OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE
ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota OBČINA RADENCI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE RADENCI PRIKAZ STANJA PROSTORA V Murski Soboti, oktober 2009 Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora -1- ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Podatki o izdelovalcu: Št. projekta: OPN 6/08 Faza: osnutek Naziv projektne organizacije: ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. MURSKA SOBOTA Staneta Rozmana 5, 9000 MURSKA SOBOTA Telefon: 02 536 13-10 Telefax: 02 534 10-86 Direktor: Stanislav Marič, univ.dipl.inž.gradb. Odgovorni prostorski načrtovalec: Jana Kovač, univ.dipl.inž.arh. Identifikacijska št.: A-0662 Osebna štampiljka: Podpis: Sodelavci: Alenka Šumak, univ.dipl.inž.kraj.arh. Aleksandra Lang, univ. dipl. inž. geod. Tadeja Madjar Stajnko, univ. dipl.inž. arh. Urška Luk, abs.kraj.arh. Datum: Oktober 2009 Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora -2- ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota VSEBINA: Tekstualni del (priloga k grafičnemu delu) 1. Uvod .................................................................................................................................- 4 1.1 Osnovni podatki za območje občinskega prostorskega načrta Občine Radenci ....- 5 1.1.1 Naravne lastnosti ............................................................................................- 5 1.1.2 Družbeno gospodarski in socialni položaj občine..........................................- 5 1.1.3 Obstoječa in predvidena infrastrukturna opremljenost ..................................- 9 Prometna infrastruktura..............................................................................................- 9 Energetska in komunalna infrastruktura ..................................................................- 10 2. Bilanca površin zemljišč osnovne namenske rabe in osnovne dejanske rabe................- 12 3. Bilanca površin pod različnimi varstvenimi in drugimi pravnimi režimi ......................- 13 3.1 Območja varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti ............- 13 3.2 Kulturna dediščina................................................................................................- 17 3.3 Vodovarstvena območja.......................................................................................- 21 3.4 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami..................................- 22 3.5 Območja mineralnih surovin................................................................................- 24 4. Opis kvalitete in opozoril o primernosti in zanesljivosti uporabe posameznih delov grafičnega dela prikaza stanja prostora ..........................................................................- 25 4.1 Prikaz rabe prostora..............................................................................................- 25 4.2 Prikaz gospodarske javne infrastrukture ..............................................................- 27 4.3 Prikaz varstvenih režimov....................................................................................- 28 Grafični del prikaza stanja prostora 1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000) 2. Prikaz namenske rabe prostora (M 1:5.000) 3. Prikaz gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000) 4. Prikaz varstvenih režimov (M 1:5.000) Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora -3- ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota 1. Uvod Prikaz stanja prostora je strokovna podlaga, ki je namenjena analizi stanja prostora pri pripravi Občinskega prostorskega načrta za občino Radenci (OPN Radenci) in je narejen v skladu s Pravilnikom o prikazu stanja prostora (Uradni list RS, št. 50/08). OPN Radenci je temeljni prostorski razvojni dokument, ki bo nadomestil veljavne planske dokumente za območje Občine Radenci (Vir: Občina Radenci, Občinska uprava občine Radenci): − Srednjeročni družbeni plan Občine Gornja Radgona za obdobje 1986-1990 (Uradne objave pomurskih občin, št. 10/88, 3/90, 16/91, Ur.l. RS, št. 7/95, Uradne objave Občine Radenci št. 10/2000 in 17/01 za območje Občine Radenci), − Dolgoročni plan Občine Gornja Radgona za obdobje 1986-2000 (Uradne objave pomurskih občin, št. 5/86, 1/90, 16/91, Ur.l. RS, št. 7/95, Uradne objave Občine Radenci št. 10/2000 in 17/01), − Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Gornja Radgona v letu 1994 (Ur.l. RS, št. 7/95); − Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986-1990 za območje občine Radenci (Uradne objave občine Radenci, št. 10/2000); − Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Gornja Radgona za obdobje 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letu 1994, in srednjeročnega družbenega plana Občine Gornja Radgona za obdobje 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letu 1994 za območje Občine Radenci (Uradne objave Občine Radenci, št. 17/2001 v časopisu Prepih in popravek 18/2001). Veljavni prostorski izvedbeni akti na območju občine Radenci so (prostorski ureditveni pogoji in občinski lokacijski načrti): − Prostorski ureditveni pogoji za območje občine Radenci (Ur. objave, št. 25/2002), − Zazidalni načrt 'Boračeva' (Ur. objave, št. 34/83), − Zazidalni načrt 'Radenci - Jug' (Ur. objave, št. 27/86, Ur.l. RS, št. 65/98), − Ureditveni načrt 'Radenci – Zdraviliški center – Avtokamp' (Ur. objave, št. 9/85), − Ureditveni načrt 'Kopališče v Radencih' (Ur. objave, št. 27/86), − Ureditveni načrt 'Zdraviliški kompleks Radenci' (Ur. objave, št. 33/87, Ur.l. RS, št. 37/96), − Ureditveni načrt za del naselja Radenci 'Jelovica – Maja' (Ur. objave, št. 25/1988), − Spremembe in dopolnitve ZN 'Radenci – Jug' in UrN 'Zdraviliški kompleks Radenci' (Ur. objave , št. 6/1999), − Ureditveni načrt 'Pokopališče Kapela' (Ur. objave, št. 19/90), − Ureditveni načrt 'Pokopališče Radenci' (Ur.l. RS, št. 7/1995); − Lokacijski načrt za plinovod Boreci – Radenci – Gornja Radgona (Ur. objave pomurskih občin, št. 25/85), − Lokacijski načrt za plinifikacijo naselij Gornja Radgona in Radenci (Ur.l. RS, št. 75/94 in 7/98), − Lokacijski načrt za rekonstrukcijo regionalne ceste RI-230 na odseku Radenci (uradne objave, št. 9/2000). Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora -4- ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Na območju občine Radenci veljajo trije državni prostorski načrti (v nadaljevanju DPN) in sicer: − DLN za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Cvena do Vučje vasi (Ur. list RS št. 79/2007), − Lokacijski načrt za smer avtoceste Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Cogetinci–Vučja vas (Ur. list RS, št. 93/2001), − DLN za daljnovod DV 2×110 kV Lenart–Radenci (Ur.list RS, št. 20/09). V pripravi je tudi za ureditev celovite oskrbe s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja. 1.1 1.1.1 Osnovni podatki za območje občinskega prostorskega načrta Občine Radenci Naravne lastnosti Občina Radenci se razprostira na desnem bregu reke Mure: - zgornji del Murskega polja, del Murske ravnine, imenovano tudi Radensko polje, - skrajni severovzhodni del Slovenskih Goric, Radgonsko-Kapelske gorice. Del občine tako leži na naplavni ravnici in pleistocenski rečni terasi ter delno na reliefno razgibanem gričevju, ki poteka v smeri SZ-JV. Mursko polje Mursko polje je veliko okrog 100 km² in se deli na zgornje Mursko polje in spodnje Mursko polje. Zgornje Mursko polje se razteza med Gornjo Radgono in naseljem Hrastje-Mota, ki leži na ozki mladopleistocenski ilovnati terasi na robu Kapelskih goric, kjer prevladuje srednje globoka in globoka ilovnata prst, ob reki Muri pa prodnate in peščena naplavine. Gre za odprt kmetijski prostor s prevladujočimi njivskimi površinami, ostanki ravninskih gozdov v obliki osamljenih otokov in strnjeno obcestno poselitvijo. (Vir: Slovenija, pokrajina in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998). Radgonsko-Kapelske gorice Radgonsko-Kapelske gorice ležijo med rekama Ščavnica na jugu in zahodu ter Muro na severu in vzhodu, kjer prevladuje rjava karbonatno-lapornata prst, ki nastaja na miocenskih laporjih, glinah in peskih. Krajina je razgiban prostor z zaobljenimi slemeni, členjenimi s številnimi grapami, kjer je heterogena kmetijska raba, predvsem pa izstopajo terasni ali pobočni vinogradi ter značilna slemenska poselitev (Vir: Marušič, Ivan, Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Krajine subpanonske regije 3, 1998). Kot krajinsko značilnost se lahko omeni, da je na območju občine največ naravnih vrelcev mineralne vode (Zdravilni, Kraljevi vrelec, itd.) 1.1.2 Družbeno gospodarski in socialni položaj občine Območje občine zavzema približno 34 km² površine oziroma 0,2 % slovenskega ozemlja. Na severovzhodu občina Radenci meji na Občino Tišina, delno tudi na Mestno občino Murska Sobota, na jugovzhodu na občino Križevci pri Ljutomeru, na zahodu na občino Gornja Radgona in na jugu na Občino Sveti Jurij ob Ščavnici. Severno mejo v dolžini 400 metrov tvori tudi državna meja z Republiko Avstrijo. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora -5- ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Občina Radenci je razdeljena na 12 katastrskih občin z 22 naselji, v katerih po zadnjih podatkih iz popisa leta 2002 živi 5265 prebivalcev. Katastrske občine z naselji: • k.o. Radenci: naselja Radenci, Radenski Vrh, Kobilščak, Žrnova, Melanjski Vrh; • k.o. Šratovci: naselje Šratovci, (del naselja Radenci); • k.o. Boračeva: naselje Boračeva, (del naselja Šratovci); • k.o. Janžev Vrh: naselje Janžev Vrh; • k.o. Rihtarovci: naselja Rihtarovci, Turjanci, Turjanski Vrh, Paričjak; • k.o. Hrastje-Mota: naselje Hrastje-Mota; • k.o. Kapelski Vrh: naselja Kapelski Vrh, Zgornji Kocjan, Spodnji Kocjan; • k.o. Okoslavci: naselje Okoslavci; • k.o. Hrašenski-Rački Vrh: naselji Rački Vrh, Hrašenski Vrh; • k.o. Murščak: del naselja Rački Vrh, del naselja Hrašenski Vrh; • k.o. Murski Vrh: naselji Murski Vrh, Murščak; • del k.o. Dragotinci: naselje Kocjan. Geografska lega občine Radenci glede na sosednje občine Demografska slika v občini Radenci se je v zadnjih petnajstih letih počasi slabšala. Število prebivalcev se je zmanjševalo, njegovo zmanjševanje pa sta neposredno povzročala negativni naravni in selitveni prirastek prebivalstva, neposredno pa tudi zmanjševanje rodnosti in staranje prebivalstva. Število prebivalcev v občini se je tako iz 5.471 leta 1995 zmanjšalo na 5.248 leta 2007. Proces staranja prebivalcev je viden predvsem v zmanjšanju deleža mladega prebivalstva, starega do 15 let (1995 – 16,8 %, 2007 – 13 %), na račun povečevanja deleža ostarelega prebivalstva, starega nad 65 let (1995 – 11,7 %, 2007 – 15,7 %). Le-ta je že presegel delež mladega prebivalstva, kar poleg zmanjšane rodnosti še dodatno zmanjšuje naravno obnavljanje prebivalstva. Neugoden je tudi konstanten trend naraščanja povprečne starosti in indeksa staranja. Povprečna starost v občini Radenci se je v zadnjih petih letih Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora -6- ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota povečala za tri leta in je leta 2007 znaša 41,8, kar je tako nad regijskim (41,6 let) kakor tudi državnim povprečjem (41,1 let). Medtem ko se je indeks staranja v petih letih povišal iz 89,1 na kar 120,1. Po Klemenčiču taka vrednost indeksa staranja predstavlja že odmirajoče prebivalstvo. Zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da se je indeks staranja povečal tako skokovito v zadnjih letih. Kljub negativnim demografskim kazalcem pa lahko dolgoročno, glede na trenutni »baby boom« pričakujemo izboljšanje celotnega demografskega stanja v občini. Na opisano demografsko stanje v občini Radenci je neposredno vplival tudi negativen selitveni prirastek. Le-ta je negativen že vse od konca 90. let prejšnjega stoletja. Leta 2006 je znašal celo – 30 prebivalcev. Rečemo torej lahko, da se iz občine Radenci več ljudi odseli kot vanjo priseli. V povprečju tako v naselju prebivališča od rojstva živi le 38 % prebivalcev, medtem ko jih je ostalih 62 % priseljenih od drugod. Od tega največ iz druge občine iste statistične regije (32 %), iz drugega naselja iste občine (18 %) in iz druge statistične regije (9 %), medtem ko jih je iz tujine priseljenih le slabih 2,7 %. V preteklosti, pred razvojem zdraviliške dejavnosti je bila v občini poglavitna dejavnost kmetijstvo, ki je predvsem v gričevnatem delu bila usmerjena v vinogradništvo. Z razvojem industrije in v večji meri zdraviliške dejavnosti se je pomen kmetijstva pričel počasi zmanjševati, z njim pa tudi delež kmečkega prebivalstva in število kmetij. Danes kmetijska dejavnost v občini zaposluje le 7,3 % prebivalcev (Slovenija – 4 %, Pomurje – 12,2 %). Nekmetijske oziroma sekundarne dejavnosti zaposlujejo 42 % prebivalcev, medtem ko največji delež prebivalcev zaposlujejo storitvene dejavnosti (44 %), kar je