1. No category

1
2
3
RAZVOJNI
PROGRAM
DOLINE
TOLMINKE
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
332.1(497.473) 711.3(497.473) PODGORNIK, Jana, 1987- Razvojni program doline Tolminke / [besedilo Jana
Podgornik, Nataša Klobučar Štrancar,
Miro Kristan ; prevod Optimus Lingua; fotografije Nataša
Klobučar Štrancar... etal.]. Kobarid : Posoški razvojni center, 2015 ISBN 978-961-93729-4-4 1. Gl. stv. nasl.
2. Kristan, Miro
3. Klobučar Štrancar, Nataša 278506496
4
KAZALO
POGLAVIJ
UVOD str6
01 OBRAVNAVANO OBMOČJE str11
02 GEOLOŠKE IN TEKTONSKE ZNAČILNOSTI
str14
str14
2.1 Geološka zgradba
2.2 Tektonska aktivnost str17
03 GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI str18
04 HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI
str21
05 PEDOLOGIJA in FITOLOGIJA str22
06 PODNEBJE
str24
07 ZAVAROVANA OBMOČJA
str27
08 DEMOGRAFIJA str33
09 PROMET
str42
10 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
str44
10.1 Ekološko kmetijstvo v Čadrgu
10.2 Planinsko pašništvo str46
10.3 Turizem
str55
10.4 Gozdarstvo in lovstvo str61
11 SWOT ANALIZA
12 UKREPI
str70
str68
str45
UVOD
Dolina Tolminke z izjemnimi
naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi
znamenitostmi še vedno ostaja le delno
odkrit potencial občine Tolmin znotraj
Triglavskega narodnega parka. Visoka
stopnja zavarovane narave, še vedno žive
tradicionalne dejavnosti, ekološka vas
Čadrg, številne planine, poti, vstopna
točka v Triglavski narodni park … si
zaslužijo posebno obravnavo. Občina
Tolmin je v svojem razvojnem programu
to območje opredelila kot potencial, s
pričujočim dokumentom pa povezujemo
poglede različnih nosilcev, ki ta potencial
prepoznavajo.
8
Razvojni program doline Tolminke je
sestavljen iz splošnega geografskega orisa
in analize gospodarskih dejavnosti, v
zadnjem delu pa so na podlagi SWOT
analize predlagani nekateri ukrepi, ki
lahko pripomorejo k razvoju doline
Tolminke.
Razvojni program je presek stanja in
odraža trenutno zaznane prioritete, ki so
lahko tudi na podlagi tega dokumenta
lažje izvedljive. Ukrepi so zgolj izbor
posameznih priložnosti, s katerimi lahko
nosilci v sodelovanju z domačini lažje in
bolj uspešno kandidirajo pri pridobivanju
sredstev. Predvsem medsebojno
sodelovanje pa je tisto, ki ne sme biti
odvisno od denarja, igra pa pomembno
vlogo pri uresničevanju skupnih ciljev.
9
10
11
01
OBRAVNAVANO OBMOČJE
Tolminski
Migovec
Rdeči rob
Veliki Bogatin
ali Mahavšček
Dolina reke Tolminke je približno deset kilometrov dolga dolina v Posočju,
ki se severno od Tolmina zajeda v osrčje Julijskih Alp in s svojim obodom
ločuje Krnsko pogorje od Komne ter Spodnjih Bohinjskih gora.
Čadrg
Dolina Tolminke
Tolminska
korita
Slika 01
Položaj doline
Tolminke na robu
Tolminske kotline
Dolina Tolminke zajema območje od
izvirov do izliva Tolminke vključno
s pobočji, s katerih se vode stekajo v
omenjeno reko. V razvojnem programu
uvrščamo v dolino Tolminke porečje
Tolminke (brez porečja Zadlaščice) med
Tolminskimi koriti in njenim povirnim delom,
območje od Tolminskih korit do sotočja
z reko Sočo pa je zaradi kotlinskega
Tolmin
reliefa in nasprotujočih poselitvenih
ter gospodarskih trendov izvzeto iz
Tolminka
obravnavanega območja. Izjema je poglavje
Demografija, kjer smo v celoti vključili
tudi naselje Zadlaz-Čadrg.
Konec doline zaznamuje krniški zatrep
in nižje ležeči kraški izviri Tolminke
(680−690 m. n. m.) ob severovzhodnem
vznožju Osojnice. V zgornjem delu je
dolina usmerjena v smeri severozahodjugovzhod.
Na točki, kjer se Krnsko pogorje najbolj
približa Spodnjim Bohinjskim goram, se
obrne proti jugu v smeri Tolmina. Najširšo
uravnavo predstavlja Polog z dnom
med višinama 450‒500 m. n. m. Prav
v tej uravnavi je zelo opazna aktivnost
pobočnih procesov, kjer se na desnem
bregu pokažejo skalni podori z Osojnice
in na levem bregu skalni podor v flišu. Pod
Pologom se dolina močno zoži, Tolminka
pa se prebija skozi sotesko z imenom
Tolminska korita, kjer se ji z leve strani
pridruži njen največji pritok Zadlaščica.
Le malo naprej od korit reka vstopi v
Tolminsko kotlino, na vzhodni strani
obide Tolmin in se na višini 157 m. n. m.,
manj kot kilometer južno od Tolmina,
izlije v reko Sočo kot njen levi pritok. S
svojo količino vode je Tolminka, poleg
Soče in Idrijce, eden glavnih vodotokov na
Tolminskem (Podgornik, 2011).
13
Slika 03
Vas Čadrg na terasi
nad Tolminko
Slika 02
Dolina Tolminke
Slika 04
Travnik v
zatrepnem delu
doline s številnimi
kraškimi izviri
Tolminke
02
GEOLOŠKE IN TEKTONSKE
ZNAČILNOSTI
2.1 GEOLOŠKA ZGRADBA
Za območje doline Tolminke je značilna močna prevlada triasnih in
krednih sedimentih kamnin.
Najznačilnejša kamnina iz obdobja triasa
je dachsteinski apnenec s plastmi in
vložki dolomita. Iz obdobja jure se je prav
tako ohranilo največ apnencev, čeprav
je le-teh v porečju Tolminke zelo malo.
V kredi so nastajali volčanski apnenci z
roženci, rdečkasti laporji in fliši ter druge
flišne kamnine. Iz obdobja kvartarja so se
ohranili pleistocenski sedimenti v obliki
višjih teras in nesprijetega morenskega
gradiva, medtem ko se najmlajše obdobje,
holocen, odraža v manjših prodnih
terasah.
Geološko podlago porečja Tolminke
v zgornjem delu tvorijo dachsteinski
apnenci z vložki dolomita, ponekod pa
se izpod apnenca prikaže dolomit, še
posebej severno od Tolminke (Buser,
1986a). Nižje struga seka plasti krednih
plasti različnih starosti, med katerimi
so najznačilnejši volčanski apnenci in
flišne kamnine, redkeje pa so vmes plasti
krednih laporjev. V koritih se reka spet
vreže v triasne apnence, nato pa se v
Tolminski kotlini prebija skozi naplavine,
rečne terase in nesprijete morene
(Vidrih, 2004).
Karta 01
Izsek geološke karte
za območje doline
Tolminke in njene
širše okolice
Ravenski prelom
Kneški prelom
Tolminka
Idrijski prelom
LEGENDA:
Pobočni grušč ponekod
sprijet v brečo
Fliš: vložki apnenčevih
breč (a); lapor (b)
Grebenski apnenec s
koralami in hidrozoji
Aluvij
Fliš: vložki apnenčevih
breč (a); trdi lapor (b)
Mikritni in colitni apnenec
Nesprijete morene
Ploščasti mikritni in kalkarenitni
volčanski apnenec z roženci
Mikritni in colitni apnenec
z vložki apnenčevih breč
Starejši rečni sedimenti:
konglomerat, prod in pesek
Glinasti skrilavec, kalkarenit in
roženec (a); apnenčeva breča in
lapornati apnenec (b)
Skladovni dachsteinski
apnenec s plastmi in vložki
dolomita
Vršaj
Mikuritni apnenec in ploščasti
apnenec (a); grebenski apnenec (b)
Skladoviti in masivni
dolomit
Vir: Buser, 1986b
16
17
2.2 TEKTONSKA AKTIVNOST
Dolina Tolminke leži na stičišču dveh narivnih struktur – Južnih Alp
in Zunanjih Dinaridov, zato so za to območje značilni številni dinarski
prelomi, med katerima sta najpomembnejša Idrijski in Ravenski.
Medtem ko je Idrijski prelom
najpomembnejši dinarski prelom
na celotnem slovenskem ozemlju, je
Ravenski eden pomembnejših prelomov
v Zgornjem Posočju. Slednji se zelo
dobro odraža prav v dolini Tolminke,
kjer se mu pridružujejo Kneški,
Tolminski, Krnski in Polovniški prelom
(Buser, 1986a; Vidrih, 2008).
Potresna aktivnost Ravenskega in
Kneškega preloma se je v zadnjem
obdobju pokazala v potresih leta 1998 in
2004. Obakrat je bilo žarišče v Krnskem
pogorju, v mejni coni med Ravenskim in
Kneškim prelomom (Vidrih, 2008).
Za nastanek potresov v tem pogorju je
bistveno razmerje med Idrijsko tektonsko
cono in Južnoalpsko narivno mejo, ki jo
nekateri prelomi sekajo (Idrijski, Kneški
in Ravenski prelom), drugi pa se ob
njej končajo.
Močna tektonska dogajanja v geološki
zgodovini (predvsem narivanja) se danes
odražajo v narivnih pokrovih, ki so nastali
iz poleglih in pretrganih gub (Buser,
1986a). Zgornji del doline Tolminke
zaznamuje Južnoalpska narivna meja, ki s
Krnsko-Koblanskim narivnim prelomom
predstavlja južni rob cone narivnih
prelomov v Južnih Alpah (Placer, 2008).
Potresna aktivnost Ravenskega in
Kneškega preloma se je v zadnjem obdobju
pokazala v potresih leta 1998 in 2004.
Obakrat je bilo žarišče v Krnskem
pogorju, v mejni coni med Ravenskim in
Kneškim prelomom (Vidrih, 2008).
18
19
03.
GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI
Površje doline Tolminke je zaradi različnih procesov, ki so se v preteklosti
dogajali, zelo razgibano.
Z geomorfološkega vidika so najzanimivejša
tvorba rečnega preoblikovanja Tolminska
korita, ki obsegajo korita Tolminke in
njenega pritoka Zadlaščice.
Ob vstopu v dolino je najbolj opazen
rečni relief s sotesko Tolminke, za
osrednji del doline pa so značilni
tudi hudourniki, ki so na neodpornih
kamninah ustvarili številne grape. Z
geomorfološkega vidika so najzanimivejša
tvorba rečnega preoblikovanja Tolminska
korita, ki obsegajo korita Tolminke in
njenega pritoka Zadlaščice. Nastala so
zaradi hitrega vrezovanja reke v močno
pretrt triasni apnenec, ki ga zaznamujejo
prelomi v vseh smereh (Vidrih, 2004).
Ledeniško površje se odraža predvsem v
zatrepnem delu doline in med Pologom
ter izviri Tolminke, kjer najdemo veliko
balvanov, moren in nasipov (Kunaver,
1993). Dokaz za obstoj ledenika je
tudi oblika prečnega prereza doline, ki
nakazuje na črko U.
