8. predavanje - Seljak - Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica mag. Gabrijel SELJAK BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae Sistematski položaj: BAKTERIJSKI RAK AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv pv.. actinidae Bacteria,, Pseudomonadales Bacteria Pseudomonadales:: Pseudomonadaceae Fitosanitarni status: o U EU ni uvrščen v priloge direktive 2000/29/ES; EPPO A2 o V letu 2013 je bil leta 2012 sprejet izvedbeni sklep Komisije št. 2012/756/EU o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae Izvor: Daljni Vzhod Razširjenost Razširjenost:: EVROPA: Italija, Francija, Portugalska, Španija V SLOVENIJI PRVIČ ODKRITA V MAJU 2013! DRUGJE: o Južna Amerika: Čile o Avstralija: Avstralija Avstralija,, Nova Zelandija o Azija: Kitajska, Japonska, Koreja BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae Zgodovina odkrivanja: odkrivanja: Japonska Jap onska (1984) Kitajska (1990) Južna Kore Korejja (1992) Italija Ital ija (1994) Italija Ital ija (2009) - drugačen, bolj virulenten sev kot 1994, na Japonskem in v Kitajski Nova Zelandija Francija Franc ija,, Portugalska Portugalska (2010) Čile (2011) Slovenija 2013 !!! BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae GOSTITELJSKE RASTLINE: ACTINIDIA spp. - aktinidije A. deliciosa - zeleno mesnate aktinidije A. chinensis - rumeno mesnate aktinidije A. arguta A. kolomikta A. deliciosa in zlasti A. chinensis sta po zdaj znanih podatkih najbolj občutljivi BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae B O L E Z E N S K A Z N AM E N J A Zgodaj spomladi in jeseni: rdeč bakterijski izcedek iz okuženih debel, vej in enoletnih rozg BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae B O L E Z E N S K A Z N AM E N J A Spomladi: drobne poligonalne pege na listih, ki se združujejo pri močnejši okužbi venenje in nato sušenje poganjkov, listov in cvetov bel bakterijski izcedek na okuženih enoletnih rozgah BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae B O L E Z E N S K A • • Z N AM E N J A odmiranje celih trsov ali njihovih delov; venenje in nato sušenje poganjkov, listov in cvetov BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae B O L E Z E N S K A • odmiranje celih trsov ali njihovih delov; Z N AM E N J A BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae Spomladi: • • rjavenje in odmiranje cvetnih popkov rjavenje venčnih listov in celih cvetov BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae Širjenje Bolezen se v območja, kjer še ni razširjena, vnaša z okuženimi rastlinami in njihovimi deli (sadike, potaknjenci, cepiči, …) Na okuženem območju se širi z dežnimi kapljicami, vetrom (posebno, če je ta močan), živimi prenašalci (ptiči, opraševalci – čebele, sesajoče žuželke) in z orodjem (škarje, žaga, ipd); Sevi razširjeni v Evropi so izjemno virulentni, posebno za rumenomesnate aktinidije, pa tudi za zelenomesnate. BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae • Dejavniki, ki omogočajo in pospešujejo širjenje • Nastanek ran (poškodb) zaradi : zimske ali spomladanske pozebe toče obiranje pridelka odpadanje listja rez • Razmnoževalni material (sadike, cepiči, potaknjenci) BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae • ŠKODA: • ZELO VELIKA! • Odmiranje trsov aktinidij ali njihovih delov; uničenje celih nasadov BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae FITOSANITARNI UKREPI: temeljit inšpekcijski nadzor sadilnega materiala v drevesnicah in v prometu; redno spremljanje zdravstvenega stanja proizvodnih nasadov aktinidij v primeru pojava sumljivih bolezenskih znamenj o tem TAKOJ obvestiti pooblaščeno strokovno inštitucijo ali lokalno pristojnega fitosanitarnega inšpektorja ali UVHVVR RS laboratorijsko potrjevanje navzočnosti odstranjevanje okuženih trsov ali delov trsov in uničenje s sežigom na mestu pridelave; BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae POSEBNE ZAHTEVE Pseudomonas syringae pv. actinidiae ni uvrščen v priloge direktive 2000/29/ES. V letu 2012 je bil sprejet izvedbeni sklep Komisije št. 2012/756/EU o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja Pseudomonas syringae pv. actinidiae, ki na novo uvaja zahteve za uvoz in premeščanje sadilnega in razmnoževalnega materiala ter peloda aktinidije: pri uvozu je obvezno fitosanitarno spričevalo pri premeščanju znotraj EU je obvezen rastlinski potni list BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae POSEBNE ZAHTEVE Rastline za saditev, razen semen, in kaljivi pelod rodu Actinidia se lahko znotraj EU premeščajo samo, če imajo rastlinski potni list in če izpolnjujejo naslednje posebne zahteve : (a) v vsej svoji življenjski dobi so rasle v državi članici, v kateri ni znano, da bi bil navedeni organizem navzoč ali (b) v vsej svoji življenjski dobi so rasle na varovanem območju ali (c) v vsej svoji življenjski dobi so rasle na nenapadenem območju ali (d) so bile pridelane na neokuženem mestu ali enoti pridelave v zavarovanem prostoru in so bile dvakrat v rastni dobi uradno pregledane; mesto ali enota pridelave je obdano s 500 m varovalnim pasom, ki je bil dvakrat v rastni dobi uradno pregledan, ob najdbi Psa v varnostnem pasu so bile odstranjene rastline aktinidije v na razdalji 5 m okrog okuženih rastlin ali BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae (e) so bile pridelane na neokuženem mestu ali enoti pridelave (na prostem), – ki je obdano s 500 m pasom in so bili izvedeni uradni pregledi, vzorčenje in testiranje na tem mestu ali enoti pridelave in v pasu 500 m dvakrat letno ob primernem času in tam ni bila ugotovljena okužba s Psa. – 500 m pas je obdan s 4 km pasom, v katerem so bili uradni pregledi, vzorčenje in testiranje izvedeni dvakrat letno ob primernem času. V primeru najdbe v tem 4 km pasu so bili izvedeni ukrepi izkoreninjenja: uničene rastline aktinidije v razdalji 5 m okrog okuženih rastlin. Za Slovenijo pride v poštev možnost (e) BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae PRIPOROČENI UKREPI V PRIMERU OKUŽBE V NASADIH Odstranjevanje okuženih rastlin Najpomembnejši ukrep v primeru potrditve okužbe rastline s Psa je takojšnje odstranjevanje obolelih rastlin iz nasada ter njihovo uničenje s sežiganjem. S tem močno zmanjšamo infekcijski potencial in možnost prenosa bakterije na zdrave rastline. Rez in odstranjevanje okuženih rastlin naj se izvede v suhih vremenskih razmerah. Zelo pomembno je, da med odstranjevanjem in tudi pri kasnejših delih v nasadu je izvajanje dobre higienske prakse. Ta obsega predvsem razkuževanje orodja za rez s 10% Varikino ali 75% alkoholom. Razkužiti je potrebno tudi ostala orodja, priključke in stroje, ki jih uporabljamo v okuženem nasadu in bi z njimi okužbo lahko prenesli v zdrav nasad. Ne zanemarimo tudi možnosti prenosa z oblačili in obuvali. BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae UKREPI V PRIMERU OKUŽBE Preventivno tretiranje z bakrovimi pripravki Po izvedenem odstranjevanju in uničenju obolelih rastlin, je pri preostalih trsih treba izvesti preventivno škropljenje z bakrovimi pripravki. Pravočasno škropljenje z bakrenimi pripravki lahko prepreči ali vsaj zadrži in omili nove okužbe. Preventivno tretiranje kaže izvesti tudi v nasadih aktinidije v bližnji okolici okuženih nasadov in vseh nasadih istega imetnika, tudi če v njih še niso bila opažena bolezenska znamenja Psa. BAKTERIJSKI OŽIG AKTINIDIJE Pseudomonas syringae pv. actinidae UKREPI V PRIMERU OKUŽBE • Preventivno tretiranje z bakrovimi pripravki Termini tretiranj z bakrenimi pripravki so naslednji: • Jeseni po odpadanju listov • Po opravljeni rezi (rez naj se izvaja v suhem vremenu, obvezno razkuževanje orodja za rez) • Spomladi pred brstenjem • V primeru izrednih dogodkov med rastno dobo, ki na rastlinah povzročajo rane (zmrzal, neurja, toča, močan veter …) Po dovoljenju MKO, Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin z dne 31.07.2013 se lahko v okuženem nasadu v raziskovalne namene uporabi naslednja fitofarmacevtska sredstva na osnovi bakra : NORDOX 75 WG v najvišjem odmerku 0,5 kg/ ha CHAMP FORMULA 2 FLO v najvišjem odmerku 2,8 kg/ha (v vegetaciji 1,8 kg/ha) CUPRABLAU Z v najvišjem odmerku 2,1 kg/ha (v vegetaciji 1,4kg/ha) BORDOJSKA BROZGA CAFFARO v najvišjem odmerku 2,5 kg/ha (v vegetaciji 1,5kg/ha) Uporabljena količina vode je 1000 l/ha. Zagotoviti je potrebno temeljito omočenje rastlin. Z vsemi tretiranji ne sme biti presežena letna količina 4 kg čistega bakra na hektar. Xylella fastidiosa Status: v EU priloga I.A1 (karantenska bakterija) EPPO seznam A1; Izvor in razširjenost: 1892 – prvič opisana v ZDA-Kalifornija; Pierce-ova bolezen vinske trte, Južna Amerika, Tajvan 2013 – prvič ugotovljena v Evropi - v Italiji, a NE na vinski trti in agrumih V SLOVENIJI Xylella fastidiosa DO SEDAJ NI BILA UGOTOVLJENA ! Gostitelji: več kot 100 rastlinskih vrst (v. trta, agrumi, mandljevec, kavovec, oleander, v Italiji predvsem oljka. BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa AKTUALNO STANJE V EVROPI Propadanje oljk: začelo se je pred nekaj leti v provinci Lecce (polotok Salento, pokrajina Apulija) Sledilo je hitro širjenje okužb; Okuženo območje obsega že ~ 23.000 ha Jeseni 2013 potrjena navzočnost karantenske bakterije Xylella fastidiosa, kot najbolj verjetni povzročitelj odmiranja oljk in drugih drevesnih rastlin BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Apulija varnostno območje 2 km varovalni pas 2 km Poleti 2014 je prišlo do hitrega širjenja bolezni skoraj na celotnem območju province Lecce: Okuženo območje v provinci Lecce (do eradikacijskega pasu ob meji s provincama Brindisi in Taranto), v eradikacijskem pasu (1 km ob meji province) izvajajo ukrepe izkoreninjenja, tretiranje prenašalcev varovalni pas, varnostno območje: monitoring in tretiranje prenašalcev eradikacijski pas 1 km okuženo območje celotna Provinca Lecce (do 1 km pasu ob meji province) Rdeče in modre pike so dosedanje najdbe Xf Bolezenska znamenja BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Vir: EPPO BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Vir: EPPO BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Vir: EPPO BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Bolezenska znamenja na oleandru Vir: splet BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa hrast mandelj Bolezenska znamenja na drugih rastlinah platana Vir slik: splet BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa pritlikavi škržad Poškodbe vejic zaradi odlaganja jajčec pritlikavega (Tettigeta brullei) ali jesenovega škržada (Cicada orni), včasih tudi oljkove vejične hržice (Resseliella oleisuga) jesenov škržad jajčeca škržada BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa MODRO SITCE (Zeuzera pyrina) BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Različni možni vzroki za sušenje oljk: Bakterija Xylella fastidiosa – karantenska v EU, to je prva najdba v Evropi (znana navzočnost v Ameriki, Tajvan); Drugi povzročitelji sušenja oljk v Apuliji Glive rodu Phaeoacremonium in Phaeomoniella; Poškodbe modrega sitca (Zeuzera pyrina) Ta dva povzročitelja se pojavljata le pri starejših drevesih, nikoli na mladih oljkah. Raziskave so v teku! Pri mladih rastlinah oljk je lahko povzročitelj le X. fastidiosa BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Bakterije se zadržujejo in razmnožujejo v ksilemskem prevodnem tkivu Bolezenska znamenja so posledica zamašitve prevodnih tkiv s kolonijami bakterij in tvorbe posebnih izrastkov ali pregrad (tile) v ksilemu. BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Bakterija Xylella fastidiosa: Uvrščena v prilogo I.A.I direktive 2000/29/ES (karantenska bakterija) doslej znane 4 podvrste, vsaka podvrsta ima svoj krog gostiteljskih rastlin: X. fastidiosa ssp. fastidiosa X. fastidiosa ssp. pauca X. fastidiosa ssp. multiplex X. fastidiosa ssp. sandyi Različek CoDiRO, ki je bil ugotovljen v okuženih gostiteljskih rastlinah v južni Italiji, je genotipsko najbližji podvrsti X. fastidiosa ssp. pauca, ne pa povsem identičen. BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Podvrsta Razširjenost Pomembnejše gostiteljske rastline X. fastidiosa ssp. fastidiosa Srednja in Severna Amerika, Tajvan vinska trta, agrumi, kavovec, mandljevec X. fastidiosa ssp. pauca Brazilija, Paragvaj, Argentina agrumi, kavovec X. fastidiosa ssp. multiplex (največje število gostiteljskih rastlin) ZDA, Brazilija Oljke, mandljevec, breskva, sliva, marelica, hrast, sončnice, trikrpa ambrozija (Ambrosia trifida) , gingko, liquidambar… X. fastidiosa ssp. sandyi ZDA oleander, jakaranda, magnolija BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Z bolezenskimi znamenji: OLJKA (Olea europaea) MANDLJEVEC (Prunus dulcis) ČEŠNJA (Prunus avium) OLEANDER (Nerium oleander) MADAGASKARSKI ZIMZELEN (Catharanthus roseus) ZIMZELEN (Vinca spp.) Nedavno ugotovljene okužbe: Polygala myrtifolia, Westringia fruticosa, Acacia saligna (ni znano, da bi bile navzoče v Sloveniji) NAVADNA ŽUKA (Spartium junceum) Potencialne gostiteljske rastline: malocvetni slezenovec (Malva parviflora) navadni tolščak (Portulaca oleracea) divji sirek (Sorghum halepense) hrasti (Quercus spp.) Velik delež gostiteljskih rastlin je latentno