— E V R O PA —
POVRŠJE EVROPE
Kakšno je površje Evrope?
Površje Evrope je zelo raznoliko. Razdelimo ga na
tri velike naravne enote:
• stara gorstva s kotlinami in dolinami,
• mlada gorstva ter
• nižavja.
rn
a.
Evropa je od vseh celin najbolj razčlenjena. Ima
številne polotoke, otoke in otočja. Morja in zalivi
segajo daleč v notranjost celine. Izjema je le
vzhodni del, ki je veliko bolj celinski. Polotoki so
predvsem na severu in na jugu celine. Največji
so: Skandinavski polotok, Pirenejski polotok,
Apeninski polotok in Balkanski polotok.
Večja evropska otočja in otoki so: Islandija,
Britansko otočje, Baleari, Sardinija, Korzika,
Sicilija in Kreta.
co
m
Evropo omejujejo Atlantski ocean na
zahodu, Severno ledeno morje na severu in
Sredozemsko morje na jugu. Na vzhodu Evropa
meji na Azijo.
Korzika, otok v Sredozemskem morju
ga
Na zemljevid Evrope vpiši imena morij, ki oblivajo Evropo, večjih polotokov, otokov in
otočji.
kn
ji
1
Obala Škotske, Velika Britanija
14
— E V R O PA—
Morske ožine, prelivi in prekopi imajo
pomembno vlogo pri povezovanju
oceanov in morij.
Ožine in prelivi so naravnega nastanka, prekope
pa so skopali ljudje, predvsem zaradi potreb
pomorskega prometa.
Katere ožine ločujejo Evropo od Afrike in Azije?
STARA GORSTVA
ga
rn
a.
Nastala so v starejši zgodovini Zemlje in so že
precej uravnana. Prevladujejo v severozahodnem
in osrednjem delu Evrope. Na severozahodu
so gorstva Velike Britanije in Skandinavsko
gorstvo, ki je najvišje med starimi gorstvi. V
osrednjem delu Evrope so Evropska sredogorja,
na jugovzhodu so Rodopi, na skrajnem vzhodu
celine pa Ural.
co
m
Bospor
rstvo
Skandinavsko go
MLADA GORSTVA
Nastala so v mlajši zgodovini Zemlje in so najvišja
gorstva v Evropi. Zanje so značilni ostri vrhovi in
globoke doline, ki jih ločujejo nižavja in kotline. So
v južnem in jugovzhodnem delu Evrope. Od zahoda
proti vzhodu si sledijo Pireneji, Apenini, Alpe,
Dinarsko gorstvo, Karpati in Balkan. Najvišji vrh
Evrope je Mont Blanc.
kn
ji
2
Alpe, Matterhorn v Švici
NIŽAVJA
Največji del površja Evrope predstavljajo nižavja,
ki prevladujejo na vzhodu in severu. Največje
nižavje v Evropi je Vzhodnoevropsko nižavje,
ki se proti zahodu nadaljuje v
Nemško–poljsko nižavje.
Nižavje v Ukrajini
15
— E V R O PA —
S pomočjo zemljevida Evrope na straneh 12–13 ali atlasa dopolni zemljevid.
A) Vpiši večje naravne enote: Alpe, Pireneji, Apenini, Dinarsko gorstvo, Karpati, Balkan, Rodopi,
Skandinavsko gorstvo, Evropska sredogorja, Ural, Vzhodnoevropsko nižavje in Nemško-poljsko
nižavje.
ga
rn
a.
co
m
B) Vpiši reke: Volga, Donava, Dneper, Ren, Visla, Loara in Tajo.
kn
ji
3
Zakaj so reke v Evropi pomembne?
Evropske reke niso med največjimi na svetu, so pa
tako kot na drugih celinah izjemnega pomena za
življenje. Predstavljajo pomemben vir električne
energije in omogočajo promet daleč v notranjost
celine, zelo pomembne so tudi za okolje in
turizem.
16
A
VOLG
jša
Najdal n zelo
a reka i
evropsk plovna pot.
bna
pomem o jo povezali z
pi s
S preko morjem in reko
m
Baltski rnim morjem.
Č
e
Don t r e tudi veliko
j
Na njej ektrarn.
hidroel
— E V R O PA—
PODNEBJE IN
RASTLINSTVO EVROPE
Kateri toplotni pasovi so v Evropi?