20
Kraški relief se v dolini Tolminke
pojavlja v njenem zgornjem delu, kjer
geološko podlago gradijo karbonatne
kamnine. Površinske kraške oblike, ki
so najizrazitejše nad zgornjo gozdno
mejo, uvrščamo med visokogorski kras,
od podzemnih kraških pojavov pa lahko
v omenjeni dolini zasledimo brezna in
vodoravne jame.
Od vseh registriranih jam jih je več kot 20
povezanih v sistema Migovec in Vrtnarija,
ki ležita na kraški planoti Tolminskega
Migovca. Leta 2012 je z novo odkrito
povezavo med sistemoma rovov to postal
najdaljši jamski sistem v Slovenji.
V letu 2013 so z novimi raziskavami
dosegli dolžino 27,3 km in globino 972 m
(Imperial College Caving Club, 2014).
Slika 05
Morenski nasip
Železje, v katerega
se je vrezala
Tolminka
V dolini Tolminke so nastale večinoma
vodoravne jame, med katerimi po svoji
dolžini in globini izstopa Pološka jama,
ki se nahaja v gori Osojnici nad
planino Polog.
Po tem, ko se je leta 1970 z novo
izmerjeno dolžino rovov uvrstila na
prvo mesto najglobljih jam v Jugoslaviji
(Habič, 1970), se danes z dolžino
10.800 m in globino 704 m uvršča na
šesto mesto najdaljših jam in 14. mesto
najglobljih jam v Sloveniji ( Jamarska
zveza Slovenije, 2014).
21
04
HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI
TOLMINKE
Porečje Tolminke zajema reliefno zelo raznolika območja, saj združuje
visokogorski alpski svet višji od 2000 m in ravninski svet Tolminske kotline,
6000
nižji od 200 m. n. m.
5000
4000
3000
srednji mesečni pretoki (m/s)
Vode glavnih izvirov pritekajo na površje
Večina vodotokov ima hudourniški značaj,
izpod podornega skalovja na dnu ravnice
zato lahko večji del leta od njih vidimo
2000
pri planini pod Osojnico med višinama
samo grapo, po kateri tečejo.
1000
680 in 690 m. n. m., najvišji izviri pa se
Pretočni režim Tolminke ustreza alpskemu
ob visokih vodah pojavijo tudi nad potjo
snežno-dežnemu režimu. Skromnejši
0
nad omenjeno planino in pod planino
pretok vodotoka se zaradi snežnega
2000 2001 2002
2003 2004 Tolminka
2005 2006se2007
2008 2009 2010
2011 odraža
2012 2013
Dobrenjščico.
od glavnih
zadržka
v zimskem nižku,
izvirov do izliva v približno 12 km spusti
medtem
ko
je
poletni
tuji
domači nižek manj izrazit
za 523−533 m, zato je njen povprečni
in pomaknjen proti koncu poletja. Viška
vzdolžni padec relativno velik
nastopita spomladi in jeseni, ko se zaradi
(Fazarinc et al., 1999).
hitrega taljenja snega ter po obdobju
Porečje Tolminke je hidrografsko zelo
močnejšega deževja močno poveča
razgibano, saj dobi na poti do izliva 19
vodostaj in pretok vode (Frantar, Hrvatin,
pritokov.
2008).
Graf 1: Srednje mesečne vrednosti pretoka na vodomerni postaji Tolmin (povprečje za obdobje 1953 - 2004)
(str 14)
14
12
10
Graf 01
Srednje mesečne
vrednosti pretoka
na vodomerni
postaji Tolmin
(povprečje za
obdobje 1953–2004)
Vir: Agencija RS
8
6
4
2
0
22
za okolje, 2011b;
Podgornik, 2011
jan
feb
mar april maj
jun
jul
avg
sept
okt
nov
dec
23
05
PEDOLOGIJA IN FITOLOGIJA
Za dolino Tolminke so značilne tri vrste avtomorfnih prsti: rendzina,
evtrična rjava prst in distrična rjava prst. Območje je pretežno poraščeno
z listnatim gozdom.
Najbolj razširjena je rendzina, ki
se največkrat nahaja na apnencu ali
dolomitu, nastaja pa tudi na morenah
in pobočnem grušču.
Evtrične rjave
prsti so nastale na ledeniških morenah,
pobočnem grušču, prodnatih vršajih,
flišu in laporju ter jih je v dolini
Tolminke mogoče najti na bolj
položnem reliefu v osrednjem delu
doline in v Čadrgu. Distrične rjave prsti
so nastale na nekarbonatnih kamninah
in se v dolini Tolminke nahajajo ob
evtričnih rjavih prsteh (Lobnik, 1986).
Travnata območja so redka in se
nahajajo na območjih delujočih ter
opuščenih planin in v neposredni bližini
naselij. Zatrepni del doline pod gozdno
mejo je večinoma gol, saj se zaradi
aktivnih pobočnih procesov ne more
zaraščati. Visokogorski svet nad gozdno
mejo je skalnat in ga porašča ruševje,
redkeje travinje.
Najbolj zastopana drevesna vrsta je bukev,
v različnih območjih doline Tolminke
pa najdemo različne gozdne združbe. V
severnem delu doline prevladuje združba
bukve in trilistne vetrnice, v južnem
pa združba bukve in črnega gabra. Na
prisojnih pobočjih osrednjega dela doline
najdemo bukev s platanolistno zlatico,
med Tolminskimi koriti in Pologom
pa bukev z navadnim kresničevjem,
ki uspeva na rendzini. Nad zgornjo
gozdno mejo (1600-1800 m. n. m) se na
apnenčasti in dolomitni podlagi skalnatih
pobočij nahaja grmovna združba
dlakavega sleča in navadnega slečnika
z rušjem (Vegetacijska karta gozdnih
združb, 2002). Z vidika rastlinstva so
posebnost Tolminska korita, saj v njih
najdemo tri endemite, ki jim ustreza
preplet alpskega in submediteranskega
podnebja: ozkolistno preobjedo, soško
smiljko in skalno jelenko
(LTO Sotočje, 2007).
Najbolj zastopana drevesna vrsta je bukev,
v različnih območjih doline Tolminke pa
najdemo različne gozdne združbe.
24
25
06
PODNEBJE
Za porečje Tolminke je značilno gorsko podnebje z nekaterimi vplivi
submediteranskega podnebja, ki se poznajo daleč v zaledju po dolini Soče.
Dolino Tolminke, predvsem pa njene višje
predele, od koder dobiva vodo, zaznamuje
velika količina padavin. Višek je jeseni,
manj izrazit maksimum pa se odraža tudi
ob koncu pomladi in v začetku poletja.
Največ padavin pade takrat, ko se vlažne
in tople zračne mase z jugozahodnim
vetrom pomikajo pravokotno na grebene
orografske pregrade. Ob stiku z njimi se
zračne mase dvigajo in ohlajajo, iz njih
pa se začnejo izločati padavine (Dolinar,
2008).
Tako uradnih kot neuradnih vremenskih
postaj v dolini Tolminke ni, tiste
najbližje pa zaradi izrazito kotlinske lege
(Tolmin, Zatolmin) ali gorskega reliefa
(Dupeljska planina, Bogatinsko sedlo) niso
reprezentativne za omenjeno območje, zato
podrobnih meteoroloških podatkov na tem
mestu ne analiziramo.
Dolino Tolminke, predvsem pa njene višje
predele, od koder dobiva vodo, zaznamuje
velika količina padavin. Višek je jeseni,
manj izrazit maksimum pa se odraža tudi ob
koncu pomladi in v začetku poletja.
26
27
07
ZAVAROVANA OBMOČJA
Dolina Tolminke leži na območju z bogato kulturno-zgodovinsko dediščino
in številnimi naravnimi pojavi, ki so zaradi svoje izjemnosti deležni posebne
zaščite. Zavarovana območja in točke se večinoma prekrivajo, a se ne
izključujejo, saj imajo opredeljeno različno stopnjo varstva.
Zavarovana območja narave, določena z
Zakonom o ohranjanju narave Republike
Slovenije, so razdeljena na širša in ožja
zavarovana območja.
Edino širše zavarovano območje, ki
je hkrati tudi najobsežnejše državno
zavarovano območje v dolini Tolminke,
je Triglavski narodni park (TNP).
Razteza se od Tolminskih korit po
celotni dolini navzgor. Z Zakonom o
Triglavskem narodnem parku je območje
doline Tolminke razdeljeno v drugo in
tretje varstveno območje. V slednjem
varstvenem območju, ki je »namenjeno
ohranjanju in varovanju biotske
raznovrstnosti, naravnih vrednot in
kulturne dediščine ter izrazitih ekoloških,
estetskih in kulturnih kakovosti krajine,
ohranjanju poselitve ter spodbujanju
trajnostnega razvoja, usklajenega s cilji
narodnega parka« (Zakon o TNP1, 6. člen, 2010), leži območje med
Tolminskimi koriti, planino Pretovč,
planino Polog in vasjo Čadrg (vključno z
njo). Izvirni del doline Tolminke in višje
ležeči grebeni spadajo v drugo varstveno
območje, kjer je dovoljena tradicionalna
raba naravnih virov z namenom
ohranjanja obstoječega stanja naravne ter
kulturne dediščine in preprečitve vnosa
novih obremenjujočih dejavnosti.
28
Ožje zavarovana območja v dolini Tolminke
so naravni spomeniki, kjer je prepovedano
izvajati posege, ki bi kakorkoli spremenili
ali poškodovali njihovo stanje. Po Atlasu
okolja Republike Slovenije za okolje
(ARSO) so to:
Tolminka - reka, soteska in korita: naravni
spomenik Tolminka je edini spomenik,
ki je v celoti vezan na dolino Tolminke
oziroma na vodotok od izvirov do izliva.
Krn Rdeči rob: v dolino Tolminke spada
tretjina tega območja, in sicer vzhodno
pobočje Rdečega roba. Je geološka
posebnost, saj se med belim in sivim
apnencem nahaja rdečkast lapornati
apnenec, ki gori daje posebno barvo in je
po njem dobila ime. Zaradi te kamnine je
na omenjenem območju nastala posebna
mikroflora (Šubelj, 2010).
Zadlaščica - korita: reka Zadlaščica je levi
pritok Tolminke in hkrati del Tolminskih
korit. Njena korita so nastala tik pred
sotočjem obeh rek.
29
LEGENDA:
Dolina Tolminke
Triglavski narodni park
Prvo varstveno območje
Drugo varstveno območje
Tretje varstveno območje
Naravni spomeniki
1: Krn—Rdeči rob
2: Tolminka - reka, soteska in korita
3: Zadlaščica - korita
Druge naravne vrednote
1: Tolminski Migovec - podi
2: Tolminka - izviri
3: Tolminka - gube apnenca nad izviri
4: Zatolmin - balvan v Pologu
Karta 02
Naravne vrednote
državnega pomena
na območju doline
Tolminke
Vir: Arso, 2011a;
5: Azmična grapa
6: Piščak - potok s slapovi
7: Tolminka
8: Tolminka - dolina
9: Čadrg - gube ploščastega apnenca
10: Tolminka - korita
GURS, 2011;
Podgornik, 2011
11: Tolminka - termalni izvir
12: Zadlaščica - korita
Naravne vrednote - jame
Vodovarstveno območje Zadlaščice
Drugo vodovarstveno območje
V dolini Tolminke so tudi druga območja
zavarovanja: ekološko pomembna
območja, Natura 2000, varovalni gozdovi,
gozdovi posebnega pomena in varstvena
območja vodnih virov. Ekološko
pomembno območje namenjeno
ohranjanju biotske raznovrstnosti, je v
dolini Tolminke (do Tolminskih korit)
eno samo, to so Julijske Alpe (ARSO,
2014). Njihova zaščita je zagotovljena
z ukrepi varstva naravnih vrednot na
podlagi zakona (Zakon o ohranjanju
narave, 1999).
