Splošne obrazložitve
Stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN in okoljskega poročila Občine Sežana OD 22.APRILA 2014 DO VKLJUČNO 1.SEPTEMBRA 2014 STALIŠČA SO PRIPRAVILI: OBČINA SEŽANA LOCUS D.O.O, izdelovalec OPN AQUARIOUS D.O.O., izdelovalec OP Sežana, marec 2015 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA Kazalo 1 UVOD ......................................................................................................................................................... 1 2 SPLOŠNE OBRAZLOŽITVE STALIŠČ DO PRIPOMB .......................................................................................... 7 3 STALIŠČA DO PRIPOMB ............................................................................................................................. 16 4 PRILOGE ............................................................................................................................................... 1278 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA 1 UVOD 1.1. UVODNE OBRAZLOŽITVE Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je nov temeljni prostorski akt občine, ki bo nadomestil veljavni prostorski plan in prostorsko izvedbene akte ter bo na strateški in izvedbeni ravni urejal celoten prostor občine. Priprava akta je obsežna, v teku priprave pa je potrebno rešiti vrsto problemov razvojne narave, ki presegajo izražene interese posameznih občanov. Začetek priprave OPN in predhodne aktivnosti K pripravi novih prostorskih aktov je Občina Sežana pristopila že v juniju 2006 na podlagi Zakona o urejanju prostora, ko je pričela s postopkom priprave Strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Sežana. V tej fazi so bile pridobljene temeljne potrebne strokovne podlage za izdelavo novih prostorskih aktov, ki predstavljajo plansko jedro tudi za izdelavo OPN. Glede na opredeljeno vizijo in cilje prostorskega razvoja so se na podlagi strokovnih podlag ugotavljali ključni potenciali za razvoj območja in ključni prostorski problemi, ki jih je potrebno razrešiti v fazi priprave novih občinskih dokumentov. Iz strokovnih podlag je med drugim izhajalo, da so površine nezazidanih stavbnih zemljišč glede na veljavni prostorski plan zadostne za dolgoročni prostorski razvoj oziroma na zalogo. Pri takem stanju zemljišč na zalogo je uporaba instrumentov kot je NUSZ za nezazidana zemljišča neprimerna oziroma lahko prinese negativne učinke. Kot problematična je bila izkazana tudi komunalna opremljenost nezazidanih stavbnih zemljišč tako z parcialnimi dostopi parcel do javnih cest, kot tudi s posamičnim priključevanjem na omrežja gospodarske javne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, elektrika, ipd.), ki posledično pomenijo oteženo dejansko možnost priključevanja zaradi stanja izgrajenega omrežja ali zaradi pridobitve pravice graditi (lastništvo, služnosti). V aprilu 2007 je stopil v veljavo Zakon o prostorskem načrtovanju, ki je na novo opredelil vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem. Zaradi spremembe prostorske zakonodaje je občina odprla nov postopek priprave prostorskega akta. Priprava novega enovitega prostorskega akta –OPN Občine Sežana se je pričela s sprejemom sklepa, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 105/2007. Zaradi polemik v zvezi s pozidavo Krasa je bil v istem obdobju odprt postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih sestavinah Dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje 1986‐2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana od leta 1986‐1990. Namen njegove priprave je bil predvsem sprememba režimov načina urejanja, s čimer bi občina do sprejema novih prostorskih aktov pridobila možnost večje regulacije posegov v prostor. Na pripravljen osnutek takratno Ministrstvo za okolje in prostor ni zbralo smernic, oziroma posredovalo zahtevka po dopolnitvi osnutka, temveč občini poslalo priporočilo k intenzivni pripravi občinskega prostorskega načrta (OPN), zato je bil ta postopek s strani občine v nadaljevanju ustavljen. Javne prostorske delavnice Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Sežana v februarju 2008 ter z namenom, da bi začrtana smer razvoja dosegla tudi ustrezno raven družbene sprejemljivosti, se je v začetnih fazah priprave OPN izvajalo dodatne aktivnosti pri sodelovanju in seznanitvi javnosti v obliki javnih prostorskih delavnic. Od junija 2009 do januarja 2010 je bilo organiziranih enajst javnih prostorskih delavnic (pripravljenih za nivo posamičnega naselja v sklopu krajevnih skupnosti), kjer je bil poleg ključnih pojmov, zakonskih usmeritev, strokovnih izhodišč in zbranih ugotovitev, predstavljen koncept predlaganega razvoja posamičnega naselja in predlog osnutka namenske rabe za območja poselitve. Obravnava pobud Pred začetkom in med samo pripravo OPN (v tem postopku priprave OPN so bile obravnavane pobude prejete do julija 2013) je občina prejela vključno s predlogi na javnih prostorskih delavnicah več kot 1450 pobud posameznikov in inštitucij, ki so v zvezi z urejanjem prostora izražali svoje interese. Večji del teh pobud izhaja iz potreb po stanovanjski gradnji na lastnih parcelah ali pa so želeli lastniki zemljišč s predlagano spremembo namenske rabe prostora pridobiti dodatno vrednost teh zemljišč. 1 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA Osnutek OPN V novembru 2010 je bil osnutek OPN posredovan nosilcem urejanja prostora k podaji smernic, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, pa k podaji odločitve o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje. V postopku OPN je bilo prejetih 28 smernic nosilcev urejanja prostora ter odločba o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje, vključno z zahtevo dodatka glede presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja. Občina je tako pristopila k izdelavi okoljskega poročila. V nadaljevanju se je osnutek OPN usklajeval s smernicami nato še z izsledki celovite presoje vplivov na okolje. Pred javno razgrnitvijo je bilo potrebno okoljsko poročilo posredovati ministrstvu pristojnemu za okolje v mnenje o njegovi ustreznosti. Dopolnjen osnutek in javna razgrnitev Občina je želela občane čim prej seznaniti z dopolnjenim osnutkom OPN, zato je tega skupaj z okoljskim poročilom (pripravljenim za pridobitev mnenja o