Na skrajnem severu je subpolarno podnebje,
medtem ko ima južni del Evrope sredozemsko
podnebje. V gorskem svetu Alp, Pirenejev in
Karpatov je gorsko podnebje.
a.
co
m
Večji del Evrope je v zmerno toplem pasu,
le skrajni sever sega v subpolarni, jug pa v
subtropski pas. Za zmerno topli pas so značilna
oceansko, celinsko in zmerno hladno podnebje.
Tajga
rn
Tundra
SUBPOLARNO
PODNEBJE
ga
ZMERNO HLADNO
PODNEBJE
CELINSKO
PODNEBJE
kn
ji
OCEANSKO
PODNEBJE
GORS
O
KO P
DNEBJE
Gorsko rastlinstvo
SREDOZEMSKO
PODNEBJE
Sredozemsko rastlinstvo
Stepa
17
— E V R O PA —
Kaj vpliva na podnebje Evrope?
Na podnebje v Evropi imata največji vpliv
geografska lega in oddaljenost od morja.
Ker je Evropa zelo razčlenjena, sežejo vplivi
morja globoko v notranjost celine in popustijo
šele daleč proti vzhodu. Z oddaljevanjem od
morja se zmanjšuje količina padavin, hkrati se
povečujejo temperaturne razlike med poletjem
1
in zimo. Vpliv morja je še posebej opazen v
hladni polovici leta. Morje se namreč pozimi
počasneje ohlaja kot kopno in zaradi tega so
temperature ob morju višje kot v notranjosti.
Območja ob Atlantskem oceanu, ki jih obliva
topel Severnoatlantski tok (glej strani 76 in
77), imajo zaradi tega milejše zime.
Na podnebje vplivajo različni dejavniki.
co
m
A) Poišči klimograme navedenih krajev in izpolni preglednico.
povprečna mesečna temperatura
januar
julij
London (str. 70)
a.
Moskva (str. 94)
Atene (str. 56)
rn
Luleå (str. 83)
Vaduz (str. 34)
letna količina padavin
LONDON
kn
ji
MOSKVA
ga
B) Kraje poišči na zemljevidu Evrope. Poveži jih z dejavniki, ki najbolj vplivajo na njihovo podnebje.
ODDALJENOST OD MORJA
GEOGRAFSKA LEGA
ATENE
SEVERNOATLANTSKI TOK
LULEÅ
NADMORSKA VIŠINA
VADUZ
2
Morje vpliva na naravne in družbene značilnosti Evrope. Pojasni trditev na primerih.
18
Š?
ALI VE
Evropa ih
stremn
nima ek n je edina
atur i
temper z puščav. Za
re
celina b pe je značilno
vro
večino E preminjanje
hitro s
a.
vremen
— E V R O PA—
Rastlinstvo
3
Sredozemskem morju je rastlinstvo prilagojeno
poletni suši, medtem ko se v gorah spreminja z
nadmorsko višino (glej str. 39). Najvišji vrhovi so
skoraj povsem brez rastlinstva, tam vladata večni
led in sneg.
Naravno rastlinstvo je človek v veliki meri izkrčil
in posadil rastline, ki hitreje rastejo in dajejo
pridelek, seveda pa so manj prilagojene na
podnebje.
Tako v velikem delu Evrope prevladujejo njive,
travniki, pašniki, vinogradi, sadovnjaki, pa tudi
naselja, ceste, tovarne ...
Dopolni preglednico.
rastlinstvo
značilnosti rastlinstva
co
m
Naravno rastlinstvo je prilagojeno okolju, v
katerem raste; prilagojeno je na pomanjkanje
padavin, vročino, malo prsti, nizke temperature ...
Na zahodu in v Srednji Evropi zaradi velike
količine padavin rasteta listnati in mešani gozd.
Proti vzhodu se količina padavin zmanjšuje, zato
na vzhodu prevladuje travniško rastlinstvo –
stepa. Na severovzhodu in severu zaradi nizkih
temperatur rastejo iglasti gozdovi, ki jih v Rusiji
imenujejo tajga, na skrajnem severu, kjer so
temperature še nižje, pa raste tundra – mahovi,
lišaji, redke cvetlice in nizko grmičevje. Ob
območje, kjer raste
a.