okuženih in ne kaže bolezenskih znamenj! Na okuženem območju v Italiji bakterija X. fastidiosa ni bila doslej nikoli najdena na trtah - Vitis spp. ali na agrumih - Citrus spp. BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Načini širjenja Na večje razdalje: z okuženimi rastlinami, predvsem s sadilnim materialom (tudi z okuženimi cepiči) z okuženimi prenašalci na pošiljkah rastlin Lokalno: z okuženim materialom, z orodji s pomočjo žuželčjih prenašalcev, zlasti različne vrste škržatkov in škržadov BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Navadna slinarica (Philaenus spumarius) n.v. 5,5 - 6,9 mm BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Grmovna penivka (Aphrophora alni) n.v. 8-10 mm Navadna pljunkarica (Cercopis vulnerata) n.v. 8-10 mm Dvopikčasti škržatek (Cicadella viridis); n.v. 6-9 mm Sredozemska slinarica (Philaenus signatus) n.v. 6-8,5 mm BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa ŠKODA: Bakterijski ožig oljk je ena najbolj nevarnih bolezni oljk, ki ogroža evropsko in tudi slovensko oljkarstvo; Morebitnih posledic širitve te bolezni v evropskih oljčnikih za zdaj še ni mogoče v celoti predvideti; BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa OBLADOVANJE BOLEZNI: Za zdaj so vsi ukrepi namenjeni temu, da preprečimo vnos te nevarne bolezni v Slovenijo. Zato je pomembno: Sadilni materiala oljk je treba nabavljati pri preverjenih dobaviteljih, zlasti pri uvozu iz Italije. Spremljati zdravstveno stanje oljčnikov in v primeru sumljivih bolezenskih znamenj o tem nemudoma obvestiti službo za varstvo rastlin, lokalnega fitosaniternega inšpektorja ali UVHVVR V SLO je bil z l. 2014 uveden posebni nadzor! BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Na ravni Evropske komisije so bili sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja na območju EU (Izvedbeni sklep št. 2014/497/EU) BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Izvedbeni sklep Komisije št. 2014/497/EU Države članice morajo izvajati na svojem ozemlju posebni nadzor, to pomeni pregledovanje oljk in drugih gostiteljskih rastlin na navzočnost X. fastidiosa in laboratorijsko testiranje Koordinira in izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Služba za varstvo rastlin sodelujejo tudi KIS, KGZ MB in NM ter IHPS diagnostika: Nacionalni inštitut za biologijo fitosanitarni inšpektorji izvajajo nadzor v pridelavi sadilnega in razmnoževalnega materiala in na trgu O rezultatih morajo vse države članice vsako leto poročati Evropski komisiji in drugim državam članicam. BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Izvedbeni sklep Komisije št. 2014/497/EU določa vzpostavitev razmejenih območij v primeru najdbe (okuženo območje in 2000 m oz. 1000 m varovalni pas) določa ukrepe v razmejenih območjih določa omejitve za gostiteljske in potencialne gostiteljske rastline; gostiteljske rastline, znane spomladi 2014: oljka – Olea spp., oleander - Nerium oleander, koščičarji – Prunus spp., hrast – Quercus spp., zimzelen –Vinca spp., slezenovec – Malva spp., tolščak – Portulaca spp., Catharanthus roseus in sirek Sorghum spp.; Omejitve za te rastline veljajo pri uvozu v EU ter premeščanju iz razmejenih območij znotraj EU BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa EU ukrepi za preprečevanje širjenja DČ morajo izvajati posebni nadzor za navzočnost Xf in poročati Komisiji in drugim DČ vsako leto do 31. decembra. Če kdorkoli ugotovi navzočnost Xf, mora o navzočnosti in drugih informacijah v zvezi z najdbo takoj obvestiti uradni odgovorni organ DČ mora o najdbi v roku 5 delovnih dni obvestiti o navzočnosti Komisijo in druge DČ v primeru najdbe Xf na drugi gostiteljski rastlini (kot prej navedene) mora DČ o tem v roku 5 delovnih dni obvestiti o navzočnosti Komisijo in druge DČ v roku 30 dni od notifikacije mora o izvedenih ukrepih in o ukrepih, ki jih namerava izvesti za izkoreninjenje V pripravi je nov izvedbeni sklep EU o ukrepih zaradi: • na novo odkritih gostiteljskih rastlin bakterije X. fastidiosa • hitrega širjenja X. fastidiosa v Italiji BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa V Sloveniji so za zdaj vsi ukrepi namenjeni temu, da preprečimo vnos te nevarne bolezni v Slovenijo. Zato je pomembno, da se: sadilni material oljk nabavlja pri znanih in preverjenih dobaviteljih in da material spremlja ustrezna dokumentacija, ki zagotavlja njegovo sledljivost; sadilni