ustreznosti) razgrnila od 22. aprila 2014 do 30. maja 2014 ter napovedala predvideno podaljšanje javne razgrnitve. Javna razgrnitev OPN je bila v nadaljevanju podaljšana. V času od 1. avgusta 2014 do 1. septembra 2014 pa je bilo razgrnjeno tudi dopolnjeno okoljsko poročilo z pridobljenim mnenjem o njegovi ustreznosti, skupaj z dopolnjenim osnutkom OPN z manjšimi dopolnitvami. Javne obravnave v času javne razgrnitve V času javne razgrnitve je bilo organiziranih 11 javnih obravnav: 15. maja 2014 uvodna za dopolnjen osnutek OPN za celotno območje Občine Sežana, 9. junija 2014 za območje KS Avber, 10. junija 2014 za območje KS Dutovlje, 12. junija za območje KS Pliskovica, 16. junija 2014 za območje KS Povir, 18. junija 2014 za območje KS Kazlje in KS Štorje, 19. junija 2014 za območje KS Tomaj, 20. junija 2014 za območje KS Štjak in KS Vrabče, 23. junija 2014 za območje KS Lokev, 24. junija za območje KS Dane in KS Sežana ter 19. avgusta 2014 zaključna obravnava za okoljsko poročilo in dopolnjen osnutek OPN. Pripombe v javni razgrnitvi in stališča do pripomb Javnost je na dopolnjen osnutek OPN in na okoljsko poročilo lahko podajala pripombe pisno v času javne razgrnitve ter ustno na javnih obravnavah. Udeleženi na javnih obravnavah so bili posebej opozorjeni na obveznost, da podajo pripombo ali predlog v pisni obliki, v kolikor želijo pisno stališče do njihove pripombe (na obravnavi so bili za ta namen na razpolago obrazci). V času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN in okoljskega poročila je občina prejela 252 pripomb. V stališčih se poleg pripomb iz javne razgrnitve obravnava še skupina 38 pobud prejetih tik pred javno razgrnitvijo (pobude prejete do 7.4.2014), ki se nanašajo na spremembo namenske rabe iz stavbnih zemljišč v primarno rabo ter iz kmetijskih zemljišč v gozdna. Pridobitev tovrstnih pobud je bila posledica obveščanja lastnikov nepremičnin s strani Geodetske uprave RS v februarju 2014 v povezavi s predvidenim davkom na nepremičnine. Do teh pobud se občina pred javno razgrnitvijo ni opredelila. Stališča do pripomb bodo javno objavljena na spletni strani Občine Sežana. Zaradi varstva osebnih podatkov bodo stališča objavljena brez podatkov o vlagatelju pripombe, razen v primeru, da je bil v vlogi podan zahtevek za objavo imena in priimka ali naziva pravne osebe. Na podlagi sprejetih stališč do pripomb bo pripravljen predlog OPN, ki bo skupaj z okoljskim poročilom posredovan nosilcem urejanja prostora v pridobitev mnenj. Po pridobitvi pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora bo o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje odločilo še ministrstvo pristojno za okolje. Usklajen predlog OPN se lahko sprejme na občinskem svetu. Pravna podlaga Pravno podlago za izdelavo OPN predstavljata veljavna prostorska in okoljska zakonodaja: Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008‐ZVO‐1B, 108/2009, 80/2010‐ ZUPUDPP, 106/10 popr., 43/2011 –ZKZ‐C, 57/2012, 57/2012‐ZUPUDPP‐A, 109/2012, 35/2013 Odl. US in 76/2014 Odl. US), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 3/2006‐UPB, 49/2006‐ZMetD, 66/2006, 33/2007‐ZPNačrt, , 57/2008‐ZFO‐1A, 70/2008, 108/2009‐ZPNačrt, 48/2012, 57/2012, 92/2013), Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru‐1, 8/10 – ZSKZ‐B in 46/14). Ter njihovi podzakonski predpisi – predvsem: Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/2007), 2 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/2005), Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010). 1.2. METODOLOGIJA OBRAVNAVE V skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt) mora občina do pripomb in predlogov prejetih v času javne razgrnitve zavzeti stališča. Pripombe so bile podane pisno. Na javnih obravnavah so bile v razpravi poleg vprašanj podane tudi ustne pripombe, pri čemer je bil, če je bilo to mogoče, podan odgovor na sami obravnavi. Zapisniki javnih obravnav so priloga k stališčem do pripomb. Ker se mnoge pripombe vsebinsko ponavljajo, se je občina odločila, da bo stališča do pripomb sprejela v dveh delih in sicer kot: splošne obrazložitve stališč do pripomb, v katerih so obrazložena temeljna načela, cilji, usmeritve in težnje prostorske zakonodaje ter merila in druge strokovne opredelitve prostorskega načrtovanja, ki so bile uporabljene pri opredelitvi stališč do pripomb v posameznih primerih, kadar jih je mogoče obravnavati sistematično, glede na posamezne tipe pripomb oziroma predlaganih posegov v prostor; posamezna stališča do pripomb, ki so zavzeta do posamezne pripombe in upoštevajo posebnosti Na takšen način: so bolj pregledno obrazložena stališča do bolj obsežnih problemov in pojavov glede obstoječih gradenj in načrtovanih posegov v prostor ter pojasnjeni razlogi za zavzetje posamičnih stališč do pripomb, ki so posledica predpisov in strokovnega mnenja na podlagi izdelanih strokovnih podlag; je zagotovljena enotna strokovna obravnava posamičnih pripomb v primerih, če so pripombe primerljive oziroma gre za podoben predlagan poseg v prostor; je preprečeno večje podvajanje nekaterih stališč, ki bi lahko v posameznih primerih povzročila tudi napačno razumevanje ali nepotrebne napake. 1.3. ANALIZA PRIPOMB Slika 1: Prikaz prostorske razporeditve pripomb iz javne razgrnitve. 3 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA Vseh 252 pripomb iz javne razgrnitve in 38 pobud vključenih in prikazanih v dopolnjenem osnutku OPN je bilo analiziranih in do njih zavzeto stališče. Posamične vloge so obsegale več lokacij ter so zaradi lažje obravnave deljene (npr. 10a, 10b ipd). Skupaj je bilo tako obravnavanih 330 pripomb. V splošnem so stališča do pripomb opredeljena v pet skupin: Stališče Opis stališča Število stališč Delež stališč Pripomba se upošteva Pripomba je bila utemeljena in ustrezno dokumentirana oziroma je bilo do nje zavzeto stališče, da je le ta v skladu s strateškimi cilji občine in se je v celoti upoštevala. Na podlagi stališča bo spremenjen prostorski akt v tekstualnem in/ali grafičnem delu 151 46% Pripomba se delno upošteva Pripomba je bila utemeljena in ustrezno dokumentirana, lahko je v delu skladna s strateškimi cilji občine, vendar je ni bilo mogoče v celoti upoštevati, praviloma zaradi razlogov usklajevanja s preostalimi odločitvami v prostorskem aktu, drugimi pravnimi režimi oziroma drugimi dejstvi. V delu, v katerem je bila pripomba upoštevana, bo na podlagi stališča spremenjen prostorski akt v tekstualnem in/ali grafičnem delu. 73 22% Pripomba se ne upošteva Pripombe ni bilo mogoče upoštevati, praviloma zaradi kršenja zakonskih določil glede prostorskega načrtovanja, gradnje objektov ali drugih pravnih režimov prostora (npr. varstvo kmetijskih zemljišč, varstvo narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo pred naravnimi nesrečami, varstva okolja ipd.)ali pa je pripomba v neskladju s strategijo prostorskega razvoja. 