30
Območje Natura 2000, imenovano
Julijske Alpe, prav tako obsega celotno
dolino do Tolminskih korit. Je evropsko
omrežje posebnih varstvenih območij, ki
so pomembna za ohranitev ali doseganje
ugodnega stanja ptic in drugih živalskih
ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov
in habitatnih tipov. Na njih je treba
vzdrževati ugodno stanje z različnimi
ukrepi, ki spodbujajo morebitne obstoječe
dejavnosti (paša) in preprečujejo uvajanje
novih (Natura 2000, 2013).
31
Varovalni gozdovi se raztezajo na strmem
levem bregu Tolminke. Na desnem bregu
je varovalnih gozdov zaradi manjših
naklonov bolj malo, saj ležijo le v ozkem
pasu pod Osojnico in Rdečim robom
(ARSO, 2014). Varujejo zemljišča pred
erozijo, usadi, izpiranjem, krušenjem,
vetrom, zameti in plazovi na strmih
obronkih ali bregovih voda ter na
zgornji meji gozdne vegetacije (Uredba
o varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim namenom, 2005).
Območje gozda s posebnim namenom,
gozdni rezervat Grušnica, se razprostira
nad Čadrgom in služi preučevanju in
spremljanju naravnega razvoja gozda in
biotske raznovrstnosti (ARSO, 2014).
Preglednica 01
Identificirana
kulturna dediščina
na območju doline
Tolminke
Vir: RS Ministrstvo
za kulturo. Register
nepremične kulturne
dediščine, 2014
NASELJA in
STAVBE
Vas Čadrg
Zaselek Laz
Blekova domačija v
Javorci
Domačija Čadrg št. 3
Domačija ZadlazČadrg št. 3
Lokarjeva štala
sakralni objekti
IN POKOPALIŠČA
Spominska cerkev
Sv. Duha v Javorci
Cerkev sv. Petra nad
Zatolminom
Znamenje v Čadrgu
Kapelica Na Sevcah
Vojaški oltar na
Mrzlem vrhu
Vojaško pokopališče
na planini Polog
planine
Planina Sleme
Planina Za Grmučem
Planina Laška seč
Pri obeh stopnjah varovanja gozdov
so posegi dovoljeni, ne smejo pa biti v
nasprotju s splošnimi funkcijami gozda
in morajo biti vnaprej načrtovani ter
odobreni s strani pristojne gozdarske
strokovne službe (Uredba o varovalnih
gozdovih in gozdovih s posebnim
namenom, 2005).
Zavarovana narava je pogosto prepletena
tudi z bogato kulturno dediščino, ki je
tudi na območju doline Tolminke pustila
pomemben pečat. Kulturna krajina z
ohranjeno tradicionalno rabo zemljišč,
z ostalinami in obeležji zgodovinskih
dogodkov, predstavlja preplet človeka in
narave v prostoru in času.
OBELEŽJA
Napisna plošča na
planini Zagrmuč
Spominska plošča
podpolkovniku
Paulu Rizzettiju nad
planino Sleme
Spomenik padlima
borcema NOB nad
Zatolminom
Spomenik NOB v
Čadrgu
Napisna plošča nad
planino Pretovč I
Spominsko
znamenje na Malem
Stadorju nad planino
Sleme
Spomenik na planini
Medrja
Spominska plošča
na planini Polog
OBMOČJA
Triglavski narodni
Park
ArheološkA
OBMOČJA
Naselbina na planini
Pretovč
Naselbina na planini
Gorenji Pretovč
Arheološko najdišče
Selca
Vodni OBJEKTI
Hidroelektrarna pod
planino Polog
Vodni zbiralnik pod
planino Pretovč
Napisna plošča nad
planino Pretovč II
Spominska plošča
zdravniku Arthurju
Weilu pri planini
Zagrmuč
32
33
08
DEMOGRAFIJA
Svet ob Tolminki je danes skoraj neposeljen, zapuščeni objekti samotnih
kmetij na obeh straneh reke pa pričajo, da je na tem območju nekoč živelo
več družin, ki so se preživljale s kmetovanjem.
Edino strnjeno naselje, ki leži visoko nad
dolino Tolminke, je vasica Čadrg (682,5
m. n. m.). Nad Tolminskimi koriti je
zaselek Laz, del naselja Zadlaz-Čadrg
(413 m. n. m.).
Čadrg je danes zgleden primer razvoja
naselja, ki je bilo v 90. letih zaradi močne
depopulacije skoraj opuščeno.
Med letoma 1890 in 1931 je v Čadrgu
živelo več kot 200 ljudi.
Padli v prvi in drugi svetovni vojni, beg
pred fašizmom, ukinitev osnovnih šol v
hribovskih naseljih in slaba dostopnost1 za
tiste, ki so zaradi zaposlitve v industrijskih
obratih dnevno migrirali v dolino, so bili
glavni razlogi za zmanjševanje števila
prebivalcev v vasi (Barbič, Benedejčič,
1993; Krajnc, 2010).
Edino strnjeno naselje, ki leži visoko
nad dolino Tolminke, je vasica Čadrg
(682,5 m. n. m.). Nad Tolminskimi
koriti je zaselek Laz, del naselja
Zadlaz-Čadrg (413 m. n. m.).
1 Cesto do Čadrga so domačini z udarniškim delom začeli graditi leta 1974, njen zadnji odsek pa je
bil zabetoniran leta 1990 (Pipan, 2004). Še danes do vasi vodi strma in ozka cesta, ki je na več
mestih prepadna.
34
35
10
Graf 3: Gibanje števila prebivalstva po naseljih Čadrg, Zadlaz-Čadrg in Tolminske Ravne v letih 20
8
50
6
45
40
Graf
353: Gibanje števila prebivalstva po naseljih Čadrg, Zadlaz-Čadrg in Tolminske Ravne v letih 20
Graf 03
Gibanje števila
prebivalstva po
naseljih Čadrg,
Zadlaz-Čadrg in
Tolminske Ravne v
letih 2008—2013
Vir: SURS, 2014
Graf 2: Gibanje števila prebivalstva v naseljih Čadrg in Zadlaz-Čadrg (str 21)
20
2008
Čadrg
2009
2010
Zadlaz-Čadrg
2011
2012
leto
2013
Tolminske Ravne
15
10
0
100
40
50
2011
2012lego kot2013
Vas
ima podobno
Čadrg, ležileto
Tolminske
Ravnedolini Zadlaščice, in je v
v sosednji
preteklosti prav tako beležila velik upad
prebivalstva.
1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011
Zadlaz-Čadrg
2 Indeks staranja je razmerje med starim (stari 65 let ali več) in mladim prebivalstvom (stari do 14
let) pomnoženo s 100.
3 SURS od leta 2008 dalje uporablja spremenjeno statistično definicijo prebivalstva, ki v skupno
število prebivalcev naselja zajema tako ljudi, ki imajo prijavljeno stalno bivališče kot tudi ljudi
z začasnim bivališčem, če so ti prijavljeni za eno leto ali več. Podatki za leto 2010 zato niso
neposredno primerljivi s podatki za predhodna leta, saj je zaradi omenjenega lahko število
prebivalstva večje ali manjše (SURS, 2011). Podatki o gibanju števila prebivalstva so povzeti po:
Občina Tolmin, 1997; Krajevni leksikon Slovenije, 1968; Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996;
SURS 2001, 2006, 2010; Uršič, 1975.
Graf 04
Prebivalstvo v
naselju Čadrg
Vir: SURS, 2014
število prebivalcev
število prebivalcev
Graf
35 4: Prebivalstvo v naselju Čadrg (str 23)
Čadrg
36
0
25
2008sicer ne2009
Tolminske ravne
ležijo v 2010
Čadrg
Zadlaz-Čadrg
dolini Tolminke,
so pa v analizo
50 vključene zaradi primerjave z
podatkov
obravnavanim
območjem.
45
150
0
25
50
20
45
15
40
10
35
5
30
Graf 4: Prebivalstvo v naselju Čadrg (str 23)
200
SURS, 2014
30
5
250
Graf 02
Gibanje števila
prebivalstva v
naseljih Čadrg in
Zadlaz-Čadrg 3
Vir: Rejec, 2011;
število prebivalcev
Po letu 1991 je število Čadržanov
zaradi večje rodnosti in priseljevanja
začelo naraščati.
Leta 2013 je bilo v Čadrgu 18
gospodinjstev s 46 prebivalci, z 28
jul
avg
okt Povprečna
nov dec
moškimi
in 18sept
ženskami.
starost prebivalcev je znašala 39,2 leta,
indeks staranja pa 114,3. 2
število prebivalcev
Po drugi svetovni vojni, od leta 1948 do
4
1981, je število prebivalcev v Čadrgu
najbolj
2 upadlo, kar za 74 odstotkov, do
leta 1991 pa še za 40 odstotkov. Leta
19910 je tako v Čadrgu živelo še 23 ljudi.
jan Statističnega
feb mar urada
april maj jun
Po podatkih
Republike Slovenije (SURS) se je trend
zniževanja števila prebivalstva umiril.
30
25
50
20
45
15
40
10
35
5
30
0
25
20
15
2008
moški
2009
2010
2011
2012
2013
leto
2013
leto
ženske
10
5
Graf 5: Starostne skupine v naselju Čadrg v letu 2013 (str 24)
0
2008
moški
jo prebivalcev - skupaj
srednji mesečni pretoki (
12
2009
2010
2011
2012
ženske
7
6
Graf 5: Starostne
skupine v naselju Čadrg v letu 2013 (str 24)
skupaj l. 2013:
46 oseb
5
4
18 ž
skupaj l. 2013:
28
37
število prebivalcev
40
Graf 6: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu (str 25)
35
30
25
Graf 6: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu (str 25)
20
2012
2012
15
10
5
0
2008
2009
moški
2010
2011
2012
leto
ženske
Graf 05
Starostne skupine v
Graf 5: Starostne
skupine v naselju Čadrg v letu 2013 (str 24)
naselju Čadrg v letu
2013
Vir: SURS, 2014
število prebivalcev - skupaj
2013
skupaj l. 2013:
46 oseb
7
6
SŠ
OŠ
18 ž
28 m
5
OŠ
Graf 06
Izobrazbena
struktura
prebivalstva, starega
15 let in več, v
Čadrgu
Vir: SURS, 2014
SŠ
osnovnošolska ali manj
skupaj:
40 oseb
skupaj:
40 oseb
srednješolska
osnovnošolska
ali manj
višješolska
srednješolska
višješolska
4
3
2
1
0
04
59
Graf 7: Aktivnost prebivalstva v Čadrgu
10- 15- 20- 25- 30- 35- 40- 45- 50- 55- 60- 65- 70- 75- 80- 85 in starost
14 19 24 29 34 39 44 49 54 59 64 69 74 79 84 več - let
moški
Graf 7: Aktivnost prebivalstva v Čadrgu
ženske
45
40
35
30
število prebivalcev
45
Leta 2012 je imelo 60 odstotkov
prebivalcev, starejših od 15 let
srednješolsko izobrazbo in en prebivalec
z višješolsko oziroma visokošolsko
izobrazbo.
37,5 odstotka jih je imelo končano
oziroma nedokončano osnovnošolsko
izobrazbo. 47,5 odstotka je bilo delovno
aktivnih.4
Graf 07
Aktivnost
prebivalstva v
Čadrgu
Vir: SURS, 2014
število prebivalcev
40
25
35
30
25
20
25
15
25
10
20
17
21
21
19
aktivni
5
15
0
17
10
5
2011
19
neaktivni
2012
aktivni
neaktivni
0
2011
2012
Graf 4: Prebivalstvo v naselju Zadlaz - Čadrg
4 Stopnja delovne aktivnosti je odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem
prebivalstvu (vse osebe stare 15 let in več).
