1. No category

POROČILO Z DELOVNEGA PODROČJA
MIGRACIJ, MEDNARODNE ZAŠČITE IN
VKLJUČEVANJA ZA LETO 2014
Izdalo: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije
Pripravil: Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo
Oblikovanje: Mirsada Dželadini
Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o.
Naklada: 300 izvodov
Ljubljana, april 2015
www.mnz.gov.si
www.infotujci.si
KAZALO
1.
2.
2.1
2.2
UVOD
AKTIVNOSTI NA PODROČJU PRIPRAVE IN IMPLEMENTACIJE
ZAKONODAJE
Spremembe in dopolnitve Zakona o tujcih
5
6
6
3.
Implementacija Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile
izbrisane iz registra stalnega prebivalstva
STATISTIČNI PODATKI
9
13
3.1
Zakonite migracije
13
3.1.1 Veljavna dovoljenja za prebivanje v letu 2014
13
3.1.2 Izdana dovoljenja za prebivanje
16
3.1.3 Statistični podatki po ZPŠOIRSP
21
3.2
23
Mednarodna zaščita
3.2.1 Odločevanje v postopkih mednarodne zaščite
23
3.2.2 Struktura prosilcev za mednarodno zaščito
24
3.2.3 Mladoletni prosilci brez spremstva staršev
25
3.2.4 Priznani statusi mednarodne zaščite
26
3.2.5 Nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito
27
3.2.6 Nastanitev bivših oseb z začasnim zatočiščem
28
4.
vključevanje v slovensko družbo
31
4.1
Vključevanje oseb z mednarodno zaščito
31
4.2
Vključevanje državljanov tretjih držav
32
4.3
Spletna stran infotujci.si
35
5.
ČRPANJE EVROPSKIH SREDSTEV
37
5.1
Evropski sklad za begunce (ERF)
37
5.2
Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav (EIF)
40
6.
EVROPSKA MIGRACIJSKA MREŽA
47
7.
DRUGE AKTIVNOSTI V OKVIRU EVROPSKIH INSTITUCIJ
51
7.1
Evropski urad za podporo azilu (EASO)
51
7.2
Nacionalna kontaktna točka za integracijo (NCPI)
52
1. Uvod
Temeljne naloge Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo, Urada za migracije so spremljanje stanja na področju migracij, mednarodne
zaščite in vključevanja oseb s priznano mednarodno zaščito in tujcev, ugotavljanje gibanja in pojavov ter sprejemanje ukrepov, nadzorovanje izvajanja zakonov in drugih predpisov na področju migracij, mednarodne zaščite in pomoči pri
vključevanju v slovensko družbo.
V poročilu so izpostavljene najpomembnejše aktivnosti na področju sprememb
zakonodaje na področju migracij, statistični podatki s področja zakonitih migracij, mednarodne zaščite in vključevanja ter pregled programov na področju mednarodne zaščite in pomoči pri vključevanju, sofinanciranih s strani Evropskega
sklada za begunce in Evropskega sklad za vključevanje državljanov tretjih držav
v letu 2014.
Urad za migracije je tudi v letu 2014 na področju migracij tvorno sodeloval s pristojnimi državnimi organi (Policija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti in krajevno pristojnimi centri za socialno delo, upravnimi enotami...) ter z različnimi zainteresiranimi civilno-družbenimi organizacijami. Poleg
ustaljenega sodelovanja z mednarodnimi (EASO, IOM, UNHCR, itd.) in nevladnimi
organizacijami, je treba posebej izpostaviti zelo uspešno sodelovanje z 21 različnimi organizacijami in institucijami pri izvajanju različnih projektov s področja
mednarodne zaščite in pomoči pri vključevanju tujcev v slovensko družbo.
5
2. AKTIVNOSTI NA PODROČJU PRIPRAVE IN
IMPLEMENTACIJE ZAKONODAJE
2.1 Spremembe in dopolnitve Zakona o tujcih
V letu 2014 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih
(Uradni list RS, št. 26/14), v Uradnem listu RS, št. 45/14 pa je bilo objavljeno tudi
že uradno prečiščeno besedilo. Osnovni razlog za pripravo Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2A) je prenos dveh direktiv
EU v nacionalni pravni red, in sicer Direktive 2011/51/EU Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 11. maja 2011 o spremembah Direktive Sveta 2003/109/ES, da se
razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite, v nadaljevanju Direktiva 2011/51/EU in Direktive 2011/98/EU Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za
enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju
države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito
prebivajo v državi članici, v nadaljevanju Direktiva 2011/98/EU.
V ZTuj-2A se prenaša tudi koncept združitve družine za osebe, ki jim je v Republiki
Sloveniji priznana mednarodna zaščita (begunci in osebe s subsidiarno zaščito),
ki je bil do sedaj vključen v Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ). V postopkih priznanja pravice do združitve družine za osebe z mednarodno zaščito iz 47.a in 47.b
člena zakona bo odločalo Ministrstvo za notranje zadeve.
7
Druge spremembe in dopolnitve so usmerjene v olajšanje možnosti za pridobitev
dovoljenja za prebivanje za nekatere kategorije tujcev, in sicer:
– določenim kategorijam tujcev, ki že zakonito prebivajo v državi, omogoča, da
prvo dovoljenje za prebivanje pridobijo v državi;
– enaka možnost pridobitve prvega dovoljenja za začasno prebivanje je določena tudi za raziskovalce, študente, tujca, ki zaprosi za izdajo prve modre karte
EU in tujca, ki je slovenskega rodu, pod pogojem, da tujec že zakonito prebiva
v Republiki Sloveniji;
– olajšuje se pridobitev prvega dovoljenja za prebivanje, saj tujcu, ki spada v
navedene kategorije, in ki je že zakonito vstopil v Slovenijo na podlagi enega
izmed veljavnih pravnih naslovov, ni potrebno zapuščati države, za dovoljenje zaprositi zunaj države in zunaj države čakati na vročitev prvega enotnega
dovoljenja.