glede na razvoj zdraviliške dejavnosti razumljivo. V povprečju je v občini Radenci delavno aktivnega 51 % prebivalstva. Preostalih dobrih 49 % predstavlja neaktivno prebivalstvo, med katerimi prevladujejo otroci, učenci, dijaki in študentje s 25 % in upokojenci z 22 %. Stopnja registrirane brezposelnosti v občini je leta 2007 znašala 10,6 % in je primerljiva s stopnjo registrirane brezposelnosti v Pomurju (11,2 %). V zadnjih petih letih se je stopnja registrirane brezposelnosti sicer zmanjšala za dobrih 4 % a se bo v prihodnosti, zaradi trenutne gospodarske krize verjetno zopet povečala. Na brezposelnost v občini najbolj vpliva pomanjkanje ustreznih delovnih mest za izobrazbeno strukturo tamkajšnjih prebivalcev. Le-ta je dobro primerljiva s izobrazbeno strukturo tako na državni kakor tudi regionalni ravni. V primerjavi s Slovenijo in Pomurjem ima občina nizek delež prebivalcev z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo (3,7 %). Delež prebivalcev z končano osnovnošolsko izobrazbo znaša 29 %, delež prebivalcev z nižjo strokovno in srednje poklicno izobrazbo 30 % ter delež prebivalcev s srednjo in splošno izobrazbo 24 %. Vsi nešteti deleži se gibljejo nekje med regijskim in državnim povprečjem. Medtem ko ima občina kar visok delež prebivalcev z višjo in visoko izobrazbo kar 12 %, omenjeni delež je enak državnemu povprečju (12 %) in znatno višji od regijskega povprečja (7 %). Na pomanjkanje delovnih mest v občini Radenci kažejo dnevne delavske migracije. Vsak dan tako delavno migrira dobrih 68 % prebivalcev, medtem ko jih je ostalih 32 % zaposlenih v naselju stalnega prebivališča. Med dnevnimi delovnimi migracijami prevladujejo migracije v druge občine iste statistične regiji (64 %) in v druga naselja občine (24 %), medtem ko v drugo statistično regijo dnevno migrira 12 % delavno aktivnih prebivalcev. Občinsko središče občine je mestno naselje Radenci, ki spada med pomembnejša slovenska lokalna središča. Ostala naselja nimajo posebnih funkcij, predvsem gre za ravninska gručasta in razložena slemenska naselja, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, legi, tipu in razporeditvi objektov. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora -7- ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Prikaz katastrskih občin Glede na demografske kriterije so v občini za demografsko ogrožena območja razglašena naslednja naselja: Hrašenski Vrh, Janžev Vrh, Kapelski Vrh, Kobilščak, Melanjski Vrh, Murski Vrh, Murščak, Rački Vrh, Radenski Vrh, Spodnji Kocjan, Turjanski Vrh, Zgornji Kocjan in Žrnova (Ur.l. RS, št. 19/99), ki se nahajajo na gričevnatem delu občine. Prikaz demografske ogroženosti po naseljih Občina Radenci je z zemljiškim katastrom prekrita z 22.424 parcelami, v njej se nahaja 3640 stavb z 1818 hišnimi številkami. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora -8- ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota 1.1.3 Obstoječa in predvidena infrastrukturna opremljenost Prometna infrastruktura Na območju občine se odvija cestni in železniški promet, predvidena pa je rekreativna manjša letalska vzletna steza za ultra lahka letala. Občina Radenci leži v V. panevropskem prometnem koridorju, ki ga pokrivajo glavna prometna in mejna obodna prometna povezava, zasnovana v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS, Ur.l. RS, št. 76/04). Na skrajnem jugu čez občino poteka avtocesta A5 Maribor – Lenart – Cogetinci – Vučja Vas – Murska Sobota – Lipovci (Beltinci – Pince). Cestno omrežje občine se na avtocestno omrežje priključuje preko glavne ceste G1-3 in regionalne ceste RT-941. Na območju občine so kategorizirane državne in občinske ceste, ki jih dopolnjujejo javne in gozdne poti, znotraj mesta Radenci pa še mestne ceste. Javno cestno omrežje tvorijo naslednje državne ceste: • glavna cesta I. reda G1-3, ki poteka v smeri Gornja Radgona – Radenci- Vučja vas, • regionalna cesta I. reda R1-235, ki poteka v smeri Radenci – Petanjci, • regionalna cesta III. reda R3-714, ki poteka v smeri Radenci – Videm, • občinske ceste – lokalne ceste, javne poti, (zbirne) mestne ali krajevne poti ter gozdne ceste (Vir: GURS, Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, julij 2009). Večina glavnih cestnih povezav je asfaltirana, prav tako tudi večina javnih poti. Pločniki so ustrezno urejeni v naselju Radenci, v ostalih naseljih pa le na posameznih nepovezanih odsekih. Cestno omrežje v občini Čez ozemlje občine poteka trasa regionalne enotirne železniške proge Ljutomer – Gornja Radgona, kjer se dvakrat tedensko odvija le tovorni promet (Vir: GURS, Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, julij 2009). Za ta odsek železniške proge ni predvidena dograditev, le obnova in gradnja izvennivojskih križanj cest s progo skladno z Nacionalnim Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora -9- ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota programom razvoja Slovenske železniške infrastrukture, iz prilog Nacionalnega programa pa je razvidna nova železniška povezava Murska Sobota – Radenci, ki je v proučevanju (Ur.l. RS, št. 13/96). Javni potniški promet je speljan pretežno po državnih cestah: po glavni cesti proti osrednji Sloveniji in proti Ljutomeru ter po regionalni cesti proti Murski Soboti, dvakrat tedensko pa tudi v Sveti Jurij ob Ščavnici. Glavno avtobusno postajališče je urejeno v središču naselja Radenci, izven naselij pa so avtobusna postajališča urejena z minimalnimi elementi. Iz kartografskega dela Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana RS (Ur.l. RS, št. 72/95) in iz publikacije Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji (2005) je razviden potek naslednjih državnih kolesarskih povezav: daljinska povezava G. Radgona – Radenci, glavna kolesarska povezava Radenci – Murska Sobota, glavna kolesarska povezava Radenci – Ljutomer in glavna kolesarska povezava Lenart – Videm – Radenci (Vir: Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Publikacija Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji). V občini pa potekajo poleg državnih kolesarskih poti tudi različne tematske in rekreacijske poti – Pot ob Muri, Atilova pot, Pot med vrelci življenja, ipd. (Vir: Občina Radenci). Energetska in komunalna infrastruktura Pretežni del občine ima zgrajeno vso energetsko in komunalno infrastrukturo. Vodovodno omrežje Vodovodno omrežje je razvejeno po pretežnem delu občine in je oskrbovano s pitno vodo iz vodnega zajetja Podgrad, ki se nahaja v