Graf 4: Prebivalstvo v naselju Zadlaz - Čadrg
40
ev
38
35
39
Graf 7: Aktivnost prebivalstva v Čadrgu
45
40
število prebivalcev
35
30
25
21
Podobno25
kot Čadrg je tudi Zadlaz-
20 prebivalcev štel konec 19.
Čadrg največ
stoletja,15
ko je v vasi živelo okoli 150
ljudi. Največji padec števila prebivalcev je
19
10
17
bil zabeležen med letoma 1953 in 2000,
5
ko se upadanje
umiri.
0
2011
V letih 2008‒2013 se je skupno število
prebivalcev povečalo s 30 na 33. V letu
2012 je naselje doseglo najvišje število
prebivalcev, in sicer 35 (23 moških in 12
žensk). V letu
2013 je v 17 gospodinjstvih
aktivni
živelo 33 ljudi: 22 moških in 11 žensk.
Povprečna starost prebivalstva je bila v
V tej starostni kategoriji je bilo 16 moških
letu 2013 malo višja kot v Čadrgu - 47,2
in štiri ženske. V letih 2011‒2013 se
leta. Indeks staranja je znašal 160.
je delež te starostne skupine nekoliko
Največji delež so leta 2013 predstavljali
zmanjšal na račun rahlo višje rodnosti.
prebivalci stari 15‒64 let.
Graf 9: Starostna struktura prebivalstva v naselju Zadlaz-Čadrg
Graf 9: Starostna struktura prebivalstva v naselju Zadlaz-Čadrg
2011
2012
2013
2011 2012 2013
neaktivni
2012
12
,1%
24,2
%
12,1%
Graf 09
Starostna struktura 24,2 %
prebivalstva v
63,7 %
naselju Zadlaz63,7 %
Čadrg
Vir: SURS, 2014
Graf 4: Prebivalstvo v naselju Zadlaz - Čadrg
22,9 %
14
,3 %%
22,9
0–14 let
62,9 %
60,6 %
60,6 %
0–14 let
15–64 let
65 in več let
15–64 let
65 in več let
25
20
Graf 10: Starostne skupine v naselju Zadlaz Čadrg v letu 2013
Graf 10: Starostne skupine v naselju Zadlaz Čadrg v letu 2013
15
10
0
2008
2009
2010
ženske
2011
2012
2013
leto
število prebivalcev - skupaj
skupaj l. 2013:
5
moški
skupaj l. 2013:
Graf 10
Starostne skupine
v naselju ZadlazČadrg v letu 2013
Vir: SURS, 2014
4
4
3
11 ž
22 m
22 m
2
1
1
0
04
33
33 oseb
11 ž
oseb
3
2
0
40
15
,2 %
24,2
%
15,2 %
30
število prebivalcev - skupaj
število prebivalcev
Graf 08
Prebivalstvo v
naselju ZadlazČadrg
Vir: SURS, 2014
35
24,2 %
62,9 %
40
14,3 %
05- 4109
14
591519
10- 15- 20- 25- 30- 35- 40- 451420- 1925- 24
30- 29
35- 34
40- 39
45- 44
50- 49
5524 29 34 39 44 49 54 59
5054
6064
55- 60- 6559
65- 6470- 69
7569 74 79
70- 75- 80- 85 in starost
74
več - let
80- 79
85 in84 starost
84 več - let
moški
ženske
moški
ženske
Graf 11: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu (str 25)
Graf 11: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu (str 25)
število pr
4
3
2
1
0
V letu 2012 je imelo
visokošolsko
0- v 5Zadlaz-Čadrgu
- 10- 15- 20- 25-oziroma
30- 3540- 45- izobrazbo.
50- 55- 60- 65- 70- 75- 80- 85 in starost
17 odstotkov prebivalcev,
starejših
od
15
Stopnja
delovne
je 74 79 84 več - let
4
9
14 19 24 29 34 39 44 aktivnosti
49 54 prebivalstva
59 64 69
let dokončano oziroma nedokončano
bila podobna kot v Čadrgu: 47 odstotkov
moški
ženske
osnovnošolsko izobrazbo, 10 odstotkov
je bilo delovno aktivnih.
srednješolsko izobrazbo in trije višješolsko
Graf 11: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let in več, v Čadrgu (str 25)
2012
VŠ
SŠ
Graf 11
Izobrazbena
struktura
prebivalstva, starega
15 let in več, v
naselju ZadlazČadrg
Vir: SURS, 2014
OŠ
osnovnošolska ali manj
skupaj:
30 oseb
srednješolska
višješolska
Graf 12
Aktivnost
prebivalstva v
naselju ZadlazČadrg v letu 2012
Vir: SURS, 2014
število prebivalcev
Graf 12: Aktivnost prebivalstva v naselju Zadlaz-Čadrg v letu 2012
30
25
20
14
16
15
14
15
10
5
aktivni
neaktivni
0
2011
2012
Graf 14: Število obiskovalcev Tolminskih korit
3000
42
2500
43
09
PROMET
Na območju doline Tolminke je po levem
bregu reke Tolminke do vasi Čadrg
speljana šest km dolga asfaltirana
lokalna cesta, namenjena vsem vozilom in
je za življenje vasi ter njeno dostopnost
ključna.
Ta cesta je pomembna tako pri
zaustavljanju negativnega demografskega
trenda, kot tudi za razvoj turizma.
Druga, za lastnike pašnikov in gozdov
pomembna cesta, pretežno makadamska
in le delno asfaltirana, vodi po desnem
bregu Tolminke iz Zatolmina do
planine Polog.
Po desnem bregu Tolminke se iz
Zatolmina proti planinam Pretovč,
Medrje in Sleme dviga še ena, za
pašništvo pomembna pot. Ozka, deloma
betonirana, deloma makadamska pot je po
Odloku o kategorizaciji občinskih cest v
občini Tolmin nekategorizirana javna pot.
Slika 06
Cesta, ki vodi po
desnem bregu
Tolminke, do
planine Polog
44
45
10
GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Gospodarske dejavnosti (ekološko kmetijstvo, planinsko pašništvo in
turizem), vezane tako na stalno kot nestalno prisotnost človeka, so v dolini
Tolminke pomemben pokazatelj rabe prostora.
V tem poglavju so opisane gospodarske
dejavnosti, ki se odvijajo v dolini
Tolminke. Glede na to, da je območje
zelo skromno poseljeno in so pogoji za
življenje težki, so predstavljene dejavnosti
pomemben dejavnik preoblikovanja
oziroma vzdrževanja kulturne krajine, ki
jo je človek ustvarjal z namenom, da bi
izkoristil prostor.
Medtem ko ekološko kmetijstvo zahteva
stalno prisotnost človeka, sta ostali dve
dejavnosti bolj sezonski.
10.1 Ekološko kmetijstvo v Čadrgu
Zasluge za razvoj, ki ga je čutiti v Čadrgu, gredo predvsem medsebojnemu
sodelovanju in razmahu ekološkega kmetijstva, v katerem so
prepoznali možnost za napredek vasi. Čadrg je tako postal največja in
najprepoznavnejša ekološka vas v Sloveniji.
Tradicionalno dejavnost predstavlja
planinsko pašništvo, ekološko kmetijstvo
in turizem pa sta se začela razvijati v
zadnjih dveh desetletjih. V vseh treh
primerih so naravnogeografske razmere
zaradi neokrnjenega okolja velika
prednost, na drugi strani pa zaradi velikih
naklonov pobočij in težko dostopnega
terena otežujoč dejavnik. Spodbuda
lokalnih in državnih ustanov ima na tem
območju, kjer so zaradi različnih stopenj
zavarovanja narave vsi posegi omejeni,
veliko vlogo.
Prelomnica razvoja ekološkega kmetijstva
se je zgodila v letih 1998 in 1999, takoj
po vzpostavitvi nadzora nad ekološkim
kmetovanjem v Sloveniji, ko so se na
pobudo Triglavskega narodnega parka in
Kmetijske svetovalne službe Tolmin za
ekološki način kmetovanja odločile tri
kmetije (Krajnc, 2010). Dve leti kasneje
se je obstoječim ekološkim kmetijam
pridružila še ena, tako da danes po
standardih za ekološko pridelavo in
predelavo Zveze združenj ekoloških
kmetov Slovenije delujejo skoraj vse
kmetije v vasi. Življenje v gorskem
svetu samo po sebi pomeni neprestano
usklajevanje človekovih potreb z
naravnimi danostmi, zato za Čadrg
prehod iz konvencionalnega kmetovanja
v ekološko ni zahteval posebnih
prilagoditev (Cipra, 2011).
Njihovi izdelki, med katerimi so
najbolj prepoznavni tisti, ki temeljijo na
tolminski sirarski tradiciji (sir Tolminc,
albuminska skuta, sirotka in kisava), se
prodajajo prek najbolj razširjene slovenske
blagovne znamke ekoloških živil in
izdelkov Biodar. Vse ekološke kmetije
svoje izdelke prodajajo na domu, enkrat
tedensko na kmečki tržnici v Tolminu,
enkrat tedensko na ekološki tržnici v
Ljubljani (z izjemo julija in avgusta)
ter trikrat mesečno na tržnici v Novi
Gorici. Ekološko pridelani izdelki, ki so
na trgu cenjeni in dosegajo višjo ceno od
konvencionalno pridelanih, so pokazatelj
nove vloge kmetijstva v
Alpah.
Slika 07
Sir Tolminc
46
47
10.2 Planinsko pašništvo
Območje občine Tolmin je prepoznavno po planinah s 700-letno tradicijo
predelave surovega mleka v planinski sir, izdelan po tehnologiji Tolminca.
Poglavje je povzeto po knjigi Mlečne
planine v Zgornjem Posočju (Koren,
2006) in dopolnjeno z informacijami
Davorina Korena s Triglavskega
narodnega parka.
Območje, kjer se odvija visokogorsko
pašništvo, odmaknjeno od matične
kmetije, imenujemo planina. Zajema
združbo visokogorskih pašnikov in njim
pripadajočih objektov (hlev, bivalni
prostori, sirarna), ki služijo živini
oziroma začasnemu bivanju pastirjev ter
predelovanju mleka. Za posoške planine
je značilno skupno gospodarjenje na
planinah, kjer imajo kmetje iste ali več
vasi skupno pravico do planinske paše.
Na planinah je bil edini način
konzerviranja mleka izdelovanje mlečnih
izdelkov – sira, sirarske (albuminske)
skute in surovega masla. Način izdelave
sira iz polnomastnega surovega kravjega
mleka se je razvijal stoletja in je danes
postal del tolminske tradicije ter kulture.
Sir Tolminc je leta 2003 postal sir z
zaščitenim geografskim poreklom
(Pravilnik o označbi geografskega porekla
Tolminc, 2000), od leta 2012 pa je pri
Evropski komisiji registriran kot zaščitena
označba porekla (Smaragdna pot, 2013).
Blagovna znamka Sir Tolminc je izjemna
priložnost za trženje. Skupaj z dopolnilnimi
dejavnostmi na planinah in turistično
Danes se zaradi obilja krme in kmetijskih
površin v dolini planinsko pašništvo ne
odvija več pol leta kot včasih, ampak tri
ali štiri mesece, odvisno od vremenskih
pogojev oziroma trajanja pašne sezone.