Zahodna in Srednja Evropa
rn
stepa
skrajni sever Evrope
Opiši vsaj en primer prilagoditve rastlin na naravne pogoje.
kn
ji
4
ga
iglasti gozdovi
19
— E V R O PA —
Naravno rastlinstvo je človek v veliki meri izkrčil.
a.
co
m
Dopolni miselni vzorec z vzroki za krčenje naravnega rastlinstva. V pomoč so ti fotografije.
ga
rn
GLAVNI RAZLOGI, ZA KRČENJE
VEČJEGA DELA NARAVNEGA
RASTLINSTVA?
kn
ji
5
DOMAČI KRAJ
Na zemljevidu Slovenije poišči svoj kraj in s pomočjo merila
izračunaj, koliko je oddaljen od morja.
20
POVZETEK
Evropa je druga najmanjša celina in v celoti leži na severni
polobli. Na zahodu, severu in jugu jo omejujejo morja, na
vzhodu je na široko povezana z Azijo. Meja med njima
je dogovorjena in poteka po gorstvu Ural, reki Ural, po
Kaspijskem jezeru, severno od Kavkaza, Črnem morju ter
ožinah Bospor in Dardanele.
Površje Evrope predstavljajo tri velike naravne enote: stara
gorstva s kotlinami in dolinami, mlada gorstva ter nižavja.
Večji del Evrope leži v zmerno toplem pasu. V Zahodni in
Srednji Evropi, kjer je več padavin, rastejo listnati in mešani
gozdovi. Na severu so iglasti gozdovi, še bolj severno tundra,
daleč na vzhodu pa stepa. Naravno rastlinstvo je v veliki meri
spremenjeno v obdelovalna zemljišča.
PONOVI
1. Kaj obsega Stari svet?
2. Na zemljevidu pokaži in opiši mejo med Evropo in Azijo.
3. Na zemljevidu pokaži in poimenuj: velika nižavja, mlada in
stara gorstva, večje polotoke in otoke.
4. Na zemljevidu Evrope pokaži toplotne pasove in podnebna
območja.
5. Naštej vzroke, zaradi katerih je naravno rastlinstvo v Evropi
večinoma izkrčeno ali spremenjeno.
6. Pojasni pojme: EVRAZIJA, STEPA, TAJGA, TUNDRA.
RAZMISLI
1. Ali se poleg Evrope in Azije stikata še kateri drugi celini in
kaj ju ločuje?
2. Kako geografska lega vpliva na podnebje Evrope?
3. Kako bližina morja vpliva na življenje ljudi?
4. Katere države ležijo tako v Evropi kot v Aziji?
AKTIVNOST
1. Poišči skrajne točke celinskega dela Evrope.
2. Marco Polo, beneški trgovec in popotnik, je v 13. stoletju
prepotoval velik del Azije. Naredi plakat o Marcu Polu in
povej, katere dežele je prepotoval. Kateri so bili razlogi za
njegova potovanja?
3. Poišči informacije o svilni poti (kje je potekala, kaj so
prenašali po tej poti …).
4. Preberi uvodna zapisa o Evropi in Aziji v knjigi Države sveta
(Evropa (str. 11), Azija (str. 213)) in ju primerjaj. Pojasni
glavne razlike med Evropo in Azijo.
5. V časopisu ali na svetovnem spletu poišči vremensko
karto za določen dan in iz nje ugotovi, kakšno je bilo
vreme v posameznih delih Evrope tistega dne.
6. Naredi preprost poizkus, s pomočjo katerega lahko
pojasniš vpliv morja na podnebje. Potrebuješ dva kozarca
in dva termometra. V en kozarec nalij vodo, drug kozarec
napolni s prstjo. V oba kozarca vstavi termometer in ju
postavi pod prižgano namizno svetilko. V enakih časovnih
razmikih odčitaj temperaturo.
SLOVARČEK
•
naravno rastlinstvo – rastlinstvo, na katerega človek ne
vpliva
21
— E V R O PA —
PREBIVALSTVO EVROPE
Koliko ljudi živi v Evropi?
Evropa je poleg Azije najgosteje poseljena
celina, vendar so v gostoti prebivalstva v Evropi
precejšnje razlike. Večje zgostitve prebivalstva so
predvsem v Zahodni in Srednji Evropi, v nižinah
co
m
Preuči zemljevid gostote prebivalstva v Evropi.
a.