77 23% Pripomba je že vključena v postopek obravnavanega akta Nekatere pripombe so v prostorskem aktu v pripravi že ustrezno vključene, vendar je pri vpogledu v razgrnjeno gradivo verjetno prišlo do neustreznega razumevanja določil akta. 22 7% Pripomba ni predmet obravnavanega akta oz. je brezpredmetna Posamezne pripombe se vsebinsko navezujejo na zahteve, ki se urejajo z drugimi postopki in jih ni mogoče reševati v sklopu postopka obravnavanega akta 7 2% skupaj 330 100% Za pripravo stališč do pripomb so kriteriji temeljili na principih prostorskega načrtovanja, na usmeritvah strategije prostorskega razvoja občine Sežana, predhodnih opredelitvah do pobud in sami analizi pripomb. Zaradi zagotovitve enotnejše obravnave pripomb se je na podlagi kriterijev ter glede na naravo pripombe določilo sledeče skupine: 1. pripombe, ki predlagajo nove širitve stavbnih zemljišč, za katere do sedaj še ni bila dana pobuda: o pripomba v danem primeru predstavlja novo pobudo za spreminjanje kmetijskih ali gozdnih zemljišč v zemljišča za poselitev. V tem postopku OPN so bile obravnavane pobude za spreminjanje kmetijskih ali gozdnih zemljišč v zemljišča za poselitev prejete do 15.7.2013. Vse pobude prejete po tem datumu bodo obravnavane v naslednjem postopku sprememb in dopolnitev OPN. 4 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA 2. pripombe, ki predlagajo nove širitve, za katere je bila dana pobuda, vendar ni bila upoštevana ali je bila izločena v postopku: o pripomba se obravnava po skupnih kriterijih, z dodatnim pojasnilom ali gre za pobudo, ki ni bila vključena v postopek priprave OPN na podlagi predhodnih opredelitev do pobud ali pa je bila izločena v postopku priprave OPN zaradi zahtev, ki izhajajo iz smernic nosilcev urejanja prostora ter s tem povezano celovito presojo vplivov na okolje; 3. pripombe, s katerimi se tehnično usklajuje območje: o v to skupino so uvrščene pripombe, ki se nanašajo na manjše popravke območij pri opredeljeni podrobni namenski rabi, kjer je jasno izkazano, da gre za tehnično napako pri določevanju podrobne namenske rabe; 4. pripombe, s katerimi se predlagajo nove širitve, ki so bile predlagane na javnih delavnicah: o v posameznih primerih so bile širitve stavbnih zemljišč predlagane že na javnih prostorskih delavnicah, vendar pri nadaljnji pripravi širitve niso bile upoštevane zaradi zadostnih rezerv nezazidanih stavbnih zemljišč. Ker je občina prejela s strani organizirane skupine krajanov dopolnitve predlaganih širitev ob hkrati predlaganem sorazmernem zmanjšanju stavbnih zemljišč, so se takšne širitve vključile v postopek OPN. 5. pripombe, ki predlagajo nove širitve, za skupne namene: o v postopek OPN so bile vključene posamezne izjeme širitev stavbnih zemljišč, ker so le te namenjene za skupne namene (pločnik, parkirišča ob pokopališču, športne površine za javno rabo); 6. pripombe, s katerimi se predlaga ohranitev stavbnih zemljišč na predlagani kmetijski ali gozdni rabi o v postopek OPN so bila vključena tista zemljišča, kjer gre za obstoječa stavbna zemljišča ter so bila na njih v času priprave OPN pridobljena gradbena dovoljenja in so se lahko smiselno zemljišča zaokrožila k opredeljenim enotam urejanja ter ni šlo za tip razpršene gradnje; 7. pripombe, s katerimi se predlaga ohranitev zemljišč za gradnjo stavb na podrobni namenski rabi zelenih površin ZD, ZS o v posameznih primerih so obstoječa stavbna zemljišča v dopolnjenem osnutku OPN sicer še vedno v območju stavbnih zemljišč, vendar s podrobno namensko rabo namenjena zelenim površinam. Tovrstna zemljišča so se zaokrožila k opredeljenim enotam urejanja prostora namenjenim gradnji, v kolikor je bilo mogoče zagotoviti funkcionalno povezanost ter ustrezno morfologijo naselja; 8. pripombe s katerimi se predlaga drugo podrobno namensko rabo o v tej skupini gre za stavbna zemljišča, ki so sicer namenjena gradnji, vendar se zanje predlaga druga podrobna raba, kar hkrati pomeni tudi predlog za zaokrožitev k drugi enoti urejanja prostora. Pripombe so se upoštevala v primerih, ko je bilo mogoče zagotoviti funkcionalno povezanost ter ustrezno razmestitev dejavnosti; 9. pripombe, s katerimi se predlaga ohranitev primarne rabe zemljišč o pripombe zajemajo tako predloge za izvzem zemljišč namenjenih gradnji po veljavnem planu, kot predloge zmanjšanja stavbnih zemljišč predlaganih v OPN v pripravi. Pripombe so se vključile v postopek OPN, ko je šlo za obrobna stavbna zemljišča ali ko je bilo možno zemljišča priključiti zelenim površinam v naselju (območja vrtač, vinogradov v naselju). Pripomb oziroma pobud za ohranjanje primarne rabe zemljišč, podane s strani lastnikov zemljišč, se ni vključilo v postopek OPN v primerih, ko bi s pripombo prišlo do fragmentacije stavbnih zemljišč ali ko se ta zemljišča nahajajo v jedru območij, ki se namenjajo gradnji ali ko gre za zemljišča, ki so po dejanski rabi evidentirana kot pozidana; 10. pripombe za uskladitev namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč z dejansko rabo 5 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA o skupino pripomb, s katerimi se je predlagalo usklajevanje namenske rabe gozdnih in kmetijskih zemljišč z dejansko rabo, se je upoštevalo glede na usmeritve Zavoda za gozdove Slovenije. Pri tovrstnih pripombah se je upoštevalo dejansko rabo, razen kadar je šlo za otok gozdnih zemljišč znotraj kmetijskih zemljišč, ki je po površini manjši od 2500 m2; 11. pripombe za spremembo varovanih kmetijskih zemljišč o pripombe, s katerimi se je predlagalo spremembo varovanih kmetijskih zemljišč v druga kmetijska zemljišča se ni upoštevalo, saj se slednja lahko spreminjajo le na podlagi strokovnih podlag, ki jih v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih pripravi ministrstvo pristojno za