Zakon je začel veljati že 29. 4. 2014, z uveljavitvijo pa so se začele uporabljati le
določbe, ki so dodatno uredile prostovoljno vračanje in odstranjevanje nezakonito prebivajočih tujcev, ostale določbe, razen določb, ki se nanašajo na izdajo
enotnega dovoljenja, pa so se začele uporabljati 1. 1. 2015.
8
2.2 Implementacija Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane
iz registra stalnega prebivalstva
Dne 18. 6. 2014 se je začel uporabljati Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile
izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (Uradni list RS, št. 99/13). Zakon ureja
povračilo škode osebam, ki so bile po osamosvojitvi Republike Slovenije izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ko so za njih začele veljati določbe Zakona o
tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I, 44/97, 50/98 – odl. US in 14/99 – odl. US) in
določa osebe, ki so upravičene do izplačila denarne odškodnine ter višino in način
izplačila odškodnine.
Zakon določa, da je upravičenec oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega
prebivalstva in je po izbrisu pridobila dovoljenje za stalno prebivanje po Zakonu
o tujcih, Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje
SFRJ ali po Zakonu o začasnem zatočišču oziroma je bila po izbrisu sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije.
Poleg tistih izbrisanih oseb iz registra stalnega prebivalstva, ki so po izbrisu pridobile dovoljenje za stalno prebivanje ali bile sprejete v državljanstvo Republike Slovenije, so do povračila škode upravičene tudi izbrisane osebe, ki so si v Republiki
Sloveniji poskušale urediti status, pa je bila njihova vloga za izdajo dovoljenja za
stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo zavrnjena, zavržena ali
pa je bil postopek ustavljen. Za navedene upravičence je pogoj, da je bila vloga
9
za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike
Slovenije vložena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/10, ZUSDDD-B), ki je začel veljati 24. 7. 2010.
Pogoj za priznanje statusa upravičenca pri navedeni kategoriji pa je tudi dejansko
življenje v Republiki Sloveniji v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva
do pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa, s katerim je bila vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen.
Denarna odškodnina se lahko določi v upravnem in/ali sodnem postopku. Poleg
tega pa zakon določa tudi druge oblike pravičnega zadoščenja.
10
3. STATISTIČNI PODATKI
3.1 Zakonite migracije
3.1.1 Veljavna dovoljenja za prebivanje v letu 2014
Dne 31. 12. 2014 je imelo v RS veljavno dovoljenje za prebivanje oziroma potrdilo
o prijavi prebivanja 117.506 tujcev.
Tabela prikazuje število posameznih vrst veljavnih dovoljenj na dan 31. 12. 2014:
dovoljenje za stalno
dovoljenje za stalno
dovoljenje za
prebivanje za državljana prebivanje za državljana
začasno prebivanje
EU
tretje države
67.737
9.284
potrdilo o prijavi
prebivanja
27.103
77.021
13.382
40.485
117.506
13
Tabela prikazuje število veljavnih dovoljenje za začasno prebivanje glede na namen/razlog:
RAZLOG/NAMEN
ŠTEVILO
Zaposlitev/delo
12.040
Združitev družine
9.189
Študij
1.225
Drugo
4.649
SKUPAJ
27.103
Tabela prikazuje prvih deset držav, katerih največ državljanov je imelo v letu 2014 veljavno dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji:
DRŽAVA
14
DSP
DZP
SKUPAJ
Bosna in Hercegovina
38.244
11.913
50.157
Kosovo
10.406
3896
14.302
Makedonija
8.458
2.443
10.901
Srbija
6.154
4.320
10.474
Ruska federacija
501
1.571
2.072
Ukrajina
997
786
1.783
Kitajska
799
300
1.099
Črna gora
615
259
874
Združene države
156
253
409
Moldavija
227
62
289
V Republiki Sloveniji prebivajo tujci iz 116 tretjih držav, med njimi tudi državljani
držav, kot so Saint Kitts in Nevis (1), Fidži (1), Mauritius (7), Madagaskar (3) ali
Maldivi (1).
V okviru Evropskega gospodarskega prostora je imelo na dan 31. 12. 2014 dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji poleg državljanov Republike Hrvaške
(10.312), največ državljanov Bolgarije (3.862), Italije (2.142), Nemčije (1.085)
in Slovaške (738). V Sloveniji prebivajo državljani vseh držav članic EGP in Švicarske konfederacije (112).
Tabela prikazuje število veljavnih potrdil o prijavi prebivanja oziroma dovoljenj za stalno prebivanje za državljana EU za prvih pet držav EGP, katerih državljani imajo največ veljavnih potrdil
oziroma dovoljenj.
DRŽAVA
PPP
SKUPAJ
6.396
3.916
10.312
Bolgarija
667
3.195
3.862
Italija
371
1.771
2.142
Nemčija
426
659
1.085
Slovaška
200
538
738
Hrvaška
DSP EU
Poleg tega pa ima v Sloveniji veljavnih dovoljenj za prebivanje tudi 14 oseb brez
državljanstva, 12 od teh ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje, 2 pa za
začasno prebivanje.
15
Graf 1: Prikazuje gibanje števila veljavnih dovoljenj za prebivanje od leta 2010 do leta 2014 (na dan
31.12.):
140.000
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
31.12.2010
31.12.2011
31.12.2012
31.12.2013
31.12.2014
Dovoljenja za začasno
prebivanje / Potrdilo o
prijavi prebivanja
53.806
52.683
49.391
46.808
40.485
Dovoljenje za stalno
prebivanje
43.074
48.228
57.263
56.289
77.021
SKUPAJ
96.880
101.910
106.44
103.097
117.506
3.1.2 Izdana dovoljenja za prebivanje
V letu 2014 je bilo izdanih 56.264 dovoljenj za prebivanje oziroma potrdil o prijavi prebivanja, od tega 35.982 državljanom tretjih držav, 11.342 pa državljanom Evropskega
gospodarskega prostora in Švice.
