Revijo si lahko v celoti prenesete tukaj
Specializirana revija za trajnostni razvoj embalaža okolje logistika 99 Junij 2015 3. Zeleni forum Za zelene razvojne odločitve je dovolj strateških gradiv Spet spremembe v lastništvu, poslovanje pa trdno in z rastjo Hrvaška: Delamo tektonske premike na področju okolja Roki za uvedbo MKČN bodo podaljšani Celje: Stara bremena nam mora pomagati reševati država in še živi dediči V Sloveniji dela v logistiki preveč »mobitel direktorjev« Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje IZŠLA JE STROKOVNA MONOGRAFIJA Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod Avtor: dr. Milenko Roš Obseg: 232 strani Format: 225 x 297 mm Cena: 32 EUR Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o. www.fitmedia.si e: [email protected] t: 03/ 42 66 700 Iz predgovora: Vsebina: Področje sodobnih postopkov čiščenja odpadnih vod je precej raznovrstno in ga v njegovi kompleksnosti ni lahko razumeti. V eni knjigi je zato težko opisati vse vidike tega področja: od temeljev znanosti in tehnike, hidravlike in hidrologije, kemije in analitike, mikrobiologije in biotehnologije vse do različni vrst tehnik, kot so gradbeništvo, strojništvo, kontrolni sistemi, tehnološka priprava proizvodnje itd. Prof. dr. Rošu je uspelo vse te pomembne tematike zaobseči na približno dvesto straneh te knjige, hkrati pa vključiti vanj tudi nacionalno terminologijo v obliki obsežnega glosarja. • Razvoj ravnanja z odpadnimi snovmi in čiščenja odpadnih vod • Lastnosti odpadnih vod • Vzorčenje odpadnih vod • Merjenje pretoka odpadnih vod • Monitoring odpadnih vod • Čiščenje odpadnih vod • Fizikalni postopki čiščenja odpadnih vod • Fizikalno-kemijski postopki čiščenja odpadnih vod • Kemijski postopki čiščenja odpadnih vod • Biološki postopki čiščenja odpadnih vod • Anaerobno čiščenje odpadnih vod • Sodobnejši postopki biološkega čiščenja • Elektrokemijski postopki čiščenja odpadnih vod • Dezinfekcija • Ponovna uporaba prečiščene vode Prof. dr. Petr Grau IZŠEL JE UČBENIK IN OKOLJSKI PRIROČNIK NOVO Učbenik za modul gospodarjenje z odpadki v programu okoljevarstveni tehnik Gospodarjenje z odpadki Avtor: dr. Jani Zore Odličen priročnik za vse, ki se ukvarjajo z odpadki v občinah in v podjetjih. V knjigi so predstavljeni številni primeri konkretnih dobrih praks. Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o. www.fitmedia.si e: [email protected] t: 03/ 42 66 700 Iz vsebine: • • • • Viri nastanka in vrste odpadkov Lastnosti odpadkov in ugotavljanje lastnosti Zbiranje in transport odpadkov Obdelava in predelava odpadkov • Odlaganje odpadkov • Termična obdelava odpadkov • Načrtovanje in zasnova celovitih konceptov gospodarjenja z odpadki Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si Promocija Kontaktna oseba: Irena Pilih t: 03 42 66 700 e: [email protected] Na mizi se je znašel še program spodbujanja internacionalizacije 2015 – 2020. Nastal je v pisarnah MGRT in v sodelovanju z več akterji. Med drugim so zapisali, da želi postati Slovenija logistični center in center za zeleno gospodarstvo. Dokumentov z zelenimi naglasi in usmeritvami v tem trenutku res ne manjka. Če še niso povsem oblečeni v zeleno, pa v odtenkih ali neposredno dokazujejo posluh za bruseljska priporočila, podprta z evri. Poglejmo. Finančna perspektiva 2014 – 2020. Strategija pametne specializacije. Prometna strategija in Energetski koncept še zorita. Vendar ni dvomov, kje so konkurenčne prednosti Slovenije. Nacionalni reformni program 2015 – 2016 je dospel v Bruselj. MOP pripravlja program prehoda v zeleno gospodarstvo. Če bi k temu dodali še kakšen izrazito zelen dokument, še vedno seznam ne bi bil popoln. Strateških dokumentov, ki se na državni ravni med seboj ne poznajo ali pa se šele srečujejo, je toliko, da zelene strategije ni. Na 3. Zelenem forumu je mag. Mateja Vraničar preprosto ugotovila, da je veliko identificiranih izzivov, a za zdaj še malo odgovorov. Torej je koncept zelene razvojne paradigme z zeleno rastjo kot rahla plima, ki je pljusknila po državnih uradih. Bruselj Razumljivo. Saj je Bruselj kar nekaj časa bruhal strategije z avreolo trajnostnega razvoja, pa direktive, okoljske akcijske načrte, gradiva o družbi reciklaže in še kaj, kar naj bi okoljsko prebudilo EU. In jo je, čeprav bi kritični pogled na okoljski izkupiček, ne samo pri podnebnih spremembah, Evropejce postavil na realna tla. Povrh se je, kot kaže, EU s hitrostjo v zeleno, trajnostno nekoliko unesla. Še več. Nič ne kaže, da se ne bi ponovno priklonila ZDA, saj čezatlantskega sporazuma z ZDA (TTIP) kljub številnim nasprotnikom globalni kapital ne bo kar tako izpustil iz rok. No, Bruselj želi zdaj z direktivo zmanjšati porabo plastičnih vrečk in maha še z nekaterimi papirji za zeleno EU. Dosedanje izkušnje z Brusljem, Slovenija jih bo morala končno premisliti, so pri okolju bolj transparentne kot pri drugih dogovorih ali zahtevah. Administrativno in zakonodajno prilagajanje poteka uradniško in se sproti vrednoti. Grožnje s kaznimi za spodrsljaje v EOL foto: Rok Tržan A če slovenska politika, naj bo leva ali desna, ne zna najti ravnovesja med tistim, kar se morda mora zaradi Bruslja, in med tistim, kar more in sme sama odločati avtonomno in skladno z interesi Slovenije, potem naj bo modra in inovativna tam, kjer bo bruseljska elita morala prisluhniti. Zelena rast Slovenije Ali je potemtakem zelena rast lahko priložnost Slovenije? Je, saj razpolaga z aduti, naravnimi viri, s kopico pobud za zeleno razvojno reformo in s pripravljenostjo za medresorsko sodelovanje na državni ravni, v gospodarstvu, v stroki in razvoju, v civilni iniciativi, podjetništvu. Celo vladni predstavniki pravijo, da že dolgo ni bilo takšne sodelovalnosti. Bruselj morda lahko vzame banke in še kaj, ne bo pa mogel kar tako zamahniti z roko, ko bo imel na mizi nacionalni program zelene rasti Slovenije. Z načrtom operativne izvedbe strateških zelenih projektov, s horizontom do leta 2020 – in še čez, da ne bo program odvisen od interesnih barv vsakokratne vlade. Ali Slovenija z zeleno gospodarsko rastjo, novimi zelenimi delovnimi mesti in višjo kakovostjo življenja, še posebej zdaj, ko okreva gospodarstvo, res ne more biti nedotakljiva svetinja, zunaj strankarskih špekulacij in zasebnih interesov? Pustite vendar Slovenijo v srce in glavo vsaj pri zeleni razvojni prenovi, ki je lahko pot k novi podobi države. Slovenija potrebuje svoj nacionalni program zelene rasti, ki ga bo lahko umestila v različne evropske in druge mreže, a ga bo menedžerirala sama, ker bo vedela, kaj je njen strateški fokus v zeleni rasti: od zelenih davkov in zelenih proračunskih izdatkov, od zelenih raziskav in razvoja, saj je zelenih inovacij vse več, in do zelene industrijske politike. In tako sem pri predlogu 3. Zelenega foruma Gospodarstvo, zelena proračunska in razvojna reforma. Država naj se fokusira na sektorske zelene rešitve, kjer je v konkurenčni prednosti, in naj jih podpira z ukrepi, usmerja projektno, določi in poveže vse akterje. Z nacionalnim programom zelene rasti naj se avtonomno postavi v središče Evrope. Jože Volfand, glavni urednik junij 2015 Dokumenti okolju praviloma ostajajo na papirju. Drugače je s tistim, kar je skrito. Najnovejša odkritja, da je Bruselj zapovedal Sloveniji prodajo slovenskih bank tujcem, hkrati zahteval kreditni mrk in menda še rdečo luč za depozite, prav za prav ni presenečenje. To je že nekaj časa realnost. Uvodnik V zeleno razvojno reformo z Nacionalnim programom zelene rasti. Je prava priložnost ali ni? Je. Jo bo Vlada izpustila iz rok? 99 Pustite Slovenijo v srce in glavo 3 Uvodnik Vsebina Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj 5Novosti Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje 8Spet spremembe v lastništvu, poslovanje pa trdno in z rastjo Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o. 11 Lesene palete tudi kot trendovsko pohištvo, kartonsko trg sprejema Tisk: Eurograf 13Med polnili so v prednosti napihljive blazinice Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: [email protected] 21 V zeleno pisarno zelene izdelke Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, junij 2015 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna. Tiskano na okolju prijaznem papirju. 22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 24 »Delamo tektonske premike na področju okolja« 27 Za zelene razvojne odločitve je dovolj strateških gradiv 28Spodbujamo filozofijo šampionstva za zeleni razvoj Slovenije 29Ni povezave in ni celovitega pregleda o sredstvih za okolje 31Postopna pot do ukinitve okolju škodljivih subvencij 37 Zelena razvojna reforma takoj – kdo je prvi na potezi? 38Roki za uvedbo malih komunalnih čistilnih naprav bodo podaljšani 41 Vsak kmet lahko pove mnenje, vodarji pa, kot da ga nimamo Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: [email protected] W: www.zelenaslovenija.si 44 »Stara bremena nam mora pomagati reševati država in še živi dediči« 47 Usmerjeni k oblikovanju celovitih rešitev za kupca 50 Z različnimi ukrepi naj država spodbuja uporabo reciklatov v proizvodih 52Kolesarske trojke, da se bo sreča množila in delila 54 Logist, ki želi postati tudi agent linijskega ladjarja 56 V Sloveniji dela v logistiki preveč »mobitel direktorjev« Partnerji pri izdajanju revije EOL: junij 2015 • Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o. sebina 4 99 EOL Impresum 58Ekošola sprašuje, stroka odgovarja Podjetje Halloren Schokoladenfabrik AG je bilo ustanovljeno leta 1804 in v Nemčiji velja za najstarejšega proizvajalca čokolade. Pri novi seriji čokolad Oh là là so se v podjetju odločili za sodelovanje s Propafilm™ RCU. BOPP film - dvoosno orientiran polipropilen je polipropilenski film, ki zagotavlja zaščito pred prehajanjem mineralnih olj, preprečuje izhlapevanje vode, ohranja okuse in arome. Čokolado v novi inovativni embalaži so v prvi polovici leta predstavili na Mednarodnem sejmu sladic (ISM) v Cologne. V škatli so trije različni okusi: šampanjec, črna čokolada in lešnikova krema. Podeljen »tehnični oskar« etiketne industrije Podjetje Pharma-Tac Plus je prejelo Svetovno nagrado za najbolj inovativno etiketo leta 2014. Multifunkcionalna etiketa za infuzijske steklenice je doslej prejela že vrsto priznanj. Svetovno nagrado za najboljše etikete podarja globalno združenje etiketnih partnerjev vsako leto. Nagrada je v svetu priznana kot tehnični oskar mednarodne etiketne industrije. Zmagovalna etiketa je sodnike prepričala s sofisticirano kombinacijo etikete kot knjižice z informacijami, z odstranljivimi deli etikete ter z »obešalnikom«, ki ga ponuja, saj lahko s pomočjo etikete plastenko obesiš. Na etiketi je dovolj prostora za obširne Fotografije: arhiv proizvajalcev Estetika za estete Podjetje Colorificio Atria s.r.l iz Italije je trgu predstavilo posebno serijo barv za profesionalne slikarje. Za takšno priložnost, je morala biti posebna tudi embalaža. Rezultat je že na prodajnih policah. Embalažo so osnovali v sodelovanju s podjetjem RPC Superfos. Embalaža je elegantna, z barvnimi ročaji in pokrovom in združuje kvaliteto pakiranja ter likovno umetnost. ”Naša nova proizvodna linija je ekskluzivna. Barva ima izolacijske kvalitete v smislu zvoka in toplote. Ker je barva zelo kvalitetna, so morala tudi vedra slediti izgledu in poslati pravo sporočilo slikarjem,” pojasnjuje vodja razvoja Vincenzo Atria. V Colorificio Atria so se odločili za okrogla, Unipak vedra za 1 liter barve, v kombinaciji s Superlift vedrom, ki drži približno 4 litre. Dva brizgana vedra iz polipropilena imata zelo podobno obliko, da skupaj ustvarita videz družine. Glede na vsebino ponujajo veliko različnih variant barv z barvitimi pokrovi in ročaji, ki se ujemajo z obliko embalaže. ”Za barve Sofia smo potrebovali ustrezno, posebno in edinstveno embalažo, ki se bo razlikovala od konkurence. Estetski detajli plastičnih veder podpirajo sporočilo naše ekskluzivne barve. Barva Sofia je inovativen izdelek, ki je sedaj na trgu v posebnih brizganih plastičnih vedrih,” še dodaja Vincenzo Atria. Nemčija je ciljni trg za Teslin domač baterijski sistem Pionir električnega avtomobila, podjetje Tesla, je javnosti odkril »domač baterijski sistem«, ki bo po besedah ustanovitelja Elona Muska spremenil celotno energetsko infrastrukturo sveta. Na novinarski konferenci je Musk predstavil Powerwall, ki je masivna baterija za napajanje celotne hiše. Meri 1,3 x 0,86 x 0,18 metra in se obesi na steno, če ta zdrži 100 kilogramov. Powerwall se priključi na električno omrežje in deluje kot ogromna baterija, ki jo polnimo, ko imamo poceni vire električne energije. Bodisi izkoriščamo nočno tarifo bodisi čez dan nabiramo energijo iz sončnih celic. V teoriji bi lahko ta baterija omogočala hišam, ki se napajajo s sončno energijo, popolno odstranitev iz električnega omrežja. Naprava bo stala okrog 3.000 € in jo bodo začeli prodajati v Ameriki konec leta 2015. Nemčija je ključni ciljni trg, saj je med največjimi uporabniki sončne energije v svetu. 5 99 informacije, ki jih mora vsebovati infuzijska plastenka, poleg tega zagotavlja etiketa stabilno suspenzijo in omogoča zanesljivo dokumentiranje doziranih zdravil. Knjižica, ki je povezana s plastičnim delom etikete, zagotavlja dovolj prostora za informacije o sestavinah infuzijske tekočine in navodila za uporabo v več jezikih. Zahvaljujoč zavihku na pokrovčku je plastenko lahko odpreti in zapreti. Robustni obešalnik je del etikete, vendar ga je enostavno ločiti od nje ter uporabiti. »Posebna oblika etikete optimizira proces dela zdravstvenega osebja in izboljšuje varnost pacienta. Druga prednost za farmacevte je tudi ta, da inteligentna etiketa veča dodano vrednost izdelka in jo je enostavno integrirati v obstoječi proizvodni proces,« dodaja Ann L. Merchant, direktorica Schreiner MediPharm. EOL Čokolada v polipropilenskem filmu Vir: EurActiv.com Francija sprejela Zakon o obveznih zelenih strehah Francija je na pobudo tamkajšnjih okoljevarstvenikov sprejela zakon, ki zahteva, da so vse nove strehe delno krite z rastlinami ali s sončnimi paneli. Zelene strehe imajo namreč izolacijski učinek, ki pripomore k zmanjšanju porabe gretja med zimo in hlajenja med poletjem. Z zelenimi strehami preprečujemo odtekanje deževnice in zmanjšujemo probleme z odtoki. Poleg tega nudijo zelene strehe v urbanih mestnih središčih ptičem zatočišče. Francoski okoljevarstveniki so imeli sprva v mislih zakon, ki bi zahteval zeleno pokritost celotne strehe, vendar je tudi to velik korak v pravo smer. Nekateri menijo, da je zakon, ki je bil sprejet, morda celo boljši, saj daje lastnikom podjetij možnost, da na stavbe namestijo solarne panele in zmanjšujejo ogljični odtis stavb. Zelene strehe so zelo razširjene v Nemčiji, Avstriji in v mestu Toronto v Kanadi. Takšen zakon je bil namreč že sprejet v Torontu leta 2009, kjer so zelene strehe obvezne na vseh novih industrijskih in stanovanjskih stavbah. Vir: CSGlobe.com junij 2015 Novosti Kratko, zanimivo 6 99 EOL Kratko, zanimivo Prvič Dan slovenskih parkov Slovenski narodni parki so 24. maja prvič organizirali Dan slovenskih parkov z geslom Narava je naša skrb. Matevž Podjed iz Notranjskega parka je koordiniral dogodek, sicer pa so parki povezani v Skupnost slovenskih parkov. Predsedujoči je Stojan Ščuka iz Parka Škocjanske jame. Z Dnevom slovenskih parkov so odprli vrata obiskovalcem in jim ponudili preko 30 dogodkov, vodenih izletov in interpretacij narave, pripravili so več sprehodov po učnih poteh, dodali pa so jim še izobraževalne in doživljajske vsebine. Dan slovenskih parkov lahko postane tudi poslovni in razvojni izziv v okviru Nature 2000, saj zavarovana območja narave nudijo možnosti zlasti za razvoj turizma. Čar lesa in Les je lep V zadnjih dneh maja so v Cankarjevem domu odprli tradicionalno prireditev Čar lesa 2015. Duša prireditve je dr. Franc Pohleven z Biotehniške fakultete. Obiskovalci, zlasti mladi, so lahko sodelovali v bogatem programu – od informativnih delavnic Izdelek se predstavi do predavanja za osnovnošolce in srednješolce Gozd in les sta zakon ter Spoznajmo čare lesa. Na strokovnem posvetu so razmišljali o temi Les – gradivo v harmoniji z naravo; Ali ste pripravljeni na gradnjo z lesom? Znano je, da uporaba lesnih izdelkov znižuje emisije toplogrednih plinov in da lahko pomembno vpliva k normalizaciji podnebja. Les je še bolj kot energent odločilen za kakovosten razvoj družbe kot material za objekte in izdelke. V Sloveniji bi morali, danosti imamo, povečati letno uporabo izdelkov iz lesa na prebivalca na vsaj en kubični meter (zdaj znaša 0,26 m3 na prebivalca). V Avstriji so že zdaj boljši, do leta 2020 pa bi radi dosegli rabo 1,2 m3 na prebivalca. junij 2015 Poplavna ogroženost še pod drobnogledom Po hudih poplavah se po šestih mesecih zaokrožuje izvedba interventnih protipoplavnih ukrepov, za katere se je odločila Vlada RS, neformalno delovno skupino pa je vodila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Na Ministrstvu zdaj pripravljajo osnove za dolgoročno ureditev sistema upravljanja z vodami. Med drugim bodo predlagali novo Strategijo upravljanja z vodami v RS. Pomembna bo tudi izgradnja treh protipoplavnih projektov, ki jih financirajo iz kohezijskih sredstev 2007 – 2013. Poleg tega bodo zagotovili dodatna sredstva za protipoplavne ukrepe na več poplavno ogroženih območjih in za redno vzdrževanje vodotokov, vodne infrastrukture, Novosti Posebna embalaža za posebno kozmetično linijo Podjetje Spectra packaging je za kozmetično linijo losijonov, tekočih mil itd. podjetja Joules izdelalo 12 različnih oblik embalaže. Nove stilske plastenke so bile potiskane s štirimi različnimi črnili, ki se skladajo z obstoječimi razponom dišav podjetja Joules. »Podjetje Joules ima zelo specifične barvne kombinacije, ki se jih je potrebno strogo držati. Barva je zelo pomemben del njihove blagovne znamke, zato je bil postopek repliciranja na steklo s štirimi premazi sitotiska na fleksibilno embalažo zelo zahteven. To smo lahko dosegli šele po mnogih testiranjih in usklajevanjih. Poleg tega smo morali zagotoviti tudi, da je bil tisk na zadnji strani plastenk viden in da je bil enak temu na sprednji strani, tudi takrat ko je šlo za izdelek, ki je bil transparenten,« pojasnjuje Gary Allard, območni vodja prodaje pri podjetju Spectra. Val prihodnosti v pakiranju že pripravljene hrane Podjetje Anchor Packaging, Inc je trgu predstavilo novo linijo posod za hitro prehrano, dostavo hrane na dom in hrano, ki jo le pogrejete v pečici. Prednost embalaže je v ergonomični obliki, zmanjšanju porabe materialov iz nafte, v čistih linijah ter transparentnem pokrovu za popolno vidnost vsebine. Serija »Val« je dosegljiva v različnih velikostih. Embalaža ima gladko površino za enostavno uporabo. S črno zunanjostjo in vidno notranjostjo privabljajo impulzivnega kupca, ki ga privlačijo moderne oblike. Embalaža je primerna za postavitev na mizi, je odporna na zareze in obstojna. Trije pokrovi, ki ne puščajo, se prilagajo na vsako od treh posod različnih velikosti. Novi PP in PET pokrovi imajo gladek, mehak videz, brez reber, da zagotavljanje neoviran pogled na vsebino hrane. Pokrov vključuje tudi protimegleno tehnologijo - Clear Guard™, ki preprečuje kondenzacijo ali zameglitev pokrova. Posodice so narejene iz naravnih mineralnih dodatkov, ki zmanjšuje uporabo nafte za 40 %. Posodice in pokrove je mogoče prati v pomivalnem stroju, kar omogoča kupcu ponovno uporabo. Tako pokrove kot posode je mogoče reciklirati. Zapiralni sistem, ki preprečuje polivanje avtomobilskih tekočin Podjetje Global Closure Systems (GCS) je za podjetje Carrefour, ki proizvaja hladilne tekočine in čistila za avtomobilska okna, izdelalo inovativni sistem zapiral. Zlivanje tekočin v jeklenega konjička nemalokrat povzroča prave težave, polivanja, zalivanja in prelivanja. Novo zapiralo preseže te probleme z nekaj pametnimi lastnostmi. Lijak je mogoče rotirati in ga s tem prilagoditi na najboljšo pozicijo za vlivanje tekočine v določen del avtomobila. V lijak je vgrajen regulator dotoka in del za preprečevanje politja, ki zagotavljata nenehen dotok brez polivanja. Zapiralo Kozmetična škatlica iz lesa Podjetje Technotraf Wood Packaging je izdelalo kozmetično škatlico iz lesa. Škatlica je zlitje elegance in okolju prijaznega materiala, saj je izdelana iz obnovljivih gozdnih virov in ima certifikat PEFC. Narejena je iz javorjevega lesa in je elegantne oblike, saj gre za luksuzni kozmetični izdelek. Podjetje je za dekoracijo škatlice uporabilo novo tehniko, imenovano »Groove«, s katero je v les vgraviralo geometrijsko obliko po želji kupca. Oblikovanje je mogoče poudariti s tiskanjem, laserskim jedkanjem ali vročim žigosanjem za večji kreativni potencial. Obe polovici škatlice se zapreta skupaj z magnetoma, ki sta prav tako vstavljena v lesu. Stroj za natančno pakiranje gradbenih materialov Fotografije: arhiv proizvajalcev 7 Spremembe Zakona o vodah Vlada RS je sprejela besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ter ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru RS po skrajšanem postopku. Gre za spremembe in dopolnitve zakona, potrebne zaradi izvedbe ukrepov reorganizacije na področju upravljanja voda v skladu s sklepom vlade z dne 5. 