kmetijstvo; 12. pripombe s katerimi se predlaga spremembe strateškega dela OPN o pripombe, ki se vsebinsko nanašajo na vsebine grafičnega ali tekstualnega dela strateškega dela OPN; 13. pripombe, s katerimi se predlaga spremembe prostorsko izvedbenih pogojev (PIP) o pripombe v tej skupini so se nanašale na posamezna določila izvedbenega dela OPN. 14. pripombe, s katerimi se predlaga spremembe načrtovane GJI o pripombe v tej skupini so se nanašale na določila izvedbenega dela OPN v delu načrtovane GJI. 6 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA 2 SPLOŠNE OBRAZLOŽITVE STALIŠČ DO PRIPOMB 2.1. OBMOČJA NASELIJ IN OMREŽJE NASELIJ V skladu z definicijo Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Ur. list RS 76/2004) je naselje območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev se naselja razvršča v urbana in podeželska naselja ter vasi. Osnovna delitev poselitvenih območij se v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) opredeli v območja naselij in območja razpršene poselitve, medtem ko se posamični objekti zunaj naselij v odprti krajini opredelijo kot razpršena gradnja, ki ima status negativnega pojava v prostoru in se na obstoječih objektih razvojno omejuje ali sanira, nova razpršena gradnja pa prepoveduje. ZPNačrt v osnovnih usmeritvah določa, da se prostorski razvoj usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in se morajo v čim večji meri ohranjati zelene površine naselja. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitev naselja je treba prvenstveno usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem. V skladu z določili Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. list RS št. 99/2007) so območja širitve naselja površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja. Nove površine stavbnih zemljišč, ki pomenijo območje širitve naselja, se določijo na podlagi ugotovitev o razpoložljivih prostih kapacitetah v grajeni strukturi, možnostih prenove in sanacije ter razvojnih potreb občine in strateških usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta. Za določanje obsega površin za širitev naselja je treba izdelati bilanco površin in upoštevati realen časovni okvir (približno 10–15 let). V občinskem prostorskem načrtu so kot naselja opredeljena vsa strnjena območja zazidave, tudi v primerih ko gre za pojav razloženih naselij, posamičnih zaselkov ali gruč stavb, ki pa imajo z naseljem v bližini vzpostavljeno ustrezno funkcionalno povezavo. Glede posameznih izraženih potreb ‐ pobud občanov se je v primerih, ko je bilo mogoče utemeljiti širitev naselja s strokovnimi utemeljitvami in kadar predlogi niso bili v nasprotju z varstvenimi režimi prostora, v prostorskem načrtu praviloma upoštevalo pobude ter se poskušalo ustrezno opredeliti stavbno namensko rabo, kadar je šlo za manjše zaokrožitve. Upoštevane so bile tudi pobude, ki so bile vezane na dejavnost in razvoj delovnih mest in niso bile v nasprotju z veljavnimi pravnimi režimi prostora. Pobude so se obravnavale pred pripravo dopolnjenega osnutka ter se jih v primeru, da so bile podane v času javne razgrnitve kot pripomba ni upoštevalo oziroma v tej fazi ni vključilo v nadaljnjo pripravo. Občina je v strateškem delu OPN določila novo omrežje naselij. Pri tem mesto Sežana predstavlja regionalno središče, naselje Dutovlje središče pa občinskega pomena. Kot pomembnejše lokalno središče se razvijata funkcionalno povezani naselji Lokev‐Lipica, kot lokalna središča pa funkcionalno povezana naselja Tomaj‐Križ‐ Šepulje, ter naselji Povir in Štorje. V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je pri poglavju razvoja poselitve poudarjeno, da se naselju lahko določijo površine za širitev v primeru, da je to opredeljeno kot urbano naselje, predvsem pa, če ima potencial, da se razvije v središče določenega območja. Z namenom skladnega prostorskega razvoja Slovenije se spodbuja razvoj policentričnega urbanega sistema, ki ga tvori dvostopenjsko strukturirano omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, na katerega se, s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, navezuje omrežje drugih središč. Razvoj poselitve se prednostno usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali pa se bodo kot taka razvila zaradi značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja. Omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne druge javne službe, se razvija v skladu z omrežjem središč. 7 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA 2.2. URBANISTIČNI NAČRT V skladu s 37. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. list RS 99/2007) je urbanistični načrt podlaga za celovito načrtovanje razvoja urbanih središč. Urbanistični načrt se lahko izdela tudi za tista naselja, kjer je zaradi posebnosti razvoja ali drugih razlogov izdelava urbanističnega načrta utemeljena (npr. celovita prenova, večje širitve, turistična naselja). Pri določanju urbanih središč se upoštevajo usmeritve, določene v državnem strateškem prostorskem načrtu. Urbanistični načrt se izdela skladno s strokovnimi metodami prostorskega, urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja ter z metodami vključevanja prebivalstva in drugih zainteresiranih udeležencev v proces njegove priprave. Na območju občine se z urbanističnim načrtom ureja mesto Sežana. 2.3. NAMENSKA RABA ZEMLJIŠČ Namenska raba zemljišč je eden temeljnih mehanizmov urejanja prostora. ZPNačrt in podzakonski predpisi uvajajo klasifikacijo namenske rabe zemljišč. Osnovna delitev namenske rabe zemljišč je opredeljena v odloku, v grafičnem delu pa so do parcele natančno opredeljene prostorske enote z določeno namensko rabo prostora. Na urejevalne enote se preko namenske rabe navezuje večina izvedbenih določb glede meril za formiranje parcel objekta, izrabe površin, volumnov, višin, oblikovanja, deleža zelenih površin ipd. Pri določanju namenskih je smiselno opozoriti na deljeno klasifikacijo namenskih rab stanovanjskih površin (SS) in površin podeželskega naselja (SK). Razlika sicer ni velika, pa vendarle so območja SS pretežno namenjena stanovanjem s spremljajočimi sprejemljivimi dejavnostmi, območja SK pa tudi prepletu stanovanj in kmetij, katerih cilj je ohranjanje možnosti za razvoj kmetijstva v naseljih in s tem tudi ustvarjanje pogojev za ohranjanje kvalitetne kulturne