Naravno in družbeno geografske značilnosti Hrvaške Žan Rozman Hadžič Mentor: Irena Jerala Tehniški šolski center Kranj šolsko leto 2011/12 Republika Hrvaška je obmorska država s parlamentarno ureditvijo. Glavno mesto je Zagreb, denarna enoto pa kuna. Razprostira se na površini 56.600 kvadratnih kilometrov, od skrajnih robov alp na severozahodu, do panonske nižine in reke Donave na vzhodu ter Jadranskega morja na jugu. Njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni del pa se končuje na obali Jadranskega morja. Na severu in zahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Ima 4,5 milijona prebivalcev od tega je 88% Hrvatov (po veroizpovedi katoliki), 4% Srbo, 2%Slovencev in 6% ostalega prebivalstva. Hrvaška ima zelo neenakomerno poselitev, najbolj zgoščena je na SZ med Zagrebom in MeĎimurjem (več kot 200 prebivalcev na km2). Povprečna gostota prebivalcev je 79 prebivalcev na km².Uradni jezik je hrvaščina. Drugi jeziki ki jih govorijo na Hrvaškem so italijanščina, nemščina in angleščina. Te jezike govorijo turistični uslužbenci in lokalno prebivalstvo ob obali. NARAVNO GEOGRAFSKA DELITEV Hrvaška se deli na tri naravno geografske pasove: -Panonski pas -Gorski pas -Primorski pas Panonska Hrvaška je zelo raznolika. Na vzhodu je zaradi zelo rodovitne črne prsti černozjom intenzivnejše poljedelstvo. Na nižjih pobočjih so izrazitejši vinogradi in sadovnjaki, gričevnati del pa je predvsem manj razvit svet. V gorskem pasu je ob gozdarstvu in živinoreji v ospredju predvsem prometna funkcija povezovanja panonske notranjosti s Primorjem. Primorski svet je znan predvsem po Hrvaški obali, ki je ena najbolj razčlenjenih in turistično privlačnih v Evropi. Tu so ob številnih Hotelih zrasla naselja počitniških hiš. Gospodarsko ugodna so predvsem nižje ležeča flišna zemljišča. PODNEBJE Na severu Hrvaške prevladuje zmerno kontinentalno podnebje, z vročimi in suhimi poletji ter hladnimi in vlažnimi zimami. Osrednja Hrvaška ima planinsko podnebje s svežimi poletji in mrzlimi zimami. Jadranska obala pa je mediteranska s suhim in toplim poletjem ter vlažno in milo zimo. S povprečno 2600 sončnimi urami na leto je Hrvaška obala ena najbolj sončnih obal v Sredozemlju, temperatura morja pa poleti seže do 27°C. Najmočnejši vetrovi so v zimskem času, še posebej v primorski in gorski Hrvaški. BURJA Na jadranskem obalnem področju je najbolj znan veter burja. Piha s kopnega na morje, je hladen, suh in izjemno sunkovit veter, ki traja do nekaj dni. Ta veter se najpogosteje pojavlja na severnem Jadranu, njegova pojavnost pa se zmanjšuje proti južnem Jadranu. Burja najpogosteje piha v hladnejšem delu leta ter pogosto izzove težave v prometu. Včasih je tudi poleti močna in takrat zaradi svoje sunkovitosti prispeva k širitvi gozdnih požarov. JUGO Jugo najpogosteje piha kot jugovzhodni veter. Velikokrat nastane tako, da se zračna masa s severne Afrike, ki prehaja preko Sredozemlja, obogati z vlago, sem pa prispe kot topel in vlažen zrak. Takrat pogosto pada tudi umazan (blaten) dež. MAESTRAL V primorju pogosto piha v toplem obdobju leta tudi maestral. Maestral je veter severozahodnega toka med azorskim maksimumom in poljem nizkega tlaka na vzhodu. Maestral piha enakomerno, z malo hitrostjo, in sicer ob jasnem vremenu in je zato koristen, saj blaži dnevne vročine na otokih in ob obali. VODE 62% ozemlja spada v povodje črnega morja, 38% pa v povodje Jadranskega morja. Najdaljša reka, ki teče skozi Hrvaško je Donava, če gledamo samo dolžino v Hrvaški, pa je najdaljša Sava(562km). Na Hrvaškem ni veliko naravnih jezer, vendar pa so tu umetna namenjena ribolovu ali izkoriščanju vodne energije. Največje naravno jezero je Vransko jezero(30,7km²). Najlepša in najbolj znana so Plitvička jezera, ki so največji Hrvaški narodni park ter so uvrščena v svetovne naravne dediščine UNESCO. Park se