3. 2015. Poglavitni namen spremembe veljavnega zakona o vodah je zagotoviti pravno podlago za izvedbo reorganizacije na področju upravljanja z vodami, in sicer za ustanovitev Direkcije RS za vode kot organa v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Reorganizacija na področju upravljanja voda bo izvedena z združitvijo upravljavskih nalog na področju voda ter prenosom določenih pristojnosti na MOP oziroma na Direkcijo RS za vode. Poleg navedenega novela zakona podaljšuje prehodno obdobje plačil za rabo vode (nadomestila) za leti 2014 in 2015, saj veljavna zakonodaja zajema obdobje le do 31. 12. 2013. Predlagani zakon predstavlja tudi izvedbo ukrepov vlade za rebalans proračuna glede znižanja stroškov za delovanje občin na področju obračunavanja nadomestil za stavbne pravice ter zagotovitev pravne podlage za izvedbo izrednih ukrepov v primerih, ko po naravni nesreči še vedno obstaja povečana stopnja ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda. Pokrovček, ki ruši vse rekorde Podjetje Smurfit Kappa je 13. maja doseglo svetovni rekord, saj so izdelali 3 milijardni Vitop Original® pokrovček. Pokrovček, ki so ga izdelali pred 25. leti, je pomenil revolucijo v Bag-in-Box®/ »vrečka v škatli« industriji. Tudi širše na trgu je z edinstveno tehnologijo ventila postavil nov standard za vodnih in priobalnih zemljišč. Mnogim bo pri delu pomagala tudi platforma »eVode«, to je javna, brezplačna informacijska in komunikacijska platforma na področju upravljanja voda. Med drugim pripravljajo še dokument Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti v Sloveniji. 99 embalažne rešitve. Pokrovček se je izkazal za zelo priljubljenega med potrošniki. Danes je Vitop Original® pokrovček vodilni v Bag-in-Box®/ »vrečka v škatli« industriji in je prepoznaven po kvaliteti. Posebnost pokrovčka je v enostavni uporabi, saj je rahel potisk na obe krilci pokrovčka dovolj, da tekočina priteče iz vrečke. Pokrovček ima na testiranjih ti. nično polivanje, saj steče »mimo« le enkrat na 45 milijonov potiskov. Med proizvodnim procesom izvajajo test tesnosti na 0,4 barih na vsakem pokrovčku, poleg tega imajo 60 kontrolnih točk za kvaliteto. Dodatno testiranje zagotavlja tudi dobro delovanje pregrade za kisik. »Vitop pokrovček je ogromno prispeval k zvišanju uporabe Bag-in-Box® izdelkov v Skandinaviji. Podjetje Arcus uporablja pokrovček za vse svoje izdelke že 20 let in pokrovček je vedno zagotavljal kvaliteto. Naši potrošniki ga obožujejo,« je dodal Frithjof Nicolaysen, vodja kvalitete v podjetju Arcus, ki je največji norveški proizvajalec vin in pijač. Gradbeni materiali imajo specifične karakteristike, kot so visoka temperatura izdelka in različni volumni ter teža. Podjetje Beumer, ki izdeluje stroje zla pakiranje je letos trgu predstavilo stroj za polnjenje BEUMER fillpac® Posebnost stroja je v natančnem polnjenju, saj ima stroj tehtnico, ki komunicira z računalnikom in ima vgrajeno avtomatsko kontrolo za težo vrečke. Glede na zahteve in na značilnosti gradbenih materialov, kot so gostota in distribucija zrn, Beumer ponuja zračne in turbinske stroje za polnjenje. Zračni stroji za polnjenje 25 kg vrečk lahko dosežejo maksimalno kapaciteto od 1.200 do 3.600 napolnjenih vrečk na uro. Nadzor nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov MOP napoveduje, da bodo Inšpekcija za okolje in naravo, Inšpektorat RS za okolje in prostor in predstavniki Finančne uprave RS nadaljevali z naključnimi akcijami nadzora pošiljanja odpadkov preko meja. V maju so tri akcije potekale v Luki Koper. Pregledali so dokumentacijo, tovorna vozila in kontejnerje na vstopno-izstopnem mestu in na kontejnerskem terminalu. Pregledali so 20 kontejnerjev, največ so prevažali odpadno plastiko, nekaj je bilo odpadnih ribiških mrež (uvoz v Slovenijo), v enem primeru pa odpadne kovine. Šest kontejnerjev je bilo namenjenih na Kitajsko, v enem primeru pa so našli nezakonito pošiljko, o čemer je ARSO obvestil pristojni italijanski organ. junij 2015 so razvili v eni izmed GCS-jevih tovarn Astra Plastique v Franciji. Zapiralo se zapre s slišnim klikom in ima vgrajen patentiran zapiralni del, ki preprečuje kakršnokoli uhajanje med transportom ali skladiščenjem. Zapirala so različnih živih barv, da se ujemajo z blagovno znamko Carrefour, povečajo prodajni učinek in prepoznavnost na prodajnih policah. EOL Novosti Kratko, zanimivo Spet spremembe v lastništvu, poslovanje pa trdno in z rastjo Spremembe v lastništvu niso nič nenavadnega. Lahko odprejo poti do novih znanj in trgov, predvsem pa zahtevajo še večjo prilagodljivost podjetja. Za Valkarton Rakek, ki je pred dnevi postal del angleške družbe DS Smith, ta je kupila avstrijski Duropack, so prvi tedni pod streho novega lastnika organizacijski in upravljavsko dinamični. Poslovno pa že nekaj let poslujejo stabilno. Več kot to. Ne le z dobičkom, tudi s sprejeto razvojno strategijo in naložbami. Posebnost pa je navezava z Naravoslovnotehniško fakulteto. Direktor Franc Mivšek in prokuristka Metka Zalar sta prepričana, da bo podjetju Valkartonu Rakek tudi to leto prineslo novo rast. foto: www.shutterstock.com Jože Volfand Položaj panoge 8 99 Embalaža junij 2015 Položaj panoge V zadnjih letih doživljate poslovni vzpon, ki se kaže v rasti realizacije in dobička. Kaj je k temu pripomoglo in kakšne prodajne rezultate dosegate v prvih mesecih tega leta? V letu 2014 smo dosegali za 0,6 % višje prihodke od prodaje glede na enako obdobje v prejšnjem letu, količinsko pa smo v m2 proizvedli za 9 % več. Dosežena dobičkovna marža EBIDA je bila 13 %, kar je nominalno 14 % več kot leto poprej. Podatki kažejo, da je bilo za isti denar potrebno narediti za 8,4 % več. Kljub zahtevnim gospodarskim razmeram smo leto 2014 končali z rezultati, ki smo jih narčtovali. In letos? Tudi v letu 2015 je trend rasti, prav tako dosegamo ustrezno dobičkovne marže. Kupcem želimo zagotavljati celovito ponudbo komercialne embalaže, s katero prispevamo k prepoznavnosti in povečevanju vrednosti njihovih izdelkov. Naša poslovna filozofija je znana. Postati ugleden in zanesljiv proizvajalec komercialne embalaže, potiskane v offset tehniki tiska. Predvsem kadar govorimo o kakovosti, ugotavljamo, da je obvladovanje kakovosti ključen dejavnik za uspešnost podjetja. Trg je izjemno konkurenčen. Le z iskanjem in vpeljevanjem izboljšav lahko podjetje ohrani svojo konkurenčno prednost in tržno moč. Vsega tega seveda ne bi dosegli brez sodelovanja vseh zaposlenih v podjetju. Prav vse službe in oddelki v podjetju dajejo svoj prispevek k doseženim rezultatom. pričeli z usposabljanjem nove, mlajše ekipe vodij. Ta bo prevzela krmiljenje proizvodnje in oskrbovalne verige. S tem bo pomagala voditi naše podjetje, ki v zadnjih letih beleži rast proizvodnje in rast prihodkov. K rasti in pozitivnim spremembam v podjetju so z raznimi projekti pripomogli tudi naši lastniki. Seveda spremembe niso vedno lahke. Je pa pomembno prepoznavati pozitivne učinke. A kar je najpomembneje, ohranili smo zaupanje obstoječih kupcev in njihovo zadovoljstvo. To je naš ključ do uspeha. Vendar je ključ do uspehov tudi v inovacijah in v sodelovanju z znanostjo. Med novostmi, ki jih uvajate v sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto, je elektroluminiscentna embalaža. Kako sodelujete z znanostjo in kaj lahko ponudite trgu v programu aktivne in pametne embalaže? Kako jih motivirate? Z Naravoslovnotehniško fakulteto sodelujemo preko mlade raziskovalke, ki je zaposlena v podjetju. To je Urška Kavčič, ki na Katedri za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete raziskuje na področju pametne embalaže. Tisk embalaže z elektroluminiscentnim zaslonom je le eden od projektov tega sodelovanja. Sicer pa v okviru raziskav s kolegi pod mentorstvom prof. Tadeje Muck raziskujejo tisk RFID anten in njihov vpliv na znižanje končne cene značke, tiska termokromnih barv za dekoracijo embalaže in podobno. Trenutno raziskujejo možnosti tiska termokromnih zaslonov, ki bi se lahko uporabljali tudi na embalaži. Konec lanskega in v začetku tega leta smo Gre že za aplikacije? Odločitev kupcev glede racionalizacije pri izdelavi ali uporabi raznih dodatnih efektov pa je običajno sprejeta na podlagi njihovih možnosti. Nekatere branže, predvsem na primer prehrambna industrija, kjer se že tako ne dosega pravih razlik v ceni, se morajo vsekakor odločati za racionalizacijo. Na drugi strani pa se seveda za luksuzne proizvode uporablja boljše materiale in precej več dodatkov. Mislite na zahtevnejšo, dražjo embalažo? Na tujih trgih trgovske police presenečajo z zelo raznovrstno in inovativno darilno embalažo, na slovenskem trgu je ta trend manj opazen. Zakaj? Ne, saj se v podjetju s tiskom te embalaže, razen v okviru raziskav, še ne ukvarjamo. Po našem mnenju je problem v prvi meri slabše poznavanje potrošnikov o možnostih, ki sploh obstajajo. Poleg tega je ob stalnih pritiskih po čim cenejši embalaži težko najti naročnika, ki je pripravljen plačati dodano vrednost embalaže. Za inovativno, pametno embalažo se bodo v prihodnosti verjetno odločali predvsem tisti, ki želijo izdelke višjega cenovnega ranga prodati v primerni embalaži. Torej embalaži, ki ne le ščiti in informira kupca, temveč ga navduši in mu nudi dodatno informativnost. Zanje se bodo odločali tudi tisti, ki želijo s svojimi izdelki izstopati in pritegniti pozornost najzahtevnejših kupcev. Pred kakšnim izzivom so vaši tehnologi, če naročnik zahteva RFID, in v kakšni obliki jo umestite v embalažo? Vaša posebnost v proizvodnji je tudi embalaža z Braillovo pisavo. Je zanjo med naročniki zanimanje? Zahtev in želja po pametni embalaži ni, kar velja tudi za RFID. Na trgu se trenutno še vedno večinoma uporabljajo konvencionalne RFID značke, ki so za aplikacijo na embalažo cenovno ugodne in zanesljive. V primeru želje za tisk RFID antene pa tisk ne predstavlja večjih težav. Na težave pa lahko naletimo pri kontaktiranju čipov na anteno in zagotavljanju kar najboljšega kontakta, ki pa je ključen za delovanje končne značke. Zaenkrat le med farmacevti, pri naročnikih iz ostalih panog ni povpraševanja po Braillovi pisavi. Trenutno so raziskave omejene na laboratorijsko izdelavo, saj so materiali, potrebni za tisk teh funkcionalnih elementov, cenovno težje dostopni. Posledica je manjše povpraševanje. Poleg visoke cene in tehnološko zahtevnih procesov, ki zaustavljajo razvoj in povpraševanje po takšni embalaži, problem predstavlja tudi oprema. Pa je zanimanje trga za inovativno embalažo? Vaši glavni naročniki embalaže so farmacija, elektro industrija in prehrambna industrija. Katera vrsta embalaže iz kartona je najbolj iskana in kakšno dodano vrednost lahko ponudite naročniku? Ali naročniki bolj poudarjajo racionalizacijo pri izdelavi ali se odločajo za dodatke, ki so dodana vrednost kvaliteti in uporabnosti? Naši največji kupci so farmacevti. Nasploh zavzemajo farmacevti v slovenskem prostoru zelo velik delež potreb po embalaži. Sledijo prehranska industrija, elektro industrija, sanitarna tehnika in drugi. Dodana vrednost naše embalaže je predvsem prodajna in marketinška funkcija, ki jo ima še poleg zaščitne in včasih Kakšni so pritiski na ceno embalaže na trgih, kamor največ izvažate, na primer nemškem, avstrijskem, švicarskem in drugih? Največ izvažamo v Avstrijo, sledijo Nizozemska, Nemčija, Švica, Hrvaška, Švedska in občasno še kam. Fokusiramo se prvenstveno na trge severno od nas. Tam je še vedno možno doseči boljše cene kot v Sloveniji ali v deželah južno od nas. Je pa v zadnjem času čutiti precej močan pritisk konkurence tudi na avstrijskem, nizozemskem, nemškem in ostalih trgih, kjer so postali poljski proizvajalci izredno aktivni. Na trge vstopajo s čedalje nižjimi cenami. S katerimi tržnimi potezami pridobivate kupce na zahtevnih trgih EU, saj se naša embalažna podjetja ne predstavljate pogosto na mednarodnih sejmih? To je res. Na mednarodnih trgih se res ne predstavljamo, se pa naši prodajniki redno udeležujejo sejmov kot obiskovalci. Tudi na ta način lahko uspešno pridobimo precej podatkov, se Ministrstvo za okolje in prostor je v Evropskem tednu trajnostnega razvoja (potekal je od 30. maja do 5. junija), po EU se je zvrstilo v tem času več kot 3000 dogodkov, organiziralo strokovni posvet Povezovanje potencialov za trajnostno prihodnost. Posebnost dogodka je udeležba z vladne oziroma državne ravni, sicer pa so na dogodku predstavili nekatere znane primere dobre prakse (na primer Domel) in druge. Posvet, ki so se ga udeležili tudi strokovnjaki za integralno načrtovanje za trajnostni razvoj, je bil namenjen predstavnikom gospodarstva, lokalnih skupnosti, državne in javne uprave, predstavnikom nevladnih organizacij, stroki in tistim, ki jih zanima problematika trajnostnega razvoja. Po mnenju Ministrstva za kolje in prostor ima Slovenija odlične potenciale za trajnostni razvoj. Dodatno pobudo predstavlja priprava Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo ter vladni Strateški projekt spodbujanja razvoja socialnega podjetništva, zadružništva, kreativnih industrij in ekonomske demokracije. 9 99 Teden dogodkov za trajnostno prihodnost Embalaža transportne. Z našo embalažo proizvajalci lahko komunicirajo s končnim kupcem, jo uporabijo v reklamne namene, kupcu posredujejo sporočila. Privlačna in kvalitetna embalaža je pogosto tisti vzgib, ki pri kupcu sproži željo po izdelku in nakupu. V Sloveniji je vse več spoznanj o nujnosti spremembe razvojne paradigme države, predlogov za zeleno razvojno reformo ne manjka. Morda bo novo opozorilo poslal septembrski vrh OZN, ko bo sklenjen medvladni proces o »post- 2015 agendi« z globalnimi cilji trajnostnega razvoja. Svetovna politična elita pa bo decembra na vrhu v Parizu sprejela zavezujoč sporazum o podnebnih spremembah. »S kolesom v službo« Kako spodbuditi uporabo koles s prihodi na delo, v službo? Na to vprašanje daje odgovor Ekopren, zavod za ekologijo in preventivo pred nesrečami iz Slovenj Gradca. V sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije izvaja pilotni projekt S kolesom v službo. Uporaba kolesa za pot v službo ne pomeni le manj emisij v okolju in s tem boljši zrak, pač pa je tudi bolj zdravo okolje za človeka. Ekopren predlaga, da se na stojala za kolesa pri podjetjih namestijo naprave za evidentiranje prihoda zaposlenih s kolesi namesto z osebnimi vozili in da se vožnja s kolesi sofinancira s sredstvi iz podnebnega sklada. V Franciji vlada zagotavlja 0,25 evra/km za prevoz s kolesom v službo. Dobro izhodišče za takšen predlog daje Ekoprenu Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, ki spodbuja trajnostno mobilnost v mestih skladno z nizkoogljičnmi strategijami. Za blažitev podnebnih sprememb je odgovoren vsak posameznik, potrebna pa je skupna akcija zainteresiranih. Naprava za evidentiranje prihodov na delo s kolesi deluje po načelu uporabniške pametne RFID kartice ali črtne kode, ki se pritrdi na kolo. junij 2015 Franc Mivšek Metka Zalar foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja Kratko, zanimivo Višina penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2015 znaša 102,41 evra. Upravljavci naprav ali operatorji zrakoplovov, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, morajo v register EU do 30. aprila tekočega leta predati emisijske kupone v količini, ustrezni količini emisije toplogrednih plinov (TGP), ki sta jo naprava ali zrakoplov izpustila v ozračje v preteklem letu. Količina emisije TGP je razvidna iz poročila o emisijah TGP in poročila o njegovem preverjanju. Če upravljavec naprave ali operator zrakoplova do 30. aprila tekočega leta ne izpolni svoje obveznosti, mora plačati penale za vsako začetno tono ekvivalenta ogljikovega dioksida, ki jo je naprava izpustila v ozračje in ki je presegla količino emisijskih kuponov, predanih v register EU. Višina penalov je za leto 2014 znašala 102,51 evra. V skladu z Zakonom o varstvu okolja se višina penalov od 1. januarja 2013 vsako leto poveča/zmanjša za evropski indeks cen življenjskih potrebščin, njihovo višino pa določi vlada s sklepom. Aprila 2015 znaša letni evropski indeks cen življenjskih potrebščin, objavljen na spletni strani Statističnega urada EU, –0,1 %, zato se je višina penalov za ta odstotek zmanjšala. Nevladne organizacije opozorile na neustrezno financiranje junij 2015 Nevladne okoljske organizacije, združene v mrežo Plan B za Slovenijo, so ob svetovnem dnevu okolja opozorile, da se borijo za obstanek. Med drugim so zapisale, da lahko na področju okolja le strokovne in neodvisne organizacije zaščitijo javni interes pred ozkimi interesi kapitala in kratkovidne politike. Zavzemajo se za sistemsko ureditev okoljskih prizadevanj, za večji finančni delež, ki naj bi ga država namenila njihovi dejavnosti. Pristojno ministrstvo namenja nevladnim organizacijam 0,07 % vseh državnih sredstev (podatki so iz leta 2013). Negativen trend državnega proračunskega financiranja za okoljske nevladne organizacije se kaže v zadnjih desetih letih. V letu 2005 je znašal delež 0,4 %, leta 2009 0,2 % in leta 2013 0,07 %. Nevladne organizacije so Vlado spomnile na koalicijsko zavezo, kjer so se zavzeli za vzpostavitev transparentnega, neodvisnega in dolgoročno stabilnega sistemskega financiranja civilne družbe. Na težave so opozorili Umanotera, Ekologi brez meja in Cipra Slovenija. seznanimo s trendi, izmenjamo kontakte in se srečamo s potencialnimi novimi kupci. Sicer pa redno iščemo potencialne kupce tudi preko spleta, družabnih omrežjih, s pogovori in s priporočili z obstoječimi kupci. Uporabljamo različne tržne poti in načine. Glede na precejšen trend rasti prodaje v izvoznem oddelku v zadnjem letu lahko zatrdimo, da smo pri tem kar uspešni. Kako uveljavljate zeleno poslovno politiko? Predvsem spremljamo porabo energentov, kjer opazujemo različne kazalnike: poraba energentov za ogrevanje, poraba energentov za interni transport, poraba energentov za proizvodnjo in to primerjamo tudi s proizvedenimi količinami na mesečnem nivoju. A druge okoljske zahteve? V podjetju poslujemo po okoljevarstvenem standardu ISO 14001. Naša dejavnost je zelo orientirana v recikabilnost, saj večina našega izmeta konča kot sekundarna surovina v papirnicah. Kljub vsemu izvajamo več nalog, ki prispevajo k zmanjšanju obremenjevanja okolja. V zadnjih letih smo močno izpopolnili tudi ločeno zbiranje odpadkov. Naše podjetje je velik kupec surovin iz primernih vlaknin, pa tudi sorazmerno velik kupec recikliranih kartonov. To je naša politika recikabilnosti. Podjetje ima vzpostavljen tudi FSC standard, kjer skrbimo za nakup surovin, ki ustreza temu standardu. Osnovni namen tega standarda je ohranjanje narave, ponovno pogozdovanje posekanih površin ter boj proti črni sečnji po svetu. Načrti v letu 2015? Po poslovno uspešnih letih 2013 in 2014 smo dobro vstopili tudi v 2015, ki prinaša nekaj ključnih in pozitivnih sprememb. V zadnjem obdobju smo skupaj z lastniki skrbno pripravljali strategijo razvoja podjetja. Toda lastniki so spet novi? Lastniška struktura našega podjetja se spreminja že vrsto let. Za nas to na eni strani predstavlja prilagajanje poročanju, spremembe v organizaciji, na drugi strani pa nam omogoča pridobivanje novih znanj in večjo prilagodljivost na trgu. Se prilagajate tudi novemu lastniku? Skupino Durapack, del katere smo, že od leta 2009 spremlja tesni partner One Equity Partners (OEP) v vlogi vlagatelja oziroma finančnega investitorja. Investitorji svoja sredstva navadno vložijo za omejeno obdobje in tako so se v OEP dogovorili za prodajo podjetja drugemu lastniku. Ravno v teh dneh, natančno s 1. 