krajine. Občina je v OPN kot posebnost določila podrobno namensko rabo SSp, ki je namenjena novi stanovanjski prostostoječi gradnji (pretežno eno ali dvo stanovanjskih stavb), ki temelji na tradicionalnih morfoloških vzorcih. Centralna naselja imajo opredeljena tudi območja centralnih dejavnosti (C), ki so primarno namenjena umeščanju družbenih, upravnih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, ki jih centralna naselja kot funkcijska središča nujno potrebujejo. Na teh območjih je v primeru podrobne rabe CU sicer gradnja stanovanj dovoljena, vendar pa naj bi se na ta območja, tudi zaradi obstoječega stanja in centralne lege v naselju primarno umeščale centralne dejavnosti. Posebej pomembno je umeščanje namenske rabe zelenih površin, ki so nujno potrebne za kvalitetno delovanje naselja. Med zelene površine štejejo površine za oddih, rekreacijo in šport, parki, vrtičkarske površine, pokopališča in druge urejene zelene površine. V podeželskih naseljih se je druge zelene površine še podrobneje členilo na urejene površine v obliki vinogradov v naselju (ZDv). Zelene površine se zagotavljajo z opredelitvijo namenske rabe, skozi določila OPN pa tudi z opredelitvijo zahtevanega deleža zelenih površin za posamezno enoto urejanja prostora v tekstualnem delu OPN. Namenska raba za ceste v grafičnem delu odloka ni opredeljena do parcele natančno. Ceste so vrisane v prostorski akt na podlagi občinske kategorizacije javnih cest, katere grafični del predstavlja digitalizirane osi javnih cest. Takšen vris ceste ne pomeni, da cesta ni opredeljena kot stavbno zemljišče. Vsak legalno zgrajen objekt ima pridobljeno stavbno zemljišče že po zakonu, v primeru ceste v zakonu o javnih cestah. Mnoge javne ceste še nimajo urejenega lastništva, kar ni predmet OPN. Območja izven stavbnih zemljišč so bila določena na podlagi strokovnih podlag posameznih nosilcev urejanja prostora. Razmejitev med kmetijskimi in gozdnimi zemljišči je bila opredeljena na podlagi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije ter odstopa od veljavne dejanske rabe prostora, katere evidenco vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Razmejitev na najboljša in druga kmetijska zemljišča temelji na podlagi veljavnega prostorskega akta občine. Vodna zemljišča v skladu z Zakonom o vodah niso bila določena, ker pristojni nosilec urejanja prostora ni posredoval ustreznih podatkov. Tako bo potrebno mejo vodnega zemljišča določati v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. 8 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA 2.4. RAZPRŠENA GRADNJA V skladu z definicijo Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) pomeni razpršena gradnja območja z nizko gostoto naselitve, z nestrnjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru. V ZPNačrt v je v 2. členu navedeno, da je razpršena gradnja negativni pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije. Med temeljnimi načeli prostorskega razvoja po ZPNačrt je opredeljeno, da se prostorski razvoj usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij. Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor: 1. 2. 3. 4. ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine, 5. za namen športa in rekreacije, 6. za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja, 7. za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine. Na ta način je v ZPNačrt‐u jasno in nedvoumno določeno, da zunaj območja naselij (nova razpršena gradnja in nova razpršena poselitev) za druge namene ni mogoča in ni dovoljena. Pobude, ki so bile vezane na gradnjo stanovanjskih objektov v odprtem prostoru oziroma novo razpršeno gradnjo so bile iz navedenih razlogov zavrnjene. V skladu s 15. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) se razpršena gradnja iz 31. člena tega pravilnika opredeli izven območij stavbnih zemljišč. Prikažejo se le kot zemljišče pod stavbo za kar se uporabljajo podatki o stavbah iz centralne baze katastra stavb kot lega in oblika stavbe, kot je opredeljeno v tej zbirki. V teh primerih namreč ne gre za načrtovanje posegov oziroma prostorskih ureditev v smislu ZPNačrt, zato se zanje tudi ne določa namenska raba prostora. To pomeni, da se uporabijo podatki iz razpoložljive evidence in kot taki prikažejo v aktu. Za ta namen torej ni treba izdelovati posebnih evidenc, ničesar »interpretirati« ali »vrisovati« v akt. Podatki iz katastra stavb so podatki, predpisani tudi za namen prikaza stanja v prostoru v skladu s Pravilnikom o prikazu stanja prostora (Uradni list RS, št. 50/08). To pa ne pomeni, da objekt razpršene gradnje nima stavbnega zemljišča. Vsakemu legalno zgrajenemu objektu je bila v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja določena parcela objekta (prej gradbena parcela, ki vključuje stavbišče in funkcionalno zemljišče). Zemljišče v primeru legalno zgrajenih objektov ta status pravno ohrani, a se v prostorskem načrtu ne prikazuje. Kot namenska raba se v teh primerih v prostorskem načrtu določajo območja kmetijskih oziroma gozdnih ali drugih zemljišč, na katerih prikazi obstoječih objektov pomenijo informacijo o stanju v prostoru. V zvezi z obstoječimi objekti velja, da se zanje kot tudi za zemljišče, na katerem stojijo, ohranjajo vse pravice, ki izhajajo iz pravnomočnih upravnih dovoljenj. 2.5. OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IN PREDHODNO PRIDOBLJENE PRAVICE LASTNIKOV ZEMLJIŠČ Nov prostorski akt določa tudi pravne režime prostora, ki vplivajo na uporabo zemljišč v različne namene. Osnovni pravni režim, ki ga OPN vzpostavlja je namenska raba prostora, ki v splošnem opredeljuje predvsem kje je dovoljena gradnja objektov in za kakšen namen. Podrobnejši izvedbeni pogoji določajo kakšni objekti se lahko gradijo na posameznih namenskih rabah oziroma kakšni drugi posegi se lahko vršijo na zemljiščih v občini. Ker je urejanje prostora v javnem in skupnem interesu, merila, ki jih določa prostorski akt ni potrebno neposredno uskladiti s posamičnim lastnikom zemljišča. ZPNačrt določa, da je potrebno prostorski akt javno razgrniti ter obravnavati pripombe, ki jih lastniki podajo, ni pa potrebno pridobiti soglasja lastnika zemljišča k prostorskemu aktu. Ker je problematika lastnine obširnejša je ministrstvo pristojno za prostor pripravilo obrazložitev, ki je predvsem vezana na