občini Gornja Radgona, ter preko lastnih vodnih virov na območju razpršene poselitve. V sistem vodnega omrežja ni zajeto naselje Hrastja-Mota, ki se napaja z lastnim vodnim virom. V vodovodno omrežje niso zajeti nekateri vaški vodovodi: Murščak, Murski Vrh, Rački Vrh, Hrašenski Vrh, Turjanski Vrh in Žrnova. Predvidena je še izgradnja vodovoda Radenci – Kapelski Vrh. Preko skupnega projekta oskrbe prebivalstva (Vodooskrba Pomurja) s pitno vodo v porečju Ščavnice in notranje Mure (sistem "C") bo na območju občine Radenci skupaj z občino Apače, Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej in Ljutomer izgrajen magistralni vodovod zaradi poenotenja sistema in večje varnosti sistema oskrbe z vodo. V občini je izgrajen vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod, ki je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Tehnološki vodovod poteka od črpališča v Turjancih do gospodarskega kompleksa Radenske d.d. Radenci in ni fizično povezan z javnim vodovodom. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 10 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Kanalizacijsko omrežje V občini Radenci je s kanalizacijskim omrežjem pokrito naselje Radenci in Šratovci, delno Boračeva (območje industrijskega kompleksa), ki je speljano na čistilno napravo v Radencih, obstoječo v bližini hotelskega kompleksa ob Boračevskem potoku, ki je predvidena za razširitev. Po manjših nepovezanih odsekih je kanalizacija zgrajena še v naseljih HrastjeMota, Turjanci in Rihtarovci in ni priklopljena na nobeno čistilno napravo. V izgradnji je kanalizacijsko omrežje v nekaterih naseljih na gričevnatem območju, ki bodo na obstoječo čistilno napravo priključena z razširitvijo le-te. Za naselje Hrastje-Mota bo izgrajena samostojna čistilna naprava, ki ne bo povezana na obstoječo čistilno napravo. V preostalih naseljih, kjer občina ne predvideva izgradnje kanalizacije, so predvidene manjše čistilne naprave, na katere bi se navezovala zaključena poselitvena območja (Vir: Občina Radenci). Elektroenergetsko omrežje Električno omrežje, ki ga pokriva območna enota distribucije Gornja Radgona, Elektro Maribor d.d., je preko 20 kV daljnovodov razvejeno čez celotno občino, do vsakega naselja in zaselka. Oskrbovanje z električno energijo poteka iz napajalnih transformatorskih postaj 20/04 kV, ki se napajajo iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Radenci preko kV izvodov Radenci TP VII, Boračeva, Radenci Jug, Videm, Lenart in Ljutomer. Možna je njihova medsebojna rezervna izmenjava in prenapajanje iz sosednjih RTP 110/20 kV Lenart in Ljutomer (Vir: Strokovne podlage za poselitev v občini Radenci, ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., maj 2008). Predvidena je izgradnja visokonapetostnega 2 x 110 kV daljnovoda Lenart – Radenci (Vir: ELES d.o.o., publikacija Načrt razvoja prenosnega omrežja v RS od leta 2009 do 2018, izdelava 2008). Plinovodno omrežje Čez območje občine poteka magistralni plinovod, ki je v upravljanju družbe Geoplin plinovodi d.o.o., ki preko omrežnega mestnega plinovodnega sistema oskrbuje z zemeljskim plinom naselja Radenci, Šratovci in Boračeva. V ostalem delu občine ni plinovodnega omrežja (Vir: GURS, Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, julij 2009). Dograditev plinskega omrežja je predvidena v naselju Boračeva. Elektronsko komunikacijsko omrežje Celotno območje občine je pokrito s fiksnim prizemnim PTT omrežjem. Omrežje kabelske televizije (CATV) pokriva le naselja Radenci, Rihtarovci, Turjanci, delno Hrastje Mota, Šratovci, Boračeva in Janžev Vrh (Vir: GURS, Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, julij 2009). Obstoječa telekomunikacijska antena družbe Mobitel se nahaja v naseljih Radenci, Boračeva in Hrašenski Vrh. Potencialno območje načrtovanih baznih postaj družbe Mobitel je predvideno na gričevnatem predelu na območju Kapelskega Vrha, Okoslavcev in Radenskega Vrha. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 11 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota 2. Bilanca površin zemljišč osnovne namenske rabe in dejanske rabe V občini Radenci prihaja do največjih odstopanj med osnovno namensko in dejansko rabo pri površini stavbnih in gozdnih zemljišč. Do razlik v gozdnih zemljiščih med obema rabama prihaja, ker: − so pri dejanski rabi upoštevana zgolj gozdna zemljišča (šifra rabe 2000), ostala zemljišča, ki so bodisi porasla z gozdnim drevjem (1800) bodisi so zemljišča v zaraščanju (1410) ali pa kot posamezna drevesa in grmičevja so upoštevana k kmetijskim zemljiščem; − so se površine gozdnih zemljišč glede na stanje namenske rabe po dejanski rabi povečale za slabih 5 %, kar bi lahko pomenilo, da so se kmetijska zemljišča z leti zarasla v strnjena gozdna zemljišča, po drugi strani pa je zelo majhen delež gozdnih zemljišč bil izkrčen za namen kmetijskih zemljišč; − vsa stavbna zemljišča še niso pozidana oziroma so namenjena drugi rabi znotraj stavbnih zemljišč (npr. golf igrišče kot zelena površina, namenjena oddihu, rekreaciji in športu). Razlike v stavbnih zemljiščih se pojavijo zaradi stavbno nezazidanih površin po namenski rabi, ki v dejanski rabi niso opredeljena kot pozidana ali sorodna zemljišča, saj se uporabljajo za kmetijsko dejavnost (njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, travniki, ipd.). Razlike v kmetijskih zemljiščih so zelo majhne. Do odstopanj prihaja predvsem zaradi objektov, ki so zgrajeni na kmetijskih zemljiščih in so v dejanski rabi opredeljeni kot pozidana zemljišča, v namenski rabi pa opredeljena kot kmetijska zemljišča. Pri vodnih površinah prihaja do razlik med rabama, ker so priobalne površine v dejanski rabi opredeljene v gozdne ali kmetijske površine. Do odstopanj prihaja tudi ker v namenski rabi niso izrisane vse stoječe vodne površine in vodotoki, ki so v dejanski rabi precej podrobno evidentirani in opredeljeni. V dejansko rabo so med vodne površine še všteta vsa zamočvirjena zemljišča. Preglednica 1: Bilanca osnovne namenske in osnovne dejanske rabe osnovna namenska raba osnovna dejanska raba razlika % ha % Gozdne površine Kmetijske površine Stavbna zemljišča Vodne površine Druga območja ha 730,78 2079,97 538,71 61,38 1,84 21,41 60,95 15,79 1,80 0,05 894,35 2090,44 360,58 66,8 / 26,21 61,26 10,57 1,96 / % -4,80 -0,31 5,22 -0,16 / SKUPAJ 3412,68 100 3412,17 100 / (0,51) Vir: Dejanska raba kmetijskih zemljišč, MKGP, maj 2009 ( http://rkg.gov.si/GERK/Za_OB/ ); Kartografska dokumentacija veljavnega prostorskega plana, ZEU d.o.o., Murska Sobota. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 12 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota 3. Bilanca površin pod različnimi varstvenimi in drugimi pravnimi režimi V občini Radenci so v okviru varstvenih režimov opredeljena različna območja z vidika varstva narave, varstva kulturne dediščine, varstva vodnih virov ter poplavnih in erozijskih območij, s katerimi so določena merila in pogoji uporabe za posege na ta območja ( oziroma v njihovo neposredno bližino). Pretežni del gričevnatega območja občine (34 %) je v vododeficitarnem območju, kjer je potrebno zagotavljati urejeno oskrbo z vodo prebivalcem (Vir: Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Publikacijska karta št. 9, Razvoj krajine, Prostorske omejitve za razvoj). Osrednji del občine (57,8 %) je v erozijskem območju srednje intenzitete, kjer je potrebno izvajati običajne zaščitne ukrepe (Vir: Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Publikacijska karta št. 9, Razvoj krajine, Prostorske omejitve za razvoj). Prostorske omejitve v občini 3.1 Območja varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti Naravno dediščina v občini predstavljajo naravne vrednote, ekološko pomembna območja in posebno varstveno območje – Natura 2000. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 13 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Območja naravnih vrednot Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drugi vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava (Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Varstvo naravnih vrednot). Območja naravnih vrednot v občini zavzemajo slabih 5 km² oziroma 14,6 % površine občine. Od tega največje območje predstavlja reka Mura s svojimi meandri, mrtvicami, prodišči in poplavnimi gozdovi. Med najbolj prepoznavne naravne pojave v občini spadajo slatinski izviri mineralne vode. Preglednica 2: Naravne vrednote v občini Radenci Ime naravne vrednote Šratovci – izvir slatine Evidenčna številka Zvrst Pomen 883 geološka, hidrološka NV lokalni Stara struga – vez 7022 drevesna NV državni Rihtarovci – mofeta 2017 geološka NV državni Hrastje-Mota – izvir slatine 875 hidrološka, geološka NV lokalni Boračeva – izvir slatine 882 geološka, hidrološka NV lokalni Kodrinova bukev 6983 drevesna NV državni Paričjak – tulipanovec 873 drevesna NV državni Plavečov skorš 7013 drevesna NV državni Okoslavska slatina 881 geološka, hidrološka NV lokalni Tothov mlin – stara struga 6949 ekološka, zoološka in botanična NV državni Norička slatina 884 geološka, hidrološka NV lokalni Mura – reka 1 4424 hidrološka, botanična in zoološka NV državni Mura – mrtvi rokav 3 6949 ekološka, hidrološka NV državni Mura – loka 1 7469 hidrološka, zoološka NV državni Vir: Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO; Register naravnih vrednot Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 14 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Ekološko pomembna območja Ekološko pomembno območje je po Zakonu o ohranjanju narave območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti (Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Ekološko pomembna območja). V občini se nahajajo tri ekološko pomembna območja: • Mura – Radmožanci, ki obsega poplavno območje ob reki Muri z raznolikimi vodnimi, obvodnimi in vlažnimi habitati, ki so rastišča ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, • Radgonsko – Kapelske Gorice, del območja osrednjih Slovenskih goric južno od Gornje Radgone z veliko raznolikostjo habitatnih tipov – travišča, gozdni robovi vlažni in suhi travniki in grape ob potokih, ki so habitat ogroženih živalskih vrst, predvsem metuljev in hroščev, • Stanetinski in Kupetinski potok, ki v občini zavzema majhen del dveh značilnih potokov jugovzhodnega dela Slovenskih goric in dela Lipnice, kamor se potoka izlivata s pomembnimi vodnimi habitati (Vir: ZRSVN, ARSO, Naravovarstveni atlas – EPO). Največjo površino, razvidno iz spodnje preglednice, v občini zavzema ekološko pomembno območje Mura – Radmožanci, ki je posebnega ekološkega in naravovarstvenega pomena. Značilne so številne struge, stranske struge, mrtvice in depresije, kjer izredno raznolike hidrološke razmere pogojujejo obstoj različnih vodnih, obvodnih in močvirskih habitatov. Preglednica 3: Ekološko pomembno območje v občini Radenci Ime območja površina v občini (km²) % glede na občino Radgonsko – Kapelske Gorice 0,511 1,5 % Mura – Radmožanci 5,743 16,8 % Stanetinski in Kupetinski potok 0,042 0,1 % Vir: Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO; Seznam ekološko pomembnih območij Natura 2000 Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka (Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Natura 2000) . Območja NATURA 2000 so določena na podlagi direktive o pticah (Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic) - SPA območja, in direktive o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst) - pSCI območja. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 15 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota V občini se znotraj posebnega varstva nahajata dve varstveni območji Nature 2000: • Reka Mura, ki spada v posebno območje varstva zaradi številnih vrst ptic, vezanih na vodne in obvodne habitate ter zaradi bogate strukturirane kulturne krajine poplavnega območja reke z logi in ekstenzivnimi mokrotnimi travniki; • Stanetinski in Kupetinski potok, ki spadata v posebno ohranitveno območje, s pomembnimi vodnimi habitati, mokrotnimi travniki in znotraj sklopa tudi nekaterimi ekstenzivnimi kmetijskimi površinami(Vir: ZRSVN, ARSO, Naravovarstveni atlas – NATURA). Preglednica 4: Območja Nature 2000 v občini Radenci Ime območja Reka Mura Stanetinski in Kupetinski potok Tip površina v občini (km²) % glede na občino SPA 3,84 11,3 % pSCI 2,95 8,7 % pSCI 0,008 0,02 % Vir: Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO; Natura 2000, Direktiva o habitatih, Direktiva o pticah Znotraj katastrske občine Janžev vrh na ekološko pomembnem območju Radgonske – Kapelske gorice se nahaja 73,3 ha veliko istoimensko območje zavarovano tudi po Naturi, ki ga sestavljajo menjaje proti jugu potekajoči grebeni Radgonsko Kapelskih goric, kjer so pomembna travišča, gozdni robovi, vlažni in suhi travniki ter grape ob potokih, ki so življenjski prostor ogroženih živalskih vrst, predvsem metuljev in hroščev (Vir: ZRSVN, ARSO, Naravovarstveni atlas – NATURA). Poleg evidentiranih območij varstva narave so v občini Radenci za ohranitev biotske raznovrstnosti in pestrosti krajine pomembni še drugi krajinski elementi in vzorci kot so številni vinogradi v terasah, gozdne površine med vinogradi v grapah in strmih legah, osamela drevesa in manjše gozdne zaplate na gričevju, razgledne točke na široko odprt ravninski prostori ter redki ostanki ravninskih gozdov s pravilno črto gozdnega roba in redkimi živicami v odprti kmetijski krajini Murskega polja. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 16 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Karta 1: Območja varstva narave v občini Radenci 3.2 Kulturna dediščina V občini Radenci je kulturna dediščina zavarovana v osnovi z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS, št. 7/99, 110/02, 126/03) in na občinski ravni z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2007-197, 26/2007-258 (popravek), 11/2008-146), ki zajema skupne površine 719168 m2 ali 71 ha. Za območje občine Radenci so bile za potrebe priprav prostorskih aktov pripravljene strokovne zasnove: − Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Radenci, november 1999. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 17 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Na podlagi zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS, št 110/02, 8/03-popravek) ter zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07) pa so bile izdane za potrebe priprave prostorskih aktov, ki veljajo na območju občine Radenci naslednje kulturnovarstvene smernice: − Smernice varstva kulturne dediščine za Prostorski red občine Radenci (februar 2007), − Smernice varstva kulturne dediščine za Strategijo prostorskega razvoja občine Radenci (februar 2007), − Kulturnovarstvene smernice za izdelavo Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine Radenci v letu 2007 (februar 2008). Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor je kot pristojna strokovna javna služba izdala strokovne zasnove, ki vključujejo enote dediščine, ki so v času njihove priprave bile evidentirane kot kulturna dediščina. V Register nepremične kulturne dediščine je na območju občine Radenci vpisanih 70 zavarovanih spomenikov in objektov kulturne dediščine. V občini imajo: • 59 spomenikov stavbne dediščine: − 33 objektov profane stavbne dediščine, − 26 objektov sakralne stavbne dediščine, • 8 območij arheološke dediščine, • 1 naselbinsko dediščino (Zdravilišče Radenci), • 1 memorialno dediščino (Hrastje Mota – Rojstna hiša Jakoba Missije), • 1 vrtnoarhitekturno dediščino (Zdraviliški park Radenci). Preglednica 5: Seznam kulturne dediščine v občini Radenci Št. EŠD 1. 931 2. 14855 3. 947 4. 934 5. 938 6. 951 7. 941 8. 952 9. 14031 10. 14032 11. 986 12. 987 13. 988 14. 13577 Ime enote / dediščine Boračeva – Gomilno grobišče Boračevski les Hrastje Mota – Gomilno grobišče Gomilce Hrastje Mota – Gomilno grobišče Gomilice Kapelski Vrh – Gomilno grobišče Okoslavci – Rimsko gomilno grobišče Radenci – Rimska gomila Gaj Spodnji Kocjan – Utrdba Atilov grad Turjanski Vrh – Rimska gomila Hrastje Mota – Domačija Hrastje Mota 10 Hrastje Mota – Domačija Hrastje Mota 30 Janžev vrh – Janžev hram Kapelski Vrh – Zidanica Kapelski Vrh 100 Kapelski Vrh – Zidanica Kapelski Vrh 104 Kobilščak – Domačija Kobilščak 7 Tip dediščine Režim Površina (m²) arheološka arheološki spomenik 15.785,0 arheološka arheološki spomenik 18.668,0 arheološka arheološki spomenik 56.262,6 arheološka arheološki spomenik 13.264,7 arheološka arheološki spomenik 12.722,3 arheološka arheološki spomenik 16.625,0 arheološka arheološki spomenik 50.758,8 arheološka arheološki spomenik 5.920,5 profana stavbna etnološki spomenik 8.032,5 profana stavbna etnološki spomenik 9.866,6 profana stavbna etnološki spomenik 61.476,0 profana stavbna etnološki spomenik 868,0 profana stavbna etnološki spomenik 1.191,9 profana stavbna etnološki spomenik 237,9 Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 18 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Kobilščak – Viničarija Kobilščak 6 Kobilščak – Viničarija Kobilščak 6 Okoslavci – Dolevečeva klet Okoslavci – Domačija Okoslavci 34 Okoslavci – Domačija Okoslavci 62 Okoslavci – Hiša Okoslavci 65 15. 13578 16. 13579 17. 17533 18. 14048 19. 14049 20. 14052 21. 17534 22. 14057 23. 989 24. 990 25. 14075 26. 14074 27. 946 Radenci – Zdravilišče Radenci naselbinska 28. 14034 Hrašenski Vrh – Znamenje sakralna stavbna 29. 958 Kapelski Vrh – Cerkev sv. Marije Magdalene sakralna stavbna 30. 963 Murski Vrh - Znamenje sakralna stavbna 31. 23245 Paričjak – Vinska klet na Kapeli profana stavbna 32. 966 Paričjak - Znamenje sakralna stavbna 33. 960 Radenci – Kapela sv. Ane sakralna stavbna 34. 14059 Paričjak – Znamenje pri hiši Paričjak 13 sakralna stavbna 35. 969 Radenci - Znamenje sakralna stavbna 36. 1002 37. 13562 38. 14027 39. 14033 40. 12285 41. 12286 42. 13572 43. 20732 44. 14035 45. 13573 Okoslavci – Zadravčeva hiša Paričjak – Domačija Paričjak 23 Rački Vrh – Perkova zidanica Radenski Vrh – Zidanica radenski Vrh 32 Šratovci – Domačija Šratovci 32 Šratovci – Domačija Šratovci 39 Hrastje Mota – Rojstna hiša Jakoba Missije Boračeva – Kapelica v središču vasi Boračeva – Znamenje ob cesti Hrastje Mota – Hiša Hrastje Mota 34 Hrastje Mota – Kapela v središču vasi Hrastje Mota – Kapela v središču vasi Mota Hrašenski Vrh – Domačija Hrašenski Vrh 1 Janžev Vrh – Kapelica pri gasilskem domu Janžev Vrh – Kapelica pri hiši Janžev Vrh 7 Janžev Vrh – Viničarija Janžev profana stavbna etnološki spomenik 330,0 profana stavbna etnološki spomenik 633,7 profana stavbna etnološki spomenik 297,7 profana stavbna etnološki spomenik 6.572,5 profana stavbna etnološki spomenik 3.779,0 profana stavbna etnološki spomenik 155,1 profana stavbna etnološki spomenik 77,4 profana stavbna etnološki spomenik 2.280,8 profana stavbna etnološki spomenik 27.459,2 profana stavbna etnološki spomenik 780,2 profana stavbna etnološki spomenik 2.402,4 profana stavbna etnološki spomenik 2.359,1 naselbinski, vrtno arhitekturni spomenik umetnostnozgodovinski spomenik umetnostnozgodovinski spomenik z vplivnim območjem umetnostnozgodovinski spomenik umetnostnozgodovinski spomenik umetnostnozgodovinski spomenik umetnostnozgodovinski spomenik umetnostni in arhitekturni spomenik umetnostnozgodovinski spomenik 242.932,7 50,0 620,2 (območje 117.823,7) 50,0 2780,6 50,0 124,0 50,0 89,0 memorialna zgodovinski spomenik 171,4 sakralna stavbna dediščina-spomenik 37,8 sakralna stavbna dediščina-spomenik 1,4 profana stavbna dediščina-spomenik 256,3 sakralna stavbna dediščina-spomenik 50,0 sakralna stavbna dediščina-spomenik 50,0 profana stavbna dediščina-spomenik 2412,9 sakralna stavbna dediščina-spomenik 26,0 sakralna stavbna dediščina-spomenik 50,0 profana stavbna dediščina-spomenik 333,1 Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 19 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Vrh 54 46. 