6. 2015, postaja lastnik celotne skupine Duropak podjetje DS Smith s sedežem v Londonu. DS Smith je v Evropi vodilni ponudnik valovite embalaže in specialist za plastično embalažo po vsem svetu. Podjetje ima sedež v Londonu, v Veliki Britaniji. Deluje v 25 državah in zaposluje okoli 21.500 ljudi. Portfelj izdelkov vključuje potrošniško embalažo, panoje in promocijsko embalažo, prilagojeno zaščitno embalažo, industrijsko embalažo in transportno embalažo. Geografsko pokritost Duropack in DS Smith izvrstno dopolnjujeta, zato je odločitev za podpis sporazuma temeljila na številnih razlogih, ki so govorili v prid finančni transakciji in tako omogočila nadaljnjo rast. Kaj to pomeni za vaše podjetje? Rasti nameravamo tudi v letu 2015. Pri tem planiramo 2,8 % rast proizvodnje in prihodkov. Nadaljujemo z razvojno strategijo. Konec februarja smo pričeli z delom na obnovljenem izsekovalniku BOBST 142/E. Stroj smo v celoti preuredili in obnovili v našem oddelku vzdrževanja. Stroj je namenjen izsekovanju kaširane embalaže. A to ni edini načrt v tem letu. Promocija Sklep o višini penalov v trgovanju z emisijskimi kuponi Ponosni smo na svoje delo in skrbimo za svoje stranke, svoje zaposlene in za svet okoli nas. Smo skrbni. Postavljamo si izzive. Smo zaupanja vredni. Smo odzivni. Smo vztrajni. 10 99 Embalaža Kratko, zanimivo Največjo priložnost vidimo na segmentu kaširanja. Angažiranih imamo preveč izmen, beležimo veliko porabo lepila, povečan izmet in nižjo produktivnost v primerjavi s konkurenco. Nova kaširna linija bo odpravila naštete pomanjkljivosti in nam omogočila večjo konkurenčnost. V vzdrževanje strojev in prostorov bomo še vlagali. Palete so nujni sopotnik industrije, zato proizvajalci stalno izboljšujejo njihovo »Lesene palete bodo tudi naprej še vedno prve v logistiki predvsem zaradi njihove vsestranskosti in tudi cenovne konkurenčnosti glede na druge vrste palet (kartonske, plastične…). S cenovnega vidika so se jim še najbolj približale palete iz kartona, vendar nastane težava pri življenjski dobi, ker so bolj podvržene mehanskim poškodbam. Konkurenčna prednost lesenih standardnih palet pa je tudi v izmenljivosti. EPAL palete so praktično izmenljive po vsem svetu, « meni Roman Ganc, Levas Krško d.o.o. Anketa med proizvajalci palet uporabnost. Lesene palete Čeprav so na trgu palete iz različnih materialov, so lesene po uporabnosti še vedno prve. V koliki meri se v zadnjih letih njihova uporabnost širi zgolj s transportno – embalažne funkcije tudi na druge? Kje je največja konkurenčna prednost lesenih palet? so še vedno vodilne na trgu. Njihova največja prednost je v ponovni uporabi in cenovni konkurenčnosti. Trg je dobro sprejel tudi palete iz kartona, ki so lažje in je ročna manipulacija z njimi enostavnejša, poleg tega jih je možno 100 % reciklirati. V zadnjem času se funkcija lesenih palet nadgrajuje, »Največjo prednost lesenih palet vidimo v nabavni ceni in v tem, da se jo da popraviti,« je pojasnila Vesna Somi, Barting d.o.o. »Lesena paleta je kot skladiščna ali transportna embalaža še zmeraj konkurenčna v primerjavi s plastično, kartonsko ali kovinsko embalažo, predvsem zaradi nižje cene. Paleto izdelamo za določeno blago glede na velikost in težo. Takšna paleta je nepovratna in jo po uporabi lahko predelamo v biomaso. Prednost EPAL palete je izmenljivost, na trgu lahko opazimo EPAL palete, ki so v uporabi tudi po 15 let in več,« je dodal Stanislav Jereb, Alpimex d.o.o. Logatec. popularne so pri izdelavi Koliko se v Sloveniji evro ali klasične lesene palete uporabljajo tudi kot pohištveni element? pohištva. Več o paletnih »Medijska pozornost uporabi lesenih palet za pohištvo je močna predvsem na internetu, vendar menim, da je delež uporabe za pohištvo izredno majhen in tudi v prihodnosti ne vidim, da bi se ta delež bistveno povečal. To ne pomeni, da nadaljnjega razvoja v tej smeri ne bo. Vendar sta generator proizvodnje palet predvsem industrija in gospodarska rast. Lesena paleta kot pohištveni element je posledica ekološke ozaveščenosti družbe in posameznikov, ima potencial, vendar ima glede na industrijske potrebe relativno nizek delež,« je pojasnil Roman Ganc, Levas Krško d.o.o. trendih in novostih na trgu so nam povedali proizvajalci lesenih in kartonskih palet. »V Sloveniji v zadnjem času precej povprašujejo po paletah raznih dimenzij, ki jih namenjajo za pohištvo. V našem podjetju smo izdelali precej palet po naročilu kupca, ki je po svoji ideji napravil ležišča, mize, klop ali omaro, vse 11 je odvisno od ideje kupca,« je njihovo izkušnjo o pohištvu iz palet razložil Stanislav Jereb, Alpimex d.o.o. Logatec. Kateri kupci najbolj posegajo po vaših paletah (industrija, trgovci itd.)? »Praktično celotna proizvodnja je namenjena za industrijo. Sicer so povpraševanja tudi glede palet za pohištvo, vendar je ta delež zanemarljiv. Trgovcev, kot kupcev novih palet, praktično ni,« je odgovoril Roman Ganc, Levas Krško d.o.o. »Vse je namenjeno za industrijo,« je pojasnila Vesna Somi, Barting d.o.o. »Po naših paletah največ povprašujejo v farmacevtski , prehrambni in elektro industriji. Predvsem so to palete po naročilu kupca,« je povedal Stanislav Jereb, Alpimex d.o.o. Logatec. Tudi les se enkrat zlomi in palet ni mogoče več popravljati. Kakšna je ob normalni uporabi življenjska doba lesene palete in kam jih date po uporabi? »Naš izdelek je nova lesena paleta, zato se njen življenjski ciklus šele začenja. Življenjska doba lesenih palet je odvisna predvsem od uporabnika palet in ob pravilni uporabi je praktično neuničljiva,« je pojasnil Roman Ganc, Levas Krško d.o.o. »Življenjska doba palete je zelo različna, odvisna je od skladiščenja in rokovanja s paleto,« je dodala Vesna Somi, Barting d.o.o. »Življenjska doba nepovratne palete je kratka, saj jo uporabimo le, da blago prepeljemo od proizvajalca do končnega porabnika, nato se paleta reciklira. EPAL paleta ima daljšo življenjsko dobo, saj ima močnejšo konstrukcijo. Obstajajo junij 2015 Urška Košenina foto: www.shutterstock.com Lesene palete tudi kot trendovsko pohištvo, kartonsko trg sprejema Embalaža 99 Anketa med proizvajalci palet Kot vsako leto so na Komunaliadi podelili nagrado Zbornice komunalnega gospodarstva za leto 2014 in več priznanj. Nagrado je prejel Center za ravnanje z odpadki Puconci kot eno najhitreje rastočih podjetij v Pomurju. Priznanja pa so dobili: Javno komunalno podjetje Vrhnika, Javno komunalno podjetje Grosuplje in Komunala Trebnje, vsi trije za 50-letnico uspešnega delovanja. Za dolgoletno uspešno delo v komunalnih dejavnostih so podelili priznanje Miroslavu Sepu iz komunalnega podjetja v Dravogradu, Darku Ferlanu iz brežiške komunale in Radošu Petroviču iz izolske komunale. Promocija V okviru Komunaliade 2015 je potekala tudi humanitarna akcija z naslovom Komunalci smo humanitarci. »Zanimiva predstavitev, vendar bi osebno raje palete predstavil in uporabil za klopi in mize,« je menil Roman Ganc, Levas Krško d.o.o. »Uporaba palet na nove načine je res pohvale vredna,« je odgovorila Vesna Somi, Barting d.o.o. Kakšni so nadaljnji trendi, novosti na trgu lesenih palet glede materialov, teže itd.? Ali lahko v Sloveniji pričakujemo razvoj pohištva iz palet? »Pohištvo iz palet je le en način oziroma trend bivanja, ki je posebej popularno med mlajšo generacijo in seveda tistimi, ki se mladi počutijo. Pri tem je zelo pomembna cena, saj uporabniki pričakujejo, da je tovrstno pohištvo glede na standardno pohištvo cenovno ugodno. Vendar je potreben kompromis. Pohištvo iz palet je lahko zelo poceni, v kolikor ni zadržkov glede samih palet. Vendar mora uporabnik pri tem upoštevati, da se prilagodi meram lesenih palet; lahko so že obrabljene in tako naprej. V kolikor uporabnik želi pohištvo iz palet po svojih merah ne moremo več govoriti o transportnih paletah za pohištvo, temveč o novem trendu oblikovanja bivalnega prostora. V tem segmentu pa je prostora za razvoj in oblikovanje takšnega pohištva dovolj,« je nov trend pokomentiral Roman Ganc, Levas Krško d.o.o. O novostih in stanju na trgu smo preverili tudi pri proizvajalcu kartonskih palet podjetju Paletka d.o.o. Kartonske palete si ustvarjajo svoj trg. Ena izmed njihovih največjih prednosti je zagotovo manjša teža od lesene palete. Katere so še njihove prednosti? »Prednosti kartonske palete je res predvsem v teži, saj je do 80 % lažja v primerjavi z leseno paleto. S kartonsko paleto je možna ročna manipulacija. Sestavljena je le iz 2 delov (patentiran dizajn palete). Ima večje sposobnosti vpijanja vibracij v primerjavi z leseno paleto zaradi unikatne zasnove palete. Gre za okolju prijazen produkt. Kartonske palete je mogoče 100 % reciklirati za razliko od lesenih, plastičnih in ostalih palet,« je pojasnil Gregor Brajovič, Paletka d.o.o. junij 2015 Kdo najbolj posega po vaših paletah (industrija, trgovci itd.), saj je karton material, ki je pri uporabi bolj občutljiv kot les ali plastika? »Zaradi navedenih prednosti je kartonska paleta primerna za vse industrijske panoge, trgovino in logistiko. Posebej primerna je za bolj občutljive tovore, saj karton zagotavlja do 80 % Roman Ganc Na Slovenski cesti v Ljubljani so uporabili lesene palete, nanje pa postavili stole in mize. Kaj menite o tej uporabi? Gregor Brajović Zelena prestolnica Evrope, Javni holding Ljubljana, je gostila XXXI. Komunaliado, tradicionalno srečanje delavcev komunalnega gospodarstva. Čeprav je dvodnevno srečanje namenjeno predvsem delovnim igram tudi na področju vodovodov, odpadkov, kanalizacije in hortikulture, predvsem pa več športnim tekmam v različnih disciplinah, so razpravljali o primerjalni analizi kot orodju za izboljšanje učinkovitosti panoge in o družbeni odgovornosti v okviru pobude ZKG Skupaj za boljšo družbo. tudi registrirani popravljavci palet, ki jih strokovno popravijo, da je paleta ponovno primerna za transport. Življenjska doba palete je odvisna od ravnanja uporabnika z njo, predvsem so to vozniki viličarjev,« je povedal Stanislav Jereb, Alpimex d.o.o. Logatec. foto: arhiv podjetja Na Komunaliadi 2015 nagrada Pomurcem foto: arhiv podjetja 12 99 Embalaža Kratko, zanimivo večjo absorbcijo vibracij med transportom,« je razložil Gregor Brajovič, Paletka d.o.o. Kakšna je ob normalni uporabi življenjska doba kartonske palete in kam jih odložite po uporabi? »Kartonska paleta je uporabna do uničenja, je nepovratna in jo po prenehanju uporabe odprodamo kot visokokakovostno surovino (vhodna surovina v papirni industriji),« je odgovoril Gregor Brajovič, Paletka d.o.o. Se pri izdelavi palet uporablja recikliran material? Trg sprejema takšne palete in kakšne so njihove slabosti/prednosti? »Kartonska paleta je proizvedena iz večplastnega valovitega kartona, valoviti karton pa je proizveden iz do 80 % Kraft vlaken, ki so neobdelana, in 20 % predelanih ali recikliranih vlaken. Karton ima posebno zaščito pred penetracijo vode in vlage. Odporen je na vlago (Kraft Aqua in fluting Aqua). Največji izziv za uporabo teh palet je splošno nepoznavanje problemov palet in logistike, sposobnost prepoznavanja prihrankov pri podjetjih ter uvajanje sprememb na nižjih nivojih delovanja podjetij,« meni Gregor Brajovič, Paletka d.o.o. Katere novosti na trgu kartonskih palet, zlasti pri uporabi, so značilne za trg EU? »V EU se uveljavlja trend uporabe recikliranih materialov na področju embalaže in logistike. Zakonske spremembe (direktiva Evropske komisije) in okoljska odgovornost podjetij reducirajo porabo naravnih virov v proizvodnji embalaže (tudi do 90 % delež reciklaže), specifična teža kartonske palete pa omogoča večjo učinkovitost transporta (manjša teža embalaže in večja teža produktov) in s tem nižje CO2 obremenitve okolja,« je še povedal Gregor Brajovič, Paletka d.o.o. Med polnili so v prednosti napihljive blazinice foto: Boštjan Čadej Tanja Pangerl Pri pošiljkah pogosto prihaja 13 Embalaža 99 Polnila za pakiranje do praznih prostorov med Polnila za pakiranje izdelki, ki se lahko med transportom poškodujejo, zato je potrebno praznino ustrezno zapolniti. Na razpolago je več produktov, od raznih mehurčastih, gastropen ali napihljivih folij, papirnatega polnila, polnila iz koruznega škroba, ekspandirane pene in drugih materialov. Izbira načina transporta oziroma pošiljanja. O trendu polnil in njihovega razvoja pravi direktor podjetja Siscor d.o.o. Matjaž Bergant, da je pri večjih kupcih vse več zahtev po embalaži po meri, kjer polnila niso potrebna. Med uporabniki, kot so Helios d.o.o., Mahle Letrika d.o.o. in slovenska spletna trgovina mimovrste d.o.o., so v ospredju slovenski ponudniki polnil, kjer je ponudba zadovoljiva. Matjaž Bergant, direktor podjetja Siscor d.o.o. P odjetja za zapolnitev praznih prostorov v pošiljkah, med transportom najpogosteje uporabljajo napihljive blazinice. V našem primeru se imenujejo Air plus, so proizvod nemškega proizvajalca Storopack. Prednost pred ostalimi vrstami polnil, predvsem papirjem, je, da se jih porabi manj, kajti pri polnilu glavno vlogo odigra zrak in ne sama folija. V primeru papirja, ki se zmečka in tako uporabi kot polnilo, pa je cel prazen volumen potrebno zapolniti s papirjem. Tekoči meter folije je sicer dražji kot tekoči meter papirja, vendar se folije porabi bistveno manj. Porabniki, ki nimajo večjega števila poslanih paketov, še vedno uporabljajo polnilne kosmiče. P onovna uporaba polnil načeloma ni možna, razen v manjšem obsegu, kjer podjetje, ki dobiva veliko paketov, ponovno uporabi papir predvsem za polnjenje prostora v svojih paketih. Na področju reciklaže polnil je trenutno največji premik pri polnilnih kosmičih, saj ponujamo takšne, ki so narejeni iz koruznega škroba, so popolnoma in zelo hitro razgradljivi. Cena je primerljiva s kosmiči iz stiropora. Z animivo je, da nekatera podjetja želijo le polnila iz papirja, ker hočejo poudariti Trend razvoja polnilnih materialov v svetu za večje uporabnike je v izdelavi embalaže, ki se točno prilega proizvodu in pošiljatelj sploh ne potrebuje polnila. ekološko zavest. V resnici je napihljiva folija Air plus bolj ekološka, kajti ko končni porabnik blazinice predre s škarjami, ima za otroško pest odpadka, ki se, če se odvrže v pravi zabojnik za smeti, enostavno reciklira. Ko pa končen porabnik domov dobi velik paket, zapolnjen s papirjem, ima za cel objem papirja odpadkov. Za recikliranje papirja potrebujemo veliko energije, vode in kemije. T rend razvoja polnilnih materialov v svetu za večje uporabnike, kot je npr. Amazon, je v izdelavi embalaže, ki se točno prilega proizvodu in pošiljatelj sploh ne potrebuje polnila. Embalažo si izdela sam iz neskončne valovite lepenke. Ta princip se imenuje packaging on demand. junij 2015 je odvisna od produkta in od Uredba o odpadkih z nekaj spremembami junij 2015 Uredba o odpadkih v primerjavi z razveljavljeno Uredbo o odpadkih (Ur.l. RS, št. 103/11) ohranja enako strukturo in vsebino, tako da določa splošne zahteve in pravila ravnanja z odpadki, obveznosti povzročiteljev odpadkov, zbiralcev odpadkov in izvajalcev obdelave odpadkov, prevoznikov odpadkov ter trgovcev in posrednikov z njimi. Uredba ureja pripravo in sprejem programov ravnanja z odpadki in programov preprečevanja odpadkov, informacijski sistem o ravnanju z odpadki in poročanje Evropski komisiji o odpadkih. V razveljavljeni Uredbi o odpadkih ni določeno, da je treba z odpadki ravnati tako, da se ne ogroža rastlin in živali; poleg tega z besedno zvezo »čezmerno obremenjevanje«, ki je uporabljena v razveljavljeni uredbi, ni v celoti zajet pomen izraza »tveganje«, ki je uporabljen v omenjeni določbi Direktive 2008/98/ES. Nekatere spremembe in dopolnitve predpisa so izvedene zaradi uskladitve z dvema novima EU predpisoma, sprejetima na podlagi Direktive 2008/98/ES, ki sta bila decembra 2014 objavljena v Uradnem listu EU. To sta Uredba Komisije (EU) št. 1357/2014 o nadomestitvi Priloge III k Direktivi 2008/98/ES o odpadkih, ki velja od 8. januarja 2015 ter Sklep Komisije o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov (2014/955/EU), ki velja od 19. januarja 2015. Oba predpisa, ki veljata neposredno, sta se začela uporabljati 1. junija 2015. V Uredbi o odpadkih so bolj natančno opredeljene zahteve za začasno skladiščenje, predhodno skladiščenje in skladiščenje odpadkov, zlasti v povezavi z zagotavljanjem varstva okolja in zdravja ljudi. Matjaž Bergant foto: arhiv podjetja ahteve kupcev se razlikujejo tako glede na velikost podjetja kot tudi na branžo, v kateri je kupec. Če govorimo o luksuznem izdelku, ponavadi ne preostane drugega kot po meri izrezana EPE pena ali pa kartonski vložek. V primeru blaga, namenjenega industriji, sta na prvem mestu funkcionalnost in cena, torej se pogovarjamo o Air plus napihljivih blazinicah ali papirju. V kolikor pa ima kupec drage in občutljive produkte ter zelo različnih oblik, potem pride v poštev hitro ekspandirna pena Foam plus, ki se v nekaj sekundah strdi in prilagodi produktu. Vse tri opcije so pogojene tudi z nakupom ali najemom posebnega stroja. Tomo Šarf K Programu upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020) sta bili sprejeti napačni prilogi 6.1 in 6.5. Prilogi namreč vsebujeta cilje in ukrepe, ki se nanašajo na območja, vrste in habitatne tipe, ki niso predmet obstoječih območij Nature 2000, zato se nadomeščata z novima, ki sta bili ves čas predmet obravnave tako v javni kot medresorski razpravi. Napaka se je zgodila po javni objavi na spletnih straneh MOP in po končanem medresorskem usklajevanju, zato postopkov ni treba ponavljati, saj sta bili prilogi javno objavljeni in medresorsko usklajevani. Z Kako izbrati pravo polnilo? K o uporabnik na podlagi opredeljenih kriterijev izbere ustrezno polnilo, je naredil vse, kar je v njegovi moči. 100 % zaščite ni. Ostalo, kar ne morejo zaščititi polnila, lahko zavarujemo pri zavarovalnicah oziroma z zelo učinkovitimi nalepkami – indikatorji šoka in indikatorji nagiba. To so posebne nalepke, na podlagi katerih lahko učinkovito nadzorujemo celo dobavno verigo. Indikator šoka nam s tem, ko se ampula obarva rdeče, pokaže, da je bil paket izpostavljen večjemu šoku. Ko smo ga odpremili, je bil indikator nesprožen. Ko pa je paket prispel do končnega kupca, je bil indikator sprožen. Torej se je vmes nekaj zgodilo. Kdo je odgovoren? Kupec na dobavnico navede, da je bil indikator sprožen, kar ne pomeni, da zavrne dobavo. V kolikor se potem, ko odpre paket, izkaže, da je bil tudi produkt poškodovan, lahko to reklamira in nihče mu ne more očitati, da je produkt pokvaril sam. Podobno deluje indikator nagiba, kjer se indikator obarva rdeče, v kolikor se produkt nagne za več kot 83 stopinj. Vsi indikatorji imajo predvsem psihološki učinek, saj vsi v dobavni verigi bistveno bolj pazljivo rokujejo s paketi. Res pa je, da logistični velikani, kot so UPS, DHL itd. sproženega indikatorja ne bodo upoštevali kot razlog za reklamacijo. Rezultati poslovanja N aši rezultati poslovanja v prvih mesecih tega leta kažejo, da se je po skoraj 50 % rasti v prejšnjem letu rast letos zaustavila na tem nivoju. Večjo rast pričakujemo v drugi polovici leta, ko bomo v Nemčiji na embalažnem sejmu Fachpack prvič predstavili revolucionarno heavy duty embalažo Quick-frame®, za katero smo že lani v Gornji Radgoni dobili oskarja za embalažo. Lea Benedejčič Vlada RS je sprejela Spremembe Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020), sprejetega s sklepom vlade 9. aprila letos, in sicer se prilogi 6.1 Cilji in ukrepi in 6.5 Monitoringi in raziskave nadomestita z novima. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo na svojih spletnih straneh objavilo spremenjeni prilogi iz prejšnje točke in čistopis programa. Zahteve kupcev foto: arhiv podjetja Spremembe Programa upravljanja Natura 2000 (2015-2020) foto: arhiv podjetja 14 99 Embalaža Kratko, zanimivo Ponudba ustreznih materialov polnil je na slovenskem trgu zadovoljiva. Izkušnje uporabnikov Tomo Šarf, vodja logistike v podjetju Helios d.o.o. V Heliosu polnil za zapolnitev praznega prostora v kartonu ne uporabljamo, ker kot proizvajalec odpremljamo samo polne kartone. Pač pa se srečujemo s problemom praznega prostora med paletami. Trudimo se, da je prostor med tovori čim manjši. Pri zlaganju embalažnih enot (kartoni, vedra, sodi idr.) težimo k temu, da se zunanji gabariti tovora čim bolj približajo meram palete, pri čemer za različno vrsto embalaže uporabljamo tudi različne dimenzije standardnih CP palet. Kljub temu v določenih primerih prihaja do praznega prostora med paletami. Običajno ga zapolnimo z napihljivimi vrečami. Če je le možno – odvisno od trga – uporabljamo povratne PE vreče, ki jih je možno uporabiti večkrat. Glede na to, 15 Podjetja za zapolnitev praznih prostorov v pošiljkah, med transportom najpogosteje uporabljajo napihljive blazinice. Mahle Letrika d.o.o., oddelek pakiranja izdelkov P ri izbiri ustreznih polnil za zaščito izdelkov upoštevamo morebitne zahteve kupca, kot je povratna/nepovratna embalaža, ter količino odpremljenih izdelkov, njihovo obliko, težo in način transporta. Najpogosteje uporabljamo polnila iz 5-slojnega valovitega kartona različnih oblik (lastna konstrukcija), veliko je v uporabi tudi gastropen (ekstrudiran-penjen PE). Pri tem gre za kamionski, ladijski in letalski prevoz. Pri vračljivi embalaži, kjer je prevoz le kamionski, pa je najpogosteje uporabljani material polipropilen, v manjši meri uporabljamo tudi ABS plastiko. Za vse komponente imamo slovenske dobavitelje. Pri izbiri materiala je vse odvisno od kupca, in sicer sama oddaljenost, količine, logistični stroški in nabavna vrednost Lea Benedejčič, direktorica spletne trgovine mimovrste d.o.o. E mbalažo artikla, ki ga pošiljamo, predpiše proizvajalec. Proizvajalec na zunanji strani artikla tudi vidno označi, ali je embalaža "ready for shipping" ali ne. Takšne embalaže imajo npr. televizorji, prenosni računalniki, namizni računalniki, monitorji ipd. Artikle, ki imajo na 99 embalaži označeno "ready for shipping", stranki pošljemo brez dodatne zaščite. Artikle, ki nimajo te oznake, pa pošljemo v naši mimovrste=) škatli in jih ob tem še dodatno zaščitimo. Naša prva skrb pri odpremi artikla iz skladišča je seveda ustrezna zaščita artikla. Kriteriji, ki jih pri odpremljanju artiklov upoštevamo, pa so tudi ekološka ustreznost, cena materiala, poraba polnilnega materiala, možnost reciklaže polnila in dimenzija transportnega kartona glede na vsebino. Za pošiljke, ki jih dostavlja Pošta Slovenije s svojim dostavnim servisom, najpogosteje uporabljamo (ekološki) polnilni papir, po potrebi pa dodamo tudi dodatne zaščitne profile (iz pene). Ponudba polnilnega papirja in pene v Sloveniji je ustrezna, tako ne povprašujemo po polnilih v tujini in jih ne uvažamo. Pri izbiri polnilnega materiala nam je pomembno predvsem, da je njegova uporaba enostavna in da nudi dobro zaščito našim pošiljkam med odpremo in dostavo. Prednost dajemo materialom, ki jih je mogoče reciklirati, biološko razgraditi oziroma ponovno uporabiti. Pri optimizaciji polnila za odpremo in dostavo pošiljk pa upoštevamo končno težo pošiljke, ki vpliva na strošek pakirnega materiala in strošek transporta pošiljke ter morebitne stroške poškodb pri prevozu paketa. Embalaža embalaže. Vsa embalaža, ki jo uporabljamo, se da direktno reciklirati in nikoli ne uporabljamo kompozitov. Pri pakiranju naših izdelkov težimo k čim boljšemu izkoristku prostora, ki nam je na razpolago, odpornost polnila na deformacije in s tem primerno zaščito izdelka rešujemo z ustrezno konstrukcijo in ne z večjim volumnom. Promocija junij 2015 da uporaba polnil lahko predstavlja precejšen strošek, se v največji meri temu izogibamo, a smo za zagotavljanje ustrezne kvalitete za določene tipe embalaže in določene trge primorani, da posežemo k temu ukrepu. Ponudba ustreznih materialov polnil je na slovenskem trgu zadovoljiva. Sama teža polnilnega materiala je v našem primeru zanemarljiva glede na težo tovora in zato tudi ne vpliva na odločitev, ali ga uporabiti, oziroma kakšen material izbrati. 16 99 okolje Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov Imamo urejen sistem ravnanja z radioaktivnimi odpadki Ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenim gorivom (IG) je dejavnost z možnim vplivom na okolje in zdravje ljudi. Delovanje ARAO kot strokovne organizacije za to področje redno usmerja vlada, hkrati pa je pod stalnim nadzorom regulatornih organov in mednarodnih institucij. Vlada RS je maja podala soglasje k Programu dela in finančnemu načrtu ARAO za leto 2015. ARAO letos nadaljuje načrtovanje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz medicine, raziskav in industrije ter pripravlja strateške dokumente za ravnanje z RAO in IG. Letos odobrena sredstva znašajo 928 tisoč evrov iz proračuna in skoraj 4,7 milijonov evrov iz Sklada za razgradnjo NEK. Mednarodno pa odmeva poročanje slovenske delegacije o sistemu in stanju na področju ravnanja z RAO in IG v naši državi na 5. redni pregledovalni konferenci, organizirani na osnovi 30. člena Skupne konvencije o ravnanju z RAO in IG maja 2015 na Dunaju. Države pogodbenice so ugotovile, da ima Slovenija urejen sistem, da zgledno sledi razvoju in je od prejšnje konference opazno napredovala. Izpostavljen je bil napredek pri odlagališču NSRAO, za katerega je bil v 2014 potrjen investicijski program in končane terenske raziskave. Odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov bo zgrajeno v bližini NEK predvidoma do 2020. Agencija za radioaktivne odpadke www.arao.si junij 2015 Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716 Ekološki pristop k študiju Živimo v zanimivi dobi: proizvajamo bistveno več odpadkov, porabimo bistveno več energije kot v preteklosti, hkrati pa si na vsakem koraku prizadevamo za manj škodljivih izpustov, varčujemo z energijo, ločujemo odpadke idr. V zasebni izobraževalni organizaciji B&B v Kranju, kjer med drugim izvajajo visokošolski program Varstvo okolja, se težav sodobne potrošniške družbe močno zavedajo, zato so se odločili za ekološki pristop k študiju, kjer bodo izvedli več aktivnosti, ki bodo zmanjševali stroške šole in vseh ostalih deležnikov: študentov, predavateljev. Poleg tega pa jih redno in sistematično opozarjajo na pomen varovanja okolja pred škodljivimi vplivi. Na vsakem koraku nas spremlja misel: »Manj je več.« Manj vsebine pomeni manj papirja. Zato vabijo študente, da oddajo le dva vezana izvoda diplomske naloge, natisnjena obojestransko. Predavatelje vabijo, naj pripravijo krajša gradiva in naj bo več praktičnega dela. Vse gradivo za študente je dostopno v e-obliki v spletnih učilnicah. Vedno manj vabil in obvestil se pošlje po navadni pošti, vse bolj se uporabljajo drugi mediji. B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. www.bb.si Eko nalepka za okolju prijazna čistila V podjetju Bent excellent skrbimo, da bo naše okolje še dolgo čisto in prijetno za življenje. Zato so si v našem prodajnem programu čistila, ki so okolju prijazna, prislužila eko nalepko. Manj dražijo uporabnika in manj obremenjujejo okolje ter skrbijo, da bodo tudi naši otroci živeli v čistem, zdravem in lepem okolju. Ekološko osveščenim kupcem ne bo več potrebno brskati za informacijami ter se izgubljati v poplavi podatkov na embalaži. Ekološka čistila so primerna za dnevno čiščenje in za profesionalno uporabo. Podjetjem in posameznikom tudi svetujemo, kako lahko z bolj optimalno uporabo čistila zmanjšajo in razbremenijo vplive na okolje, hkrati pa se zmanjša tudi strošek čiščenja. Bent excellent d.o.o.o. www.bent.si Podjetje Bosio, d.o.o., je mednarodno podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo industrijskih peči in pralnih linij. V sklopu proizvodnje produktov se, kakor vsako drugo proizvodno podjetje, sooča z izzivom ravnanja z odpadki iz proizvodnega procesa. Pred leti je sprejelo trajnostno strategijo zmanjšanja količin odpadkov in načrt z ravnanjem odpadkov iz proizvodnega procesa po načelu »zero waste« oziroma čim manj odpadkov. Vsi nastali odpadki se ločujejo po skupinah odpadkov na ekoloških otokih. Za vsako skupino odpadkov je pripravljen načrt ravnanja oziroma ponovne uporabe. Zasledovanje načela »zero waste« se prične že pri konstruiranju produktov in se nadaljuje v tehnološki pripravi ter izdelavi produktov. Za vsak proizvodni odpadek se že pred njegovim nastankom planira njegova nadaljnja uporaba, kot na primer izdelava orodij in opreme za lastno uporabo, surovina za pakiranje produktov, zbiranje in doniranje za dobrodelne namene itd. Tako podjetje trajnostno skrbi za okolje in zmanjšuje količine odpadkov, krepi inovativnost na delovnem mestu, ustvarja nove izdelke in zmanjšuje stroške ravnanja z odpadki. Pripravil: Dejan Skok, vodja proizvodnje Bosio, d.o.o. www.bosio.si BTC pušča odgovorne odtise BTC d.d. www.btc.si URE in okolju prijazni izdelki v ospredju programa 48. MOS Eko sklad za dodeljevanje višjih nepovratnih finančnih spodbud 17 99 kreativnih likovnih del otrok. Na natečaju, ki ga že tretje leto zapored pripravljata družba BTC in društvo za trajnostni razvoj Sobivanje, je sodelovalo 2.738 otrok iz več kot 70 vrtcev in osnovnih šol. Ta je otroke spodbudil, da svoj pogled na prijateljstvo izrazijo s kreativnim ustvarjanjem različnih umetniških del. Končal se je tudi razpis Varno na kolesu, ki ga organizira družba Butan plin in je v tem šolskem letu povezal 2.000 otrok iz 65 osnovnih šol. Otroci so v številnih aktivnostih krepili znanje o varnosti kolesarjev v prometu in spoznavali kolesarjenje kot zdravju prijazen način preživljanja prostega časa. Svečana razglasitev zmagovalcev razpisa, kjer kot partner sodeluje tudi družba BTC, je potekala 14. 5. v BTC Cityju. Več na www.misijazeleno.si. Glede na to, da je Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2015 in 2016 Vlada sprejela 14. 5. 2015, bodo višje nepovratne finančne spodbude za naložbe občanov v ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah na t. i. degradiranem območju na voljo predvidoma v juniju. Če bi investitorji iz 9 občin: Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto, Murska Sobota, Celje, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik radi pričeli z deli takoj, seveda lahko kandidirajo na javna poziva, objavljena 24. 4. 2015, vendar ne bodo upravičeni do višje nepovratne finančne spodbude. Kasnejše kandidiranje na javni poziv za dodeljevanje višjih nepovratnih finančnih spodbud iz Sklada za podnebne spremembe ne bo možno, če bodo dela že potekala. Pomembno je torej, da se lahko z deli prične šele po oddaji vloge na Eko sklad. Več informacij o vseh odprtih javnih pozivih z dokumentacijo za prijavo je na voljo na spletni strani. Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si Stiskanje mokrih in organskih odpadkov Največji sejem regije 48. MOS bo letos v Celju od torka do nedelje, od 8. do 13. septembra. V ospredju razstavnega programa bo znova energetska učinkovitost izdelkov in odgovornost do okolja. Na sejmu bodo prisotni tudi energetski svetovalci mreže ENSVET, ki bodo obiskovalcem ponudili brezplačno in komercialno neodvisno energetsko svetovanje. Nasveti o učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov energije so nam v pomoč pri gradnji ali obnovi hiše, stanovanja ali naprav. V ENSVET poudarjajo, da nikoli ni prepozno. Tudi če ste hišo že zgradili in v njej živite, če ste stanovanje že kupili in opremili ter vas pestijo težave, povezane z rabo energije ali bivalnim ugodjem, vam njihovi energetski svetovalci lahko pomagajo pri njihovem reševanju. Med novostmi letošnjega 48. MOS bo še 1. velika razstava kampinga in karavaninga. Posebno pozornost bodo namenili lesu, Kitajska pa je izbrala MOS za svojo predstavitev v tem delu Evrope. Premium Brands China bo v sejemski dvorani A (8.-11. september). Zeleno omreŽje V mesecu maju sta se končala kar dva pomembna družbeno odgovorna projekta, namenjena otrokom. Natečaj Spodbujajmo prijateljstvo se je 8. 5. zaključil z dogodkom v Siti Teatru v BTC Cityju. Sledil mu je ogled razstave Celjski sejem d.d. www.ce-sejem.si Pri stiskanju mokrih in organskih odpadkov se izcejajo razne tekočine, kot npr. organske kisline in podobne, ki onesnažujejo okolje, zaudarjajo in skrajšujejo življenjsko dobo stiskalnic. Podjetje Presto ima v svojem proizvodnem programu stiskalnice z zabojniki, ki zmanjšujejo oziroma odpravljajo omenjene težave. V osnovi gre za mobilne stiskalnice z zabojniki, ki pa so konstruirane tako, da vitalni deli ne prihajajo v stik s tekočinami. To pomeni manjšo možnost okvar in daljšo življenjsko dobo naprav. Zatesnjena vrata zabojnika in polnilne odprtine preprečujejo iztekanje tekočin in zaudarjanje. Zabojniki imajo prostornino 8–20 m3 in so prirejeni za odvoz s standardnimi kamioni samonakladalniki junij 2015 Iz odpadka nastane nov izdelek okolje www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje 18 99 ali kotalnimi prekucniki. Stiskalnice so še posebno primerne za stiskanje plenic. okolje Ekora d.o.o. www.ekora.si Flaška Cork Steklenica za pitje vode Flaška je programirana s postopkom TPS, s pomočjo katerega se vibracijska struktura vode približa strukturi izvirske vode. Na voljo je v različnih izvedbah, od katerih vsaka ponuja določene prednosti. V kolekcijo Natural spadajo Flaške, ki imajo zaščitno nogavičko in zamašek izdelan iz naravnih materialov. Flaška Cork se ponaša z zaščitno nogavičko iz plute, enega najbolj trajnostnih materialov nasploh. Nogavičke ročno izdeluje španski mojster za obdelovanje plute rokodelec Miguel Pacheco. Tudi zamašek je izdelan iz plute, tako da ta Flaška popolnoma upravičuje slogan kolekcije Natural – Brez kompromisov. Flaška d. d. www.flaska.si lesenega Powerbanka zagotavlja, da lahko naprave uporabljamo ne le na poslovnih dogodkih, v pisarni ali doma, temveč tudi v naravi – omogoča nam, da energijo nesemo s seboj, kamorkoli gremo. IDentiks d.o.o. www.identiks.si Ti je mar za les? V sredo, 6. 5. 2015, je v prostorih podjetja M Sora d.d. v Žireh potekala strokovna konferenca CaRe for Wood? oziroma Ti je mar za les? Konferenco, ki je bila namenjena arhitektom, projektantom, gradbenikom in drugim zainteresiranim javnostim, je podjetje M Sora organiziralo v sodelovanju z Inštitutom Andrej Marušič, Univerze na Primorskem. Konferenca o učinkoviti izrabi odsluženega lesa, na kateri so predavali vodilni evropski strokovnjaki s tega področja, je bila izvedena v okviru triletnega Evropskega projekta CaReWood (http:// carewood.eu/), v katerem M Sora sodeluje kot partner iz industrije. Na konferenci so bili med drugim predstavljeni izdelki, ki jih je M Sora razvila iz odsluženih lesenih oken v prvem letu projekta – križno lepljena plošča, Terrazzo klop, klubska mizica, lesena stenska obloga in dva prototipa novih lesenih oken iz lesov smreke, macesna in merantija. Vedno dosegljivi: v naravi z naravo M Sora d.d. www.m-sora.si junij 2015 Leseni Powerbank združuje funkcionalnost, estetskost in okolju prijazne materiale. V toplih mesecih večino časa preživimo na zraku, daleč stran od štirih sten in električnih priključkov. Vendar pa naši redni spremljevalci - pametni telefoni in druge prenosne naprave - brez elektrike ne zdržijo prav dolgo. Kje torej najdemo rešitev, ki bo izničila neprijeten občutek ob zvoku za prazno baterijo? V IDentiksu združujemo uporabne rešitve ter okolju prijazne materiale. Ena izmed teh rešitev je tudi leseni Powerbank, ki poleg naravnega lesenega ogrodja združuje še dva bistvena elementa dodatnih prenosnih baterij – energetsko učinkovitost ter konstrukcijsko trdnost. Mobilna energija Marlisco – skupaj pri obvladovanju morskih odpadkov Vsako leto v morje zaidejo tisoči ton plastike in ostalih odpadkov. V svetovnih oceanih so območja plavajočih odpadkov, ki dosegajo velikost večjih držav. Tudi v slovenskem morju in v severnem Jadranu se problemi zaostrujejo. K obvladovanju te problematike je usmerjen projekt Marlisco. Glavni cilj je krepitev ozaveščenosti javnosti in soodgovornosti različnih segmentov družbe, kar naj bi prispevalo k zmanjšanju količine odpadkov v oceanih in morjih. Financira se iz Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti. Izvajal se je v obdobju od 1. 7. 2012 do 31. 5. 2015 v sodelovanju partnerjev iz 15-ih evropskih držav, ki ležijo ob štirih regionalnih morjih. Regionalni razvojni center Koper je bil edini slovenski partner. V okviru projekta smo partnerji pripravili: študijo o virih morskih odpadkov v različnih regionalnih morjih in o trendih, zbranih je bilo 73 primerov dobrih praks uspešnih rešitev z različnih področij, izvedlo se je evropsko video tekmovanje za mlade, organiziral nacionalni forum širokega kroga deležnikov v 12 partnerskih državah idr. Projekt Marlisco je spodbudil različne segmente javnosti k razmisleku o problematiki morskih odpadkov in o posledicah naših ravnanj. Več informacij o projektu najdete na www.marlisco.eu. Regionalni razvojni center Koper www.rrc-kp.si Brezplačna poletna šola o mestih prihodnosti Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije ter Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru projekta CREA pripravljata brezplačno poletno šolo 'Mesta prihodnosti skozi storitvene inovacije' (ang. Cities of the Future through Service Innovation), ki bo potekala med 12. in 22. 7. 2015 (z zaključnim delom 28. in 29. 9. 2015) v Ljubljani in bo osredotočena na spodbujanje podjetništva med študenti in diplomanti različnih strok s poslovnimi idejami za inovativne storitve, ki izboljšujejo kakovost življenja v mestih prihodnosti. Poseben poudarek bo na družbenih in okoljskih izzivih v urbanih okoljih oziroma snovanju storitev, ki ponujajo trajnostne rešitve za izzive, povezane z mobilnostjo, onesnaževanjem, oskrbo s hrano, učinkovitejšo rabo energije, ter zdravstvene izzive, povezane s starajočim se prebivalstvom. Navdih za razvoj idej bo tudi Ljubljana kot Zelena prestolnica Evrope 2016. Za udeležbo bodo imeli prednost kandidati s kreativnimi idejami, ki temeljijo na informacijsko-komunikacijskih tehnologijah ter imajo potencial čim večjega družbenega in ekološkega vpliva. Prijave na poletno šolo: do vključno 15. 6. 2015 na www.f6s.com/crea. RRA Ljubljanske urbane regije www.rralur.si Podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota je 8. 12. 2011 kot prvo prekmursko podjetje prejelo osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. Za pridobitev osnovnega certifikata smo se zavezali k izvrševanju 13 ukrepov, ki jih bomo v treh letih vpeljali v podjetje in z njimi zaposlenim omogočili prijaznejše usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Nekateri izmed ukrepov so: fiksni osrednji delovni čas z izbiro prihoda in odhoda, časovni konto, otroški časovni bonus, dodatni dnevi odsotnosti z nadomestilom plače zaradi izrednih družinskih razlogov, komuniciranje z zaposlenimi, raziskave med zaposlenimi o usklajevanju dela in družine, druženje med zaposlenimi, izobraževanje vodij na področju usklajevanja dela in družine, sodelovanje svojcev zaposlenih pri opravljanju občasnih del v podjetju, obdaritev novorojenca, novoletno obdarovanje otrok idr. 22. 