spremembe namenske rabe prostora, kot najbolj pomembnega pravnega režima vzpostavljenega z OPN. 9 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA V tej obrazložitvi (MOP št. 35001‐251/2008/2 in 35001‐386/2008/2 z dne 17.10.2008) ministrstvo pristojno za prostor navaja, da je potrebno poudariti, da določanje in spreminjanje namenske rabe prostora ali drugih določil prostorskega akta ne pomeni poseganje v pridobljene pravice lastnikov zemljišč, saj se možnost gradnje določenega objekta pridobi šele z izdanim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, nikakor pa ne s samo dopustnostjo gradnje, ki jo omogoča prostorski akt. Nadalje navaja, da se prostorski akti, kot vsi splošni pravni akti, v skladu s potrebami in novimi spoznanji v družbi vedno lahko (po določenem postopku predpisanem z zakonom) tudi spreminjajo oziroma na novo sprejemajo, spremembe pa ne pomenijo vedno le dodajanja novih možnosti (ugodnosti) temveč tudi novih omejitev, kar ne velja le za področje urejanja prostora, temveč tudi za vsa druga področja delovanja družbe. Ministrstvo je pojasnilo tudi, da se s spremembo seveda ne more posegati v že zatečene pravne pravice, ki jih zagotavljajo izdana (pravnomočna) upravna dovoljenja, torej je na njihovi podlagi kljub spremembam namenske rabe v prostorskih aktih gradnjo še vedno mogoče začeti oziroma dokončati ter zgrajeni objekt ohranjati v njegovi prvotni funkciji z vzdrževanjem, rekonstrukcijo, ipd. Tudi dejstvo, da so se zaradi možnosti gradnje na predmetnih območjih plačevale določene dajatve, kot je NUSZ, kot izhaja iz obrazložitve ministrstva, še ne pomeni, da je bila s tem ta možnost za vedno pridobljena. Z njeno izgubo bo namreč, v kolikor lastniki zemljišč te možnosti, ki je veljala v določenem času, niso izkoristili in si niso zagotovili pravnomočnega dovoljenja za gradnjo oziroma na zemljišču niso (legalno) gradili, prenehala tudi obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 2.6. UREJANJE Z OBČINSKIMI PODROBNIMI PROSTORSKIMI NAČRTI Prostor občine se na izvedbenem nivoju v skladu z ZPNačrt lahko ureja z izvedbenimi določili OPN ali s še podrobnejšim prostorskim aktom občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). OPPN se izdela za prostorske ureditve na območjih: sanacije razpršene gradnje, in sicer za območje razpršene gradnje, ki se vključi v območje naselij, za območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot območje novega naselja, in za območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje, celovite oziroma delne prenove naselja, razvoja naselja kot širitev na nove površine, pomembnejše gospodarske javne infrastrukture, prostorskih ureditev lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč, izkoriščanja mineralnih surovin in rud ter njihove sanacije in kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območij v naselju, ki so namenjena zgoščanju pozidave. OPPN ni treba izdelati, če so v občinskem prostorskem načrtu prostorski izvedbeni pogoji določeni z enako natančnostjo in v taki vsebini, kot jih določa ta pravilnik. V tem primeru morajo biti rešitve prikazane na geodetskem načrtu. OPPN se izdela za območje enote urejanja prostora ali za manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora, za katero je tako določeno v OPN. OPPN se lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če to ni določeno v občinskem prostorskem načrtu in se takšna potreba izkaže po sprejetju OPN. Potreba je izkazana kadar: se za območje ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja občine oziroma ne odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za predlagano območje, so potrebne prostorske ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč. Izdelavo OPPN štejemo za najvišjo stopnjo natančnosti prostorskega načrtovanja na občinskem nivoju, zato je z izdelavo tega prostorskega akta tudi v največji meri zagotovljeno vključevanje javnosti pri podrobnem prostorskem načrtovanju in s tem najbolje upoštevan in zaščiten javni interes. Kot ena ključnih vsebin OPPN je opredeljeno tudi načrtovanje gospodarske javne infrastrukture. OPPN je tudi podlaga za uveljavitev zemljiških ukrepov vključno z razlastitvijo za potrebe gradnje javne infrastrukture. Poleg tega se na podlagi sprejetih OPPN sprejmejo tudi programi opremljanja stavbnih zemljišč, katerih ključna vsebina je opredelitev stroškov opremljanja z lokalno gospodarsko javno infrastrukturo ter zagotavljanje sredstev za opremljanje preko izračuna in obračuna komunalnega prispevka. 10 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA Izdelavo OPPN praviloma plačajo investitorji obravnavanega območja, razen v primerih ko gre za gradnjo družbene infrastrukture oziroma ko je investitor gradnje občina. Izdelava OPPN res zahteva čas okvirno enega leta, vendar pa so v času izdelave rešena ključna vprašanja glede zagotavljanja javnega interesa in obveščanja javnosti, zato se ocenjuje, da je potrebno več območij urejati z OPPN. Poleg tega je izdelan OPPN tudi zagotovilo investitorju, da je načrtovana investicija dejansko izvedljiva, saj pridobljena mnenja k OPPN štejejo tudi kot izdani projektni pogoji k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na ta način je tudi postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja na območjih sprejetih OPPN krajši. Nov OPN je začrtal območja na katerih je nujno potrebno izdelati OPPN, hkrati pa v tekstualnem delu določil možnost, da občina izdelavo OPPN uvede tudi v drugih primerih, če se takšna potreba izkaže po sprejetju OPN. oziroma da lahko izdelavo OPPN predlaga tudi investitor, v primeru če želi spremeniti izvedbena določila OPPN, ki pa ne vplivajo na namensko rabo prostora. 