14036 47. 14037 48. 13580 49. 14043 50. 13597 51. 13598 52. 14045 53. 14046 54. 14050 55. 14051 56. 14053 57. 14054 58. 14056 59. 14058 60. 14060 61. 27486 62. 14065 63. 14066 64. 14069 65. 14073 66. Kapelski Vrh – Kapelica pri hiši Kapelski Vrh 22 Kapelski Vrh – Zidanica Kapelski Vrh 103 Kobilščak – Zidanica Kobilščak 20 Melanjski Vrh – Kapelica pri hiši Melanjski Vrh 2 Murščak – Domačija Murščak 31 Murščak – Domačija Murščak 38 Murščak – Kapelica pri hiši Murščak 31 Murščak – Kapelica pri hiši Murščak 31 Okoslavci – Domačija Okoslavci 72 Okoslavci – Domačija Okoslavci 73 Okoslavci – Kapelica na polju Okoslavci – Kapelica pri hiši Okoslavci 8 Paričjak – Domačija Paričjak 22 Paričjak – Kapelica pri hiši Paričjak 4 Paričjak – Zidanica Paričjak 24 sakralna stavbna dediščina-spomenik 50,0 profana stavbna dediščina-spomenik 2268,6 profana stavbna dediščina-spomenik 1220,1 sakralna stavbna dediščina-spomenik 50,0 profana stavbna dediščina-spomenik 1904,0 profana stavbna dediščina-spomenik 4578,2 sakralna stavbna dediščina-spomenik 50,0 sakralna stavbna dediščina-spomenik 50,0 profana stavbna dediščina-spomenik 6226,6 profana stavbna dediščina-spomenik 10.939,4 sakralna stavbna dediščina-spomenik 95,2 sakralna stavbna dediščina-spomenik 50,0 profana stavbna dediščina-spomenik 1343,8 sakralna stavbna dediščina-spomenik 15,7 profana stavbna dediščina-spomenik 1186,3 sakralna stavbna dediščina-spomenik 36,1 sakralna stavbna dediščina-spomenik 50,0 vrtnoarhitekturna integralna dediščina 130.039,6 sakralna stavbna dediščina-spomenik 50,0 profana stavbna dediščina-spomenik 4150,9 14076 Spodnji Kocjan - Kapelica Šratovci – Domačija Šratovci 13 Šratovci – Hiša Šratovci 12 profana stavbna dediščina-spomenik 324,0 67. 14077 Šratovci - Kapelica sakralna stavbna dediščina-spomenik 127,3 68. 14082 sakralna stavbna dediščina-spomenik 50,0 69. 13601 profana stavbna dediščina-spomenik 654,3 70. 970 Turjanci - Kapelica Radenski Vrh – Zidanica Radenski Vrh 31 Radenci - Kapelica sakralna stavbna dediščina-spomenik 81,9 Ptujska Cesta - Kapelica Rački Vrh – Kapelica pri hiši Rački Vrh 14 Radenci – Zdraviliški park Vir: Direktorat za kulturno dediščino RS; Register kulturne dediščine (eVRD) Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 20 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Karta 2: Območja varstva kulturne dediščine v občini Radenci 3.3 Vodovarstvena območja Z vodovarstvenim območjem se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaženjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino (Zakon o vodah, Ur.l. RS, št. 67/2002, 74. člen). Kriteriji za določitev notranjih vodovarstvenih pasov: • prvi zaščitni pas (VVO I.) – najožje območje z najstrožjim režimom varovanja, ki je območje blizu zajetja, • drugi zaščitni pas (VVO II.) – ožje območje z strožjim režimom varovanja, • tretji zaščitni pas (VVO III.) – širše območje z blažjim (sanitarnim) režimom varovanja, ki zajema celotno napajalno območje zajetja. V občini so območja mineralnih vrelcev, radenskega in ščavniškega vrelčnega območja ter vsi ostali javni viri pitne vode zavarovani z Odlokom o določitvi varstvenih pasov vseh javnih Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 21 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v občini Gornja Radgona (Uradne objave, št. 27/84) in z Odlokom o spremembah in dopolnitvah o določitvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v občini G. Radgona (Ur.l. RS, št. 76/00). Karta 3: Vodovarstvena območja v občini Radenci Občina Radenci ima na svojem ozemlju 32 vodnih zajetij, ki se nahajajo znotraj radenskega (13,8 km²) in ščavniškega (0,98 km²) vrelčnega območja. V območje občine segata še drugi (27 ha) in tretji (38,2 ha) vodovarstveni zaščitni pas vodnega zajetja Krog v občini Murska Sobota. 3.4 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Kot območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opredeljujemo območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih in antropogenih procesov. V nadaljnje so opisana samo poplavna območja. Erozijska območja znotraj območja občine Radenci so predstavljena na začetku 3. poglavja. Poplavna območja so vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Zaradi varstva pred poplavami se v Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 22 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota predpisu iz drugega odstavka 85. člena Zakona o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002) določijo podrobnejši pogoji za posege v prostor ali izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka. V občini Radenci predstavljajo naravno ogroženost katastrofalne poplave ob reki Muri na skrajnem severnem delu občine in ob reki Ščavnici na skrajnem jugu občine. Območje redkih poplav v občini se nahaja vzdolž celotne struge reke Mure, med redka poplavna območja pa spada tudi Boračevski potok, ki lahko poplavlja ožji pas ob potoku v naselju Radenci. Karta 4: Poplavna območja v občini Radenci z širšo okolico poplavljanja Preglednica 6: Katastrofalna območja poplavljanja v občini Radenci Območje poplavljanja Vrsta poplave katastrofalne poplave katastrofalne poplave Reka Mura Reka Ščavnica Skupaj površina v občini (km²) % glede na občino 0,621 1,82 0,493 1,45 1,114 3,27 Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 23 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje – ARSO; Opozorilna karta poplav (katastrofalna območja poplavljanja) Preglednica 7: Redka območja poplavljanja v občini Radenci Območje poplavljanja Vrsta poplave površina v občini (km²) % glede na občino Reka Mura redke poplave 4,64 13,6 Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje – ARSO; Opozorilna karta poplav (katastrofalna območja poplavljanja) Preglednica 8: Poplavna območja v občini Radenci Vrsta poplave površina v občini (km²) % glede na občino Skupaj 5,133 15,05 Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje – ARSO; Opozorilna karta poplav (katastrofalna območja poplavljanja) Skupno poplavna