Število
prebivalcev na km2
Glasgow
Bristol
rn
Birmingham
London Amsterdam
Rotterdam
Bruselj
Pariz
ga
Stuttgart
Barcelona
Lizbona
Milano
Genova
Rim
Neapelj
A) Pojasni, zakaj je Severna Evropa redko poseljena.
B) Kateri dejavniki vplivajo na gosto prebivalstva obalnih območij Južne Evrope?
C) Kje je po tvojem mnenju najugodnejše podnebje za življenje in zakaj?
22
100—200
več kot 200
Doneck
Šlezija
Lyon
Torino
25—100
Moskva
Munchen
Porto
manj kot 1
1—25
Hamburg
Berlin Dortmund
Dresden
Koln
Frankfurt
kn
ji
1
in kotlinah ter na nekaterih obalnih območjih
Zahodne in Južne Evrope. Večja redkeje poseljena
območja so predvsem na severu in vzhodu celine
ter na višjih nadmorskih višinah.
Rostov na Donu
— E V R O PA—
Evropejci pripadamo trem velikim jezikovnim
skupinam. V Vzhodni in Jugovzhodni Evropi
prevladujejo Slovani, v Srednji, Zahodni in Severni
Evropi Germani ter v Južni in Jugozahodni Evropi
Romani. Precej manjša, a prav tako pomembna
jezikovna skupina so Ugrofinci.
V Evropi živi veliko različnih narodov, vendar
vsi narodi nimajo svoje matične države ali
pa so naseljeni izven njenih meja. Te skupine
so večinoma prepoznane kot narodne
manjšine. Njihov položaj je v posameznih
državah različno urejen.
Narodom pripiši jezikovno skupino.
HRVATI
NORVEŽANI
ŠPANCI
ga
NEMCI
rn
MADŽARI
SLOVENCI
Sestava prebivalstva je v Evropi zelo raznolika. V
gospodarsko razvitih državah se raznolikost zaradi
priseljevanje še povečuje.
a.
ITALIJANI
kn
ji
2
co
m
Kako jezikovno in narodno
pestra je Evropa?
Kakšna je verska podoba Evrope?
V Evropi je iz zgodovinskih razlogov najbolj
razširjeno krščanstvo (pripadniki so kristjani), ki
se deli na katoliško, pravoslavno in protestantsko
vero. Protestantje so predvsem na severu in
severozahodu Evrope, pravoslavni na vzhodu
in jugovzhodu. V nekaterih državah na jugu in
jugovzhodu Evrope je že stoletja prisotna tudi
islamska vera (pripadniki so muslimani). Zaradi
priseljevanja je veliko muslimanov tudi v večjih
mestih drugod po Evropi. Obstaja seveda še
množica manjših verskih skupin. Nekateri ljudje ne
pripadajo nobeni verski skupnosti, nekateri pa ne
verujejo v boga – te imenujemo ateisti.
Prevladujoče jezikovne skupine:
romanska germanska slovanska
ugrofinska ostale jezikovne skupine
PREBIVALSTVO EVROPE
SE STARA
Medtem ko se večji del sveta sooča s hitro
rastjo prebivalstva, je za večino evropskih
držav značilen nizek naravni prirastek. V
nekaterih državah se rodi manj ljudi, kot jih
umre, zaradi česar se prebivalstvo Evrope
stara. Poleg nizkega naravnega prirastka
na staranje prebivalstva vpliva tudi daljša
življenjska doba. Brez večje rodnosti in
priseljevanja bo prebivalstvo v Evropi začelo
postopno, a nezadržno upadati.
23
ROMI
h
svetu ji
m
e
s
v
o
P
.
ilijonov
živi 15 m je največ
i jih
ji,
V Evrop Evropi, Špani
kem.
zhodni
v Jugov in na Madžars 0
i
Francij ivi več kot 300
ž
Pri nas , predvsem v
Romov
a
rju in n
Prekmu kem.
Dolenjs
— E V R O PA —
Prečrtaj napačno zapisano besedo v trditvi in jo nadomesti s pravilno.
a) Evropa je gosto in enakomerno poseljena.
co
m
3
b) Najmanjša gostota prebivalstva je v nižinah, kotlinah in na obalah morij.
c) Prebivalstvo Evrope zelo hitro narašča.