1. 2015 smo gostili zunanjega revizorja, ki je ocenil, da so bili načrtovani ukrepi izpeljani in cilji doseženi, na podlagi česar smo 9. 2. 2015 prejeli polni certifikat Družini prijazno podjetje za dobo treh let. Slavnostna podelitev je bila na Mednarodni dan družin, 15. 5. 2015, v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Saubermacher Slovenija d.o.o. www.saubermacher.si Sistem javnega naročanja uničuje slovensko inženirsko znanje Pripravila: mag. Klaudija Šek Škafar Saubermacher Komunala Murska Sobota d.o.o. www.saubermacher-komunala.si Ema Lampelj s Saubermacherjevo okoljsko nagrado Savaprojekt je ena izmed vodilnih družb v Sloveniji na področju gradnje objektov - storitve inženirja. Ob jubileju 40 let, ki so ga obeležili s slavnostno prireditvijo Ustvarjalni krog - pogled v prihodnost, je glavni direktor družbe Savaprojekt Peter Žigante podal kritičen pogled na sistem javnega naročanja: »Država z načinom sistema javnega naročanja intelektualnih storitev uničuje slovensko inženirsko znanje na področju investicij. Gre namreč za to, da se je slabih navad javnega sektorja navzel tudi zasebni, ki prav tako izbira urbaniste, projektante in nadzornike nad izvedbo po sistemu najnižjih cen. Večkrat slišimo, da si podjetja med sabo sama znižujemo ceno, vendar to ni res. Smo kot gladiatorji, ki niso imeli izbire, ko so jih spustili v areno. S takšnim načinom dela bodo v Slovenijo prišli tuji projektanti, posledično pa bo to pomenilo, da se bodo uporabljali tudi tuji proizvodi, kar bo uničilo slovensko gradbeno industrijo.« Prihodnost Savaprojekta je v širitvi trga na širše področje Evrope in Balkana. V ta Savaprojekt d.d. Krško www.savaprojekt.si Stroji Komptech za postopke MBO Mehansko-biološka obdelava (MBO) je eden od odgovorov na vprašanje, kaj lahko storimo, da bodo odlagališča okolju bolj prijazna. Če želimo zmanjšati emisije iz odlagališč mešanih odpadkov, moramo začeti z recikliranjem odpadkov, izrabo energije iz odpadkov in z ustvarjanjem stabiliziranega ostanka za odlaganje na odlagališčih. Organske snovi iz odpadkov povzročajo največ težav na odlagališčih, zato je njihovo količino potrebno zmanjšati in stabilizirati s kompostiranjem. To se lahko opravi s postopkom MBO. Končni produkt MBO so stabiliziran ali posušen kompostiran ostanek, odpadki, ki se jih da reciklirati, in trdna goriva iz odpadkov. Za opravljanje te naloge se po vsem svetu uporabljajo stroji podjetja Komptech, ki so nepogrešljivi v vseh glavnih postopkih MBO. Skupina Teknoxgroup v industriji ravnanja z odpadki s svojim obširnim strokovnim znanjem, poznavanjem in izkušnjami ustvarja sinergije na teritorijih, ki jih pokriva. Teknoxgroup Slovenija d.o.o. www.teknoxgroup.com Zeleno omreŽje Da smo še zmeraj zavezani sloganu "Za življenja vredno okolje" smo v podjetju Saubermacher Slovenija dokazali tudi s podelitvijo 4. Saubermacherjeve okoljske nagrade. Prejela jo je diplomantka Ema Lampelj iz Fakultete za kemijo 99 namen izobražujejo mlade inženirje za vodenje investicij kjerkoli v Evropi. Ustanovili so tudi podjetje e-GRUS, ki se ukvarja izključno s tujimi investitorji in programi znotraj države, ki bi bili zanimivi za tuje vlagatelje. okolje in kemijsko tehnologijo, Univerze v Ljubljani, za delo z naslovom Elektrokoagulacija tekočih odpadkov. Za zmagovalno razmišljanje je prejela ček v vrednosti 1.500 evrov ter spodbudo za nadaljnje strokovno ustvarjanje in kreiranje novih vsebin. Izbor najboljših del, povezanih z okoljem in ustreznim ravnanjem z odpadki, je potekalo v sodelovanju s slovenskimi fakultetami, in sicer Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Fakulteto za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici. Podelitev nagrade je potekala v hotelu Term Zreče, kjer je več kot 100 zbranih udeležencev spoznalo vseh sedem mladih "strokovnjakov", ki so prišli v ožji izbor. Tematika letošnje okoljske nagrade je bila zemlja in krog, ki simbolizira planet. Okoljska nagrada je spodbuda mladim, da oddajo predloge za lepši jutri in predstavijo svojo vizijo. Eko terme Snovik in energetska inovacija Zarje Kovis Izgradnja term Snovik, eko term v Tuhinjski dolini, je inovacija na energetskem področju podjetja Zarja Kovis d.o.o.. Uporaba obnovljivih virov energije, kot so sončna energija, toplota odpadnih voda, odvečna toplota v zraku ter lesna biomasa, prispeva k zmanjšanju emisij in izboljšanju bivalnega okolja. K zmanjšanju onesnaževanja okolja v termah Snovik pripomorejo z lastno mehansko biološko čistilno napravo in ločevanjem odpadkov. Ekološka ozaveščenost je vidna pri varčevanju z energijo, kar vključuje uporabo varčnih žarnic, samodejno izklapljanje junij 2015 Prejeli smo polni certifikat družini prijazno podjetje 19 www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje 20 99 okolje klimatskih naprav in gretja, kakovostno izolacija oken, energijsko učinkovite naprave in bioklimatsko arhitekturo. Zarja Kovis in Terme Snovik se skupaj vključujejo v razvojne strategije okolja. Terme Snovik so v letu 2007 pridobile EU Marjetico, znak za okolju prijazne turistične namestitve, s čimer so se vključili v skupino eko hotelov v Evropi. Ob pridobitvi znaka so prepoznali prednosti, saj znak simbolizira visoko kakovost in okoljevarstveno uspešnost, ekološko učinkovitost, vodi k izpolnjevanju pričakovanj gostov in pomaga pri tržnem komuniciranju. tlačna cisterna, v celoti narejena iz kislinsko odpornega nerjavečega jekla. Za namene črpanja kislih in alkalnih odpadkov je primerna tudi izvedba vakuumske črpalke. Vgrajena je visokotlačna črpalka z zmožnostjo pranja in prebijanja kanalizacijskih cevi, kot tudi za namene industrijskega čiščenja. V primeru potrebe po prečrpavanju odpadnih voda je nameščena pretočna črpalka. Vozilo je opremljeno še z vzvratno kamero, ki omogoča varnejšo vzvratno vožnjo. Za večjo varnost in lažje delo je vgrajen hidravlični vitel, ki omogoča dvigovanje jaškov in rešetk. Kemis d.o.o. www.kemis.si Zarja Kovis d.o.o. www.zarja-kovis.si V Kemisu nova vakuumska cisterna za najzahtevnejša čiščenja V Kemis-u smo s pomočjo kredita Eko sklada kupili novo, okolju prijaznejše triosno vozilo, ki izpolnjuje zahteve Euro6. Nadgradnja je sesalno odpadkov, po njih se lahko zgledujejo mnoga komunalna podjetja v Sloveniji. Ločevanje odpadkov je zanje postalo samoumevno, saj znajo in zmorejo ohranjati čisto okolje v občini, v kateri živijo, proizvajati manj odpadkov in jih ustrezno ločevati. Zbirni center Vrhnika je v pravem pomenu besede prostor, od koder odpadek (surovina), ki ga tja pripeljejo, najde pot v nadaljnjo predelavo. Le še malo je odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Tudi od tega ostanka pa lahko ločimo še kaj uporabnega. Ocenjujemo, da je v ostankih, ki jih komunalna podjetja poberejo iz črnih zabojnikov, vsaj še 10 % koristnih odpadkov. Lani so se Vrhničani pridružili mednarodnemu združenju v Evropi Zero Waste. Pri njih je zaživel tudi »depo« z geslom »staro za noro«, ki so ga dalj časa načrtovali do točke, ko so ideje postale realnost. Stari, nostalgični in kakovostni predmeti ćso zamenjali lastnike. JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si 20 let učinkovitega, uspešnega ločevanja 20 let učinkovitega, uspešnega ločevanja odpadkov v JP Komunalno podjetje Vrhnika je praznik, ki ga občani občin Borovnica, Log Dragomer in Vrhnika lahko slavijo s ponosom. Ne le da so uspeli ločeno zbrati že več kot 80 % Že poročate o trajnostnem razvoju? Razlogi: finančni rezultati •• izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov poslovna odličnost • • • v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: [email protected] Promocija junij 2015 komunikacijske prednosti • • • podjetij. V Toshibi so razvili prvo multifunkcijsko napravo na svetu s tonerjem, ki se ga da razbarvati. Matjaž Rajh, produktni vodja naprav Toshiba v podjetju Tift, pravi, da je slovenskim podjetjem naprava zanimiva predvsem za zeleni marketing in za zniževanje negativnih vplivov na okolje. Podjetja okoljevarstvo vse bolj vpeljujejo v vse procese poslovanja. Kakšni so prvi odzivi potencialnih naročnikov in kakšno je zanimanje za napravo med slovenskimi podjetji in organizacijami? Potencialnim strankam se zdi naprava zelo zanimiva. Nekatere gledajo na rešitev kot možnost za znižanje stroškov zaradi manjše potrošnje papirja, medtem ko večina razmišlja v smeri zelenega marketinga, zaščite okolja in integracijo naprave v sistem zniževanja negativnih vplivov na okolje, ki so ga vpeljali v podjetjih ali pa se na to pripravljajo. Kako multifunkcijska naprava eco koncept Toshiba dokazuje svoj nižji okoljski odtis? Na testiranjih v laboratorijih in med uporabo pri strankah je bilo ugotovljeno, da lahko vsak list papirja uporabimo v povprečju 5-krat. To pomeni, da potrebujemo cca. 80 % manj papirja, s tem pa so zmanjšane emisije CO2 med delovanjem stroja za približno 44 %. Pri podjetju Toshiba so razvili shemo Carbon Zero za izravnavanje ogljikove sledi Toshibine multifunkcijske naprave. Za kakšno shemo gre in kako deluje v Sloveniji? Carbon Zero shema je mednarodni projekt, ki ni omejen na posamezne države, ampak pomaga reševati ekološke probleme na različnih koncih našega planeta. Z nakupom multifunkcijske naprave Toshiba stranka donira določeno vsoto denarja za različne okoljevarstvene projekte. Z realizacijo omenjenih projektov se zmanjšajo izpusti CO2 v ozračje, in sicer približno v višini izpustov, ki jih povzroči 200.000 izpisov na kupljeni multifunkcijski napravi. Projekti, ki so financirani s shemo foto: arhiv podjetja Carbon Zero potekajo po svetu, predvsem pa v manj razvitih državah. Dober primer je dobava kotlov za kuhanje v Afriko, kjer slabo izkoriščena in nenamenska oprema za kuhanje rezultira v velikih nepotrebnih emisijah CO2 v ozračje. Ponujate različne produkte za pisarne, kot so tiskalniki, računalniki, programska oprema idr. Kakšen je interes za razvoj zelenih pisarn? Interes obstaja, ker obstaja zavedanje, da je potrebno primakniti svoj kamenček v mozaik čistejšega okolja. Poleg tega nekatera (predvsem večja) podjetja gradijo svojo podobo z zeleno politiko in uvajajo okoljevarstvo v vse procese poslovanja. Zelena politika podjetja je lahko posledica resničnega zavedanja pomena okoljevarstva ali pa marketinškega pristopa – v veliko primerih je kombinacija obojega. Podjetjem in drugim organizacijam ponujate storitev e-CONCEPT za identifikacijo skritih stroškov pri uporabi opreme, kot so tiskalniki, skenerji idr. Za kakšen pristop gre? Metodologija e-CONCEPT je razvita z namenom, da se izboljšata delovanje in uporaba naprav za produkcijo dokumentov. Najprej je potrebno analizirati obstoječo situacijo, nato pa jo optimizirati. Optimizirano stanje mora biti od obstoječega zaradi več razlogov – stroški, administriranje, uporabniki, menedžment, varnost in ekologija. Analiza obstoječega stanja je zelo natančna in temelji na dejanskih podatkih, ki jih dobimo od naročnika, na drugi strani pa je optimizirana situacija plod skupnega dela projektne skupine, ki je sestavljena iz naših strokovnjakov in predstavnikov naročnika. Optimizirana situacija vsebuje podatke, številke in zagotovila, za katere smo se, kot potencialni dobavitelj, pripravljeni pogodbeno zavezati. junij 2015 bolj odraz okoljsko zavednih Smo zastopniki in distributerji za podjetje Toshiba na področju produkcije dokumentov – kopiranje, tiskanje, skeniranje, faksiranje. Toshiba je znana po tehnološkem napredku in po tem, da se zaveda izzivov ekologije. Logična posledica je bil napor, da začne razvijati napravo, ki bi dejansko znižala negativne vplive na okolje med samo izdelavo in predvsem med delovanjem. Pričakovati je bilo, da bo prehajanje na t.i. brezpapirno poslovanje prineslo bistveno znižanje potrošnje papirja, kar pa se ni zgodilo. Zato se je Toshiba usmerila k bistvenemu znižanju količine porabljenega papirja, kar je bolj realistična opcija. Matjaž Rajh Zelene pisarne postajajo vse okolje V zeleno pisarno zelene izdelke Kot zastopniki podjetja Toshiba s prvo ekološko multifunkcijsko napravo na svetu s tonerjem, ki se ga da razbarvati, predstavitve eco koncept Toshiba. 21 99 Zeleno omrežje 22 99 okolje Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja V tej številki revije EOL je Ministrstvo za okolje in prostor Prvo se je nanašalo na male komunalne čistilne naprave, saj se roki za namestitev postopoma približujejo, občine pa opozarjajo, da bi se moral zakonodajalec odločiti za manj stroge rešitve. Do precejšnjih zaostankov prihaja pri reševanju vlog za vse vrste rabe vod. ARSO je sprejel akcijski načrt za odpravo zaostankov, a to se bo zgodilo do leta 2017. Prenos direktive IED bo kmalu končan, razprava o Prostorski strategiji pa je trajala do 12. junija. O tej temi bomo v reviji EOL pisali v eni naslednjih številk. junij 2015 V naseljih, kjer še ni zgrajena kanalizacija, in na območjih z redko poselitvijo, kjer izgradnja javnega kanalizacijskega sistema ni predvidena, ne bo več dovoljena uporaba pretočnih greznic. Na vodovarstvenih območjih že letos, drugje pa do leta 2017. V občinah in v komunalnih podjetjih se pojavljajo predlogi za določitev novega roka, saj bi imele tako več možnosti za postopno ureditev javne kanalizacije na manj poseljenih območjih, problem pa vidijo tudi v tem, da je za marsikatero gospodinjstvo to strošek, ki ga ne bodo zmogli. Kakšno je stališče ministrstva? Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja odgovorilo na štiri vprašanja. Ministrstvo išče rešitve, ki bi bile manj stroge Veljavna Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 98/07 in 30/10) v zvezi z urejanjem odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območjih brez javne kanalizacije določa, kot je navedeno v nadaljevanju. Če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, kjer ni treba odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, za odpadno komunalno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do: • 31. decembra 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, in • 31. decembra 2017, če obstoječa stavba ni na zgoraj navedenih območjih. Do teh rokov lahko lastniki obstoječih stavb uporabljajo za čiščenje komunalne odpadne vode obstoječe pretočne greznice ali zbirajo komunalno odpadno vodo v obstoječi nepretočni greznici, ki jo prazni izvajalec javne službe. V pripravi je novelacija predpisov s področja odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, in sicer bodo v novi uredbi predvidoma združene vsebine, ki so trenutno zajete v naslednjih predpisih: • Uredba odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, • Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, • Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Kakšne rešitve konkretno so predvidene, bo širši javnosti znano ob predložitvi osnutka predpisa v javno obravnavo. Osnutek predpisa je trenutno v internem usklajevanju na ministrstvu. Predvidevamo, da bo v javno obravnavo posredovan še pred poletjem. 23 Vsebina novelacije: • seznam in meje aglomeracij (ažurni podatki CRP, upoštevanje določenih stavb), • zahteve za aglomeracije < 2.000 PE, • zahteve za individualne ureditve. Razprava o prostorski strategiji do sredine junija MOP je javnosti predstavil izhodišča za prenovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Katere so bistvene novosti v izhodiščih in do kdaj bo potekala razprava o izhodiščih? Javno posvetovanje glede Prostorske strategije je odprto do 12.6.2015. Več pa na spletni povezavi: http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/ novica/browse/2/article/12447/6037/9e1eae6 9335a4a826794284071898016/ Prenos direktive IED kmalu pod streho Kdaj bo v slovenski pravni red prenesena nova direktiva o industrijskih emisijah in kje se kažejo največje težave pri pripravi nove uredbe? Del IED je bil prenešen v naš pravni red že s sprejetjem novele Zakona o varstvu okolja (ZVO-1F) (Uradni list RS, št. 92/13), Uredbe o emisiji snovi in odstranjevanju odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida (Uradni list RS, št. 64/14) in Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila Največje težave se kažejo pri prenosu Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega - v dosedanji javni obravnavi se je izpostavila predvsem problematika povezana z varstvom tal in podzemnih voda, konkretno v povezavi s pripravo t.i. izhodiščnega poročila, in problematika vezana na uporabo Zaključkov o BAT v postopku izdaje okoljevarstvenih dovoljenj. Glede obveznosti priprave izhodiščnih poročil, s katero so bili sicer upravljavci seznanjeni že dlje časa, bo potrebno najti rešitev, ki bo zagotavljala primerno ravnotežje med upoštevanjem zahtev in rokov, ki jih nalaga direktiva, ter stroški in sposobnostjo upravljavcev, da izdelajo to poročilo. Z izdelavo izhodiščnih poročil bo vzpostavljena pomembna slika stanja tal in podzemne vode pod lokacijami industrijskih naprav, ki bo omogočala, da se ob prenehanju obratovanja naprave ugotovi, ali je prišlo do znatnega onesnaženja tal in podzemne vode in ali mora upravljavec izvesti ukrepe, s katerimi območje naprave ob upoštevanju takratne ali s prostorskimi akti določene prihodnje rabe ne bo predstavljajo pomembnega tveganja za zdravje ljudi ali okolje. Glede uporabe Zaključkov se ministrstvo dogovarja s Službo Vlade za zakonodajo o nomotehničnem načinu prenosa - najverjetneje 99 bo to Uredba o izvajanju Zaključkov o BAT za vsakokratno vrsto naprav in dejavnosti. Uredba o emisiji snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav - pri prenosu dela direktive, ki se nanaša na velike kurilne naprave, bo glavna problematika uvajanje derogacij, ki jih direktiva omogoča - glede doseganja mejnih vrednosti emisij snovi v zrak. Zlasti bodo to derogacije: prehodni nacionalni načrt, odstopanje z omejenim trajanjem ("opt-out") in sistemi daljinskega ogrevanja. okolje V pripravi je tudi novelacija operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Ministrica bo predvidoma v mesecu juniju 2015 sprejela Pravilnika o obratovalnem monitoringu podzemne vode in stanja tal. V maju 2015 je bil v ponovni javni obravnavi osnutek Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ki bo predvidoma sprejet do konca julija 2015. V tretjem četrtletju 2015 naj bi šli v javno obravnavo še preostali dve uredbi (Uredba o emisiji snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav ter Uredba o sežigalnicah odpadkov, napravah za sosežig odpadkov in njihovih emisijah), z namenom, da se ju čimprej sprejme. S tem bo prenos direktive končan. Uredba o sežigalnicah odpadkov, napravah za sosežig odpadkov in njihovih emisijah - ne pričakujemo posebnih izzivov, ker direktiva ne prinaša bistvenih odmikov od dosedanje ureditve. Vloge za vse vrste rabe vode bodo še v zaostanku Pri izdaji koncesij za male hidroelektrarne in za drugo rabo vod prihaja do zamud. Kakšno je zanimanje za pridobitev koncesij za male hidroelektrarne in kako boste odpravili zamude? Na letni ravni ARSO prejme okoli 60 vlog za rabo vode za proizvodnjo električne energije v MHE, vendar je večina teh zadev povezana z že obstoječimi vodnimi pravicami za tovrstno rabo vode (zahteve po povečanju odvzema vode, spremembi višinskih kot, širjenje odsekov, prenos pravice na drugega imetnika). Statistično se ne vodi podatkov o tem, koliko je vlog za podelitev nove vodne pravice za rabo vode v MHE, in koliko je takih, kjer se obstoječa vodna pravica spreminja ali prenaša na novega imetnika. Vendar ocenjujemo, da je vlog za novo umeščanje rabe vode v MHE cca. 20 % vseh vlog vloženih za rabo te vrste vode. Za odpravo zaostankov je bil na ravni ARSO sprejet akcijski plan, kjer se predvideva, da bodo zaostanki (za vse vrste rabe vode) odpravljeni do konca leta 2017. junij 2015 Ministrstvo je pri pripravi osnutka nove uredbe proučilo