material oljk nabavlja pri znanih in preverjenih dobaviteljih in da material spremlja ustrezna dokumentacija, ki zagotavlja njegovo sledljivost; lokalna pridelava sadilnega materiala in poostren zdravstveni nadzor je najboljši preventivni ukrep, POZOR na morebitne dobavitelje sadilnega in razmnoževalnega materiala iz province Lecce! redno spremlja zdravstveno stanje oljčnikov; v primeru pojava sumljivih bolezenskih znamenj o tem obvestiti: službo za varstvo rastlin Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki bo opravila pregled in v primeru utemeljenega suma tudi odvzela vzorec za laboratorijsko preiskavo; javljanje na tel. 05-630-40-60 v Kopru ali na tel. 05-335-12-22 v Novi Gorici ali lokalnega fitosanitarnega inšpektorja ali Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Sektor za zdravje rastlin in rastlinski semenski material BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Najdbe X. fastidiosa na kavovcu - Coffea spp. kavovec (Coffea) je v Evropi znana kot okrasna rastlina X. fastidiosa je bila v preteklosti že ugotovljena na rastlinah arabskega kavovca (Coffea arabica) letos nas je Nizozemska obvestila o pošiljki arabskega kavovca z izvorom iz Kostarike, v kateri so ugotovili okužbo rastline iz te pošiljke so bile prodane v druge države članice Slovenije ni bilo med temi državami, so pa že bile rastline kavovca v prodaji tudi pri nas okužbe so v C. arabica kasneje potrdili tudi v Nemčiji in Franciji (ista pošiljka) Nizozemska je kasneje potrdila okužbo tudi v drugi pošiljki C. arabica rastline so bile večinoma brez značilnih simptomov BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Najdbe X. fastidiosa na arabskem kavovcu Coffea arabica BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa Simptomi okužbe z bakterijo X. fastidiosa na rastlinah kavovca (Coffea arabica) Vir: ANSES BAKTERIJSKI OŽIG OLJK Xylella fastidiosa ZAKLJUČKI Bakterijski ožig oljk je bakterijska bolezen; Bakterije se zadržujejo v živem prevodnem tkivu (v ksilemu); V mrtvem ali posušenem lesu bakterije propadejo; Verjetnost prenosa prek plodov je zanemarljiva; Kemičnih sredstev za neposredno preprečevanje ali zatiranje bolezni NI; Kemično je mogoče zatirati naravne prenašalce (škržatke), a je ukrep z okoljskega vidika, gospodarnosti in tudi učinkovitosti še zelo nedorečen in vprašljiv; Pri obvladovanju te bolezni zato pridejo v poštev predvsem preventivni ukrepi in v primeru pojava bolezni; odstranjevanje in uničenje okuženih rastlin (eradikacija); ČRNA PEGAVOST JABLAN Diplocarpon mali ČRNA PEGAVOST JABLAN Diplocarpon mali Sistematski položaj: ČRNA PEGAVOST JABLAN – Diplocarpon mali (nespolna oblika - anamorf: Marssonina coronaria) Fungi, Ascomycota, Helotiales: Dermateaceae V naravi se pojavlja v glavnem nespolna oblika Marssonina coronaria, zato se večinoma uporablja to ime. Fitosanitarni status: o EU: ni uvrščen v priloge direktive 2000/29/ES; o EPPO: opozorilni seznam (Alert list) ČRNA PEGAVOST JABLAN Diplocarpon mali Izvor: Daljni Vzhod Razširjenost: Razširjenost: EVROPA: Italija (2003), Nemčija (2010), Švica (2010), Avstrija (2011), Romunija (1974?) V SLOVENIJI PRVIČ POTRJENA V LETU 2014! DRUGJE: o Azija: Kitajska, Japonska, Koreja, Indija, Tajvan o Amerika: Brazilija, Kanada, ZDA, Panama ČRNA PEGAVOST JABLAN Diplocarpon mali GOSTITELJSKE RASTLINE: MALUS spp. – jablana Bolezen se pogosteje močneje razvija v sadovnjakih ekološke pridelave in travniških nasadih, zlasti pri odpornih sortah na jablanov škrlup, kjer se fungicidov zoper škrlup ne uporablja ali pa v zelo omejenem obsegu. Chaenomeles japonica – japonska kutina (Farr et al. 2008) ČRNA PEGAVOST JABLAN Diplocarpon mali BOLEZENSKA ZNAMENJA: Bolezenska znamenja se navadno pojavijo poleti po dolgotrajnejšem deževju. Najprej se pojavijo sivkasto črne ali rjavkaste difuzne pege na zgornji strani listov, ki se postopoma združujejo v obsežne lise. Okuženi listi postopoma rumenijo in predčasno odpadejo (drevesa že proti koncu poletja predčasno ogolijo) Na plodovih povzroča vdrte nekrotične pege; ČRNA PEGAVOST JABLAN Diplocarpon mali BIOLOGIJA: Na okuženih delih listov se razvijejo drobna okrogla ali podolgovata trosišča (acervuli) z nespolnimi trosi (konidiji) – Marssonina coronaria, s katerimi se izvršijo sekundarne okužbe. Širijo se predvsem z dežnimi kapljicami, ki se razpršijo na okuženih listih. Za okužbo je potrebno daljše deževno obdobje; optimalna