2.7. VARSTVENI IN VAROVALNI REŽIMI Pomemben del strokovne presoje pri pripravi prostorskega akta je presoja z vidika varstvenih in varovalnih režimov v prostoru. Pri tem velja izpostaviti predvsem režime, ki bistveno vplivajo na opredelitev namenske rabe prostora. To so predvsem režimi varstva pred škodljivim delovanjem voda, varstvo kulturne dediščine, varstvo narave ter varstvo kmetijskih zemljišč. Lokacije, ki so podvržene določenemu varovalnemu oz. varstvenemu režimu, mora občina v postopku priprave OPN uskladiti s pristojnimi nosilci urejanja prostora. Varstvo kulturne dediščine Kulturna dediščina so po Zakonu o varstvu kulturne dediščine območja in kompleksi, grajeni in drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina so predvsem arheološka najdišča in predmeti; naselbinska območja, zlasti stara mestna in vaška jedra, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti; stavbe in drugi predmeti, ki so v zvezi s pomembnimi osebami in dogodki naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine; arhivsko gradivo; knjižnično gradivo; predmeti ali skupine predmetov zgodovinskega, umetnostnozgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, sociološkega, antropološkega, etnološkega ali naravoslovnega pomena, ki izpričujejo zgodovinska dogajanja na Slovenskem. REŽIMI VARSTVA območje kulturnega spomenika (spomenik) vplivno območje kulturnega spomenika (vplivno območje spomenika) območje kulturne dediščine iz strokovnih zasnov (dediščina) vplivno območje dediščine (vplivno območje) registrirano arheološko najdišče (arheološko najdišče) območje kulturne dediščine, ki ni v strokovnih zasnovah (dediščina priporočilno) Ohranjanje narave Ohranjanje narave temelji na varstvu naravnih vrednot in biotske razvnovrstnosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000, varstvo zavarovanih prostoživečih vrst in njihovih habitatov in struktur ter habitatnih tipov, ki se ohranjajo prednostno glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije). REŽIMI VARSTVA ekološko pomembna območja naravne vrednote zavarovana območja območja Natura 2000 11 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA Varstvo vodnih virov Varstvo vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo opredeljuje Zakon o vodah. Vodovarstvena območja se določijo, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino. Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju lahko oblikujejo notranja območja z različnimi stopnjami varovanja. Na vodovarstvenem območju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. REŽIMI VARSTVA vodovarstvena območja Varstvo pred škodljivim delovanjem voda Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega izvajanje ukrepov, s katerimi se zmanjšuje ali preprečuje ogroženost pred škodljivim delovanjem voda in odpravlja posledice njihovega škodljivega delovanja. Nanaša se na varstvo pred: poplavami, površinsko, globinsko in bočno erozijo celinskih voda, erozijo morja, zemeljskimi in hribinskimi plazovi, delovanjem snežnih plazov, ledom na celinskih vodah. Obsega tudi ukrepe v primeru izrednega onesnaženja voda in ukrepe v zvezi z odpravo njegovih posledic. REŽIMI VARSTVA poplavna območja erozijska območja plazljiva območja plazovita območja Potresna nevarnost Temeljna karta potresne nevarnosti Slovenije je karta projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let, ki je izdelana v skladu z zahtevami evropskega predstandarda Eurocode 8 (EC8). Potresna območja (prikazane stopnje nevarnosti) so ovrednotene s projektnimi pospeški tal. REŽIMI VARSTVA Potresna nevarnost – projektni pospešek tal Varstvo gozdov Gozd je po Zakonu o gozdovih zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. Gozd po tem zakonu so tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta. REŽIMI VARSTVA varovalni gozdovi gozdovi s posebnim namenom Z Zakonom o gozdovih so gozdne površine lahko zavarovane kot varovalni gozdovi ali kot gozdovi s posebnim namenom. 12 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA 2.8. OPREDELITEV DO STATUSA NAJBOLJŠIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Najboljša kmetijska zemljišča, so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo (Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11, 58/12). Kategorizacija kmetijskih zemljišč je bila izdelana še pred osamosvojitvijo Slovenije in je takrat služila kot podlaga za določitev tako imenovanih najboljših (1) in drugih (2) kmetijskih zemljišč. Razvrstitev med najboljša in druga kmetijska zemljišča je še danes ena od osnovnih podlag, ki služi ministrstvu pristojnemu za kmetijstvo pri odločitvah o dovoljenih posegih na kmetijska zemljišča. Lastniki zemljišč mnogokrat poskušajo opozarjati, da stanje v naravi ne ustreza opredelitvi za najboljša kmetijska zemljišča, vendar pa je za to opredelitev pristojna država. Občina je v osnutek OPN povzela podatke, ki jih je pridobila s strani ministrstva pristojnega za prostor. Ti so bili podlaga za izdelavo prikaza stanja prostora (PSP) in osnutka OPN. Eden izmed vhodnih podatkov je bila tudi dejanska raba prostora in kategorizacija kmetijskih zemljišč na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list RS št. 55/03).Ker nova kategorizacija kmetijskih zemljišč ni v pristojnosti občine in tudi ni predmet postopka priprave OPN, smo morali pri opredelitvah upoštevati veljavne strokovne podlage in pravne režime tudi v primeru opredelitve najboljših kmetijskih zemljišč. 13 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA 3 STALIŠČA DO PRIPOMB Zaradi varstva osebnih podatkov bodo stališča objavljena brez podatkov o vlagatelju pripombe, razen v primeru, da je bil v vlogi podan zahtevek za objavo imena in priimka ali naziva pravne osebe. 3.1 PREGLEDNI SEZNAM STALIŠČ Številka pripombe Opredelitev Številka pripombe Opredelitev 001 se ne upošteva 036B se upošteva 002 se delno upošteva 036C se ne upošteva 003 se delno upošteva 037 se ne upošteva 004 se ne upošteva 038 se upošteva 005 se upošteva 039 se ne upošteva 006 se upošteva 040 se ne upošteva 007 se upošteva 041 008 se ne upošteva 009 se upošteva se delno upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta 010 se upošteva 011 se upošteva 044 se upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta 012 se ne upošteva 045 se upošteva 013 se ne upošteva 046 se upošteva 014 se upošteva 047 se upošteva 015 se upošteva 048 se ne upošteva 016 se ne upošteva 049 se ne upošteva 017 se upošteva 050 se delno upošteva 018 se upošteva 051 se upošteva 019 se ne upošteva 052 se upošteva 020 se upošteva 053 se ne upošteva 021 se ne upošteva 054 se delno upošteva 022 055 se delno upošteva 023 se upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta 056 se delno upošteva 024 se upošteva 057A se delno upošteva 025 se upošteva 057B se upošteva 026 se upošteva 057C se ne upošteva 027 se delno upošteva 057D se delno upošteva 028 se delno upošteva 057E