16
Tabela prikazuje število izdanih dovoljenj za prebivanje oziroma potrdil o prijavi prebivanja v letu
2014:
dovoljenje za stalno
dovoljenje za stalno
dovoljenje za
prebivanje za državljana prebivanje za državljana
začasno prebivanje
EU
tretjih držav
8.940
833
potrdilo o prijavi
prebivanja
35.982
9.773
10.509
46.491
56.264
Tabela prikazuje število izdanih posameznih vrst dovoljenja za začasno prebivanje v letu 2014:
VRSTA DOVOLJENJA
Prvo dovoljenje za začasno
prebivanje
Podaljšanje dovoljenja za
začasno prebivanje
Nadaljnje dovoljenje za
začasno prebivanje
Potrdilo o prijavi prebivanja
za državljana EU
Obnova potrdila o prijavi
prebivanja
SKUPAJ
ŠTEVILO
10.572
25.070
340
7.112
3.397
46.491
Iz podatkov izhaja, da je še vedno največ dovoljenj za začasno prebivanje izdanih
zaradi podaljšanja le-tega. Ker se je skupno število izdanih dovoljenj v letu 2014
17
povečalo, se je, glede na leto 2013, povečalo tudi število izdanih dovoljenj zaradi
podaljšanja. V letu 2014 se je skupno število vseh izdanih dovoljenj za prebivanje, glede na leto 2013, povečalo za 25,74%, pri čemer se je število izdanih prvih
dovoljenj za začasno prebivanje povečalo za 15,60%.
Spodnji graf prikazuje gibanje izdanih prvih dovoljenj z začasno prebivanje, glede na skupno število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje v obdobju od leta
2010 do 2014.
Graf 2: Gibanje števila izdanih prvih dovoljenj, glede na skupno število izdanih dovoljenj v
letih 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014
70.000
60.000
50.000
40.000
54.604
50.143
48.322
30.000
56.264
44.747
prva
20.000
10.000
9.717
11471
11.494
2011
2012
9.145
10.572
0
2010
18
SKUPAJ
2013
2014
Spodnji graf pa prikazuje gibanje števila izdanih dovoljenj glede na razlog oziroma namen prebivanja med leti 2010 in 2014. Iz podatkov izhaja, da se je v
letu 2014, v primerjavi s preteklim letom, ponovno povečala izdaja dovoljenj za
začasno prebivanje zaradi združitve družine. V letu 2012, ko je število izdanih
dovoljenj zaradi združitve družine preseglo število izdanih dovoljenj za začasno
prebivanje iz razloga dela ali zaposlitve, je bila to posledica sprejema novega
Zakona o tujcih v letu 2011, ki je odpravil pogoj enoletnega prebivanja v državi.
V letu 2013 se je izdaja dovoljenj za začasno prebivanje zaradi združitve družine
umirila in bila nekoliko manjša od izdanih dovoljenj zaradi zaposlitve ali dela.
V letu 2014 pa je izdaja dovoljenj zaradi združitve družine presegla izdajo dovoljenj za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela za dobrih 8%. V mesecu
juliju in novembru 2014 je izdaja prvih dovoljenj za začasno prebivanje zaradi
združitve družine presegla polovico vseh izdanih prvih dovoljenj, julija 2014 je
tako dosegla skoraj 52%, v novembru slabih 51%. Tako gibanje izdaje dovoljenj
za začasno prebivanje zaradi združitve družine gre pripisati napovedi začetka
uporabe spremenjenih določb 47. člena Zakona o tujcih, ki s 1. 1. 2015 ponovno
uvaja pogoj enoletnega prebivanja v državi.
19
Graf 3: Gibanje izdanih dovoljenj glede na razlog oziroma namen po letih izdaje
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
2010
2011
2012
2013
2114
ZAPOSLITEV
ALI DELO
5.951
6.589
4.812
3.513
4.250
ZDRUŽITEV
DRUŽINE
2.862
3.464
4.927
3.222
4.606
829
1.310
1.002
711
578
75
108
753
1.699
1.138
9.717
11.471
11.494
9.145
10.572
ŠTUDIJ
OSTALI RAZLOGI
SKUPAJ
20
Graf 4: Gibanje izdanih prvih dovoljenj za prebivanje v letu 2014 po mesecih izdaje in
razlogu oziroma namenu, glede na vsa izdana dovoljenja za prebivanje
4.000
3.526
3.500
3.462
3.637
3.174
2.967
3.000
2.708
2.666
2.844
2.816
2.761
2.867
2.554
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
JAN
zaposlitev ali
delo
FEB
MAR
ZDRUŽITEV
DRUŽINE
APR
MAJ
ŠTUDIJ
JUN
JUL
OSTALO
AVG
SEP
SKUPAJ
OKT
NOV
DEC
VSA IZDANA
3.1.3 Statistični podatki po ZPŠOIRSP
Tabela prikazuje osnovne statistične podatke v postopkih za določitev denarne
odškodnine na podlagi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz
registra stalnega prebivalstva, v obdobju od 18. 6. 2014 do 31. 12. 2015.
21
število zahtev za določitev
denarne odškodnine v
upravnem postopku
5.305
število zahtev za priznanje
statusa upravičenca
139
število vloženih predlogov za
plačilo denarne odškodnine
v predhodnem postopku na
Državno pravobranilstvo RS
9
število vloženih tožb v
sodnem postopku
5
UGODENO
število odločitev o določitvi
denarne odškodnine
število odločitev v zvezi
s priznanjem statusa
upravičenca
skupni znesek določenih
odškodnin na podlagi
pravnomočnih odločitev v
upravnem postopku
22
4.675
31
15.508.700,00
3.940
ZAVRNITEV ZAVRŽENJE USTAVITEV
626
58
51
7
4
20
3.2 Mednarodna zaščita
3.2.1
Odločanje v postopkih mednarodne zaščite
V letu 2014 je bilo vloženih 385 prošenj za mednarodno zaščito, od tega je bilo 7
ponovnih prošenj, 23 pa jih je bilo vrnjenih v ponovni postopek. Rešenih je bilo
360 prošenj za mednarodno zaščito.