temperatura za okužbo je med 20 in 22 oC (Lee & sod. 2011, Sharma & sod. 2009). Jeseni se na odpadlem listju razvije spolna oblika glive – Diplocarpon mali, ki tudi prezimi. Kalitev zimskih trosov (askospore) je možna že pri temp. > 5 oC (Gao & sod. 2011); Ni še potrjeno, ali se spolna oblika pojavlja tudi v Evropi. konidiji Mešički z askosporami ČRNA PEGAVOST JABLAN Diplocarpon mali MOŽNOST ZAMENJAVE: Alternarijska pegavost (Alternaria sp.) • Pogostejša na sortah ‚Gala‘ ‚Fuji‘ in ‚Breaburn‘ • Bolezenska znamenja: nekroze okrogle ali nepravilne in omejene z listnimi žilami, pogosto vidne koncentrične prirastne cone • Identiteta povzročiteljev še ni znana (skupine A. alternata, A. arborescens in A. tenuissima) • Razlike so v patogenosti izolatov • Malo podatkov o razvojnem ciklu teh gliv; prezimovanje v poganjkih in odpadlem listju • Ustrezajo jim pogoste padavine in visoka temperatura Povzeto po dr. Alenki Munda; KIS ČRNA PEGAVOST JABLAN Diplocarpon mali MOŽNOST ZAMENJAVE: Colletotrichum acutatum sp. komplex Največ najdb v intenzivnih nasadih z intergrirano pridelavo Bolezenska znamenja: • Jasno razmejene nekrotične pege, razvoj trosišč in gmot trosov rožnate barve po daljši inkubaciji • Defoliacija pri močni okužbi • Nekroze na plodovih, gnitje v skladišču • Razvojni cikel glive in potek okužb še nista povsem znana • Poglavitni viri okužb: okuženi poganjki in navidezno zdravi brsti • Bolezen pospešujeta velika vlažnost in zmerne temperature; Povzeto po dr. Alenki Munda; KIS ČRNA PEGAVOST JABLAN Diplocarpon mali ŠIRJENJE: Na večje razdalje najverjetneje s sadilnim materialom (ostanki okuženih listov); širjenje z okuženimi plodovi naj bi bilo malo verjetno. Širjenje na okuženem območju predvsem z dežnimi kapljicami, pri čemer lahko znatno prispeva tudi veter; tudi prenos z žuželkami, orodji in stroji ni izključeno. Obstaja tudi domneva, da bi se trosi lahko širili na večje razdalje z vzgonskimi zračnimi tokovi, zlasti spolni trosi (askospore). ČRNA PEGAVOST JABLAN Diplocarpon mali ŠKODA Škoda nastaja predvsem zaradi predčasnega rumenenja in odpadanja listja in posledično slabše kakovosti in debeline plodov ter slabše diferenciacije cvetnih brstov za naslednjo sezono; Ponavljajoče okužbe oslabijo drevesa; Največ škode navadno povzroča v ekološkem sadjarstvu in tudi sicer pri sortah, ki so odporne na jablanov škrlup in niso tretirane s fungicidi; V Koreji je to ena najhujših bolezen jablan, ki lahko povzroča tudi prek 80 % defoliacijo dreves (Lee & sod., 2006). ČRNA PEGAVOST JABLAN Diplocarpon mali POSEBNE ZAHTEVE Diplocarpon mali v EU ni reguliran škodljivi organizem, zato posebnih zahtev pri pridelavi in premeščanju sadilnega materiala NI! V drevesnicah se priporoča preprečevanje okužb s fungicidi, ki so namenjeni zatiranju jablanovega škrlupa. Geosmithia morbida in prenašelec Pityophthorus juglandis Geosmithia morbida in prenašelec Pityophthorus juglandis Sistematski položaj: o Geosmithia morbida - BOLEZEN TISOČERIH RAKOV (D. Jurc, 2015) Fungi, Ascomycota, Hypocreales o Pityophthorus juglandis - orehov vejni lubadar (D. Jurc, 2015) Insecta, Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae Fitosanitarni status: o EU: niti gliva niti prenašalec nista uvrščena v priloge direktive 2000/29/ES; o EPPO: opozorilni seznam (Alert list) VIRI: JURC, D. 2015: Srečanje fitopatologov ob vdoru nove bolezni v Evropo: bolezen tisočerih rakov, ki jo povzroča gliva Geosmithia morbida in njen vektorPityophthorus juglandis. Novice iz varstva gozdov št. 8, 2015, stran 2–4. http://www.zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=8-1 EPPO 2014: Thousand cankers disease - Geosmithia morbida and Pityophthorus juglandis -. http://www.eppo.int/QUARANTINE/Alert_List/fungi/Geosmithia_morbida.htm Geosmithia morbida in prenašelec Pityophthorus juglandis Izvor: Gliva je bila opisana šele pred kratkim in ni znano, od kod izvira. Po nekaterih predpostavkah naj bi bila kar SEVERNO izvira. SEVERNO-AMERIŠKA,, kjer je znana od l. 1990, ko je s preskokom z AMERIŠKA odpornih na občutljive vrste orehov postala škodljiva; Razširjenost v EU: EU: Italija (2013) okolici mesta Vicenza Vicenza;; Pojavljanje bolezni je tako v Ameriki kot v Italiji v tesni povezavi z lubadarjem Pityophthorus juglandis, ki prenaša glivo z okuženih na neokužena drevesa. Geosmithia morbida in prenašelec Pityophthorus juglandis GOSTITELJSKE RASTLINE Zelo