č) V Evropi prevladujejo tri velike jezikovne skupine – slovanska, germanska in muslimanska.
e) Najbolj razširjena vera v Evropi je islam.
a.
d) Slovani prevladujejo v Južni in Vzhodni Evropi.
Albanija 2014
100+
95-99
90-94
85-89
80-84
75-79
70-74
65-69
60-64
55-59
50-54
45-49
40-44
35-39
30-34
25-29
20-24
15-19
10-14
5-9
0-4
ga
Starostno sestavo prebivalstva prikažemo
s starostno piramido, pri čemer nas
običajno najbolj zanima razmerje med
mladimi (do 14 let), ljudmi v zrelih letih
(med 15 in 65 let) in starejšimi (nad 65 let).
moški
155
124
v tisoč
93
62
31
A) S pomočjo starostnih piramid opiši, kakšna
je starostna sestava prebivalstva v navedenih
državah.
kn
ji
4
rn
f) Kristjani se delijo na katoličane, pravoslavce in muslimane.
moški
2
1,6
v mio
1,2
0,8
0,4
B) Naštej nekaj ukrepov, s katerimi bi po tvojem
mnenju države lahko spodbudile naraščanje
prebivalstva.
155
0
0
0,4
starostna skupina
ženske
0,8
1,2
1,6
100+
95-99
90-94
85-89
80-84
75-79
70-74
65-69
60-64
55-59
50-54
45-49
40-44
35-39
30-34
25-29
20-24
15-19
10-14
5-9
0-4
24
124
2
Nemčija 2014
93
100+
95-99
90-94
85-89
80-84
75-79
70-74
65-69
60-64
55-59
50-54
45-49
40-44
35-39
30-34
25-29
20-24
15-19
10-14
5-9
0-4
62
Poljska 2014
0
0
31
starostna skupina
ženske
moški
4
3,2
v mio
2,4
1,6
0,8
0
0
0,8
starostna skupina
ženske
1,6
2,4
3,2
4
— E V R O PA—
POVZETEK
Evropa je gosto in neenakomerno poseljena. Najgosteje
so poseljena območja Zahodne in Srednje Evrope, nižavja
in kotline ter nekatera obalna območja. Najredkeje so
poseljeni severni in vzhodni del celine ter gorski svet.
Večino prebivalstva Evrope sestavljajo pripadniki treh velikih
jezikovnih skupin: Germani, Romani in Slovani.
Za večino Evrope je značilen nizek naravni prirastek, zaradi
česar se prebivalstvo Evrope stara.
Starostna piramida je graf, ki nam prikazuje starostno in
spolno sestavo prebivalstva.
PONOVI
co
m
V Evropi so številne države, ki so narodno, versko in kulturno
zelo raznolike. Ta raznolikost se s priseljevanjem še povečuje.
rn
a.
1. Na zemljevidu Evrope pokaži in poimenuj območja z
najgostejšo in najredkejšo poselitvijo.
2. Kateri so vzroki za neenakomerno poselitev?
3. Naštej nekaj narodov, ki živijo v Evropi, in s pomočjo
zemljevida ugotovi, kateri jezikovni skupini pripadajo
in kje živijo.
RAZMISLI
kn
ji
ga
1. Naštej posledice staranja prebivalstva in negativnega
naravnega prirastka.
2. Katere narodne manjšine živijo v Sloveniji?
3. Naštej naravne in družbene dejavnike, ki vplivajo na
gostoto poselitve.
AKTIVNOST
1. S pomočjo literature in svetovnega spleta napiši kratko
poročilo o narodnih manjšinah v posameznih državah v
Evropi.
2. V razredu se razdelite v tri skupine. Prva skupina je
družina, ki zagovarja več otrok v družini. Druga skupina je
družina, ki zagovarja načelo, da je težko uskladiti družino
in delo in da je en otrok v družini dovolj. Tretja skupina
je skupina strokovnjakov, ki morajo za državo pripraviti
predloge, s katerimi bi spodbudili večjo rodnost.
SLOVARČEK
• naravni prirastek – razlika med številom živorojenih in
umrlih v letu dni
• narodna manjšina – skupina prebivalstva, ki živi na
ozemlju neke države in se po jeziku, običajih, šegah, veri
razlikuje od večinskega naroda
25