Tabela prikazuje število prosilcev za mednarodno zaščito v letu 2014 glede na državo izvora:
DRŽAVA
Število prosilcev
po državah
Sirija
91
Afganistan
76
Pakistan
23
Kosovo
20
Iran, Somalija
18
Nigerija, Ukrajina
16
Irak
12
Turčija, BiH
9
Srbija, Kuba, Alžirija
8
Egipt
7
Bangladeš, Rusija
6
Maroko
5
23
Število prosilcev
po državah
DRŽAVA
Gana
4
Kitajska, Mongolija
3
Jemen, Mjanmar, Albanija, DR Kongo, Kazahstan
2
Palestina, Makedonija, Sudan, Tunizija, Brazilija,
Šrilanka, Kolumbija, Kongo, neznano
1
SKUPAJ
385
3.2.2 Struktura prosilcev za mednarodno zaščito
V letu 2014 je bilo moških prosilcev za mednarodno zaščito 292, kar predstavlja
75,84% vseh prosilcev, žensk pa 93 (24,16%).
Tabela prikazuje število prosilcev za mednarodno zaščito po starosti v letu 2014:
STAROST
ODSTOTEK
0 do 13 let
14 do 17 let
18 do 34 let
46
74
185
11,94
19,22
48,06
35 do 64 let
80
20,78
0
0
385
100
nad 65 let
SKUPAJ
24
ŠTEVILO
Tabela prikazuje število otrok in mladoletnikov, prosilcev za mednarodno zaščito po spolu in
starosti v letu 2014:
STAROST
MOŠKI
ŽENSKE
SKUPAJ
Od 0 do 13 let
Od 14 do 15 let
Od 16 do 17 let
29
17
49
17
3
5
46
20
54
SKUPAJ
95
25
120
3.2.3 Mladoletni prosilci brez spremstva staršev
V letu 2014 je bilo obravnavanih 65 mladoletnih prosilcev za mednarodno zaščito brez spremstva, od tega je bilo državljanov Afganistana (47), pet je bilo
državljanov Pakistana, po dva sta prihajala iz Maroka in Nigerije, po eden pa iz
Bangladeša, Egipta, Gane, Kitajske, s Kosova, iz Mjanmara, Sirije in Ukrajine, en
pa je bil brez državljanstva.
Tabela prikazuje število mladoletnikov brez spremstva po spolu in starosti v letu 2014:
STAROST
MOŠKI
ŽENSKE
SKUPAJ
Od 0 do 13 let
Od 14 do 15 let
Od 16 do 17 let
3
16
45
0
0
1
3
16
46
SKUPAJ
64
1
65
25
3.2.4 Priznani statusi mednarodne zaščite
V letu 2014 je bila mednarodna zaščita priznana 44 osebam, od tega je bil 32
osebam priznan status begunca, 12 pa status subsidiarne zaščite.
Tabela prikazuje število statusov po vrsti statusa in po spolu oseb z mednarodno zaščito v letu
2014:
VRSTA STATUSA
status begunca
subsidiarna zaščita
SPOL
M
19
Ž
13
32
5
7
12
24
SKUPAJ
20
44
Tabela prikazuje število oseb s priznano mednarodno zaščito v letu 2014 glede na državo izvora:
Državljanstvo
26
Število
Somalija
Sirija
Iran
18
11
7
Palestina
1
Nigerija
1
Jemen
2
Srbija
1
Državljanstvo
Število
Sudan
1
Zimbabve
1
neznano
1
SKUPAJ
44
Od leta 1995 do 2014 je bila v Republiki Sloveniji mednarodna zaščita priznana
348 osebam.
3.2.5 Nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito
V azilnem domu je bilo v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 na novo nastanjenih 385 prosilcev za mednarodno zaščito.
Število bivalnih dni prosilcev za mednarodno zaščito v letu 2014 je za 35,76 %
manj kot v letu 2013 ter 49,04 % manj kot v letu 2012.
Leto
Število bivalnih dni
prosilcev v letu
Povprečno število
nastanjenih prosilcev v
azilnem domu na dan
58,08
87,7
97,56
2010
2011
2012
21,22
32,009
35,609
2013
28,248
77,39
2014
18,147
49,72
27
3.2.6 Nastanitev bivših oseb z začasnim zatočiščem
Do 1. 7. 2014 je bilo v nastanitvenih zmogljivostih Ministrstva za notranje zadeve
nastanjenih tudi 20 oseb, ki so dovoljenje za prebivanje pridobile na podlagi 24.
a člena Zakona o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97 in 67/02; ZZZat)
in sodijo med ranljive osebe. Tudi podlago za njihovo nastanitev v nastanitvenih
centrih je določil isti zakon, kot obliko nastanitve oseb z začasnim zatočiščem,
novela zakona iz leta 2002 pa daje pravico do nadaljnje nastanitve v centrih ranljivim skupinam tujcev, ki so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi
novele ZZZat, kot so mladoletne osebe, invalidi, starejše osebe, nosečnice, samske ženske, starši samohranilci z mladoletnimi otroci, žrtve spolnih zlorab ter
mučenja ali organiziranega nasilja. Za navedene osebe zdravstvena komisija pri
Ministrstvu za notranje zadeve, zaradi posebej utemeljenih razlogov, predlaga
nadaljnje bivanje v centrih.
Že leta 2004 pa je Vlada Republike Slovenije na seji dne 16. 9. 2004 sprejela sklep
o postopnem zapiranju nastanitvenih centrov, Ministrstvu za notranje zadeve
pa naložila, da ranljivim skupinam oseb zagotovi ustrezno nastanitev v nastanitvenih centrih. V naslednjih letih je Ministrstvo za notranje zadeve postopoma
zapiralo nastanitvene centre, nazadnje je bil leta 2010 zaprt Nastanitveni center Novo mesto, odprta sta ostala le še Nastanitveni center Celje in Nastanitveni
center Maribor.
28
Ministrstvo za notranje zadeve je v mesecu marcu 2014 pripravilo Informacijo o
izvajanju sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 16. 9. 2004, na podlagi katere je
vlada sprejela sklep, da je potrebno Nastanitveni center Celje zapreti. Ob začetku
postopka zapiranja centra je bilo tam nastanjenih še 17 oseb, ki so se vse odločile
za zasebno nastanitev, čeprav jim je bila, v sodelovanju z Ministrstvom za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti, ponujena možnost druge institucionalne nastanitve (domovi za starejše) ali preselitev v Nastanitveni center Maribor. Ob izselitvi jim je bilo dodeljeno denarno nadomestilo za zasebno nastanitev
v znesku 2.466,72 EUR na osebo oziroma v skupni vrednosti 41.934,24 EUR.