Namen planinskega gospodarjenja ni več
sama paša, temveč izdelava in prodaja
kakovostnih mlečnih izdelkov, ki na
trgu dosegajo visoko povpraševanje.
Poleg omenjenega je zelo pomemben
dejavnik ohranjanja planinskega pašništva
nadaljevanje tradicije in ohranjanje
kulturne krajine alpskega prostora, ki
pa v marsikaterem primeru predstavlja
samo še preteklost. Veliko planin je
namreč zapuščenih ali pa služijo drugim
funkcijam, predvsem kot vikendi.
Razlogi za opustitev dejavnosti so bili
predvsem težka prometna dostopnost,
pomanjkanje vode, težave z lastništvom
in dedovanjem, neustrezna infrastruktura,
slaba organizacija pašne skupnosti ter
vsesplošno opuščanje kmetijstva v dolini.
V dolini Tolminke danes delujejo štiri
planine in več predplanin, ki so zaradi
nižje nadmorske višine namenjene paši
živine pred odhodom na planino ter
po prihodu z nje. Posamezni kmetje
iz okoliških vasi, ki niso člani pašnih
skupnosti, ne pasejo na omenjenih
planinah, ampak individualno na zasebnih
pašnikih, kjer pa so krave zastopane v
manjšem številu.
Slika 08
Planina Sleme
ponudbo se kažejo možnosti dodatnih
delovnih mest.
Slika 09
Planina Polog
48
Krave s planine Polog pasejo tudi na
sosednji planini Srednjica. Na planini je
poleg stanu, ki je bil po potresu leta 1998
popolnoma prenovljen, večji hlev s stojišči
za okoli 45 krav, ki ga kmetje uporabljajo,
pet manjših hlevov pa ni v uporabi.
Stan je obnovljen tako, da daje planini
tehnološke možnosti predelave mleka
v planinski sir, izdelan po tehnologiji
Tolminca in albuminsko skuto, poleg tega
pa tudi dobre pogoje za razvoj turizma.
V prihodnosti bi se lahko uredila tudi
ponudba prenočitev.
Pašna sezona traja od začetka maja do
sredine septembra. Vse delo na planini,
za razliko od drugih, opravlja en zaposlen
sirar. Mleko se dnevno predeluje v sir
in skuto.
Planina Polog je edina delujoča planina
v dolini Tolminke, ki ima nižinsko lego,
ostale tri ležijo na višji nadmorski višini in
na težje dostopnem terenu. Planini Sleme
in Pretovč imata slemensko lego visoko
nad dolino Tolminke, pod njima pa na
pobočnem pregibu leži planina Medrje.
Planina Polog leži znotraj katastrske
občine (k. o.) Zatolmin na okoli 460 m.
n. m. in je razmeroma lahko dostopna
po vzdrževani, deloma asfaltirani cesti.
Prvotno je obsegala 447 ha, danes pa
je veliko nekdanjih pašnih površin
zaraščenih in tako v uporabi le še okoli
22 ha. Planina je v zasebni lasti oziroma
v solastništvu, dejanski uporabniki pa so
kmetje, večinoma iz vasi Žabče. Bližnje
planine Srednjica, Na Prodih in Lašca
so zapuščene.
Planina POLOG
Preglednica 02
Število mlečnih krav
na planini Polog in
ocenjene količine
proizvedenega
mleka, planinskega
sira ter albuminske
skute5. Vir: število
krav Kmetijsko
gozdarski zavod Nova
Gorica, Kmetijsko
svetovalna služba
Tolmin (KGZ NG, KSS
Tolmin), 2014
50
leto
07
08
09
10
11
12
13
št.
krav
20
23
25
22
21
24
21
l
mleka
30000
34500
37500
33000
31500
36000
31500
kg
sira
2700
3105
3375
2970
2835
3240
2835
kg
skute
1350
1552,5
1687,5
1485
1417,5
1620
1417,5
51
Na nadmorski višini 1000—1300 m
se po severnem pobočju Mrzlega vrha
razprostira planina Pretovč in zajema
tudi pašnike opuščene planine Školj. V
uporabi je približno 51 ha pašnikov, kljub
temu pa je opaziti trend zaraščanja pašnih
površin. Planina je dostopna iz Zatolmina
po ozki, strmi in zahtevni poti, ki je sicer
ponekod betonirana, še vedno pa nevarna
ter težko dostopna za prevoze z osebnimi
avtomobili.
Zemljišča planine spadajo v k. o. Dolje,
Volarje in Zatolmin in so večinoma v
zasebni lasti. Planina ima urejen hlev s
55 stojišči in tehnološko ustrezno urejene
prostore za predelavo mleka v albuminsko
skuto ter planinski sir, izdelan po tehnologiji
Tolminca. Delo na planini je organizirano
tako, da kmetje, ki pasejo krave, ustrezno
dolgo odpašujejo na planini in pri tem
opravljajo vsa dela, vključno s sirjenjem.
Planina PRETOVČ
Preglednica 03
Število mlečnih krav
na planini Pretovč
in ocenjene količine
proizvedenega
mleka, planinskega
sira ter albuminske
skute5. Vir: število
krav KGZ NG, KSS
Tolmin, 2014
leto
07
08
09
10
11
12
13
št.
krav
30
28
31
29
26
22
27
l
mleka
45000
42000
46500
43500
39000
33000
40500
kg
sira
4050
3780
4185
3915
3510
2970
3645
kg
skute
2025
1890
2092
1957,5
1755
1485
1822,5
5 Količine za proizvedeno mleko, planinski sir in skuto so ocenjene na podlagi pridobljenih
podatkov o številu mlečnih krav in ob predpostavki, da vsaka krava proizvede okoli 1.500 litrov
mleka na sezono ter da se iz 100 litrov mleka proizvede približno 9 kilogramov sira in 4,5
kilograma skute. Predpostavka izhaja iz osnovnega tehnološkega postopka za predelavo mleka
v sir.
53
Planini Medrje in Sleme spadata v isto
pašno skupnost. Živina se pase na 66 ha
pašne površine. Planina Sleme leži višje, na
nadmorski višini 1450 m. Njeni pašniki
se razprostirajo ob vznožjih Velikega
Stadorja in po grebenu Visoč vrha proti
planinam Pretovč in Medrje (1133 m. n.
m.). Pašna sezona na obeh planinah traja
od junija do konca avgusta. Krave se od
srede julija do srede avgusta pasejo na višji
planini Sleme, sicer pa na planini Medrje.
Delo na planinah je organizirano tako,
da kmetje, ki pasejo krave, ustrezno
dolgo odpašujejo na planini in pri tem
opravljajo vsa dela, vključno s sirjenjem.
Na obeh planinah sta stanova obnovljena
in ustrezno urejena za tehnološko
predelavo mleka v albuminsko skuto
in planinski sir, izdelan po tehnologiji
Tolminca.
Posebnosti planine Sleme so visoka lega,
nespremenjena prvotna postavitev stavb
in dobro ohranjena avtentičnost.
Podobno
Medrje. Na planini
Sleme je v sklopu stanu urejena tudi
možnost bivanja, kar ji v prihodnosti daje
dodatne možnosti za razvoj.
Slabost obeh planin je slaba dostopnost,
kar vpliva na slabšo prodajo izdelkov
na njih. V dolini kmetje nimajo težav s
prodajo, saj so izdelki zaradi kakovosti
cenjeni in iskani.
velja tudi za planino
Planini MEDRJE in SLEME
Preglednica 04
Število mlečnih
krav na planinah
Medrje in Sleme ter
ocenjene količine
proizvedenega
mleka, planinskega
sira in albuminske
skute5. Vir: število
krav KGZ NG, KSS
Tolmin, 2014
leto
07
08
09
10
11
12
13
št.
krav
43
45
47
49
40
53
52
l
mleka
64500
67500
70500
73500
60000
79500
78000
kg
sira
5805
6075
6345
6615
5400
7155
7020
2902,5
3037,5
3172,5
3307,5
2700
3577,5
3510
kg
skute
54
55
10.3 TURIZEM
Dolina Tolminke je v primerjavi z dolino Soče manj obiskana in manj
prepoznavna turistična destinacija. Kljub temu ponuja obiskovalcem
veliko možnosti za športne in rekreacijske dejavnosti ter obisk kulturnih,
zgodovinskih in naravnih znamenitosti.
Glede na majhno območje, ki ga zavzema,
je število znamenitosti in pohodniških poti
primerljivo s tistimi v dolini Soče. Pestra
izbira doživetij bi turista v dolini Tolminke
lahko zadržala več dni, a je tako gostinska
ponudba kot ponudba prenočišč precej
skromna. Nastanitev ponujajo v Čadrgu,
kjer ekološka turistična kmetija Pri Lovrču
v dveh apartmajih lahko sprejme devet
oseb. Tudi gostinska ponudba je skromna.
Ponujajo jo na omenjeni kmetiji v Čadrgu,
v Letnem vrtu Pr Jakču na Lazu in v
Okrepčevalnici Tolminska korita (LTO
Sotočje, 2014).
Lokalna turistična organizacija (LTO)
Sotočje, ki od leta 2001 skrbi za
pospeševanje razvoja turizma, je dolino
Tolminke vključila v svojo turistično
ponudbo. Za njeno promocijo so izdali
dve zgibanki, ki nudita informacije o
Tolminskih koritih in spominski cerkvi
Svetega Duha v Javorci, omenjena pa je
tudi krožna pot od planine Polog preko
izvirov Tolminke in
planine Prodi.
Tolminska korita so največja naravna
Spominska cerkev Svetega Duha na
Javorci, posvečena padlim avstro-ogrskim
vojakom na bojiščih soške fronte, je
kulturni spomenik državnega pomena in
največja kulturna znamenitost v dolini.
Leta 2007 je kot najlepši spomenik prve
svetovne vojne na ozemlju Republike
Slovenije pridobila znak evropske
kulturne dediščine. Je tudi ena izmed
točk Ustanove »Fundacije Poti miru
v Posočju«, ki povezuje ostaline in
spomenike iz prve svetovne vojne (Omejc,
Habjanič, 2009).
LTO Sotočje upravlja z obema
znamenitostma – s cerkvijo od leta 2001,
s Tolminskimi koriti pa od leta 2006.
Na vstopnih mestih pobira vstopnino in
beleži število obiskovalcev. Organizira
tudi vodene oglede spominske cerkve
Svetega Duha v Javorci, vodenje po učni
poti v Tolminskih koritih in po
Dantejevi jami.
znamenitost in najbolj obiskana turistična
Tolmin. Ob Tolminki
in Zadlaščici je bila v sodelovanju s
Triglavskim narodnim parkom urejena
učna pot z informacijskimi tablami o
zgodovini, znamenitostih ter vrednotah
območja (LTO Sotočje, 2007).
točka v občini
56
57
0
2011
2011
2012
2012
Graf 14: Število obiskovalcev Tolminskih korit
Graf 14: Število obiskovalcev Tolminskih korit
Graf 13
Število
obiskovalcev
Javorce6
Vir: LTO Sotočje, 2014
6000
3000
3000
5000
2500
2500
4000
2000
2000
3000
1500
1500
2000
1000
1000
500
0
0
1000
Graf 15
Število obiskovalcev
Tolminskih korit
Vir: LTO Sotočje, 2014
500
0
2006
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
2006
2007
2008
2009
2010
2011
tuji
2012
2013
tuji
2011
2012
2013
domači
Podatki o narodnosti obiskovalcev Tolminskih korit med letoma 2010 in 2013 kažejo, da največ
15: prihodki
obiska Javorce
tujih obiskovalcev prihajaGraf
iz Nemčije,
Italije od
in Nizozemske.