tudi predloge zainteresiranih (npr. občine) in išče rešitve v smeri, ki bi bile manj stroge od zahtev v veljavnih predpisih. »Delamo tektonske premike na področju okolja« mag. Vanesa Čanji foto: Robert Anic/PIXSELL 24 99 okolje Intervju s hrvaškim ministrom za varstvo okolja in narave Mihaelom Zmajlovićem Intervju s hrvaškim ministrom za varstvo okolja in narave Mihaelom Zmajlovićem Ministrstvo za varstvo okolja in narave v hrvaški vladi vodi ekonomist Mihael Zmajlović, letnik 1978, ki je najmlajši član v vladi Zorana Milanovića. Tri leta si je politične Mihael Zmajlović izkušnje pridobival kot župan Jastrebarskega, nakar je bil leta 2011 izvoljen za poslanca. Po odstopu Mirele Holi kot okoljske ministrice je leta 2012 postal minister za varstvo okolja in narave. Zaveda se zahtevnosti projektov, ki jih mora Hrvaška izpeljati v kratkih rokih, saj doslej, kot pravi, za okoljske projekte ni bilo prave politične volje. S to vlado se je obrnil nov list, zatrjuje. K optimizmu ga spodbujajo dobri rezultati, ki jih Hrvaška dosega pri črpanju evropskih sredstev junij 2015 za okoljske projekte. Hrvaška se kot nova država članica EU sooča s pomembnimi obveznostmi na področju varstva okolja. Ali se strinjate z oceno, da boste imeli prav na tem področju v naslednjih desetih letih najtežje naloge pri doseganju zahtev EU? Kakšen politični poudarek daje hrvaška vlada področju varstva okolja? kot pol milijarde kun v komunalno opremo, namenjeno ločevanju odpadkov. To je več kot dvakrat več kot prej v osmih letih - v času dveh predhodnih vlad. Zavedamo se, da smo šele na začetku. Kljub temu so to, brez pretiravanja, tektonske spremembe, ki kažejo, da smo izzivom kos. Varstvo okolja vpliva na vse druge resorje, vse dejavnosti in na koncu na življenje vsakega državljana. Vsak poseg v naravo, vsaka človekova dejavnost vpliva na okolje. V več oddelkih mojega ministrstva ni bilo narejenega dovolj, da bi se od pristopnih pogajanj do začetka dela te vlade obveznosti, ki so bile dogovorjene zelo ambiciozno, dejansko izpolnile. To je še posebej izrazito, ko govorimo o ravnanju z odpadki. Posledica tega je, da smo se v zelo kratkem času soočili s številnimi izzivi. Danes je stanje veliko boljše kot leta 2012. Trenutno je naša glavna naloga vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja z viri, ravnanje z odpadki pa je eno izmed ključnih vprašanj v javnosti. Leta 2012, na začetku mandata te vlade, je imelo le okoli 40 % prebivalstva dostop do infrastrukture za neko obliko ločevanja odpadkov. Sedaj, tri leta pozneje, ima to možnost približno 80 % prebivalstva. V treh letih smo s sofinanciranjem Sklada za varstvo okolja vložili več Evropa še nikoli ni vlagala toliko v varstvo okolja kot sedaj, saj je kar 20 % proračuna EU namenjenega za okoljske politike. Za nas so pomembni tudi strukturni skladi, v katerih je v naslednjem proračunskem obdobju za okolje na voljo skoraj 3 milijarde evrov. Kakšna je vaša organizacijska shema in kakšen strokovni potencial za izpolnitev teh izzivov? Kakovostnega kadra je vedno premalo, a s sodelovanjem z institucijami, ki so del ministrstva za varstvo okolja in narave, imamo strokovnjake s potrebnim znanjem in izkušnjami. Govorim o Agenciji za varstvo okolja in Državnem zavodu za varstvo narave, o Skladu za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, Državnem hidrometeorološkom zavodu in o 19 javnih zavodih, ki upravljajo nacionalne in naravne parke. V finančnem smislu vas poleg upravljanja z odpadki čakajo veliki premiki na področju Morda je najpomembnejši dosežek ta, da Sklad za varstvo okolja končno deluje učinkovito in v skladu z zakonom ter da sofinancira številne projekte, od katerih bodo imeli največje koristi prebivalci. jasna politična volja, da stvari spremenimo. S politično voljo smo zagotovili finančno pomoč mestom in občinam, saj višji standard pač več stane. Več kot pol milijarde kun, kar je 66 milijonov evrov, smo vložili v komunalno opremo s sofinanciranjem Sklada za varstvo okolja, in to samo v treh letih. Ko te številke primerjate z malo več kot 25 milijoni investicij v osmih letih pred tem, to je v dveh mandatih prejšnjih vlad, je očitno, da smo v samo treh letih več kot podvojili vlaganja. Velik izziv je nadoknaditi zamujeno in dohiteti roke - do konca leta 2018 morajo delovati centri za ravnanje z odpadki ali do konca leta 2020 naj bi ločeno zbrali vsaj 50 % stekla, papirja, kovine in plastike. Začeli smo temeljito reformo gospodarjenja s posebnimi frakcijami odpadkov v skladu s tržnimi načeli. Morda je najpomembnejši dosežek ta, da Sklad za varstvo okolja končno deluje učinkovito in v skladu z zakonom ter da sofinancira številne projekte, od katerih bodo imeli največje koristi prebivalci. Pravite, da boste težko dosegli dogovorjene roke na področju ravnanja z odpadki. Kje ste trenutno pri investicijah v infrastrukturo – v 99 25 Kako pa v tej luči komentirate oceno, zapisano v reviji Green European Journal glede koruptivnosti sistema ravnanja z odpadki na Hrvaškem - citiram: »Večina lokalnih oblasti neobdelane komunalne odpadke odlaga na odlagališčih. Ločevanja uporabnih odpadkov skoraj ni, ni obrata za termično obdelavo bodisi komunalnih ali nevarnih odpadkov, doslej ni bil zgrajen niti en center za ravnanje z V mandatu te vlade smo naredili tektonske premike na področju delovanja sistema ravnanja z odpadki. Najpomembnejše je, da smo vzpostavili ločevanje odpadkov. Čeprav so se obveznosti določile že v pristopnih pogajanjih in pravila obstajajo od leta 2005, je dejstvo, da v tem obdobju ni bilo storjenega skoraj nič. Preprosto ni bilo politične volje za izvajanje zakona o odpadkih. Zato je veliko mest in občin odlašalo z uvedbo ločevanja odpadkov. Z začetkom veljavnosti Zakona o trajnostnem gospodarjenju z odpadki leta 2013 so postali cilji natančno opredeljeni, prav tako obveznosti vseh deležnikov v sistemu in z roki. Ampak najpomembnejša sprememba je to, da je vprašanje odpadkov postalo eno izmed treh najpomebnejših tem v državi. Upravičeno! Končno obstaja V načrtu imamo izgradnjo 13 centrov za ravnanje z odpadki v vrednosti okoli 657 milijonov evrov. okolje Vsak višji standard ima svojo ceno. Pogosto se na varstvo okolja gleda kot na strošek, dajatev ali obremenitev gospodarstva. To je eden izmed največjih predsodkov, s katerim se borimo. Skrb za okolje je edino jamstvo za trajnostni razvoj, brez trajnostnega razvoja pa ni prihodnosti. Srečo imamo, da smo po biotski raznovrstnosti in dobri ohranjenosti narave in okolja ena izmed vodilnih držav v Evropi. Zato je treba gledati okolje kot na priložnost. Čisto okolje in ohranjena narava sta eden od naših ključnih virov, ki ga je treba usmeriti v trajnostni razvoj. Poleg drugih skladov in skoraj 3 milijard evrov, namenjenih za okolje, je v zadnjih treh letih ključno vlogo pri ohranjanju in ustvarjanju zelenih delovnih mest na Hrvaškem igral naš Nacionalni sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost. Samo v letošnjem letu bo Sklad sofinanciral skoraj 100 milijonov evrov za projekte, ki so vredni dvakrat toliko in imajo trojno funkcijo. Kot primer naj navedem energetsko prenovo enodružinskih hiš ali večstanovanjskih stavb, s katero želimo zmanjšati njihov okoljski odtis, rabo energije in emisije CO2 v okolje, hkrati pa povečujemo kakovost življenja, saj je življenje v energetsko obnovljenem objektu prijetnejše, hkrati pa se dosegajo prihranki pri energiji od 30-60 %. Tretja prednost tega projekta je ohranitev delovnih mest in odpiranje novih. Pomembno vlogo imajo tudi evropski skladi. Preko Operativnega programa za konkurenčnost in kohezijo nam je za projekte ravnanja z odpadki na voljo približno 470 milijonov evrov. S temi sredstvi bomo sofinancirali izgradnjo centrov za ravnanje z odpadki in sanirali odlagališča. Za varstvo zraka ter blaženje in preprečevanje podnebnih sprememb imamo na voljo približno 30 milijonov evrov. Za varstvo narave imamo predvidenih približno 223 milijonov evrov. Skoraj 520 milijonov evrov je predvidenih za projekte energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Upravljanje z vodami, ki je pri nas v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, je zelo uspešno pri pridobivanju sredstev. Prepričan sem, da bomo pri črpanju teh sredstev uspešni. Tako optimističen sem predvsem zaradi dejstva, da bomo do konca leta 2016, torej v skladu z načrtom, v celoti počrpali 330 milijonov evrov iz Operativnega programa za okolje 2007-2013. odpadki. Še več, ni tržnih načel za upravljanje tako imenovanih posebnih kategorij odpadkov, saj se sistem financira prek Sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, katerega nepregledno in skorumpirano delovanje je že več let predmet večjega števila preiskav državnega pravobranilstva.«? mislih imam centre za ravnanje z odpadki in odlagališča? V načrtu imamo izgradnjo 13 centrov za ravnanje z odpadki v vrednosti okoli 657 milijonov evrov. Da bi pospešili njihovo gradnjo, smo aprila spremenili načrt ravnanja z odpadki, s katerim med drugim občinam, mestom in županijam omogočamo sofinanciranje teh projektov do 90 % investicije. Do 70 % denarja bi črpali sredstva EU, preostala sredstva do 90 % pa bomo financirali iz Sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost. Prejšnji načrt je predvideval udeležbo sredstev EU in Sklada za varstvo okolja v višini 40-80 %. S to spremembo smo občinam, mestom in županijam precej olajšali investicije v centre za ravnanje z odpadki. Letos načrtujemo odprtje prvih dveh centrov za ravnanje z odpadki. Gre za center za ravnanje z odpadki Marišćina na Reki, v katerem bodo upravljali z odpadki v Primorsko-goranski županiji, in za center za ravnanje z odpadki Kaštijun v Pulju, v katerem bodo ravnali z odpadki iz Istrske županije. Tako bomo začeli ravnati z odpadki v županijah, kjer živi več kot pol milijona prebivalcev. Do konca tega leta bomo za sofinanciranje EU prijavili še štiri projekte centrov za ravnanja z odpadki, dokumentacijo pa pripravljamo za še šest centrov. Z evropskimi sredstvi bomo sofinancirali sanacije odlagališč in zelo onesnaženih območij. Trenutno je v pripravi dokumentacija za sanacijo ene od teh točk. Kakšna je raven zaščite vodnih virov na Hrvaškem? V letu 2013 je bilo manj kot polovica hrvaškega prebivalstva priključena na kanalizacijo in le 64 % tistih, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje, je priključenih na komunalno čistilno napravo. Katere ključne naložbe na tem področju načrtujete v naslednjih 5 do 10 letih? Hrvaški je bilo iz Operativnega programa za okolje EU v obdobju 2007-2013 na voljo 200 milijonov evrov za projekte upravljanja z vodami. S temi sredstvi trenutno sofinanciramo devet projektov izgradnje vodovodnega sistema ter projektov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, v izbirnem postopku pa so še štirje tovrstni infrastrukturni projekti. Nenehno pripravljamo projektno dokumentacijo za nove projekte v portfelju vode. Trenutno financiramo pripravo projektno-študijske dokumentacije za skupaj 71 projektov. Te projete želimo prijaviti za sofinanciranje EU v finančnem obdobju 20142020, v katerem je Hrvaški za naložbe v vodnem sektorju na voljo več kot milijarda evrov. junij 2015 čiščenja odpadnih voda ter zmanjšanja emisij in onesnaževanja s strani industrije. Kakšen je vaš finančni načrt, s katerimi želite narediti korake na tako obsežnih področjih? 26 foto: Robert Anic/PIXSELL okolje 99 Projekte pripravljajo in izvajajo "Hrvaške vode" v sodelovanju s svojim resornim ministrstvom - ministrstvom za kmetijstvo. Dotakniva se področja gospodarstva, industrije, kjer vas v kratkem čaka izpolnitev določenih ciljev. 67 industrijskim obratom je bilo odobreno prehodno obdobje, ki traja do konca leta 2018, za uvedbo najboljše razpoložljive tehnologije in pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Konec 2017 je rok za zmanjšanje emisij onesnaževal zraka iz velikih objektov toplotne moči nad 50 MW, ki morajo prav tako pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Do konca leta 2015 je treba zmanjšati emisije hlapnih organskih spojin, ki so posledica uporabe organskih topil itn. Kako se hrvaška industrija pripravlja na te potrebne spremembe? Kako je pripravljeno vaše ministrstvo za izdajo okoljskih dovoljenj? V Sloveniji to ni bil lahek zalogaj. Izdajamo okoljska dovoljenja, v katerih so opredeljena prehodna obdobja, določena z Aktom o pristopu EU ne glede na vrsto popravka. V Sloveniji in drugod po EU ti postopki trajajo okoli pol leta. Kolikor je mogoče, smo delo v tem oddelku okrepili. V novem postopku in izvajanju presoje vplivov na okolje moramo zagotoviti, da so predpisani ukrepi skladni s cilji. Zagotavljanje tehnlogije, ki sodi med 5 % najboljših razpoložljivih tehnologij, je pomemben del pri sprejemanju odločitev o sprejemljivosti vloge. Imamo celo vrsto programov, namenjenih spodbujanju gospodarstva k večji energetski učinkovitosti. S pomočjo Ministrstva za gospodarstvo in Operativnega programa za konkurenčnost in kohezijo namenjamo približno 100 milijonov evrov za spodbujanje energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije v predelovalni industriji. junij 2015 Kako ste se vključili v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, ki prispeva k ohranjanju ogroženih vrst in habitatov? Kakšni so vaši načrti za področja, opredeljena kot Natura 2000, in kakšno finančno podporo iz skladov EU si obetate? Ekološko omrežje Natura 2000 vključuje več kot 37 % zemljišč hrvaškega ozemlja in 16 % obalnih vodah, kar pomeni, da smo po obsegu področij skupaj s Slovenijo v evropskem vrhu. To omrežje je sestavljeno iz 38 pomembnih območij za ptice in 742 območij, pomembnih za druge vrste in habitatne tipe. 8 naših nacionalnih parkov in 11 naravnih parkov so pomemben del omrežja Natura 2000 na Hrvaškem in mnogi že zdaj pomembno prispevajo k razvoju lokalne skupnosti, zlasti prek turizma in z njim povezanimi dejavnostmi. Hrvaški je za varstvo narave do leta 2020 iz evropskih skladov na voljo približno 223 milijonov evrov. Poleg sredstev, s katerimi želimo izboljšati infrastrukturo za obiskovalce, imamo na voljo sredstva za zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti in tal, za spodbujanje ekosistemskih storitev, zelene infrastrukture in ekološkega omrežja Natura 2000. Za te projekte je namenjenih 125 milijonov evrov. S tem denarjem bomo izvedli projekte, kot so razvoj sistema upravljanja območij Natura 2000, razminiranje, monitoring vrst, kartiranje habitatov, ocena stanja ekosistemov in njihovih storitev, gradnja zatočišč za poškodovane živali ter izvajanje akcijskih načrtov za ohranjanje zavarovanih prostoživečih vrst. Hrvaški je za varstvo narave do leta 2020 iz evropskih skladov na voljo približno 223 milijonov evrov. Hrvaška je izrazito turistična država, zato ne moreva mimo vprašanja o ekoturizmu ali zelenem turizmu. Kako ga razumete, kakšni so vaši načrti? Eden od treh glavnih razlogov, zakaj tuji turisti obiščejo našo državo, je ohranjena narava. Za nas je vključevanje naravnih virov v funkcijo rasti, ki je dolgoročno vzdržna, velik izziv. V infrastrukturo zavarovanih območij vlagamo že vrsto desetletij, s čimer smo ustvariti možnosti za trajnostno rast turizma, saj so naši nacionalni parki pravi generator razvoja širše regije. V zadnjih treh letih smo na zavarovanih območjih vložili več kot 40 milijonov evrov. Večina denarja je bila namenjena v nove zmogljivosti za obiskovalce. Tako ustvarjamo nove vsebine, s katerimi želimo pritegniti nove obiskovalce, hkrati pa razbremeniti najbolj obiskane dele nacionalnih in naravnih parkov. S tem domačinom ponujamo nove poslovne priložnosti za razvoj turističnih storitev in trženje kmetijskih proizvodov, ki ne rušijo naravnega ravnovesja. Začeli smo s projektom „Zelena linija“, ki je namenjen parkom. S tem projektom želimo spodbuditi, da se obstoječa vozila v parkih zamenjajo z okolju sprejemljivejšimi. Vrednost projekta je približno 4 milijone evrov. Sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost sofinancira 80 % naložb. Parki lahko zaprosijo za sofinanciranje nakupa električnih in hibridnih vozil in plovil. Letos je Sklad za varstvo okolja objavil javni razpis za sofinanciranje projektov obnovljivih virov energije v turističnem sektorju. Javni razpis je namenjen lastnikom hotelov, kampov, apartmajev in restavracij. Turistični sektor se lahko vključuje v programe energetske obnove in programe, ki spodbujajo čistejša vozila –električna in hibridna vozila ali električna kolesa, na primer. Cilj naših projektov v zavarovanih območjih je trajnostni razvoj. Ohranjena narava je naše največje bogastvo in velik potencial za nadaljnji razvoj turizma in številnih podpornih sektorjev. 27 99 3. Zeleni forum Zelene Slovenije foto: Boštjan Čadej Urška Košenina, Tanja Pangerl okolje Za zelene razvojne odločitve je dovolj strateških gradiv ponovitev nadnaslova ali imena rubrike Gospodarstvo, zelena proračunska in razvojna reforma – to je bil vsebinski izziv 3. Zelenega foruma, na katerega smo v okviru Zelene Slovenije letos tretjič po vrsti povabili vse, ki odgovorno in kreativno razmišljajo na le v gospodarstvu, kako naj Slovenija spremeni svojo razvojno smer. O ba prejšnja foruma sta postavila pred ogledalo aktualne teme: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, zelena rast. Ne na splošni, teoretski ravni in s pogretimi analizami, marveč zlasti s primeri dobre prakse in s fokusom na področja, kjer Slovenija razpolaga z naravnim kapitalom in konkurenčnimi prednostmi. Dodana vrednost Zelenega foruma je v njegovi povezovalnosti. V pripravo vsebine povabimo državno raven, gospodarstvo, stroko, združenja, občine, civilno iniciativo, torej deležnike, ki se morajo povezati za usklajene in sinergične poti do implementacije zelene rasti. Za letošnjo vsebino sta z državne ravni pokazali zlasti veliko pripravljenost za kreativno sodelovanje Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za finance. N ajbrž to ni bilo naključje. Prvi motiv za program 3. Zelenega foruma je bila namreč ena izmed zavez v koalicijski pogodbi aktualne vlade, da se bo lotila zelene davčne reforme in s tem okoljskih davkov. A že ko smo sestavljali programski svet 3. Zelenega foruma, je bilo jasno, da je lahko zelena proračunska reforma, vključno s spremembami v davčni politiki, le del celovite razvojne reforme države, ki mora temeljiti na skupni zeleni razvojni viziji in strategiji. Vendar to ne pomeni, da je potrebno čakati na napovedano novo razvojno strategijo državo. Le zakaj? Ali ni že dovolj analiz? Ali ne ugotavljamo že nekaj let, kako bi lahko Slovenija drugače izkoristila svoj naravni kapital, zlasti les in vode, pa energetiko, turizem, inovativno zeleno industrijo in še kaj, če bi se le znala drugače organizirati, povezati, uskladiti in operativno, projektno pristopiti k izvedbi naložb, ključnih za zeleno gospodarsko rast in za nova delovna mesta. P oleg tega smo v finančni perspektivi 2014 – 2020. Ve se, na kaj lahko računa Slovenija. Pred sprejemom je Strategija pametne specializacije. Znan je nacionalni reformni program 2015 – 2016. Napisana je prometna strategija. Tudi to, kaj naj bo v prednosti Energetskega koncepta, ne bi smelo biti uganka. Torej? Ali res potrebujemo načelne, splošne razprave o zeleni rasti in zelenih delovnih mestih? MOP pripravlja tudi dovolj konkretno gradivo v prehodu v zeleno gospodarstvo. Sprejeta je usmeritev, kako upravljati z Naturo 2000. Torej, le kaj čakati in mencati? Č e kdaj, je zdaj pravi trenutek za fokusiranje na glavne projekte pod streho zelene razvojne prenove Slovenije in za operativni dogovor, kako povezati v državi vse, zlasti gospodarstvo in znanje, ki hočejo spremembe. Pripravljenost je. A ta bo manjša, če se bodo dvignile zapornice za birokratske in administrativne ovire in če se bo odprl prostor za tiste, ki z nalivom političnih floskul o zelenem razvoju želijo