Nastanitveni center Celje je bil formalno zaprt 1. 7. 2014, o čemer je ministrstvo
seznanilo tudi Vlado Republike Slovenije.
V edinem preostalem Nastanitvenem centru Maribor so nastanjene še tri osebe.
29
4. Vključevanje v slovensko družbo
4.1 Vključevanje oseb z mednarodno zaščito
Na dan 31. 12. 2014 je bilo v triletnem integracijskem obdobju 114 oseb, osebni
integracijski načrt pa je bil v letu 2014 pripravljen za 25 oseb.
V letu 2014 je bilo v Integracijski hiši v Ljubljani in Mariboru na novo nastanjene
po tri osebe.
Denarno nadomestilo za zasebno nastanitev je prejemalo 91 oseb. Za nadomestilo je ministrstvo v letu 2014 namenilo 174.641,44 EUR. Enkratno denarno pomoč
je prejelo 42 oseb, za izplačilo le-tega pa je ministrstvo namenilo 7.266,55 EUR.
Tabela prikazuje število oseb z mednarodno zaščito, ki so vključene v različne stopnje izobraževanja
Šolsko leto 2013/14
Šolsko leto 2014/15
OSNOVNA ŠOLA
22
22
SREDNJA ŠOLA
5
11
UNIVERZA
4
5
20
14
OSNOVNA ŠOLA ZA
ODRASLE
31
Osebam z mednarodno zaščito, ki se šolajo in so prejemniki denarne socialne pomoči, je ministrstvo krilo tudi druge stroške v zvezi z izvajanjem izobraževanja,
kot so delovni zvezki, šolske aktivnosti - športni, kulturni, naravoslovni dnevi,
šola v naravi in stroške mestnih mesečnih vozovnic. Skupni strošek navedenih
aktivnosti je v letu 2014 znašal 5.349,80 EUR.
Stroški povezani z opravljanjem izpita iz slovenskega jezika na osnovni ravni za 7
oseb so v letu 2014 znašali 854,00 EUR.
Stroški povezani s priznavanjem tujih diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi oseb z mednarodno zaščito so v letu 2014 znašali 53,37 EUR.
V letu 2014 je bilo v obvezno zdravstveno zavarovanje preko ministrstva vključenih 199 oseb z mednarodno zaščito, od tega jih je bilo na novo vključenih 45, 18
oseb je zaposlenih, od tega so se 3 na novo zaposlile v letu 2014.
4.2 Vključevanje državljanov tretjih držav
V letu 2014 je bilo izdano 1.868 potrdil o izpolnjevanju pogojev za udeležbo v
enotnem programu in 796 potrdil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje prvega
brezplačnega preizkusa znanja iz slovenskega jezika na osnovni ravni. Poleg tega
je bilo 38 tujcem zavrnjena izdaja potrdila o izpolnjevanju pogojev za udeležbo
v enotnem programu, 10 vlog je bilo zavrženih, 11 postopkov pa je bilo ustavlje32
nih. V postopkih izdaje potrdila o izpolnjevanju za opravljanje prvega brezplačnega preizkusa znanja slovenskega jezika je bila zavrnjena izdaja 10 potrdil, 1
vloga je bila zavržena, v 3 primerih pa je bil postopek ustavljen.
Tujci so imeli možnost udeležbe v enotnem programu Začetna integracija priseljencev (ZIP), ki vključuje tako učenje slovenskega jezika na osnovni ravni kot
tudi seznanjanje s slovensko kulturo, zgodovino in ustavo. Program je bil sicer
razpisan v najmanj 32 krajih, dejansko pa so se ga tujci udeležili v 22 krajih. Izbrani izvajalci programa ZIP, so z izvajanjem v maksimalno 180 urnem obsegu začeli z konec leta 2012, pogodbe pa zaključili 30. 6. 2014. Nove pogodbe z izbranimi izvajalci tečajev slovenskega jezika so bile sklenjene v času poletnih počitnic,
dejansko pa so novi izbrani izvajalci začeli z izvajanjem septembra 2014. Tako je
v letu 2014 tečaje slovenskega jezika skupno obiskovalo 1.819 oseb.
Od 745 tujcev, ki so opravljali preizkus znanja slovenskega jezika na osnovni ravni, ga je uspešno opravilo 580 kandidatov, kar predstavlja 77,86% vseh, ki so ga
opravljali. Po podatkih Sveta Izpitnega centra pri Filozofski fakulteti Univerze v
Ljubljani, so bili kandidati, ki so opravljali preizkus znanja slovenskega jezika
na podlagi potrdila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje prvega brezplačnega
preizkusa znanja v povprečju za 10% uspešnejši od ostalih kandidatov. (Razmerje
69/31 vs 78/22).
33
V spodnji tabeli so podatki o tujcih, ki so opravljali preizkus znanja slovenskega jezika na osnovni
ravni po starostnih skupinah, spolu in uspešnosti.
STAROSTNE SKUPINE
STAROST
18-26
27-39
40-49
50-59
60 in čez
ŠTEVILO
133
471
124
34
2
SPOL
USPEŠNO
NEUSPEŠNO
% USPEŠNOSTI
M
Ž
M
Ž
M
Ž
M
Ž
15
112
175
285
56
67
20
13
1
1
12
97
131
235
40
48
11
7
1
1
15
44
50
16
19
9
6
3
80%
M
86,61% 74,86% 82,46% 71,43% 71,64% 55,00% 53,85%
100%
Ž
100%
Tečajev slovenskega jezika in preizkusov znanja slovenskega jezika so se udeležili
tujci iz 33 držav.
Tabela prikazuje podatke o številu kandidatov na preizkusu znanja po številu kandidatov iz
posamezne države (prvih 10).
