA (SIMONA) PRI BOKSU NAJVIŠJA GORA NA SVETU IVAN FRANKE KOCINE POD NOSOM STARA ENOTA ZA DELO NEMŠKI DIRKAČ SCHUMACHER ZVARJENO MESTO PODSKUPINA ČLOVEŠKE VRSTE NEKDAJ STOTINKA AVSTRIJ. ŠILINGA Fotografija: Bruno Toič Fotografija: Bruno Toič nagradna križanka Informativno glasilo Izdajatelj in financer: Ministrstvo za obrambo Naslednja številka revije SV izide 20. aprila 2015. FR. POLIT. (PHILIPPE) Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 12 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. Nenaročenega gradiva ne vračamo. DENAR V ČILU REŠEVALNE SANI ANG. PIS. (RUDYARD) VOJAK V BUNKERJU JUTRANJA ZARJA VELIKA REKA V IRAKU Avtor: PRIDNOST, Vladimir Milovanović, VZTRAJNOST NAJETO PERO VRSTA POSTRVI, ŠARENKA DRUGO IME ZA REKO MENAM GOSPA PO ŠPANSKO PASEK, PAŠČEK KRŠITEV ZAPOVEDI MESTECE V PIEMONTU Urednica: Hana Souček Morača Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar PRODAJNI PREDMETI ARHEOLOŠ. NAJDIŠČE V EGIPTU IGLAST GRM Z JAGODAMI FRANC NOVINC SP. DEL POSODE DRUŽBENA PLAST DEL ROKE S PRSTI SLO. SLIKAR (MARJAN) HUDA JEZA, BES VEČJA LUŽA LONČENA PIŠČAL MELODIJA, DRŽAVNI SIMBOL SLO. PESNIK (CVETKO) URADNA LISTINA BRIGA AM. IGRAL. CAVIEZEL VLOŽEN VLOŽENI DENAR DENAR VIŠINSKA TOČKA ŠVIC. BALNEOLOG OBLIKA VLADAVINE Fotograf: Bruno Toič UPRAVNA ENOTA GRŠKI OTOK V EGEJ. MORJU PRIPADNIK RASTLINA LJUDSTVA V Z GROZDI PIRENEJIH TRAPA, PRISMODA BRINA TORKAR KATRAN DELAVKA, KI VARI OSEBNI ZAIMEK VLAČUGA VRTNA RASTLINA GORA V JULIJCIH NAD KORITNICO LOJZE ROZMAN Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62 Faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: [email protected] POMEMBNA ZAČIMBA SLO. NOG. (ALEKSANDER) VOJAŠKA STOPNJA DELAVEC V ŽIČARNI (O)VE(S) ASTAT SLO. STROK. ZA DŽEZ (ALEKSANDER) PRENAPET, PRENAPET FANATIČEN FANATIČEN PATRIOT PATRIOT FR. KOMIK (JACQUES) PRIPADNICA ALEMANOV Fotografija na naslovnici: Bruno Toič Rešitev iz PREJŠNJE številke Grafika na zadnji strani: Jernej Keršmanc Lektoriranje: SSK MO Tajnica uredništva: Milena Topolovec Reševalcem nagradne križanke Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: FLISAR SVETOVNI PRVAK. Nagrade, anorak revije SV, prejmejo: – Marjeta Gasior, Župeča vas 57, 8263 Cerklje ob Krki, – Luka Kavčevič, Borcev za severno mejo 8 a, 2000 Maribor, – Zdenko Zajc, Čopova cesta 8, 3320 Velenje. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 8. aprila 2015, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. 50 SV Oblikovanje, prelom in tisk: Tiskarna Formatisk, d. o. o. Naklada: 9700 izvodov Revija SV je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). Revija SV je tudi na družbenem omrežju facebook. SV 51 Domoljub, vojak in pesnik Rudolf Maister 29. marca bomo praznovali 141. obletnico rojstva velikega Slovenca, domoljuba, generala, borca za severno slovensko mejo in pesnika Rudolfa Maistra. Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku očetu Francu in materi Frančiški, rojeni Tomšič. Prezgodnja smrt njegovega očeta ga je popeljala v smeri vojaške kariere, saj mati ni bila več sposobna plačevati stroškov, povezanih z njegovim šolanjem. Leta 1892 je stopil v domobransko kadetnico na Dunaju, kjer je šolanje končal na cesarjev rojstni dan, 17. avgusta 1894, in bil imenovan za kadeta – naslovnega vodjo čete. Kljub šolanju v tujem velemestu je v sebi ohranil navezanost na slovensko domovino in dom. Po opravljenem šolanju v kadetnici je bil vključen v domobranski bataljon št. 25 v Ljubljani, že 1. oktobra istega leta pa je bil premeščen v domobranski pehotni regiment št. 4 v Celovcu. Službovanje v vojski ga je popeljalo v različne kraje Habsburške monarhije, dobro je spoznal tudi kraje, ki jih je v za Slovence prelomnih časih po koncu prve svetovne vojne pridobil za domovino. Leta 1912 je na vojaških vajah v Galiciji hudo zbolel. Kot hud pljučni bolnik se je zdravil v Dalmaciji in Egiptu. Po vrnitvi z zdravljenja je bil premeščen v črno vojsko. Konec prve svetovne vojne je v činu major pričakal kot poveljnik poveljstva črne vojske št. 26 v Mariboru. Vojni je sledil razpad monarhije. Rudolf Maister se je na zaostrovanje odnosov med Slovenci in Nemci odzval tako, da je 1. novembra 1918 na sestanku poveljnikov in nekaterih višjih častnikov mariborskih vojaških enot v Mariboru prevzel vojaško oblast: »... Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vsem spodnjim Štajerskem.« To je naredil brez dogovora z narodnim svetom za Štajersko. Narodni svet mu je nato podelil generalski čin, 9. novembra pa je general Maister razglasil mobilizacijo in zbral približno 4000 vojakov. 23. novembra je s svojimi vojaki razorožil nemško orientiran Schutzwehr v Mariboru, nato pa začel zasedati položaje ob severni slovenski narodnostni meji. Čeprav generalu Maistru ni uspelo združiti vseh slovenskih ozemelj na severu domovine, delno tudi zaradi političnega mešetarjenja, se je z velikimi črkami zapisal v slovensko zgodovino. Vojaška kariera Rudolfa Maistra se je končala 2. oktobra 1913, ko je bil upokojen s činom divizijski general. Umrl je za posledicami kapi 26. julija 1934 na Uncu, pokopan pa je na mariborskem pobreškem pokopališču. Slovenski narod je pokazal spoštovanje veličini Rudolfa Maistra z množičnim poklonom njegovim posmrtnim ostankom v Ljubljani, Celju in Mariboru. Rok Filipčič, Vojaški muzej Slovenske vojske Literatura: • Bruno Hartman: Rudolf Maister, general in pesnik. • Dragan Potočnik: Zgodovinske okoliščine generala Rudolfa Maistra na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. • Janez J. Švajncer (gl. ur.): Maistrov zbornik. 52 SV
© Copyright 2024