žeti slavo v javnosti. junij 2015 državni ravni in v praksi, ne 28 99 3. Zeleni forum Zelene Slovenije • Kateri (ne)trajnosti okoljski davki in subvencije zahtevajo kritično analizo in spremembe? • Katere gospodarske panoge, tudi upoštevaje Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih emisij v obdobju 2014 – 2020, bodo v središču zelene razvojne reforme? Kako doseči premike v energetiki, pri izvajanju programa URE, v razvoju železniškega prometa, pri upravljanju snovnih tokov (reciklažna panoga) in pri naložbah v prednostne projekte v finančni perspektivi 2014 – 2020? • S katerimi reformnimi ukrepi spodbuditi gospodarske družbe za zelene priložnosti na trgu in za zmanjšanje pritiska na okolje? • Kako zagotoviti, da bo zelena proračunska in davčna reforma prenesla davčna bremena z dela na porabo naravnih virov in kako pri V vabilu na 3. Zeleni forum smo zapisali nekaj bistvenih vprašanj. Za razmislek. okolje • Kako pristopiti k zeleni proračunski in davčni reformi, ki mora biti del nove razvojne paradigme države (zelena strukturna preobrazba gospodarstva)? tem upoštevati koncept trajnostnega razvoja gospodarstva (strategija za zeleno rast je vzajemna krepitev elementov okoljske in ekonomske politike)? • Katere kazalnike zelene rasti Slovenije bi morala upoštevati razvojna reforma? • Zakaj je lahko zelena javnofinančna priložnost za razvojni preboj Slovenije? V povzetku objavljamo prispevke razpravljavcev na 3. Zelenem forumu. Pri izboru tem in panog smo upoštevali potenciale Slovenije. Spodbujamo filozofijo šampionstva za zeleni razvoj Slovenije Zeleni forum spodbuja k razmišljanju, kako pristopiti k zeleni proračunski reformi, ki mora biti del nove razvojne paradigme države in zelene strukturne preobrazbe gospodarstva. Prepričani smo, da Zelena proračunska reforma ne sme biti sama sebi namen, ampak mora biti naslonjena na novi razvojni paradigmi države. Mora biti vzvod srednjeročne zelene strukturne preobrazbe slovenskega gospodarstva. junij 2015 Kaj naj vključuje zelena razvojna paradigma? Temeljiti mora na skupni razvojni viziji države in državljanov. Predstavljati mora integracijski element, ki povezuje državo z državljani zunaj aktualne politike, ki se hitro menjuje. Na ta način bi lahko bila dolgoročno vezivo in skupna usmeritev našega delovanja. Pri zeleni razvojni reformi je ključno celostno upravljanje z naravnimi viri, razvoj mednarodno uspešnih zelenih podjetniških priložnosti, zelenih tehnologij, storitev in razvojno-raziskovalnih dejavnosti. Ključnega pomena je, da se ti sektorji ne drobijo, ampak da jih povezujemo v celostno zanko za uspešen nastop. Imamo že marsikatere nastavke, ki so mednarodno uspešni, a zaradi nepovezanosti nimajo tržnega rezultata ali dodane vrednosti. Ko se pogovarjamo s kolegi iz razvojno-raziskovalnih inštitucij, smo pogosto presenečeni, koliko znanja in določenih tehnoloških nastavkov je v Sloveniji, a se to znanje proda za prenizko ceno glede na to, koliko bi za to lahko iztržili, če bi znali stvari zapakirati v celoto, včasih se celo pospravi v predal in čaka na boljše čase. Potencial zelene razvojne reforme so delovna mesta, zelena rast tako države, kot lokalnih skupnosti in podjetij. V Sloveniji velja pospešiti regionalni razvoj, ki prispeva k rasti celotne države. Zelena Slovenija za zeleni razvoj je blagovna znamka, ki jo je treba promovirati doma in v tujini. Ta blagovna znamka mora biti v prvi vrsti namenjena državljanom Slovenije, da se čutimo zavezani tej viziji kot individualne entitete, z vsem svojim življenjem in delovanjem. To ne pomeni le, da bomo vlagali le v zeleni turizem, ampak v zeleno dodano vrednost vseh nas. V razpravi se najbrž ne bomo mogli izogniti nekaterim analizam in kritikam. Vemo pa, da je analiza lahko paraliza, zato predvsem spodbujamo konkretne predloge. Ključno pri tem je targetiranje. Če se gremo pretirano kompleksnost, pogosto ne naredimo niti tega, kar bi lahko. Zato se je včasih bolje osredotočiti na manj in z uspešno izvedenimi projekti dobiti zagon za več. Drugo, kar se nam zdi ključno, je ravnovesje med preveliko poenostavitvijo in neobvladljivo kompleksnostjo. Če bomo v enem kosu želeli »zeleneti« vse, ne bo prav velikih premikov. Po drugi strani pa se je treba izogniti poceni zelenemu marketingu, ki nima prave vsebine. Naj navržem idejo o oblikovanju t. i. zmagovitih trojk. V zadnjih letih so trojke, ne govorim o košarkarskih, ampak o evropskih kriznih trojkah, dobile negativno konotacijo. Zakaj take trojke – majhne kompetentne time z jasnim foto: Boštjan Čadej mag. Vanesa Čanji, Fit media d.o.o., Zelena Slovenija mandatom in osebno odgovornostjo, ne bi imenovali za konkretne zelene prebojne projekte v Sloveniji? V skladu s filozofijo šampionstva bi ustvarjali teren za zelene zmage. Vsi ljudje, ne glede na stroko in profesionalni položaj, smo osebnosti, ki delujemo na motivacijsko gorivo. Če bi spodbujali motivacijo zelenega šampionstva z zelenimi trojkami, bi lahko bil zagon tudi medijskega diskurza, vizionarskih podvigov, primerov dobrih praks, ki so lahko zgled mlajšim generacijam. Sodelovanje je ključnega pomena, kajti vse preveč je kritik. Spodbujajmo filozofijo šampionstva Slovenije, kajti v marsičem smo že bili šampioni, smo in smo še lahko. Pomembna je gradnja sodelovanja. Zato je dogovorjeno, da programski odbor Zelenega foruma, ki je sestavljen iz predstavnikov gospodarstva, več ministrstev, Državnega zbora RS, stroke in civilne iniciative, ne preneha s svojim delovanjem po forumu, ampak sodeluje za nadaljnje korake s področja zelene davčne in proračunske reforme kot dela širše zelene razvojne reforme Slovenije. Mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance V Sloveniji imamo veliko tako imenovanih okoljskih davkov, vprašanje pa je, kako je uporaba tako zbranih sredstev učinkovita. Imamo tri skupine zelenih dajatev: okoljske dajatve na podlagi zakona o varstvu okolja, kjer je najbolj izdatna dajatev na emisije CO2 (CO2 taksa). Vse ostale okoljske dajatve prinesejo v državni proračun ali v občinske proračune sorazmerno nizke prihodke, zaradi česar se postavlja vprašanje, ali je njihovo pobiranje sploh smiselno oziroma učinkovito. Zaradi nizke višine namreč te dajatve ne pripomorejo k spremembi obnašanja, po drugi strani pa povzročajo veliko administrativno breme. Najizdatnejši vir pobranih prihodkov državnega proračuna iz okoljskih davkov so trošarine. Pri okoljskih dajatvah je prelom med letom 2011 in 2012, ko se je uvedla CO2 taksa tudi na pogonska goriva. Pri davku na motorna vozila je opaziti ključno spremembo po letu 2011 s spremembo obremenitve avtomobilov, ko smo obremenitev vezali na izpuste emisij CO2. V mednarodni primerjavi smo z okoljskimi davki visoko nad povprečjem tako evropskih držav kot tudi držav članic OECD predvsem na račun dokaj visoke obremenitve pogonskih goriv oziroma dokaj visokih trošarin. Ozelenitev splošnih davkov Posebne olajšave za okolju prijazno ravnanje lahko uvedemo skozi vsako davčno obliko. Vedeti pa moramo, da posebne olajšave lahko dosežejo svoj cilj in namen v pogojih visokih nominalnih davčnih stopenj. V razmerah, kjer Subvencije med proračunskimi odhodki za področje varovanja okolja in učinkovitejšo rabo energije so bile do sedaj najmanj obravnavane in temu bo potrebno nameniti veliko pozornosti. Različna ministrstva zagotavljajo različne podpore tudi za ozelenitev gospodarstva, vendar vsako ministrstvo deluje zelo za sebe. Ni povezave in ni celovitega pregleda nad tem, kaj vse namenjamo za reševanje okoljskih problemov. Učinkovitost in namenskost okoljskih davkov Eden ključnih projektov vlade, omenjen tudi v koalicijski pogodbi, je zelena proračunska in davčna reforma. Letos na davčnem področju pripravljamo širši nabor ukrepov z dvema ključnima ciljema: zmanjšanje administrativnih ovir in povečanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. V širši kontekst želimo postaviti tudi ukrepe, ki bi jih bilo potrebno narediti na področju zelene davčne reforme za del javnih dajatev. Tu je potreben pregled, kaj 2008 2009 vse se namenja za okoljske projekte in kako učinkoviteje porabiti ta sredstva. Ključni cilji ekonomske politike, ki smo si jih zadali v obdobju 2015-2016, so povezani z nadaljevanjem postopne javno finančne konsolidacije, kar pomeni, da nimamo prostora za pogovor o splošnem zniževanju davčnih obremenitev. Imamo pa možnosti, da se pogovarjamo, ali lahko s prestrukturiranjem davčnega bremena naredimo slovensko poslovno okolje bolj konkurenčno in bolj zeleno. Zelo natančno bo potrebno poiskati učinkovitost in namenskost okoljskih davkov predvsem glede vpliva na konkurenčnost. Okoljski davki namreč povečujejo stroške poslovanja. Naš cilj mora biti, da z okoljskimi davki poberemo vedno manj, ne vedno več, ker bomo na ta način dosegli okoljske cilje. Na področju odhodkov je ključno zagotoviti pregled, katere odhodke posamezna ministrstva zagotavljajo, ali so optimalno načrtovana idr. V kontekstu celovitega načrta ukrepov na davčnem področju za letošnje leto načrtujemo tudi zeleno proračunsko reformo, vendar predvidevamo, da bomo potrebovali nekaj več časa, da dobro premislimo in uskladimo različne interese. Pri tem je potrebno upoštevati tudi specifike slovenskega gospodarskega prostora, kjer velik delež predstavljajo energetsko intenzivne panoge. Zavedamo se številnih izzivov, nimamo pa v tem trenutku še odgovorov na te izzive. Želimo si poiskati ravnotežje, ki bo zagotovilo širši konsenz predlaganih ukrepov, zaradi tega je nujno iskanje rešitev v sodelovanju z vsemi akterji, tako znotraj vlade, kot tudi z gospodarstvom, zagovorniki okolja in drugo zainteresirano javnostjo. To je največji izziv, ki nas čaka. 2010 2011 2012 2013 2014 111 Okoljske dajatve 42 37 37 36 62 112 Dajatve na rabo naravnih virov 23 22 23 25 26 29 29 802 969 957 944 1.020 968 969 Trošarine Davek na motorna vozila Dajatve na področju prometa Skupaj okolje želimo imeti splošno davčno breme sorazmerno nizko, davčne olajšave praviloma nimajo visokega učinka, visokega prihranka za tistega, ki se obnaša okolju odgovorno. Zato je potrebno najti pravo ravnotežje med splošno višino davčnih obremenitev in kompleksnostjo posebnih olajšav, ki jih v ta namen opredelimo. Poseben izziv nam na tem področju predstavlja namenskost okoljskih dajatev. Trenutno imamo deljeno sliko – nekatere dajatve so opredeljene kot namenski viri za točno določeno porabo, večina dajatev pa je integralnih dohodkov. 71 41 40 38 35 29 27 105 105 105 106 108 134 143 1.043 1.174 1.162 1.149 1.250 1.273 1.280 Tabela: Obseg prihodkov državnega proračuna iz okoljskih davkov, v milijonih evrov. (Vir: mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance) junij 2015 foto: Boštjan Čadej Ni povezave in ni celovitega pregleda o sredstvih za okolje 99 29 3. foto: Boštjan Čadej 30 Ključno je, kako ohraniti naravni kapital okolje 99 3. Zeleni forum Zelene Slovenije Mag. Tanja Bogataj Ko govorimo o zelenem gospodarstvu, je potrebna intenzivnost, pripravljenost vseh deležnikov, da naredimo nekaj konkretnega. vljenost vseh deležnikov, da naredimo nekaj konkretnega. Z vidika ministrstva za okolje in prostor (MOP) je ključno vprašanje, kako ohraniti naravni kapital, kako ga okrepiti in kako ga ustrezno povezati. Varstvo okolja je treba integrirati v celoten sistem, povezati politike in konkretne ukrepe. Če želimo narediti učinkovit model prehoda na zeleno gospodarstvo, je ključno sodelovanje in povezanost aktivnosti na različnih nivojih različnih deležnikov. Tu je zakonodaja samo eden od inštrumentov. Osnovni faktor zelenega gospodarstva so ekoinovacije, ki so priložnost in možnost za razvoj. Drugo področje je kroženje znanja o zelenih rešitvah in njihova nadgradnja. Fiskalne reforme so orodje politik za sistem postavljanja cen. Ključno je, da postopoma ukinjamo okolju škodljive subvencije in odpiramo dostop do finančnih virov za vlaganja v zeleno gospodarstvo. V MOP-u pripravljamo okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo. Program je zamišljen kot okvir za vse, ki v Sloveniji delujemo na različnih nivojih, v različnih vlogah. Omogoča nadgradnjo našega delovanja in predvideva, da z aktivnostmi začnemo že letos in ne čakamo na strategijo razvoja Slovenije. S tem sprožamo procese sprememb v načinu delovanja, sodelovanja in v upravljanju z viri. Ne govorimo več o tem, kaj je dovoljeno in kaj ni, hkrati pa program prehoda v zeleno gospodarstvo odpira daljšo perspektivo. Imel bo merljive cilje, kar bo omogočalo nadgradnjo. Naš namen je, da Okolje je neločljiv element ukrepov PRP je dialog strukturiran, aktiven, kontinuiran, ter da se vzpostavi partnerstvo med deležniki. Ključno je, da povežemo že obstoječe dejavnosti in jih nadgradimo, da so investicije usmerjene, ter da razvijamo nova znanja in veščine. Predstavljeni bodo ključni sklopi aktivnosti, kjer je pomembno trajnostno upravljanje z viri, podpora podjetjem za zeleno gospodarstvo in ustvarjanje novih delovnih mest. Spodbujali bomo povpraševanja po zelenih izdelkih/ storitvah in zeleno javno naročanje. Prehod v zeleno gospodarstvo bodo spodbudili tudi zelena proračunska reforma, izobraževanje in tehnološke inovacije za zeleno rast. Nikakor ne bomo spregledali trajnostnega urbanega razvoja oz. pametnih rešitev za zeleni razvoj mest, zelenih praks v kmetijstvu in gozdarstvu. Želimo, da se javni sektor prepozna kot nekdo, ki lahko v tem kontekstu pokaže dober zgled. foto: Boštjan Čadej Zakaj zeleno gospodarstvo? Zeleno gospodarstvo je v prihodnje edino možno, če želimo ohraniti naravne vire ter trajnostno dosegati razvoj in obstoj. Ko govorimo o zelenem gospodarstvu, je potrebna intenzivnost, pripra- mag. Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano junij 2015 Skupna kmetijska politika EU podpira kmetijstvo, ki omogoča prehransko varnost ter spodbuja trajnosten in uravnotežen razvoj vseh evropskih podeželskih območij. Države članice imamo zelo malo manevra za nacionalne ukrepe, saj so vsi ukrepi oblikovani na evropski ravni. Pravi izziv je, kako izvajati enake ukrepe za vso Evropo. Že v Sloveniji se namreč pojavlja težava pri izvajanju ukrepov, ker ima vsaka regija specifične probleme in različne vrste kmetijskih dejavnosti. Kar devet ciljev skupne kmetijske politike zasledujejo program razvoja podeželja, trije so še posebej vezani na okolje. To so podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih, spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj, ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov. Za implementacijo skupne kmetijske politike smo sprejeli tri vsebinska področja: novo ureditev neposrednih plačil, skupno ureditev Pri neposrednih plačilih je novost ekologizacija oziroma ozelenitev. trga in razvoj podeželja, ki je najpomembnejše področje. Pri neposrednih plačilih je novost ekologizacija oziroma ozelenitev, do katerih so upravičeni vsi kmetje, ki v skladu s standardi spoštujejo in izvajajo nekatere kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Med temi so tri osnovne prakse, in sicer ohranjanje trajnih travišč, diverzifikacija pridelkov in ohranjanje »območja ekološkega pomena«. Za to je namenjenih 30 % nacionalne ovojnice oziroma 41.396.100 evrov v letu 2015. Če kmetje tega ne izvajajo, ne dobijo ekološkega plačila oziroma so opozorjeni in se zahteva vzpostavitev teh ukrepov. V Programu razvoja podeželja (PRP) 20142020 so podnebne spremembe, skrb za okolje in inovacije neločljiv element vseh ukrepov. Za PRP 2014-2020 je namenjenih 1.107.279.000 evra. Za krepitev konkurenčnosti bo namenjenih dobrih 20 % sredstev, za tržno povezovanje dobrih 9 %, za naravne vire skoraj 52 %, za diverzifikacijo pa več kot 15 %. V sedem letnem obdobju imamo 230 milijonov evrov za kmetijsko-okoljsko podnebni ukrep, 60 milijonov evrov za ekološko kmetijstvo, 268 milijonov pa za pridelovanje na območjih s težjimi kmetovalnimi pogoji. Slovensko kmetijstvo nikoli ne bo stroškovno konkurenčno velikim kmetijskim sistemom zahodne in severne Evrope. Kot kmetijstvo, ki je naravi prijazno in zagotavlja za potrošnika bolj kakovostno hrano, pa menim, da lahko uspemo. Vida Ogorelec, Umanotera Razmerje med prihodki in odhodki državnega proračuna je v zadnjih letih neustrezno, primanjkljaj je velik. Rebalans proračuna za letošnje leto kaže primanjkljaj v višini 1.385 milijonov evrov. To stanje je motivator določenih sprememb. Zelena proračunska reforma je eden ključnih inštrumentov, ki jih ima država v roki za zeleni razvojni preboj. Po našem predlogu so okvir za zeleno proračunsko reformo štiri strategije, ki so razdeljene po prihodkovni in odhodkovni strani in opozarjajo na kvaliteto (kako to doseči) in kvantiteto (količina). Prva strategija: porabiti manj Zavzemamo se, da se okolju škodljive subvencije postopno ukinjajo. To je tudi zaveza EU. Do leta 2020 naj bi države članice ukinile vse okolju škodljive subvencije. Pred dvema letoma smo na Umanoteri pripravili precej podrobno analizo, ki je pokazala, da so okolju škodljive subvencije v letu 2011 presegle pol milijarde evrov na letni ravni. Definicija subvencije, ki smo jo pri tem upoštevali, vključuje tako eksplicitne subvencije (neposredna finančna pomoč, davčne olajšave), kot tudi implicitne subvencije. Katere subvencije so okolju škodljive? Na trgu proizvajalci težijo k temu, da njihovi interni stroški ne upoštevajo določenega segmenta stroškov, ki nastajajo zaradi njihovih proizvodov, dejavnosti v družbi, t. i. eksterni stroški, ki jih pokrivamo v družbi. Da bi to premostili, bi ga lahko v duhu načela "onesnaževalec plača" plačal končni potrošnik, kar bi prispevalo k njegovim odločitvam in izboru na trgu. To razliko naj bi potem pokril t. i. Pigoujev davek. O kakšnih razlikah in o kako visokih eksternih stroških govorimo? V Sloveniji je ocena okoljske agencije za leto 2010, da so eksterni stroški transporta do 3 milijarde evrov in proizvodnja električne energije do približno 1 milijarde evrov, ki niso upoštevani v cenah teh storitev. Ena največjih subvencij, ki smo jo zaznali v študiji, je subvencioniranje povračila potnih stroškov za uslužbence in vračilo potnih stroškov javnim uslužbencem v letu 2013, ki je znašalo 137,7 milijona evrov. Zakaj je to okolju škodljiva subvencija? To so sredstva, ki ne spodbujajo ljudi, da bi uporabljali okolju prijaznejša prevozna sredstva niti da bi živeli bližje svojega delovnega mesta oziroma delali bližje svojega bivalnega okolja. Predlog: uvedba letne delavske vozovnice po okvirni ceni 400 evrov ali shema, kjer je v celoti subvencioniran javni prevoz. Drugo področje se nanaša na nižjo stopnjo ddv za fitofarmacevtska sredstva – 8,5 % namesto 20 %. V letu 2011 je Slovenija subvencionirala uporabo kemičnih gnojil in metod zatiranja škodljivcev z 9,5 milijona evrov. Hkrati podpira integrirano in ekološko kmetovanje, ki spodbuja uporabo naravnih gnojil in metod zatiranja škodljivcev. Zakaj torej hkrati subvencionira kemične metode? Tretje področje subvencioniranja zajema koncesnine za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ki po naši oceni niso na ravni tržne vrednosti, tako da gre za precejšen znesek izgubljenega prihodka. Za kubični meter lesa država dobi 12 do 13 evrov. Občina Kočevje iztrži dva do trikrat višje zneske koncesnin, kar je na ravni države 22-25 milijonov evrov. Naslednje področje subvencioniranja je delno povračilo trošarin za pogonska goriva v komercialne namene. Od leta 2009 naprej Republika Slovenija podjetjem povrne del stroškov za goriva, uporabljena za transport. V letu 2013 je znesek vračil avtoprevoznikom dosegel 33,8 milijona evrov. Druga strategija: zbrati več Ta strategija se nanaša na ekološke davke in trošarine. Slovenija se glede na BDP z 31 99 okoljskimi davki uvrša zelo visoko, vendar podrobnejši pogled pokaže, da so sami davki na onesnaževanje pravzaprav zelo majhni. Visoko smo uvrščeni pri davkih na energijo. Potencial pri okoljskih davkih v Sloveniji