se delno upošteva 029 se ne upošteva 058 se ne upošteva 030 se ne upošteva 059 se upošteva 031 se upošteva 060 se delno upošteva 032 se ne upošteva 061 se ne upošteva 033 se upošteva 062 se upošteva 034 se delno upošteva 063 se upošteva 035 se delno upošteva 064 se ne upošteva 036A se upošteva 065 se ne upošteva 042 043 14 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA Številka pripombe 066 Opredelitev 067 se delno upošteva ni predmet obravnavanega akta 068A se upošteva 068B se upošteva 068C se upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta 068D Številka pripombe Opredelitev 099D se upošteva 100 se ne upošteva 101 se upošteva 102 se upošteva 103 se upošteva 104 se upošteva 105 se upošteva se upošteva 069 se ne upošteva 106 070 se upošteva 107 se ne upošteva 071 se delno upošteva 108 se delno upošteva 072A se upošteva 109 se ne upošteva 072B se delno upošteva 110 se delno upošteva 073 se upošteva 111A se ne upošteva 074 se delno upošteva 111B se ne upošteva 075 se delno upošteva 112 se upošteva 076 se delno upošteva 113 se upošteva 077A se delno upošteva 114 se upošteva 077B se delno upošteva 115 se delno upošteva 078 se upošteva 116 se ne upošteva 079 se ne upošteva 117A se ne upošteva 080 se delno upošteva 117B se ne upošteva 081 se delno upošteva 118 se ne upošteva 082 se delno upošteva 119 se upošteva 083 se delno upošteva 120A se upošteva 084 se delno upošteva 120B se upošteva 085 se delno upošteva 121 se upošteva 086 se delno upošteva 122 se delno upošteva 087 se delno upošteva 123 se upošteva 088 se delno upošteva 124 se ne upošteva 089 se delno upošteva 125 se upošteva 090 se delno upošteva 126 se upošteva 091 se delno upošteva 127 se upošteva 092 se delno upošteva 128 se ne upošteva 093 se delno upošteva 129 094 se delno upošteva 095 se delno upošteva 130 se ne upošteva ni predmet obravnavanega akta 096 se delno upošteva 131 se upošteva 097 se upošteva 132 se upošteva 098A se delno upošteva 133 se upošteva 098B se ne upošteva 134 se delno upošteva 099A se upošteva 135 se ne upošteva 099B se ne upošteva 136 se upošteva 099C se upošteva 137 se ne upošteva 138 ni predmet 15 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA Številka pripombe Opredelitev obravnavanega akta Številka pripombe Opredelitev 180 se upošteva 139 se ne upošteva 181 se upošteva 140 se ne upošteva 182 se upošteva 141 se ne upošteva 183 se upošteva 142 se delno upošteva 184 se ne upošteva 143 se upošteva 185 144 se upošteva 145 se ne upošteva 186 se upošteva ni predmet obravnavanega akta 146 se ne upošteva 187 se upošteva 147 se upošteva 188 se ne upošteva 148 se delno upošteva 189 se upošteva 149 se upošteva 190 se delno upošteva 150 se upošteva 191 se ne upošteva 151 192 se upošteva 193 se upošteva 152 se upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta 194 se upošteva 153 se upošteva 195 se upošteva 154 se upošteva 196 se ne upošteva 155 se upošteva 197 se upošteva 156 se upošteva 198 se upošteva 157 se delno upošteva 199 se upošteva 158 se upošteva 200 se ne upošteva 159 se upošteva 201 se ne upošteva 160 se upošteva 202 161 se upošteva 162 se upošteva 203 se upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta 163 204 se upošteva 205 se upošteva 164 se upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta 206 se upošteva 165 se upošteva 207 se delno upošteva 166 se upošteva 208 se ne upošteva 167 se ne upošteva 209 se upošteva 168 se delno upošteva 210 se delno upošteva 169 se ne upošteva 211 se upošteva 170 se upošteva 212 se upošteva 171 se upošteva 213 172 se delno upošteva 173 se upošteva 214 se ne upošteva pripomba je brezpredmetna 174 se upošteva 215 se ne upošteva 175 se delno upošteva 216 se delno upošteva 176 se upošteva 217 se upošteva 177 se upošteva 178 se ne upošteva 179 se upošteva 218 se ne upošteva 219A se ne upošteva 219B se ne upošteva 220 že vključena v postopek 16 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA Številka pripombe 221 Opredelitev obravnavanega akta Številka pripombe Opredelitev obravnavanega akta 222 se delno upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta 503C se delno upošteva 504 se upošteva 223 se upošteva 505 se upošteva 224 se ne upošteva 506A se ne upošteva 225A se delno upošteva 506B se upošteva 225B se delno upošteva 507 se ne upošteva 508 226 se ne upošteva se upošteva 227 se upošteva 509 se upošteva 228 se ne upošteva 510 se delno upošteva 229 se upošteva 511 se ne upošteva 230 231 se upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta 512 se upošteva 513 se upošteva 514 se delno upošteva 232 se upošteva 515 se ne upošteva 233 se upošteva 516 se upošteva 234 se upošteva 517 se ne upošteva 235A se delno upošteva 518 se upošteva 235B se upošteva 519 se delno upošteva 235C se upošteva 520A se upošteva 235D se upošteva 520B 236 se upošteva 237 se upošteva 520C se upošteva pripomba je brezpredmetna 238 se ne upošteva 521 se upošteva 239 se delno upošteva 522 se upošteva 240 se upošteva 523 se delno upošteva 241 se upošteva 524 se upošteva 242 se ne upošteva 525 se upošteva 243 se ne upošteva 526 se upošteva 244 se ne upošteva 527 245 se delno upošteva 528 se ne upošteva pripomba je brezpredmetna 246 se upošteva 529 se delno upošteva 247 se upošteva 530 248 se upošteva 249A se delno upošteva 249B se delno upošteva 532 se ne upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta že vključena v postopek obravnavanega akta 250 se delno upošteva 533 se upošteva 251 se delno upošteva 534A se upošteva 252 se upošteva 534B se upošteva 501 se ne upošteva 534C se upošteva 502 534D se upošteva 503A se upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta 535 503B že vključena v postopek 536A se ne upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta 531 17 STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA OBČINE SEŽANA Številka pripombe 536C Opredelitev že vključena v postopek obravnavanega akta že vključena v postopek obravnavanega akta 536D se upošteva 537B 536E 537C 536F se upošteva že vključena v postopek obravnavanega akta že vključena v postopek obravnavanega akta že vključena v postopek obravnavanega akta že vključena v postopek obravnavanega akta 538 se delno upošteva 536G že vključena v postopek 536B Številka pripombe 537A Opredelitev obravnavanega akta 18
© Copyright 2024