občutljiv: črni (Juglans nigra) in sivi oreh (J. cinerea) Zmerno občutljiv: navadni oreh (Juglans regia) in ameriške vrste J. hindsii, J. microcarpa in J. californica. Odporen: arizonski oreh (J. major). Umetno so uspeli okužiti tudi nekatere vrste oreškarjev Carya ovata in C. illinoinensis. Juglans nigra Juglans regia Geosmithia morbida in prenašelec Pityophthorus juglandis BOLEZENSKA ZNAMENJA Bolezenska znamenja vključujejo rumenenje in venenje listja, sušenje poganjkov in vej ter številne rakaste razjede v lubju poganjkov. Na prečnih in vzdolžnih prerezih skozi poganjke je videti sivo do rjavo razbarvanje skorje, ki lahko zajame tudi del lesa, ter vhodne in izhodne rove orehovega vejnega lubadarja. V bližini teh rovov so številne temne in vlažne rakaste razjede. Razjede se združujejo in zraščajo ter povzročijo postopno odmiranje vej, v treh do štirih letih pa tudi propad celega drevesa. Na rakastih razjedah ne najdemo trosišč in trosov, pač pa se v rovih lubadarja, ki jih obrašča belkast micelij, pogosto razvijejo metlasti trosonosci in trosi glive G. morbida. Foto: Dušan Jurc Geosmithia morbida in prenašelec Pityophthorus juglandis BOLEZENSKA ZNAMENJA Bolezen prenaša samo orehov vejni lubadar (P. juglandis). Čeprav gliva G. morbida proizvaja veliko število konidijev, ni dokazov, da bi se okužba pojavila kjerkoli na drevesih, razen na mestih prehranjevanja orehovega vejnega lubadarja ali znotraj njegovih larvalnih galerij. Foto: Dušan Jurc Geosmithia morbida in prenašelec Pityophthorus juglandis PRENAŠALEC BOLEZNI - Pityophthorus juglandis Orehov vejni lubadar Pityophthorus juglandis izvira iz ZDA. Naravno je prisoten tudi v Mehiki. Odrasli hrošči P. juglandis so majhni (1,8-2 mm), rdečkasto-rjavi. V Kaliforniji ima vrsta P. juglandis od 2 do 3 rodove letno. Prvi rod se pojavi v aprilu in maju. Sledi daljši let drugega rodu, od sredine julija do sredine septembra. Samice odlagajo jajca v horizontalnih galerijah, ki segajo prek floema do ksilema, pravokotno na letnice. Iz jajčec se izležejo majhne, bele ličinke oblike črke C in ustvarijo prehranjevalne rove, ki se širijo vertikalno navzgor in navzdol od jajčnih galerij (vzdolž letnic). Odrasli hrošči se razvijejo iz bub v galerijah in lahko ponovno napadejo isto drevo ali pa se preselijo na novo. Foto: Steven Valley, Oregon Department of Agriculture, Bugwood.org) Geosmithia morbida in prenašelec Pityophthorus juglandis ŠIRJENJE BOLEZNI: Na daljše razdalje se bolezen širi s transportom okuženega lesa (hlodi, žagan les, drva, sekanci in lesena embalaža), ki je hkrati napaden z orehovim vejnim lubadarjem. Zelo redko se lahko prenese tudi s sadikami ali cepiči. Plodovi ne predstavljajo potencialnega vira širjenja TCD, saj G. morbida ne okužuje dreves sistemično, prav tako se hrošči P. juglandis ne prehranjujejo z orehi. Na krajše razdalje bolezen prenaša izključno orehov vejni lubadar (P. juglandis). Ni dokazov, da bi se okužba pojavila kjerkoli na drevesih, razen na mestih prehranjevanja orehovega vejnega lubadarja ali znotraj njegovih larvalnih galerij. Orehov vejni lubadar lahko preleteti 1,6 - 3,2 km. Geosmithia morbida in prenašelec Pityophthorus juglandis ŠKODA: Ker okužena drevesa postopno hirajo in se sušijo, je škoda lahko zelo velika. To je tudi razlog, da je EPPO glivico in prenašalca uvrstila na previdnostni seznam. PREPREČEVANJE: Zatiranje bolezni temelji na higienskih ukrepih in preprečevanju namnožitve vektorja. V ZDA, kjer se izvajajo karantenski ukrepi, ti vključujejo prepoved prevoza lesa z lubjem (npr. hlodovina in les za ogrevanje) in takojšnje uničenje vseh napadenih delov odmirajočih dreves. Geosmithia morbida in prenašelec Pityophthorus juglandis POSEBNE ZAHTEVE: Geosmithia morbida in prenašelec Pityophthorus juglandis v EU nista regulirana škodljiva organizma, zato posebnih zahtev glede uvoza in premeščanja orehovega lesa in sadilnega materiala NI! Strauzia longipennis SONČNIČNA STEBELNA VRTALKA VIR: http://bugguide.net/node/view/315865/bgimage Strauzia longipennis SONČNIČNA STEBELNA VRTALKA Sistematski položaj: o Strauzia longipennis (Wiedemann, 1830) Insecta, Diptera: Tephritidae Sinonimi: Trypeta longipennis Wiedeman, 1830 o o Strauzia inermis Robineau-Desvoidy, 1830 o Strauzia armata Robineau-Desvoidy, 1830 o Trypeta cornigera Walker, 1845 o Itd. .... Slovensko ime (predlog): SONČNIČNA STEBELNA VRTALKA Fitosanitarni status: o EU: ni uvrščena v priloge direktive 2000/29/ES; o EPPO: opozorilni seznam (Alert list, 2011) Strauzia longipennis SONČNIČNA STEBELNA VRTALKA Izvor: SEVERNA AMERIKA; razširjena od Mehike prek ZDA do Kanade Razširjenost v EU: EU: Nemčija (2010), v deželah Berlin in Brandenburg; V Sloveniji njeno pojavljanje ni znano; Letos se bo izvajal program posebnega nadzora na sončnicah in laški repi; Strauzia longipennis SONČNIČNA STEBELNA VRTALKA GOSTITELJSKE RASTLINE NAVADNA SONČNICA - Helianthus annuus LAŠKA REPA (topinambur) - Helianthus tuberosus Ageratina altissima, v Ameriki tudi Smallanthus uvedalia Ageratina altissima VIR: splet Smallanthus uvedalia Strauzia longipennis SONČNIČNA STEBELNA VRTALKA KAŠNA JE! Odrasla muha je vpadljivo rumene barve (slika 1). Telo meri v dolžino okoli 6 mm z razponom kril okoli 13 mm. Oči so iridiscentno zelene do oranžne; krila z med seboj povezanimi rjavo rumenimi prečnimi progami; preapikalna in apikalne proge oblikujejo značilen vzorec v obliki velike črke F. Ta je lahko pri samcih precej spremenljiv in včasih nekoliko netipičen. Zadnji člen zadka je pri samicah preobražen v stožčasto nožnico (oviscapt) znotraj katerega je teleskopska leglica; zadek samca je na koncu zaobljen. Jajčece je podolgovato, vretenaste oblike, približno 1 mm dolgo; breznoge in brezglave ličinke (žerke) živijo v steblu gostiteljskih rastlin, so rumenkasto bele barve, spredaj zašiljene, zadaj zaobljeno odsekane, odrasle (3. razvojna stopnja) okoli 7 mm dolge Strauzia longipennis SONČNIČNA STEBELNA VRTALKA MOŽNOSTI ZAMENJAVE: Strauzia longipennis Euleia heraclei Myoleja lucida Trypeta artemisiae Stemonocera cornuta Euaresta aequalis Strauzia longipennis SONČNIČNA STEBELNA VRTALKA BIOLOGIJA Na leto razvije en sam rod; prezimi kot ličinka zadnje razvojne stopnje v rastlinskih ostankih v zgornjih plasteh zemlje (ZDA) ali tudi kot buba (Kanada). V juniju se ličinke zabubijo in kmalu izletijo odrasle muhe. V severni Nemčiji letajo muhe od JUNIJA do začetka AVGUSTA, z viškom v drugi polovici JULIJA. Samice odlagajo posamezna jajčeca v STEBLO mladih sončnic ali laške repe. Ličinke gredo skozi 3 razvojne stopnje, za kar potrebujejo približno 6 tednov; ličinke rijejo rove v stebelnem strženu; sredi avgusta ličinke zapustijo napadena stebla in se spustijo na tla, kjer poiščejo zimsko zatočišče (ZDA) ali se zabubijo (Kanada). Populacija v Nemčiji kaže obnašanjske lastnosti kanadskega biotipa, kar pomeni, da se ličinke v tleh takoj zabubijo. Strauzia longipennis SONČNIČNA STEBELNA VRTALKA ŠKODA: Žerke poškodujejo stebelni stržen in koškovo dno sončnic in ostalih gostiteljskih rastlin. Škoda je lahko zelo odvisna od kraja in območja; ta je lahko malo pomembna (ZDA), lahko pa tudi zelo velika (Kanada, Nemčija). Dodatno škodo lahko povzročajo še bela gniloba sončnic (Slerotinia sclerotiorum), ki okuži poškodovana mesta. Stebla se zaradi tega pogosto prelomijo ali predčasno posušijo. V severni Nemčiji, kjer se je škodljivec že ustalil, ocenjujejo, da bi lahko bil malo do srednje škodljiv. Strauzia longipennis SONČNIČNA STEBELNA VRTALKA NAČIN SPREMLJANJA NAVZOČNOSTI IN ŠTEVILČNOSTI: Lov odraslih muh sončnične stebelne vrtalke na rumene lepljive plošče ali na posebne prehranske pasti (navadne rumene lepljive plošče - boljše naj bi bile florescentno rumene; komercialna prehranska vaba in past CSALOMON® PALz. Lovne pasti se postavi v robnem pasu sončničnih polj ali sestojev laške repe 2 - 5 m od roba posevka oz. sestoja. Pasti nastavimo na višino sončnic - ne pa višje(!) Pasti naj bosta po možnosti vsaj 10 m narazen. Pasti spremljamo in menjavamo vsaka dva tedna; V primeru suma prisotnosti sončnične stebelne vrtalke pošljemo lovne pasti (plošče) v pregled v pooblaščen laboratorij (KGZS- Zavod GO). Spremlajmo tudi morebitne poškodbe na steblih sončnic in laške repe. Strauzia longipennis SONČNIČNA STEBELNA VRTALKA ŠIRJENJE: Na daljše razdalje jo lahko prenesemo z napadenim rezanim cvetjem sončnic in drugih gostiteljskih rastlin; manj verjeten je prenos z zemljo, v kateri so bube. Lokalno širjenje: Sončnična stebelna vrtalka je dober letalec, zato se lahko širi s preletom, pri čemer ji lahko pomagajo tudi zračni tokovi; Strauzia longipennis SONČNIČNA STEBELNA VRTALKA POSEBNE ZAHTEVE: Sončnična stebelna vrtalka ni reguliran škodljivi organizem, zato posebnih zahtev glede uvoza in premeščanja gostiteljskih rastlin ni.
© Copyright 2024