razprostira med bukovimi gozdovi in zavzema površino 192km². To veličastno delo narave predstavlja eno največjih atrakcij v Evropi. Zelo znan narodni park je tudi nacionalni park Krka, velik 142km². OBALA IN OTOKI Hrvaška ima eno lepših obal na svetu. To je dežela otokov saj ima od skupno 5835km obale, 4058km obale otokov, grebenov in čeri. Od 1246 otokov in grebenov je 66 naseljenih in turistično zelo privlačnih. Največja otoka sta Krk in Cres (405,5km²). Sledijo Brač, Hvar, Pag, Korčula… ZGODOVINA V 7. st. Avari in Slovani naselijo področje Hrvaške. Vključijo se v boj zoper avarsko premoč in po zmagi naselijo današnje področje. V zgodnjem srednjem veku je Hrvaška bila pod oblastjo Frankov. 9. st. je obdobje kneza Trpimirja in Branimirja, ko si je Hrvaška pridobila samostojnost. Prvi kronani Hrvaški kralj je bil Stjepan Držislav v 10. Stol. 1260 je Hrvaška bila podeljena na dve področji pod upravo banov (Slavonija in Hrvaška). V 15.st. Hrvaško pustošijo Turki. Z združitvijo Sabora Hrvaške in Slavonije je bila nadvladana razdeljenost dveh področij. Prelomnica bojevanja s turki je bil boj pri Sisku leta 1593. V 18. Stoletju je Hrvaška postala upravno odvisna od Ogrske. Istra, Dalmacija, Dubrovnik in Boka Kotorska so za kratko obdobje priznale oblast Napoleona I, po letu 1813. pa so odobrili svobodno uporabo hrvaškega jezika. Leta 1848 izbruhne revolucija, ki jo vodi hrvaški ban Josip Jelačić, cilj pa je obramba hrvaških interesov. 1918 Sabor razglasi odcepitev od Avstro-Ogrske, isto leto pa Hrvaška vstopi v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Istra, Reka in Zadar padejo pod italijansko oblast. 1939. l. Ustanovljena je bila Banovina Hrvaška. Med drugo sv. vojno je nastala Nezavisna Država Hrvatska ob podpori nacističnih režimov Italije in Nemčije. Istočasno se je krepilo antifašistično gibanje. Po vojni je Hrvaška bila ena federalnih enot v sistemu obnovljene Jugoslavije pod oblastjo komunistov. 1990. l. Po demokratskih volitvah je Hrvaška zapustila Jugoslavijo in razglasila svojo neodvisnost in suverenost. Istočasno je prišlo do upora dela srbskega prebivalstva, ki je bil diktiran iz Beograda, rezultat tega pa je bila agresija JLA in Jugoslavije na Republiko Hrvaško. KUHINJA Poleg hotelov, ki ponujajo bivanje s polpenzioni ali polnimi penzioni, se v vseh mestih, turističnih središčih ob glavnih cestah nahajajo restavracije, gostilne, taverne, konobe, pizzerije, fast food restavracije. Vendar so za gurmane najbolj zanimive restavracije in gostilne z domačo hrvaško kuhinjo. Razen standardne evropske kuhinje Hrvaška ponuja svoje najbolj priljubljene jedi in specialitete: med hladnimi jedmi so dalmatinski ali istrski pršut, paški ali liški sir, ovčji sir, slavonski kulen, znane samoborske ali zagorske "češnjovke", sveža skuta s smetano… Glavne jedi se ponujajo odvisno od področja, na katerem se nahajate. V Dalmaciji, Primorju, na otokih in v Istri so glavne jedi ribe in plodovi morja, od mesa pa "pašticada" ali kuhana jagnjetina. V kontinentalnem delu Hrvaške je ponudba mesnih jedi zares izjemna. Posebne specialitete so "pura z mlinci", pečena jagnjetina, pečeni odojek, kuhani ali pečeni štruklji. Razen omenjenih štrukljev so med sladicami znane: orehova potica, makova potica, zavitki iz skute ali različnih vrst sadja. Kaj piti?Gojenje trte ter proizvodnja pitnih in izbranih vin je večstoletna tradicija hrvaških vinogradnikov v celinskem delu Hrvaške ter v Primorju in Dalmaciji. Znane sorte hrvaških vin ob jadranski obali in na otokih so: rdeča vina teran, merlot, kabernet, opolo, plavac, dingač, postup, ter bela vina: malvazija, pošip, pinot, kujundžuša, žlahtina, muškat. V kontinentalnem delu: rizling, graševina, burgundec, traminec. Med žganimi pijačami so znana žganja: slivovka, travarica, loza, med desertnimi pijačami pa prošek in maraschino.