DRŽAVA
Bosna in Hercegovina
34
št. kandidatov, ki so
opravljali izpit
483
Srbija
88
Makedonija
62
Ukrajina
30
DRŽAVA
št. kandidatov, ki so
opravljali izpit
Kosovo
21
Ruska federacija
13
Črna Gora
7
Moldavija
6
Belorusija
3
Filipini
3
4.3 Spletna stran infotujci.si
V obdobju do 1. 1. 204 do 31. 12. 2014 je spletno mesto www.infotujci.si obiskalo
skoraj 18.000 obiskovalcev, takih, ki so stran obiskali prvič, je bilo 37,2 odstotka,
takih, ki so stran obiskali večkrat, 62,8 odstotka. Skupno so uporabniki pregledali skoraj 84.500 strani. Uporabniki so se na spletnem mestu v povprečju zadržali
nekaj čez 3 minute, pregledali pa so nekaj več kot 3 strani. Največkrat so uporabniki na spletno mesto dostopali iz Slovenije, sledijo Rusija, Srbija, Hrvaška,
Bosna in Hercegovina, Ukrajina in ZDA. Največkrat so iskali vsebine v angleškem
jeziku, sledijo pa slovenski, ruski in bosanski jezik.
35
5. Črpanje evropskih sredstev
5.1 Evropski sklad za begunce (ERF)
Na področju sprejema prosilcev za mednarodno zaščito so bili v letu 2014 sofinancirani naslednji programi:
PROGRAM
IZBRANI
IZVAJALEC
VREDNOST
POGODBE (EUR)
124.859,00
TRAJANJE
PROGRAMA
Pomoč pri integraciji
Društvo ODNOS
6.9.2013 - 30.6.2015
Jezikovno usposabljanje
Javni zavod Cene
Štupar
16.415,10
avgust 2013 - junij 2014
Informiranje in pravno svetovanje
tujcev na področju mednarodne
zaščite
Pravnoinformacijski
center nevladnih
organizacij
88.968,68
julij 2013 - junij 2014
Informiranje in pravno svetovanje
tujcev na področju mednarodne
zaščite
Pravnoinformacijski
center nevladnih
organizacij
50.000,00
julij 2014 - junij 2015
Pomoč ranljivim skupinam
prosilcev
Center Fridolin
30.226,57
julij 2014 - junij 2014
Pomoč ranljivim skupinam
prosilcev
Center Fridolin
30.226,57
julij 2014 - junij 2014
Pomoč ranljivim skupinam
prosilcev
Center Fridolin
34.605,01
julij 2014 - junij 2015
37
PROGRAM
IZBRANI
IZVAJALEC
VREDNOST
POGODBE (EUR)
TRAJANJE
PROGRAMA
Preprečevanje trgovine z ljudmi
Inštitut za afriške
študije
15.000,00
junij 2013 - junij 2014
Preprečevanje trgovine z ljudmi
Inštitut za afriške
študije
14.877,10
julij 2014 - junij 2015
Pomoč pri nastanitvi in oskrbi
Inštitut za
afriške študije
79.785,40
junij 2013-junij 2014
Pomoč pri nastanitvi in oskrbi
Inštitut za afriške
študije
79.785,40
julij 2014 - junij 2015
Dodatno je bilo s pomočjo ERF sredstev:
• preko javnega razpisa in z avtorskimi pogodbami sklenjenih 28 pogodb, preko
katerih je bilo zagotovljeno tolmačenje in prevajanje v /iz 19 tujih jezikov; v
letu 2014 je bilo v ta namen porabljenih 51.132,50 EUR,
• izvedena nujna adaptacija Azilnega doma v višini 34.650,57 EUR,
• izvedena adaptacija Integracijske hiše Ljubljana v višini 22.636,85,
• zagotovljena brezplačna pravna pomoč na 2. in 3. stopnji v višini 26.675,88,
• kriti stroški usposabljanja javnih uslužbencev, strokovnjakov v azilnih postopkih, v tujini, v višini 1.895,65 EUR in
• kriti stroški vzpostavitve in vzdrževanja Registra sodne prakse v višini
1.101,05.
38
Na področju vključevanja oseb z mednarodno zaščito so bili sofinancirani naslednji programi:
PROGRAM
IZBRANI
IZVAJALEC
VREDNOST
POGODBE (EUR)
TRAJANJE
PROGRAMA
Učenje slovenskega jezika
Javni zavod Cene
Štupar
53.450,00
avgust 2013 – junij 2014
Vzpodbujanje medkulturnega
dialoga za osebe z mednarodno
zaščito
Makroskop,
oglaševanje,
d.o.o
14.990,00
oktober 2013 – avgust
2014
Pomoč pri integraciji
Društvo ODNOS
124.859,00
september 2013 – junij
2015
Iz sredstev ERF so bili v letu še dodatno sofinancirani programi:
• pomoči pri zasebni nastanitvi v višini 147.527,63 EUR,
• stroški obveznega izobraževanja v šini 4.711,87 EUR,
• izvedbe adaptacije Integracijske hiše v Ljubljani v višini 22.636,85.
Še vedno se izvaja tudi celostni program Pomoč pri integraciji, kjer je znotraj
enega programa osebam z mednarodno zaščito zagotovljena pomoč pri urejanju
življenjskih situacij, učna pomoč in pomoč pri socialnem vključevanju ranljivih
skupin (posebne pozornosti so v okviru pomoči pri socialnem vključevanju deležni zlasti mladoletniki brez spremstva). Cilj programa je povečati pregled nad
potrebami oseb z mednarodno zaščito in čim hitrejši odziv na potrebe, da bi bilo
njihovo vključevanje v družbo sprejema olajšano.