Pred letom 2010 se narodnost
obiskovalcev ni beležila.
10,000 od obiska Tolminskih korit
Graf 16: prihodki
9,000
90,000
8,000
80,000
7,000
70,000
6,000
srednji mesečni pretoki (m/s)
8,000
12
EUR
7,000
10
6,000
8
5,000
6
4,000
4
3,000
2
60,000
5,000
EUR
EUR
2010
tuji
9,000
14
50,000
4,000
40,000
3,000
30,000
2,000
20,000
1,000
jan
feb
mar april maj
jun
jul
avg
sept
okt
nov
dec
0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
2014
2009
domači
Graf 15: prihodki od obiska Javorce
Graf 1: Srednje mesečne vrednosti pretoka na vodomerni postaji Tolmin (povprečje za obdobje 1953 - 2004)
(str 14)
10,000
2,000
0
1,000
2008
domači
Večina tujih obiskovalcev Javorce prihaja iz Italije, Avstrije in Nemčije.
Graf 14
Prihodki od
obiska Javorce7
Vir: LTO Sotočje,
2007
2,414 4,013 4,094 4,832 2,948
0
3,993 5,654 4,614 5,622 6,569 9,260 8,421 7,935
Graf 16
Prihodki od obiska
Tolminskih korit8
Vir: LTO Sotočje, 2014
10,000
0
0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
2,414 4,013
4,832 2,948
3,993 5,654
5,622 2013
6,569 9,260 8,421 7,935
2006
20074,0942008
2009 0 2010
2011 4,614
2012
35,832
50,843
59,653
70,203
67,016
80,875
79,704
87,522
Graf 2: Gibanje števila prebivalstva v naseljih Čadrg in Zadlaz-Čadrg (str 21)
6 Zaradi popotresne obnove cerkve v Javorci v letu 2005 podatki o številu obiskovalcev niso na voljo.
7 Prihodki so izračunani na podlagi števila obiskovalcev in povprečne dosežene vrednosti vstopnine za obisk
Javorce, ki znaša 1,50 evra.
58
250
200
8 Prihodki so izračunani na podlagi števila obiskovalcev in povprečne dosežene vrednosti vstopnine v
Tolminska korita, ki znaša 2,90 evra.
59
Na območju doline Tolminke se križajo
številne pohodniške poti, ki so pomemben
del Slovenske geološke poti, Poti miru
v Posočju in Evropske pešpoti E7. Del
Slovenske geološke poti pelje z vrha
Krna pod Vrhom nad Peski, mimo
Rdečega roba do planin Sleme, Pretovč
in Zagrmuč. Pot se nato po makadamski
cesti, ki je vrezana v pobočje Vodil
vrha, spusti do Zatolmina in nadaljuje
skozi Tolmin ter naprej do Tolminskih
korit, mimo naselja Zadlaz-Čadrg do
Tolminskih Raven in Razorja.
Pot miru v Posočju (del odseka III), ki je
speljana od Kobarida preko Drežnice do
Tolmina, na območju doline Tolminke
poteka s pobočja Mrzlega vrha mimo
planin Pretovč, Medrje in Laška seč v
Javorco do avstro-ogrske cerkvice Svetega
Duha. Nadaljuje se po makadamski cesti
iz Pologa in pri cerkvi svetega Petra
zavije proti avstro-ogrskemu vojaškemu
pokopališču Loče pri Tolminu.
Del Evropske pešpoti E7 se ponekod
deloma pokriva z že omenjenima trasama
Slovenske geološke poti in Poti miru
v Posočju. Čez pobočje Mrzlega vrha
oziroma planine Pretovč poteka preko
Javorce v Tolmin in dalje ob Tolminki
mimo Loč do Tolminskih korit v Čadrg,
od tam pa v Tolminske Ravne in na Razor.
60
Pomembna priložnost na območju doline
Tolminke je tudi ureditev kolesarskih poti.
Kolesarjenje je pomembna prostočasna
aktivnost tako za domačine kot za
turiste in s tem dodana vrednost doline
Tolminke. Na tem območju ni poti, ki bi
bile namenjene zgolj kolesarjem in kot
take tudi kategorizirane, je pa veliko poti,
ki bi jih lahko z manjšimi posegi ali zgolj
z označitvijo hitro uredili in povezali
v sistem. Nekatere relacije se že sedaj
tradicionalno uporabljajo za rekreativno
kolesarjenje, na primer manj zahtevna pot
v Polog.
Poleg tega pa poteka veliko aktivnosti
za legalizacijo vožnje po gorskih in
planinskih poteh. V ta sklop sodijo
naslednje relacije:
Vas Krn (ali Zatolmin)–planina Pretovč–
planina Sleme–planina Medrje–planina
Laška seč–planina Črča–Javorca–Polog–
Tolmin;
Planina Razor–Tolminske Ravne–ZadlazČadrg–Čadrg–domačija Pologar–
Tolminka–Tolmin.
61
10.4 gozdarstvo in lovstvo
Podatki, zajeti v tem poglavju, so črpani
iz Gozdnogospodarskega načrta
gozdnogospodarskega območja Tolmin
2011–2020 (GGN GGE Tolmin),
Lovsko upravljavskega načrta za XI.
Triglavsko upravljavsko območje 20112020, dopolnjeni z informacijami
predstavnikov Zavoda za gozdove
Slovenije - Gozdnogospodarske enote
Tolmin (GGE Tolmin) in dveh lovskih
družin (LD): LD Tolmin in LD Ljubinj.
Območje doline Tolminke spada pod
okrilje Zavoda za gozdove Slovenije,
GGE Tolmin, katere površina gozdov
znaša 7.732,25 ha. Prevladujejo zasebni
gozdovi v lasti več kot 2.300 lastnikov.
Posesti niso zaokrožene, ampak
razdrobljene, tako da povprečna posest ne
presega 3,35 ha.
Vzdolž reke Tolminke se stikata dve k. o.:
na desnem bregu k. o. Zatolmin (1.918,82
ha) in levem k. o. Čadrg (2.161,16 ha).
Po podatkih iz omenjenega GGN,
znaša skupna površina gozdov v obeh
omenjenih k. o. 2.458,32 ha.
Preglednica 05
Razsežnosti gozdov
na območju doline
Tolminke
Vir: Zavod za gozdove
Slovenije, GGN GGE
Tolmin, 2011
62
kategorija
Razsežnost gozdov na območju doline
Tolminke je 2002 ha, kar predstavlja
58-odstotno gozdnatost. Pri določitvi
območja Tolminke smo upoštevali
razvodnico po vrhovih in grebenih, ki
omejuje dolino Tolminke.
Zaradi mešanja vplivov alpske in
submediteranske klime so pogoji za
rast gozdov ugodni. Zastopana sta dva
krajinska tipa: v alpskem svetu nad
dolino Tolminke gorska gozdnata krajina
(2015 ha), na ostalem hribovitem delu
pa gozdnata krajina (1442 ha). Poleg
prevladujočih gozdnih površin je tudi
nekaj površin v zaraščanju (12,7 ha),
predvsem v okolici planin. V druga
gozdna zemljišča pa uvrščamo rušje, ki
na obravnavanem območju obsega kar
194 ha. V prihodnosti je pričakovati
naraščanje gozdnatosti predvsem zaradi
zaraščanja opuščenih pašnikov in senožeti.
Trenutno večino pašnih površin na tem
območju še vzdržujejo. Velik je tudi delež
nerodovitnega sveta nad zgornjo
gozdno mejo.
površina (ha)
delež (%)
Večnamenski gozdovi
16,53
0,8
Gozdovi s posebnim namenom
914,91
45,7
Gozdni rezervati
63,64
3,2
Varovalni gozdovi
1007,47
50,3
Skupaj
2002,55
100
63
Dobra polovica gozdov je varovalnih
gozdov, ki se razprostirajo nad izviri
Tolminke, po levem bregu vse do sotočja
z Zadlaščico. Imajo funkcijo varovanja
gozdnih zemljišč in sestojev prve stopnje
poudarjenosti, predvsem zaradi strmine
terena ter skalovitosti. Zaradi izjemno
poudarjene varovalne funkcije krčenje
gozdov tu ni dovoljeno. Na nasprotnem,
desnem bregu ter v višjih predelih na
levem bregu (nad cesto v Čadrg) so
območja gozdov s posebnim namenom
(GPN), kjer so posegi, kot je krčenje
gozda predvsem na nekdanjih površinah
senožeti in planin, dovoljeni.
Večji del gozdov sestavljajo gorska
bukovja, mešana z iglavci (617 ha), del
pobočja za Čadrgom poraščajo alpska
bukovja sušnih leg (144 ha), nad kmetijo
Zastenar pa uspeva zmerno kisloljubno
bukovje, mešano z iglavci (170 ha).
Na levem bregu nad planino Polog je
gozdni rezervat Grušnica (63 ha). Gre za
strmo in prepadno pobočje nad Kalarsko
grapo, kjer posegi niso dovoljeni. V
gozdnih rezervatih je izjemno poudarjena
raziskovalna funkcija, kjer se proučuje in
spremlja naravni razvoj gozda ter biotske
raznovrstnosti.
Predvsem zaradi težkih terenskih
razmer, pa tudi zaradi razdrobljenosti
gozdne posesti, je delež gospodarskih
gozdov, ki so ustrezno odprti z gozdnimi
prometnicami, majhen. Posledično je
intenzivnost gospodarjenja z gozdovi
razmeroma majhna in s tem je onemogočeno
pridobivanje lesa s pričakovanim
ekonomskim učinkom.
Realizacija poseka
v preteklem ureditvenem obdobju je bila
v GGE Tolmin kar 70 odstotkov nižja
od načrtovane, predvsem v državnih in
občinskih gozdovih. Sečnja nikjer ne
presega 25 odstotkov. Izvajata se pretežno
redčenje in pomladitveni posek.
64
Tudi v prihodnje je pričakovati, da bodo
glede na kakovost gozda, interes in
spravilne možnosti, prevladovali poseki
za pridobivanje prostorninskega lesa
(kurjavo). Boljši pogoji za gospodarjenje
so na posameznih odsekih na desnem
bregu Tolminke, okrog planine Na Prodih
ter nad vasjo Čadrg. Če v splošnem
primerjamo krčitve gozdov v GGE
Tolmin z zaraščanjem, je slednje skoraj
20-krat večje. S tem, predvsem pa zaradi
nizke intenzitete sečnje, se v zadnjih letih
povečuje tudi lesna zaloga.
Prevladuje traktorsko in žično spravilo
lesa. Predvsem na strmih pobočjih je
najugodnejši kombiniran način obeh.
V predelih, kjer dostop s traktorjem ni
mogoč, prevladuje ročno spravilo.
Na obravnavanem območju ni urejene
nobene gozdne ceste, obstajajo le lokalne
ceste in poti do planin. Prav tako je zelo
slabo odprto z vlakami, ki jih je le slabih
10 km nad vasjo Čadrg in v okolici
Zastenarjeve domačije. Lastniki gozdov
pogosto izražajo potrebe po gradnji
sekundarnih prometnic – gozdnih vlak,
predvsem tam, kjer je mogoče spravilo
lesa s traktorji. Dodatno zahteve in pogoji
za uporabo občinskih cest in javnih
poti, kot je na primer cesta v Čadrg,
onemogočajo ali otežujejo uporabo
tovornjakov. V agrarni skupnosti Čadrg,
ki je lastnik gozdov, zato urejajo in gradijo
gozdne vlake, primerne za traktorsko
spravilo. Posamezna območja v okolici
planine Polog in Rešljeve planine so
obravnavana kot prednostna območja za
gradnjo gozdnih vlak. Te so: Zastena (v
dolžini 800 m), Zastenar (v dolžini 500
m), Slapišče (v dolžini 600 m) in Polog (v
dolžini 400 m).