območja zavzemajo dobrih 15 % površine občine (op. vsota poplav je izračuna iz površine redkih in katastrofalnih poplav, kjer niso upoštevane katastrofalne poplave ob reki Muri, saj se pojavljajo znotraj območja redkih poplav). Pogostih poplav na območju občine Radenci ni. 3.5 Območja mineralnih surovin Mineralne surovine so neobnovljivi naravni viri v lasti države, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljivi. Rudno bogastvo so vse mineralne surovine kot viri ali zaloge v raziskovanju ali izkoriščanju. Mineralne surovine so lahko energetske, kovinske ali nekovinske (Vir: Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami – splošni načrt, sklep vlade št. 36100-5/2009/6). Zakonska podlaga gospodarjenja z mineralnimi surovinami je Zakon o rudarstvu - ZRud (Ur.l. RS, št. 98/04, 68/08). Skladno z ZRud je vlada Republike Slovenije sprejela Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami, splošni načrt (sklep vlade št. 361005/2009/6) kot strokovno podlago za izdelavo prostorskih sestavin planskih aktov države in lokalne skupnosti, ki vsebuje opis in vrednotenje stanja zalog in izkoriščenosti posameznih mineralnih surovin, podrobneje razdelane cilje iz državnega programa ter ukrepe za njegovo izvedbo in izhodišča za načrte gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami, ob upoštevanju posebnosti po posameznih območjih in posameznih mineralnih surovinah. Del občine Radenci (6,95 km² oz. 20,4 %) sega v območje raziskovalnega prostora Murska depresija za namen izkoriščanja geotermičnega vira (Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za rudarstvo, Baza mineralnih surovin, izdelovalec GEO ZS, 2007). Raziskovalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine, ki v globino ni omejen in z rudarsko pravico dodeljen za raziskovanje, uporablja pa se ga na podlagi izdanega dovoljenja za raziskovanje določenih mineralnih surovin (Vir: Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami – splošni načrt, sklep vlade št. 36100-5/2009/6). Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 24 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Karta 5: Območje mineralnih surovin v občini Radenci ( Raziskovalni prostor na območju Murske depresije) 4. Opis kvalitete in opozoril o primernosti in zanesljivosti uporabe posameznih delov grafičnega dela prikaza stanja prostora 4.1 Prikaz rabe prostora Grafični prikaz rabe prostora prikazuje namensko rabo iz obstoječih planskih aktov ter območja večja od 5000 m², kjer prihaja do razlik med osnovno namensko in dejansko rabo. Za dejansko rabo je bil uporabljen podatek (stanje: maj 2009) posredovan s strani Ministrstva za okolje in prostor – MOP-a za namen prikaza stanja prostora (11. člen Pravilnika o prikazu stanja prostora, Uradni list RS, št. 50/08) in za namensko rabo podatek iz veljavnega prostorskega akta občine Radenci, ki sta kot razlika med obema stanjema prikazana na grafikah o stanju prostora. Iz tega je razvidno, da do največjih razhajanj oziroma razlik prihaja pri stavbnih in gozdnih zemljiščih, ker se v osnovni namenski rabi podatki o določeni namenski rabi niso spreminjali glede na dejansko stanje v prostoru ali obratno. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 25 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Razlika v celotni površini občine Radenci med osnovno namensko in osnovno dejansko rabo zaradi različne natančnosti obeh digitalnih podatkov je neznatna glede na velikost obeh (glej Preglednica 1, str. 11). Podatek o dejanski rabi prostora je izdelan na natančnost meje občine, ki je izvzeta iz Registra prostorskih enot, medtem ko je namenska raba izdelana na natančnost meje občine iz zemljiškega katastra. Vsi grafični prikazi stanja prostora vsebujejo še podatek cest in hidrografije iz državnih topografskih kart (DTK5), kjer merilo podatka sovpada z merilom prikaza stanja prostora. Prikaz nepravilnosti v podatkih – razlika med dejansko in namensko rabo: levo prikazana dejanska raba, ki je narejena na mejo občine iz RPE, desno je prikazana namenska raba, ki je izdelana na podlagi meje zemljiškega katastra (merilo 1:5000) Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 26 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota Prikaz nepravilnosti v podatkih – razlika med mejo občine iz RPE in mejo katastrskih občin na podlagi zemljiškega katastra: levo in desno prikaz razlike (merilo 1:2500): 4.2 Prikaz gospodarske javne infrastrukture V Pregledni karti občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50 000) je zaradi preglednosti podatek o magistralnem vodovodu prikazan vzporedno z državno cesto. Grafični prikaz gospodarske javne infrastrukture je izdelan na podlagi digitalnih podatkov iz Zbirnega katastra javne gospodarske infrastrukture (Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS) in na podlagi podatkov posredovanih s strani občine Radenci. Kakovost in položajna natančnost podatka o vodovodnem omrežju v preglednih kartah prikaza gospodarske javne infrastrukture (M 1: 5000) je slaba in nepopolna zaradi vsebinske neusklajenosti digitalnih podatkov, pridobljenih iz različnih projektov. Določene sestavine gospodarske javne infrastrukture niso prikazane (npr. vodohrani, črpališča, ipd.), ker ni na voljo uradnih podatkov oziroma občina nima urejenega zbirnega katastra o gospodarski javni infrastrukturi za svoje območje občine. Iz kartografske dokumentacije je izvzet podatek o obstoječi čistilni napravi, ki se nahaja vzhodno od Zdravilišča Radenci. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 27 - ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota 4.3 Prikaz varstvenih režimov Prikaz varstvenih režimov je bil izdelan na podlagi digitalnih podatkov o: • režimih varstva narave, • režimih varstva vodnih virov, • režimih varstva kulturne dediščine, • poplavnih območjih, območjih erozijske ogroženosti in vododeficitarnih območjih in • območjih mineralnih surovin oziroma pridobivalnega in raziskovalnega prostora Murska depresija. Natančnost podatka o erozijski ogroženosti, vododeficitarnem območju in območjih mineralnih surovin je za prikaz stanja prostora ne relevantna (premajhno merilo), saj podatek ustreza merilu Strategije prostorskega razvoja RS. Ob reki Muri, v severnem in severovzhodnem območju občine je težja preglednost, saj se na omenjenem območju prekrivajo različni varstveni režimi. Občinski prostorski načrt Občine Radenci – Prikaz stanja prostora - 28 -
© Copyright 2024