39
5.2 Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav (EIF)
Ministrstvo za notranje zadeve programe pomoči pri vključevanju tujcev, ki so
državljani tretjih držav, sofinancira s pomočjo Evropskega sklada za vključevanje
državljanov tretjih držav. Posebna skrb je bila znotraj izvedenih programov pomoči pri vključevanju v letu 2014 namenjena posebnim ciljnim skupinam;ženskam s
poudarkom na vključenosti na trg dela in starejšim od 50 let; programe je izvajalo
pet izvajalcev, v petih krajih. Ob koncu leta 2013 je bila izvedena tudi posebna medijska kampanja, ki je imela odziv v letu 2014 in namen katere je bil osvestiti širšo
javnost o pomembnosti sprejema migrantov in njihovega aktivnega vključevanja v
slovensko družbo; rezultirala je v 10 kratkih filmih, predvajanih na RTV Slovenija. S
programom usposabljanja javnih uslužbencev pa je bila zagotovljena kontinuiteta
izobraževanja in osveščanja javnih uslužbencev o medkulturnih odnosih, dialogu
in kompetencah. V letu 2014 pa so je izteklo tudi izvajanje programov vzpodbujanja medkulturnega dialoga, ki je bilo izvajano v petih mestih. Posebnost slednjih
programov je , da sta bila dva izmed njih izvajana v zavodih za prestajanje kazni,
kar kaže na izredno širino, inovativnost in možnosti izvajanja teh vsebin.
PROGRAM
40
IZBRANI
IZVAJALEC
VREDNOST
POGODBE (EUR)
TRAJANJE
PROGRAMA
Spodbujanje socialne
vključenosti žensk v Sežani
Ljudska univerza
Nova Gorica
19.887,78
december 2013 december 2014
Spodbujanje socialne
vključenosti žensk v Kranju
Društvo za razvijanje
prostovoljnega dela
Novo mesto
20.000,00
december 2013 december 2014
PROGRAM
IZBRANI
IZVAJALEC
VREDNOST
POGODBE (EUR)
TRAJANJE
PROGRAMA
Spodbujanje socialne
vključenosti žensk na Ptuju
Ljudska univerza
Ormož
6.341,66
december 2013 december 2014
Spodbujanje socialne
vključenosti starejših v Novi
Gorici
Ljudska univerza
Nova Gorica
19.926,45
december 2013 december 2014
Spodbujanje socialne
vključenosti starejših v Velenju
Andragoški zavod
– Ljudska univerza
Velenje
17.667,73
december 2013 december 2014
17.816,44
december 2013 december 2014
Racio Social
Spodbujanje socialne
vključenosti starejših na Ptuju
Posebna medijska kampanija
IKSIV
81.793,95
november 2013 december 2013
Usposabljanje uslužbencev
iz področja integracije
državljanov tretjih držav
Ergo inštitut
18.689,90
april 2014 - julij 2014
Vzpodbujanje medkulturnega
dialoga z državljani tretjih
držav v Mariboru
Inštitut za afriške
študije
17.733,00
september 2013 - junij
2014
Vzpodbujanje medkulturnega
dialoga z državljani tretjih
držav v Ljubljani
Društvo Odnos
17.924,21
september 2013 - junij
2014
Vzpodbujanje medkulturnega
dialoga z državljani tretjih
držav v Celju
Ljudska univerza
Nova Gorica
17.841,82
september 2013 - junij
2014
41
PROGRAM
42
IZBRANI
IZVAJALEC
VREDNOST
POGODBE (EUR)
TRAJANJE
PROGRAMA
Vzpodbujanje medkulturnega
dialoga z državljani tretjih
držav v Kopru
Ljudska univerza
Koper
18.028,52
september 2013 - junij
2014
Vzpodbujanje medkulturnega
dialoga z državljani tretjih
držav v Novem mestu
Ljudska univerza
Nova Gorica
17.477,82
september 2013 - junij
2014
Začetna integracija
priseljencev v Ljubljani,
Domžalah, Grosupljem,
Vrhniki in Kamniku
Center za
slovenščino kot
drugi tuji jezik,
Filozofska fakulteta
632.019,65
oktober 2012 – junij
2014
Začetna integracija
priseljencev v Maribor, Ptuju
in Slovenski Bistrici
Andragoški zavod
– Ljudska univerza
Maribor
174.808,93
oktober 2012 – junij
2014
Začetna integracija
priseljencev v Celju, Zagorju,
Trbovljah, Slovenskih
Konjicah
UPI – Ljudska
univerza Žalec
156.809,20
oktober 2012 – junij
2014
Začetna integracija
priseljencev v Kranju,
Jesenicah in Škofji Loki
Ljudska univerza
Škofja Loka
138.809,20
oktober 2012 – junij
2014
Začetna integracija
priseljencev v Kopru, Izoli,
Piranu in Sežani
Ljudska univerza
Koper
174.809,20
oktober 2012 – junij
2014
Začetna integracija
priseljencev v Slovenj Gradcu,
Ravnah na Koroškem, Velenju
in Žalcu
Andragoški zavod
Ljudska univerza
Velenje
114.097,58
oktober 2012 – junij
2014
PROGRAM
IZBRANI
IZVAJALEC
Začetna integracija
priseljencev v Novi Gorici,
Ajdovščini, Postojni, Idriji in
Tolminu
Ljudska univerza
Ajdovščina
Začetna integracija
priseljencev v Novem mestu
VREDNOST
POGODBE (EUR)
TRAJANJE
PROGRAMA
130.674,34
oktober 2012 – junij
2014
Razvojno
izobraževalni center
Novo mesto
26.846,49
oktober 2012 – junij
2014
Začetna integracija
priseljencev v Krškem
Ljudska univerza
Krško
35.243,84
oktober 2012 – junij
2014
Začetna integracija
priseljencev v Ljubljani,
Domžalah, Grosupljem,
Vrhniki in Kamniku
Javni zavod Cene
Štupar
177.494,80
Začetna integracija
priseljencev v Maribor, Ptuju
in Slovenski Bistrici
Andragoški zavod
– Ljudska univerza
Maribor
50.475,82
september 2014 – junij
2015
Začetna integracija
priseljencev v Celju, Zagorju,
Trbovljah, Slovenskih
Konjicah
UPI – Ljudska
univerza Žalec s
podizvajalci
26.991,40
september 2014 – junij
2015
Začetna integracija
priseljencev v Kranju,
Jesenicah in Škofji Loki
Ljudska univerza
Kranj
32.655,82
september 2014 – junij
2015
Začetna integracija
priseljencev v Kopru, Izoli,
Piranu in Sežani