65
Na območju doline Tolminke ne prihaja
do konfliktov zaradi morebitnega
izključevanja funkcij, ki bi lahko vplivale
na gospodarstvo, saj so tu navzoče
predvsem ekološke in okolju prijazne
socialne funkcije (zaščitna, naravna
dediščina, kulturna dediščina, higienskozdravstvena, estetska in raziskovalna), vse
vsaj druge stopnje poudarjenosti. Poleg
tega ni predviden noben ukrep za krepitev
teh funkcij. Večinoma gre za prekrivanje
varovalne in zaščitne funkcije na prvi
stopnji, varovalne na prvi ter biotske
raznovrstnosti na drugi stopnji.
Edini konfliktni prostor predstavlja
območje Tolminskih korit s prvo
stopnjo poudarjenosti z vsaj eno za
okolje obremenjujočo socialno funkcijo
(turistična). Poleg ekološke in socialne
funkcije imajo gozdovi tudi funkcijo
varovanja naravne ter kulturne dediščine.
Večina gozdov na območju TNP ima prvo
stopnjo poudarjenosti funkcije ohranjanja
biotske raznovrstnosti. Njihova funkcija je
tudi estetska.
Gozdovi na območju doline Tolminke so
pomembni tudi zaradi bogate zgodovine,
ki priča, da je bilo v preteklosti
gospodarjenje z gozdovi tu bistveno bolj
intenzivno.
Predvsem v srednjem veku
in kasneje je bilo krčenje in trebljenje
gozdov tako intenzivno, da je morala
leta
1628 avstrijska vlada to celo
prepovedati.
Da bi zagotovili trajnost donosov iz
gozda, so za tolminske gozdove že takrat
izdelali gozdnogospodarske načrte, ki so
se ohranili do danes. V dolini Tolminke
so bili deželnoknežji gozdovi, ki so bili
rezervirani za državo in za katere je
bila že leta 1767 z italijansko družbo
Businelli podpisana koncesijska pogodba
za sekanje za dobo 28 let. Leta 1770
je Franz Flameck za tolminsko izdelal
prvi gozdnogospodarski načrt, ki je
bil hkrati prvi v Sloveniji in je temeljil
na načelih trajnosti. V drugi polovici
19. stoletja, ko je z industrializacijo
nastopila agrarna kriza, so se začele slabše
kmetijske površine opuščati in posledično
zaraščati. Posledice mačehovskega odnosa
do gozdov skozi stoletja, z izjemo do
deželnoknežjih, so uničeni in degradirani
gozdovi. Še danes ima drevje slabšo
genetsko zasnovo, podedovano od
panjevskih, košatih dreves zaraščajočih
pašnikov in gmajn.
Današnji sestojni tipi so tako v veliki
meri odraz naravnih dejavnikov in
gospodarjenja v preteklosti. Precejšen je
delež slabših gozdov: pionirski gozdovi
z grmišči, panjevci, grmičav gozd (sem
spada tudi rušje), ki so predvsem na
strmih pobočjih in na zgornji gozdni meji.
Nekaj je tudi kakovostnejših debeljakov in
drogovnjakov. Deleža sestojev v obnovi in
mladja sta zelo majhna.
Leta 1770 je Franz Flameck za tolminsko
izdelal prvi gozdnogospodarski načrt, ki je
bil hkrati prvi v Sloveniji in je temeljil na
načelih trajnosti.
66
67
Tudi načrtovanje gospodarjenja z divjadjo
in njenim življenjskim okoljem na območju
Tolminke vodi Zavod za gozdove
Slovenije, Območna enota Tolmin. Na
območju doline Tolminke prevladujejo
gamsi, srnjad, svizci, jelenjad in divji
prašiči. Na tem območju sta aktivni dve
LD: LD Tolmin in LD Ljubinj, ki na
omenjenem območju upravljata z deloma
svojih lovišč. Obe lovišči spadata v
Triglavsko lovsko upravljavsko območje.
doline
LD Tolmin šteje 56 lovcev od katerih je
aktivnih 30. Lovska družina razpolaga
s tremi lovskimi kočami: pri izvirih
Tolminke, na Vrtičih in na planini
Dobrenjščica. Prvi dve predstavljata
potencial za ustvarjanje dohodka, saj
imata urejena tudi ležišča
za goste.
Kot vir dohodka je, predvsem v času od
oktobra do decembra, pomemben lovni
turizem. Temu lovska družina nameni
10‒12 gamsov, štiri srnjake in enega
kozoroga. Slednjega zaradi redkosti
ponujajo skupaj z LD Smast. Med gosti
prevladujejo lovci iz Italije, pa tudi iz
Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Lovski
gost mora poleg dnevnice v višini 50
evrov, ki vključuje vstop v lovišče, vodnika
in oskrbo v koči, plačati še trofejo. Za
slovenske lovce je aktualen tudi osebni
odstop svizca.
Poleg skrbi za živali sodijo med aktivnosti
lovcev na tem območju še vzdrževanje
številnih poti (na planino Lašca, pod
Osojnico, Dobrenjščico), posekov na
katerih so običajno postavljene preže
(dve v Pologu, po ena nad Vrtiči in pod
Dobrenjščico), oskrba krmišča v Pologu
ter več solnic.
Divji prašiči spadajo med največje
povzročitelje škode na tem območju.
Velik problem predstavljajo tudi jeleni,
ki jih je relativno veliko in izpodrivajo
gamse, zaradi njihove velike telesne mase
pa predstavljajo tudi težavo pri odstrelu
oziroma spravilu plena.
Sosednja LD Ljubinj zajema 345 ha
zemljišč, ki so zaradi geografsko zelo
razgibanega območja težko dostopna.
Obsegajo levi breg Tolminke do vrha
pobočja nad Čadrgom, vse do meje z
LD Tolmin. Meja med obema lovskima
družinama poteka od sotočja Soče in
Tolminke, ob slednji gorvodno do grape
pod Ozidjem, po grapi mimo Čadrga
do Rešljeve planine in planine na Kalu.
LD Ljubinj vključuje 79 lovcev, polovica
pa je aktivnih. Lovni turizem na tem
območju zaradi težko dostopnega terena
ni aktualen.
Na območju doline Tolminke prevladujejo
gamsi, srnjad, svizci, jelenjad in divji
prašiči.
68
69
11
SWOT ANALIZA
KMETIJSTVO
TURIZEM
Prednosti
Slabosti
Prednosti
naravna, kulturna in zgodovinska dediščina
težka dostopnost
ekološka vas Čadrg
nedostopnost
številne kolesarske, pohodniške in
tematske poti
pomanjkanje gostinske ponudbe
sorazmerna urejenost infrastrukture
nizko število prebivalcev
nepovezanost deležnikov
delujoče planine
razdrobljeno lastništvo
sezonskost turizma
sir Tolminc
omejena raba naravnih virov
infrastruktura in zemljišča v solastništvu
avtentičnost in ohranjenost kulturne krajine
slaba povezanost turizma in kmetijstva
bližina Tolmina
Triglavski narodni park (zaščita)
vas Čadrg
Priložnosti
tradicija sodelovanja v pašnih skupnostih
Nevarnosti
Priložnosti
Nevarnosti
zaključena turistična ponudba
opustitev planin in zaraščanje, odseljevanje
povezovanje turizma in kmetijstva
nišni turizem
pritiski na okolje, uničevanje naravne
dediščine
dviganje dodane vrednosti izdelkov s
pridobitvijo oznak zaščite
nesodelovanje, navzkrižje interesov
povezovanje in izobraževanje kmetov
zapostavljanje sektorja kmetijstva
prometna obremenjenost
avtohtone kulture, zeliščarstvo
zaraščanje zaradi opuščanja dejavnosti
določitev nosilcev vsebin praznih objektov
(Blekova domačija …)
cenejši izdelki iz doline in drugih trgov
Triglavski narodni park (razvoj)
dodatna sredstva za kmetijstvo na javnih
razpisih
70
Slabosti
neizvajanje razvojnega dela Zakona o
Triglavskem narodnem parku
opuščanje pašništva
upadanje števila prebivalstva
71
12
UKREPI
• opredelitev »managerja« doline;
Nekateri ukrepi, ki bi pripomogli k razvoju doline Tolminke:
• ureditev celovite tematske učne
kulinaričnih značilnosti doline;
• ureditev parkirišč v Pologu in Čadrgu;
• vzdrževanje ostalin prve svetovne vojne;
• osvetlitev notranjosti bunkerjev v Pologu;
• poenotenje in postavitev manjkajočih označb in smerokazov;
• odkup zemljišč, potrebnih za urejanje
• subvencioniranje rabe
infrastrukture;
obnovljivih virov energije;
• vzpostavitev GPS- sistema vodenja;
• priprava vodenega
programa obiska doline (hrana, prevoz …);
• čiščenje odpadnih voda;
• prodaja
• dograjevanje sistema gozdnih vlak nad vasjo Čadrg,
v okolici Zastenarjeve domačije in nad Pologom;
• vzpostavitev javnega prevoza in umirjanje prometa v turistični sezoni;
• ureditev boljšega dostopa do planin za večnamensko rabo
(kolesarstvo, pohodništvo, intervencije);
• ureditev statusa poti, primernih za gorsko kolesarjenje;
• ureditev pohodniških in kolesarskih poti z bližnjih destinacij
(Čadrg, podkrnske planine);
• definiranje nosilcev vsebine praznih
in oblikovanje programov;
objektov (npr. Blekova domačija)
• trženje doline Tolminke kot celovit turistični
produkt;
• Čadrg, Javorca in Tolminska korita kot ključni tržni
turističnega produkta doline Tolminke;
72
poti naravnih, zgodovinskih, kulturnih in
elementi
izdelkov v okviru obstoječih turističnih dejavnosti v dolini;
• organiziranje tematskih delavnic za izobraževalne ustanove;
• razvijanje turizma na planinah z osnovno gostinsko ponudbo in
možnostjo prenočevanja;
• spodbujanje ekološkega kmetijstva in planinskega pašništva;
• promocija in ponudba tradicionalne hrane in izdelkov;
• registriranje planinskega sira (Tolminc);
• organiziranje izobraževanj in usposabljanj za prebivalce doline;
• spodbujanje gojenja
•
avtohtonih vrst rastlin in živalskih pasem;
…
73
VIRI IN LITERATURA
– Agencija Republike Slovenije za okolje (2011a–07):
GIS ARSO. Dostopno na naslovu: http://gis.arso.gov.si/
wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx.
– Agencija Republike Slovenije za okolje (2011b–03):
Arhiv površinskih voda. Dostopno na naslovu: http://
vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_
vodotok=Tolminka.
– Agencija Republike Slovenije za okolje (2014–01):
Atlas okolja. Dostopno na naslovu: http://gis.arso.gov.si/
atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso.
– Barbič, M., Benedejčič, M. (1993): Družbeno geografske
značilnosti doline Zadlašce in Čadrga. V: Lipušček
R. (ur.): Dolini Tolminke in Zadlašce. Tolmin, ZOTK
Slovenije – RO gibanje Znanost mladini, Triglavski
narodni park, 88‒101.
– Buser, S. (1986a): Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100
000. Tolmač listov Tolmin in Udine (Videm). Beograd,
Zvezni geološki zavod.
– Buser, S. (1986b): Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100
000, list Tolmin in Udine (Videm). Beograd, Zvezni
geološki zavod.
