Dihanje Jadrana

Dihanje Jadrana
133
raziskovalnih vrtin je
izvrtanih na hrvaški strani
Jadranskega morja.
Proizvodno aktivnih
plinskih vrtin je 38, naftnih
pa za zdaj še ni.
Okoljevarstveniki na Hrvaškem in tudi pri nas so
razburjeni zaradi odločitve hrvaške vlade, da
energetskim podjetjem podeli koncesije za
raziskovanje in črpanje nafte ter zemeljskega
plina v Jadranskem morju. V grafiki poleg
obstoječih in načrtovanih vrtin prikazujemo še
gibanje jadranskih vodnih mas.
piše
Aljaž Vesel
rišeta
Aljaž Vesel
Ajda Bevc
1358
raziskovalnih vrtin je
izvrtanih na italijanski
strani Jadranskega
morja. 110 plinskih in 38
naftnih je proizvodno
aktivnih.
Vrtine
območja, za
katera je hrvaška
vlada energetskim
podjetjem
obljubila koncesije
za nove raziskovalne vrtine
Hrvaška in Italija si
lastita približno enako
površino Jadranskega
morja, vendar je na
italijanski strani
izvrtanih občutno več
vrtin. Morje naj bi bilo
sicer precej skopo s
fosilnimi gorivi – ta naj
bi se nahajala na
razpršenih območjih
in na različnih
globinah.
severnojadranski
vrtinec
severnojadranski
tok
jeseni
Obala
Vzhodna obala Jadranskega
morja je strma in razgibana,
pred njo pa se nahaja več kot
1300 (večinoma) skalnatih
otokov. Zahodna stran je
položna in pretežno peščena.
srednjejadranski
vrtinec
vzhodni
južnojadranski tok
jeseni, pozimi, spomladi
Soča
Lignano
Trst
Koper
Benetke
Poreč
Chioggia
zahodni
srednjejadranski tok
Reka
spomladi, poleti, jeseni
južnojadranski
vrtinec
Senj
Pulj
Pad
poleti, jeseni
Ravena
Zadar
Rimini
Rečni vtoki
V morje se iztekajo številne
reke (označene so le
največje), ki vplivajo na
njegovo gostoto, slanost in
cirkulacijo. Celotna
prostornina vode v morju
znaša 35.000 km³, ki se po
ocenah skozi Otrantska
vrata vsaka 3,4 leta (± 0,4
leta) v celoti zamenja.
Tokovi
in vrtinci
spomladi, poleti, jeseni
zahodni
južnojadranski tok
Krka
Šibenik
Ancona
spomladi, poleti, jeseni
Split
Makarska
Neretva
Neum
Dubrovnik
Pescara
Termoli
Vieste
Manfredonia
Barletta
opomba
Relief morskega dna je prikazan z barvnimi
pasovi, od katerih vsak predstavlja 100
metrov globine. Globina na shemi zaradi
boljše predstave reliefa ni v pravem
razmerju s površino morja (največja globina
južnojadranskega brezna znaša prek 1200
m, morje pa je široko do 200 km).
18. april 2015
www.dnevnik.si/objektiv
Viri podatkov:
dr. Matjaž Ličer (na metinalista.si),
Večernji list, Dnevnik, Wikipedia
Ključne besede za iskanje:
Adriatic Sea, batimetry,
sea currents, oil, natural gas
Sezonske in letne
morske tokove pogojujejo ravnovesje toplotnih tokov med morjem
in atmosfero, rečni vtoki
sladke vode ter porazdelitev gostote morske
vode. Poleg tokov
obstajajo v Jadranu tudi
sezonski vrtinci z več 10
km premera. Poenostavljeno rečeno tokovi ob
vzhodni obali tečejo na
sever, ob zahodni pa na
jug. Vendar pa tokovi in
vrtinci predstavljajo le
klimatološko komponento jadranske
cirkulacije, močan vpliv
nanjo imata tudi
plimovanje in tokovi, ki
so posledica lokalnih
vetrov.
Bari
Monopoli
Batimetrija
Glavna os podolgovatega, 800 × 200 km
velikega bazena
Budva
Jadranskega morja
Drina
poteka v smeri JV-SZ. V
Ulcinj
severnem delu je morje
plitko (do 40 m
globine), v srednjem
delu se globine
povečajo nad 200 m, v
južnem delu pa se
nahaja južnojadransko
brezno, ki dosega
globine prek 1200 m.
Brindisi
Vlorë
Otranto
Vijosë