Ljudska univerza
Koper
53.534,97
september 2014 – junij
2015
september 2014 –
junij 2015
43
PROGRAM
44
IZBRANI
IZVAJALEC
VREDNOST
POGODBE (EUR)
TRAJANJE
PROGRAMA
Začetna integracija
priseljencev v Slovenj Gradcu,
Ravnah na Koroškem, Velenju
in Žalcu
Andragoški zavod
Ljudska univerza
Velenje
32.710,80
september 2014 – junij
2015
Začetna integracija
priseljencev v Novi Gorici,
Ajdovščini, Postojni, Idriji in
Tolminu
Ljudska univerza
Ajdovščina
37.113,19
september 2014 – junij
2015
Začetna integracija
priseljencev v Novem mestu
Razvojno
izobraževalni center
Novo mesto
19.749,15
september 2014 – junij
2015
Začetna integracija
priseljencev v Krškem
Ljudska univerza
Krško
5.124,50
september 2014 – junij
2015
6. Evropska migracijska mreža
Evropske migracijske mreže je bila vzpostavljena z Odločbo Sveta (2008/381/ES)
leta 2008 in od takrat dalje deluje kot mreža strokovnjakov za področje migracij
in azila, ki jih predstavljajo posamezne nacionalne kontaktne točke držav članic
in pridružene članice Norveške. Slovenska nacionalna kontaktna točka, ki jo imenuje Vlada RS, vse od leta 2008 dalje igra ključno vlogo pri zbiranju objektivnih,
primerljivih, zanesljivih in najnovejših informacij s področja migracij in azila,
namenjenim vladnim, nevladnim organizacijam kot tudi širši javnosti. Aktivnosti
Slovenske nacionalne kontaktne točke se pokrivajo v 80% iz evropskih sredstev,
od 2015 dalje iz evropskega Sklada za migracije in azil, ostali delež pa prispeva
Ministrstvo za notranje zadeve.
V letu 2014 je Slovenska nacionalna kontaktna točka v okviru letnega programa
Evropske migracijske mreže izvedla številne aktivnosti med katerimi je potrebno izpostaviti izdelavo štirih študij oziroma nacionalnih poročil, ki jih je izvedla
skupaj z, na javnem razpisu izbranimi raziskovalnimi institucijami in nevladnimi
organizacijami ter strokovnjaki iz Ministrstva za notranje zadeve, Policijo, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za
gospodarski razvoj in tehnologijo in sicer:
• Uporaba omejitve gibanja in milejših ukrepov v kontekstu politike priseljevanja (zunanji izvajalec: PIC, vrednost: 2.928,00 EUR);
47
• Dobre prakse vračanja in ponovne integracije neregularnih migracij; prepoved
vstopa, politike in uporaba sporazumov o ponovnem vračanju med državami članicami in tretjimi državami (zunanji izvajalec: PIC, vrednost: 2.928,00
EUR);
• Politike, prakse in podatki o mladostnikih brez spremstva v državah članicah v
letu 2014 (zunanji izvajalec: PIC, vrednost: 3.416,00 EUR) in
• Vstop državljanov tretjih držav za namene gospodarstva (zunanji izvajalec:
Inštitut za narodnostna vprašanja, vrednost: 2.600,00 EUR).
V letu 2014 je v sklopu Evropske migracijske mreže začela delovati tudi na novo
vzpostavljena delovna skupina strokovnjakov za prostovoljno vračanje v kateri
sodeluje tudi član Slovenske nacionalne kontaktne točke. Skupina je med drugim
objavila poročilo o sredstvih, ki jih posamezne države članice namenjajo za izvajanje prostovoljnega vračanja in posebnih programov v posameznih regijah kot
so Afganistan, Pakistan in Zahodna Afrika.
Vsi dokumenti in študije so dostopne na spletni strani Evropske migracijske mreže http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/networks/european_
migration_network/reports/index_en.htm in www.emm.si.
48
7. Druge aktivnosti v okviru evropskih institucij
7.1 Evropski urad za podporo azilu (EASO)
V letu 2014 je Urad za migracije aktivno sodeloval pri aktivnostih Evropskega
urada za podporo azilu (EASO). Uslužbenci Urada za migracije so se udeležili 28
sestankov, ki jih je organiziral EASO, vključno s sestanki Upravnega odbora.
V letu 2014 se je EASO v skladu s svojim delovnim programom posvečal predvsem
zagotavljanju pomoči državam članicam pri izvajanju prenovljenega zakonodajnega svežnja na področju azila z usposabljanjem, dejavnostmi praktičnega sodelovanja, poročili z informacijami o državah izvora (COI) in poročili o zagotavljanju kakovosti. Poleg navedenih je potrebno omeniti tudi aktivnosti namenjene
nadaljnjem razvoju sistema zgodnjega opozarjanja in pripravljenosti urada EASO
ter zagotavljanje operativne pomoči Grčiji v skladu z drugo fazo operativnega
načrta in posebne pomoči Italiji.
Posebej je treba omeniti aktivno udeležbo uslužbencev Urada za migracije pri
nadgradnji izobraževalnega modula (Postopkovna direktiva), sodelovanje v azilnih interventnih ekipah pri nudenju operativne pomoči Grčiji in Italiji (usposabljanja v zvezi z Dublinsko uredbo ter zagotavljanjem migracijskih statistik) in
sodelovanje v prvi fazi EASO pilotnega projekta "joint processing" na temo ugotavljanja ranljivosti v različnih fazah azilnega postopka.
51
Uslužbenka Urada za migracije je bila v okviru Evropskega azilnega kurikuluma
(EAC) usposobljena za nacionalno trenerko na temo "vključitev".
7.2 Nacionalna kontaktna točka za integracijo (NCPI)
Predstavnik NCPI se je udeležil dveh srečanj predstavnikov kontaktnih točk v Bruslju. Glavni poudarki so bili na ukrepih pred odhodom (pre-departure measures),
dostop migrantov do zdravstvenih storitev in oskrbe ter vključevanje migrantov
na trg dela.
52