– Cipra Slovenije (2011): Alpska konvencija v Sloveniji
in njeno izvajanje na lokalni ravni. Innsbruck, Stalni
sekretariat Alpske konvencije.
– Dolinar, M. (2008): Padavine. V: Frantar, P.: Vodna
bilanca Slovenije 1971−2000. Ljubljana, Ministrstvo za
okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje,
29‒34.
– Fazarinc, R., Mikoš, M., Mrak, J., Kokalj, A.(1999):
Posledice potresa na povodjih Tolminke in Lepence. V:
Mišičev vodarski dan 1999. Maribor, Vodnogospodarski
biro Maribor, 156‒161.
– Frantar, P., Hrvatin, M. (2008): Pretočni režimi. V:
Frantar, P. (ur.): Vodna bilanca Slovenije 1971−2000.
Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija
Republike Slovenije za okolje, 43‒50.
– Geodetska uprava Republike Slovenije (2011–07):
Portal Prostor. Dostopno na naslovu:
http://e–prostor.gov.si.
74
– Habič, P. (1970): Pološka jama ‒ najgloblja v Jugoslaviji.
Naše jame, 12. Ljubljana, 23‒34.
– Imperial College Caving Club (2014–09): 2013
Surveys. Dostopno na naslovu:
https://www.union.ic.ac.uk/rcc/caving/slovenia/slov2014.
– Jamarska zveza Slovenije (2014–9): Najdaljše in
najgloblje jame v Sloveniji. Dostopno na naslovu: http://
stara.jamarska–zveza.si/post/0/najdaljse–in–najgloblje–
jame.
– Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijsko
svetovalna služba Tolmin (KSS Tolmin) (2014):
posredovanje podatkov po e–pošti.
– Koren, D. (2006): Mlečne planine v Zgornjem Posočju.
Bled, Triglavski narodni park.
– Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga, zahodni del
Slovenije, DZS, Ljubljana, 1968, str. 391‒393.
– Krajnc, Š. (2010): Ekološka vas s trmastimi domačini,
ponosno mladino in komuno odvisnikov. V: Duša, Z.
(ur.): Tolminski zbornik 2010. Tolmin, Občina Tolmin,
184‒195.
– Kunaver, J. (1993): Prispevek k poznavanju pokrajine in
geomorfologije dolin Tolminke in Zadlašce. V: Lipušček
R. (ur.): Dolini Tolminke in Zadlašce. Tolmin, ZOTK
Slovenije – RO gibanje Znanost mladini, Triglavski
narodni park, 7‒25.
– Lobnik, F. (1986): Pedološko kartiranje SR Slovenije –
list Tolmin. Ljubljana, ZRC.
– Lovska družina Ljubinj – Costantini, D. (2013): ustni vir.
– Lovska družina Tolmin – Čarga, D. (2013): ustni vir.
– LTO Sotočje – Bohorc, H., Humar, J., Lešnik, K.,
(2014): ustni vir, posredovanje podatkov po e–pošti.
– LTO Sotočje (2007): Tolminska korita – prospekt.
Tolmin, LTO Sotočje.
– Natura 2000 (2013–12): O Naturi 2000. Dostopno na
naslovu: http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=18.
– Občina Tolmin, Prebivalstvo občine Tolmin, Tolmin,
1997, str. 30‒37.
– Omejc, A., Habjanič, M.: (2009): Javorca, spominska
cerkev Sv. Duha – prospekt. Tolmin, LTO Sotočje.
– Pipan, P. (2004): Čadrg. Geografski obzornik,
51,4. Ljubljana, 25‒31.
– Placer, L. (2008): Osnove tektonske razčlenitve
Slovenije. Geologija, 51, 2. Ljubljana, 205‒217.
– Podgornik, J. (2011): Geografski oris doline Tolminke,
diplomsko delo. Univerza na Primorskem, Fakulteta za
humanistične študije.
– Pravilnik o označbi geografskega porekla Tolminc, Ur. l.
RS, št. 101/2003 (2014–08). Dostopno na naslovu: http://
www.uradni–list.si/1/objava.jsp?urlurid=20034509.
– Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana,
1996.
– Rejec, P. (2011): Kako je bohinjska proga vplivala
na življenje prebivalstva v Baški grapi, diplomsko delo.
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.
– RS Ministrstvo za kulturo. Register nepremične
kulturne dediščine (2014–05). Dostopno na naslovu:
http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_
registri/register_nepremicne_kulturne_dediscine/izpisek_
iz_registra_nepremicne_kulturne_dediscine.
– Triglavski narodni park – Davorin Koren (2014):
ustni vir.
– Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim
namenom, Ur. l. RS št. 88/2005 (2014–05). Dostopno na
naslovu: http://www.uradni–list.si/1/content?id=58055#!/
Uredba–o–varovalnih–gozdovih–in–gozdovih–s–
posebnim–namenom.
– Uršič, H. (1975): Gibanje prebivalstva na Tolminskem.
V: Dolenc, J. (ur.): Tolminski zbornik 1975, Tolmin, str.
429‒432.
– Vegetacijska karta gozdnih združb v merilu 1:400.000
(2002). Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU.
– Vidrih, R. (2004): Tolminka od izvira do izliva. Življenje
in tehnika, 55, 8. Ljubljana. 34‒45.
– Vidrih, R. (2008): Potresna dejavnost Zgornjega Posočja.
Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija
Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in
geologijo.
– Zakon o ohranjanju narave, Ur. l. RS št. 56/1999
(2014–06). Dostopno na naslovu: http://www.uradni–list.
si/1/objava.jsp?urlid=199956&stevilka=2655.
– Smaragdna pot (2014–02). Sir Tolminc. Dostopno
na naslovu: http://www.smaragdna–pot.com/vino_in_
kulinarika/lokalne_specialitete/2012042508185250.
– Zakon o Triglavskem narodnem parku, Ur. l. RS št.
52/2010 (2014–06). Dostopno na naslovu: http://www.
uradni–list.si/1/objava.jsp?urlid=201052&stevilka=2821.
– Statistični urad Republike Slovenije (2001–12).
Državljani RS po naseljih, Občina Tolmin.
– Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin –
Edo Kozorog (2013): ustni vir.
– Statistični urad Republike Slovenije (2006–12).
Državljani RS po naseljih, Občina Tolmin.
– Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja
Tolmin (2011‒2020) (2014–06). Dostopno na naslovu:
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/gozdarstvo/
gozdnogospodarsko_nacrtovanje/gozdnogospodarski_
in_lovsko_upravljavski_nacrti_obmocij_2011_2020/
gozdnogospodarski_nacrt_gozdnogospodarskega_
obmocja_tolmin_2011_2020.
– Statistični urad Republike Slovenije (2010–07).
Državljani RS po naseljih, Občina Tolmin.
– Statistični urad Republike Slovenije (2011–02).
Dostopno na naslovu: http://www.stat.si/novica_prikazi.
aspx?id=2915.
– Statistični urad Republike Slovenije (2014–01).
Podatkovni portal SI–STAT. Dostopno na naslovu:
http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_
soc.asp.
– Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin.
Lovsko upravljavski načrt za XI. Triglavsko upravljavsko
območje (2011‒2020) (2014–06). Dostopno na naslovu:
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/
GGO/LUO/DLUN_11._Triglavsko_LUOn_2011_2020.
pdf.
– Šubelj, G. (2010): Zavarovana območja narave v občini
Tolmin. V: Klar, T., Ortar, J.: Občina Tolmin, Sotočje
mladih možganov in aktualnih izzivov, 14. geografski
raziskovalni tabor, Volče, 12.−21. 7. 2010. Tolmin,
Društvo mladih geografov Slovenije, Občina Tolmin,
65‒70.
75
SINTESI
Il Posoški razvojni center ha preparato il
programma di sviluppo della valle della
Tolminka al fine di ottenere un’analisi
completa della valle e una verifica delle
sue possibilità di sviluppo. Il comune di
Tolmin nel suo programma di sviluppo
ha definito tale area un potenziale, con il
presente documento combiniamo invece
i punti di vista di diversi promotori
che riconoscono questo potenziale.
Il documento servirà da base a varie
istituzioni per svolgere le attività raccolte
nella fase conclusiva del programma di
sviluppo.
La valle della Tolminka con le sue
straordinarie bellezze naturali, culturali
e storiche rimane tuttora un potenziale
parzialmente scoperto del comune di
Tolmin, all’interno del Parco nazionale
del Triglav. L’elevato grado di natura
protetta, le attività tradizionali ancora
vive, il villaggio ecologico di Čadrg,
le numerose montagne, i sentieri, il
punto d’ingresso al parco … si meritano
un’attenzione speciale.
Il programma di sviluppo della valle della
Tolminka consiste in una descrizione
76
geografica generale e un’analisi delle
attività economiche, nell’ultima sezione
sono invece messi in rilievo i punti di
forza e di debolezza, le opportunità e
i rischi. Questi elementi sono la base
per l’insieme di misure proposte che
possono contribuire allo sviluppo della
valle della Tolminka, principalmente in
termini economici. La valle è già adesso
visitata da un gran numero di visitatori,
soprattutto giornalieri, le misure sono
progettate in modo da fornire un’offerta
più versatile, un’infrastruttura migliore, le
attività tradizionali oggetto di maggiori
incentivi, sarà consentita un’efficace
commercializzazione del raccolto e dei
prodotti locali. Le misure di cui sopra
possono contribuire in modo significativo
a conservare e promuovere le attività
tradizionali di quest’area, a creare nuovi
posti di lavoro e a fermare il trend
demografico negativo.
Il programma di sviluppo è una sezione
trasversale che riflette la situazione attuale
e le proprietà percepite che, anche sulla
base di tale documento, possono essere
più facilmente realizzabili.
77
Naslov: Razvojni program doline Tolminke
Izdajatelj: Posoški razvojni center
Besedilo: Jana Podgornik, Nataša Klobučar Štrancar, Miro Kristan
Jezikovni pregled (slo): Polona Hadalin Baša
Prevod: Optimus Lingua
Fotografije: Nataša Klobučar Štrancar, Miro Kristan, Gorazd Kutin, Mateja Kutin,
Miljko Lesjak, Jana Podgornik, Primož Skrt, Aleš Zdešar
Oblikovanje: Helikopterdesign
Tisk: A-media d.o.o.
Naklada: 50 izvodov
Kraj in datum: Tolmin, marec 2015
Razvojni program doline Tolminke je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani
Posoškega razvojnega centra www.prc.si in na spletni strani projekta CAMIS
www.camisproject.eu.
Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja
Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in
nacionalnih sredstev. Vsebina publikacije ne odraža nujno uradnega stališča Evropske
unije. Za vsebino publikacije je odgovoren izključno Posoški razvojni center.
Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera
Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi
nazionali. Il contenuto della presente pubblicazione non rispecchia necessariamente
le posizioni ufficiali dell’Unione europea. La responsabilità del contenuto della
presente pubblicazione appartiene a Posoški razvojni center.
78
79
Vodilni partner: Posoški razvojni center
Projektni partnerji:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Inštitut za vode Republike Slovenije
Občina Bovec
Občina Kobarid
Občina Tolmin
Občina Idrija
Provincia di Gorizia
Autorità di bacino dei fiumi Isonzo, Tagliamento, Livenza,
Piave, Brenta-Bacchiglione
Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia
Comune di Turriaco
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
Spletna stran: www.camisproject.eu
Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja SlovenijaItalija 2007—2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in
nacionalnih sredstev.
Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione
Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007—2013, dal Fondo europeo di sviluppo
regionale e dai fondi nazionali.
Ministero dell'economia
e delle finanze
80