je pri davkih na odlaganje odpadkov, kjer smo na ravni EU zelo nizko, ter pri davku na CO2. Pri zeleni proračunski reformi je ključna postopnost, da lahko podjetja načrtujejo. Predlog: takse na letalske vozovnice. Tretja strategija: porabiti bolje Na tem področju gre za spodbude zelenih investicij in zelenega javnega naročanja, ki je v Sloveniji premalo ambiciozen, da bi bil zadosti učinkovit. Četrta strategija: zbrati bolje Z novo davčno politiko naj se obdavči slabo in ne dobro. Zelena proračunska reforma se je pred 20 leti v zahodnih državah razvila z namenom, da razbremenjujemo segment dela in obremenjujemo to, kar je škodljivo za okolje in izčrpava naravne vire. Sedanja slika je, da se veliko bolj obremenjuje delo. Kdo so zmagovalci? Če bi uvedli te reforme, kdo so zmagovalci, kdo izgubi in kdo so tisti, ki so nevtralni? Sedem sektorjev, ki so po oceni Umanotere zmagovalni: gradbeništvo (energetsko učinkovite zgradbe), energetika (OVE), transport (železnice, javni transport), gozdarstvo in lesarstvo (gozdno-lesna veriga), kmetijstvo (ekološko kmetovanje), odpadki (recikliranje), storitveni sektor (ICT, zelene finance). Izjemnega pomena za zeleno proračunsko reformo je tudi politični namen in stabilnost, kjer sta pomembna postopnost in kontinuiran proces za uvedbo zelene proračunske reforme. junij 2015 foto: Boštjan Čadej Postopna pot do ukinitve okolju škodljivih subvencij okolje 3. foto: Boštjan Čadej 32 Reciklažna panoga pred zatonom ali pred rastjo okolje 99 3. Zeleni forum Zelene Slovenije Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS V t.i. zeleni ekonomiji se soočamo s členom, ki bi moral biti ključen v tej zgodbi, a prinaša izgubo in nima več sredstev za razvoj. (Acroni, Štore). Svobodna konkurenca izboljšuje inovativnost in pomeni splošen napredek. Ministrstvo že tri leta prepričujemo, naj na davčnem področju nekaj naredi, naj liberalizira dejavnosti, da bodo na svetovnem trgu železarji lažje tekmovali. V železarski industriji govorimo o absolutni reciklaži, vse tri železarne temeljijo na reciklažnem viru. Če bi bili modri, bi lahko ob podpori domačega trga Slovenija postala center sodobnega ravnanja s koristnimi odpadki predvsem za področje Balkana. To vlogo skokovito izgubljamo. Država ni nikoli znala narediti jasne razmejitve med javnim in zasebnim na področju ravnanja z odpadki. Strategije ni, prav tako se ne Vloga SID banke pri spodbujanju projektov trajnostnega razvoja ugotavlja, kaj se na tem področju dogaja. Uredb je preveč in se nenehno spreminjajo, hkrati pa ni temeljnega pravnega okvirja. Vse to onemogoča branži, da bi pozicionirala svoje investicije v znanih parametrih. Brez jasne strategije ne moremo razvijati panoge. Potrebujemo večjo učinkovitost državnih organov pri izdajanju dovoljenj. Za »greenfield« investicije potrebuješ minimalno 5 let od vloge za izdajo gradbenega dovoljenja do izgradnje centra za ravnanje z odpadki. Na tistih zemljiščih, kjer smo lastniki in tam že 60 let opravljamo dejavnost, je ta rok 2 leti. Zmanjšanje birokracije in boljše delovanje inšpekcijskih služb je ključno. Država, ki je imela program proti sivi ekonomiji, je s tem, da je zaostrila davčno zakonodajo na področju zbiranja kovin od fizičnih oseb, ustvarila črni trg. Masni tokovi se izgubljajo, od njih se ne plačuje davek. foto: Boštjan Čadej Leta 2010 je imela branža cca. 13 milijonov čistega izida, leta 2013 je prvič realizirala izgubo. V t.i. zeleni ekonomiji se soočamo s členom, ki bi moral biti ključen v tej zgodbi, a prinaša izgubo in nima več sredstev za razvoj. Zaradi alarmantnega stanja smo se združili, da bi pri zakonodajalcu skušali doseči novo strategijo, ki bo ustvarila spodbude za investiranje v ta sektor. Manjka nam temeljna strategija na področju ravnanja z odpadki. Izzivov je veliko. V naslednjih letih se spreminja ključnih 6, 7 direktiv, ki opredeljujejo celotno proizvajalčevo podaljšano odgovornost in s tem celotno reciklažno panogo. Cilji, ki jih bo država morala postavljati, bodo višji in ne znam si zamisliti, kako bi jih lahko brez investicij dosegali. V Sloveniji obstaja zdrava in močna industrija predelave odpadkov, ki pa se zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje in pomanjkanja vizije ne more razvijati. Vzor je tradicija predelave jeklenega odpada, kjer se je razvila močna industrija predobdelave jeklenega odpada (Gorenje Surovina) in močna industrija reciklaže jekla Roman Rojc, SID banka d.d. junij 2015 SID banka je zelena banka, ki spodbuja trajnosti razvoj. Podlage za našo usmeritev so v Zakonu o slovenski izvozni in razvojni banki. V tem okviru spodbujamo okoljevarstvo, obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije in snovi, okolju prijazno proizvodnjo ali proizvod za podjetja, občine in fizične osebe. Naše delovanje poteka preko poslovnih bank. Naši finančni vzvodi so različni, poudarek pa je predvsem na ugodnejši obrestni meri v primerjavi z bančnim sistemom in v daljši ročnosti (1 do 15 let, tudi 20 let). Izvajamo tudi neposredno financiranje okoljevarstvenih in infrastrukturnih projektov občin, in sicer v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB), skupno v višini do 100 milijonov EUR. Dober primer je energetska sanacija vrtca Bled. Ta projekt zaradi zamenjave energenta in povečanja prostorskih kapacitet dosega prihranke pri rabi energije in stroških za energijo in prihranke emisij CO₂. Program za financiranje naložb v učinkovito rabo energije je nastal v SID banka se je pripravljena vključiti v koncept krožnega gospodarstva kot ena izmed ključnih finančnih institucij. sodelovanju z Evropsko investicijsko banko v okviru t.i. projekta Green Initiative (8 držav). Velikost pilotnega programa SID banke je 5.000.000 EUR namenjenih za kredite (vir EIB) in 300.000 EUR za spodbude (nepovratna sredstva EU). Pripravljamo programe financiranja naložb v energetsko učinkovitost za fizične osebe in upravnike na stanovanjskem področju, kar je komplementarno nepovratnim spodbudam, ki jih vlada izvaja preko Eko sklada. Obstaja tudi možnost pridobitve eko kreditov preko poslovnih bank. Odziv bank je spodbuden. Gorenjska banka je prva, ki bo sredstva ponudila v zelo kratkem času. Z devetimi bankami smo v zadnjih fazah pogovorov. Tretje področje, v katerega se skušamo vključiti, je energetsko pogodbeništvo za javni sektor, MSP. Usmeritev evropske komisije je, da se veliko več nepovratnih sredstev spremeni v povratna sredstva. Na ta način naj bi se oblikovali skladi, kjer se bodo sredstva vedno znova vrtela. Pomembno je, da se poleg javnih, proračunskih sredstev v sistem vpelje čim več sredstev zasebnega sektorja in SID banka ima možnost, da to povezuje. Poseben izziv se nam zdijo tudi proizvodni procesi v malih in srednjih podjetjih. To področje je bilo do sedaj precej zanemarjeno. Predlagali smo konkretne ukrepe za povečanje produktivnosti – ekološke inovacije, zapiranje snovnih tokov, energetsko učinkovitost. SID banka se je pripravljena vključiti v koncept krožnega gospodarstva kot ena izmed ključnih finančnih institucij. dr. Vlasta Krmelj, Energap Več energije izgubimo, kot jo porabimo, to drži tudi za Slovenijo. Zadnji podatki kažejo, da energetska učinkovitost močno vpliva na makroekonomsko rast in razvoj, na celoten razvoj družbe. Raba energije se lahko znižuje, medtem ko se BDP zvišuje. Takšen je primer Nemčije. V Sloveniji trenda še nismo obrnili navzdol. Potenciale imamo v industriji, ogromno pri transportu, proizvodnji energije in zelo veliko tudi v stavbah. Okvir EU je preko Direktive o energetski učinkovitosti prenizek. Številni pogovori gredo v smer, da se Direktiva okrepi. Slednje bi pomenilo povečanje rasti zaradi energetske učinkovitosti. V letu 2012 je bilo v vseh državah, ki jih obdeluje Mednarodna energetska agencija, kar 300 mrd USD investicij v energetsko učinkovitost, kar je enako višini investicij v proizvodnjo premoga, nafte in plina. Prihranki energije so višji, kot je bila proizvodnja energije iz fosilnih virov. Energetska učinkovitost postaja tako imenovano „prvo gorivo.“ Premalo se poudarja „skrite“ vplive energetske učinkovitosti na številne nove ali izboljšane produkte in storitve in seveda s tem povezanimi novimi delovnimi mesti. Raziskave in razvoj za energetsko učinkovitost lahko prinašajo nove ali izboljšane naprave, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, prometne sisteme – več, boljše z manjšim vložkom energije. Energetska učinkovitost vpliva na izboljšane pogoje življenja in dela, manj obolenj in s tem manj bolniških odsotnosti, kar pomeni večjo delovno učinkovitost in manjše stroške za zdravstvo. Seveda ne moremo mimo socialnega vidika, ki pomeni manj stroškov za ogrevanje, kar je pomembno predvsem za marginalne skupine. V gospodarstvu pa ima vlaganje in razmišljanje o energetski učinkovitosti vpliv na stroške, kvaliteto produkta, nižje vzdrževalne stroške, lahko se vključi v marketing podjetja, izboljšajo Železniški promet – prednost v razvojni strategiji države se delovni pogoji. Podjetja postajajo tudi manj odvisna od dobave energije in njihovih cen. Energetsko učinkovitim stavbam in sistemom se povečuje njihova vrednost. Tista podjetja, ki se v Sloveniji aktivno ukvarjajo z energetsko učinkovitostjo, kot kažejo raziskave, so uspešnejša tudi na drugih področjih. Z energetsko primerjavo ne iščejo samo novih možnosti, ampak spoznavajo nove trge, poti, sisteme. Manjša je odvisnost od nihanj cen in možnosti dobave energentov. Podjetja z energetsko učinkovitostjo posodabljajo svoje procese in naprave, postajajo bolj produktivna in konkurenčna. To ne vodi samo v varčevanje z energijo, ampak usmerja podjetja k strateški rasti. Vsako vlaganje v energetsko učinkovitost ima številne pozitivne učinke na gospodarsko rast, zato je potrebno davčno reformo usmerjati v smeri pospeševanja tega področja. foto: Boštjan Čadej Raba energije se lahko znižuje, medtem ko se BDP zvišuje. 33 okolje foto: Boštjan Čadej Energetska učinkovitost postaja »prvo gorivo« 99 3. dr. Peter Verlič, Slovenske železnice Cilj Slovenskih železnic je postati pomemben regionalni prevoznik in ponudnik celovitih logističnih storitev v srednji in jugovzhodni Evropi ter nosilec storitev v integriranem javnem potniškem prometu v Sloveniji. Trg je odprt in ima konkurenco. Za tovor se tekmuje in prihodnost železnic v EU bo v strateškem povezovanju. Največja konkurenca je še vedno cesta in ne železnice. Sedaj se kljub temu dogaja, da za 20 % tovora železniška podjetja konkurirajo med seboj. Strateška povezovanja bodo v prihodnosti prinesla prave sinergije. Prometni inštitut je izdelal oceno delovanja SŽ. V letu 2014 so SŽ prepeljale približno 19 milijonov neto ton blaga. Iz izgubarja v višini 20 milijonov € leta 2010 se letošnji dobiček že meri v višini 14 milijonov. Optimizem ostaja. Slovenija je na pomembnem geoprometnem položaju in ocena je, da bi se v letu 2030 ta delež lahko podvojil. Cilj ne bo dosežen, če ne bo investicij v javno železniško infrastrukturo. SŽ se sedaj aktivno vključujejo v razpravo pri razvoju projektov Ministrstva za infrastrukturo. Potrebno je zagotoviti interoperabilnost jedrnih glavnih prog v skladu TSI kategorijo V-M in zahtevami TEN-T, tako da bodo proge skladne z naslednjimi glavnimi tehničnimi parametri: osna obremenitev 22,5 t, največja progovna hitrost 160 km/h (z upravičenimi odstopanji), minimalna progovna hitrost 100 km/h (z upravičenimi odstopanji), svetli profil GB, elektrifikacija glavnega železniškega križa, Potrebno je zagotoviti interoperabilnost jedrnih glavnih prog v skladu TSI kategorijo V-M in zahtevami TEN-T. ERTMS (ETCS nivo 2 in GSM-R) – nov evropski način sistema vodenja vlakov in signalno varnostnih naprav, zagotovitev možnosti vožnje vlakov dolžine 750 m. Brez izgradnje 2. tira Divača – Koper teh količin tovora ne bo možno prepeljati. To ozko grlo se bo kazalo že v letih 2016, 2017, saj je meja nekje pri 14 milijonih tonah med Divačo in Koprom. Rešuje naj se prednostno, ker ozka grla nastajajo. junij 2015 Železniški promet je že zelen zmagovalec, saj je v primerjavi s cestnim prometom energetsko bolj učinkovit (50 – 70 % manjša poraba energije na prevoženo tono) in s tem povzroča manjše onesnaževanje okolja. Za gradnjo železniške proge porabimo za pol manj prostora kot za gradnjo enakovredne ceste (z enako pretočnostjo količine blaga in potnikov). Hrup v urbanih naseljih, kjer je primestni promet dobro organiziran z železniškimi povezavami, je do 30 % manjši kot v urbanih naseljih z veliko gostoto osebnih cestnih vozil. Železniški promet je eden najbolj varnih načinov prevoza tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah. foto: Boštjan Čadej 34 Trendi v razvoju in uporabi lesnih produktov v sodobnem trajnostnem gradbeništvu okolje 99 3. Zeleni forum Zelene Slovenije Dr. Bruno Dujič, CBD gradbeno in poslovno projektiranje Pred nekaj leti smo sprejemali Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki je zahtevala najmanj 30 % lesa, vgrajenega v javne objekte do 4 etaž. Polovico tega deleža lahko nadomestimo z drugimi, okolju prijaznimi materiali. Utemeljitev je izhajala iz teze, da je bilo v preteklosti mnogo stanovanjskih objektov zgrajenih iz armiranega betona. Posledice so bolezni kože, alergije, težave z dihanjem, psihična obolenja. Gospodarska škoda narašča v milijardne zneske dolgoročne in neuspešne zdravstvene terapije, s porabo zdravil in odsotnostjo z dela. S sprejetjem Uredbe smo naredili pomemben korak k predelavi lastnega lesa kot strateške nacionalne surovine. V razvojnem centru Intech-les se v zadnjih letih uspešno iščejo možnosti uporabe lesa v sodobnem trajnostnem gradbeništvu. Osnovno vprašanje je, kako vključiti les kot temeljni gradnik v nove produkte. Trenutna gospodarska situacija še vedno ni ugodna, saj se večina produktov proda po kriteriju najnižje cene. Če je prehod iz klasičnega v zeleno gradbeništvo predvsem v vrednotenju novih materialov, bi lahko les dobil izjemno veljavo. To pomeni, da stroški niso odvisni le od začetne investicije, temveč tudi od obratovanja, vzdrževanja in predvsem od razgraditve. To mora biti osnova za okoljske dajatve, kjer ima les izjemno prednost. Nov zagon lesnopredelovalne industrije Slovenija ima edinstveno možnost, da postane svetovna ekološka oaza. Po svetu smo priča vse višjim lesenim objektom, celo nad deset etaž. Celotne soseske se izdelujejo v masivnih lesenih ploščah. Les lahko kot sama konstrukcija daje izjemen interjer. V tem okviru v razvojnem centru razvijamo vrsto novih lesenih izdelkov. Med njimi so 3M paneli, ki pomenijo večjo nosilnost, prihranke pri materialu in nižje stroške. Pomembno je protipotresno utrjevanje s pritrditvijo lesenih panelov na obstoječe konstrukcije. Razvijamo napredne bivalne enote, montažni garažni sistem PSILOS in modularne športne dvorane, vse iz lesa. foto: Boštjan Čadej Gradbeništvo kot sektor predstavlja izjemen potencial za odjem lesne surovine. V panogi, ki je največji porabnik energije in povzroča največji ogljični odtis, se lahko nadomestijo standardni materiali, kot sta armiran beton in deloma jeklo, z uporabo lesa. Vsi konvencionalni materiali zahtevajo visoko stopnjo vložene energije in s tem tudi visok ogljični odtis. Les je naravno obnovljivo gradivo. Šele v zadnjem času dobiva ponovno vrednost v konstrukcijskem smislu. V Sloveniji imamo zelo kvaliteten les, ki ga v lastnih lesnih predelovalnih obratih ne uporabljamo. Danes leseni objekti postajajo vse pogostejša izbira investitorjev. Slovenija ima edinstveno možnost, da postane svetovna ekološka oaza. junij 2015 Igor Milavec, Združenje lesne in pohištvene industrije GZS Dva najbolj pereča vzroka propada lesnopredelovalne panoge sta bila neustrezna gospodarska politika, zato je bilo dopuščeno pretirano izčrpavanje panožnih podjetji in prevelik dvig minimalne plače v času gospodarske krize. Podjetja so premalo vlagala v razvoj in s tem izgubljala razvojni potencial, ki je temelj ohranjanja konkurenčnosti. Mnoga podjetja niso našla dovolj volje in znanja, da bi izvedla zahtevno prestrukturiranje poslovanja. Na pohištvu so bile posledice najhujše, padec petkraten. Leta 2008 je Združenje lesne in pohištvene industrije pri GZS s partnerji iz lesarstva in gozdarstva zasnovalo iniciativo “GOZD in LES za trajnostni razvoj Slovenije” s ciljem prestrukturiranja gozdno-lesnega sektorja v Sloveniji. Javnost in politika sta začeli spoznavati, da tretja najbolj gozdnata država EU hitro izgublja lesnopredelovalno industrijo in da izvažamo vedno več hlodovine. Gozdovi, les in lesnopredelovalna panoga oziroma celotna gozdno-lesna veriga je začela pridobivati na pomenu. Leta 2010 so bili vidni že konkretni učinki, eden najpomembnejših je zagotovo Eko sklad. Težava tega instrumenta je, da je vedno vezan na letno raven. Proračun se sprejme pozno, tega denarja je potem malo, birokratski postopki pa zelo dolgi. Potreben je dolgoročen program, ki bo na voljo celo leto in ima fiksni delež sredstev. Vlada RS je junija 2012 res sprejela akcijski načrt Les je lep, ki pa mu manjka program prestrukturiranja panoge. Leta 2013 je bil spremenjen glavni razpisni kriterij na MGRT na panožno povprečje dodane vrednosti na zaposlenega. V tej bitki je bila lesna panoga obsojena na poraz, ker ni mogla konkurirati s farmacijo. To je bila ena izmed najbolj nujnih korekcij. Konec leta 2014 se je izvedla sprememba obeh Uredb, ki določata pogoje za kurjenje lesa. Kar nekaj podjetij je zaradi teh neživljenjskih uredb ugasnilo. Leta 2015 je bil objavljen javni razpis Slovenskega regionalno razvojnega sklada iz Ribnice samo za panožna podjetja. Februarja 2015 je minister Zdravko Počivalšek obljubil formiranje direktorata za lesarsko in pohištveno industrijo na MGRT. Realizacija je v teku. Po petih letih izgub je leta 2013 panoga že poslovala z manjšim dobičkom in z dobrimi obeti za leto 2014. Zaustavilo se je padanje števila zaposlenih. Veliko podjetij pospešeno dela na razvoju, vedno več jih sodeluje v mednarodnih projektih, a o prestrukturirani panogi še ne moremo govoriti. Obeta se dolgoročno zanesljiva oskrba z gozdno–lesnimi sortimenti iz državnih gozdov. Zakon se sedaj spreminja in na MKGP je obljubljeno, da bo šel les res v gozdno–lesne verige in se bo predelal v Sloveniji. Obeta se dolgoročno zanesljiva oskrba z gozdno lesnimi sortimenti iz državnih gozdov. V obdobju 2015-2020 je potrebno zagotoviti samostojno gospodarsko politiko za gozdno–lesni sektor. Gospodarska politika mora nastati v sodelovanju z gospodarstvom in biti osredotočena na podporo podjetjem pri izvedbi razvojnih dejavnosti. Aleksander Mervar, Eles Evropska unija je pripravila paket petih prioritet. Za Slovenijo sta zanimivi dve - tehnologije z nizkimi emisijami ogljika in transportna omrežja. Naša prenosna omrežja so v veliko boljšem stanju od sosednjih držav, vključujoč Avstrijo in Italijo. Za naslednjih 10, 15 let investicij v daljnovode ne potrebujemo. Če bomo vlagali v raziskave doma, lahko pričakujemo, da bomo sami proizvajali zelene proizvode. Ključna je tudi zanesljiva oskrba električne energije. V Sloveniji nimamo enotnega informacijskega portala, kjer bi obvladovali vse Jeklo v krožnem gospodarstvu Marjan Mačkošek, Štore Steel Linearnemu gospodarstvu se je vek iztekel in prehajamo na t.i. krožno gospodarstvo. V krožnem gospodarstvu je Evropa spoznala, da je metalurgija v centru dogajanja. Jeklo je namreč drugi najbolj proizveden material na svetu. Zelo je pomemben tudi zaradi recikliranja. Gre za material, ki ga je možno večkrat reciklirati in je v postopku reciklaže potrebno malo energije, da pridemo do novega produkta. Izhajamo iz zavedanja, da so viri omejeni. Zavzemamo se za trajnostni razvoj brez odpadkov. Danes že preko 90 % stranskih produktov predelamo in jih ne odlagamo na odlagališča. Na vsaki stopnji življenjskega cikla proizvoda merimo njegov družbeni, ekonomski in okoljski vpliv. Izdelke iz jekla je mogoče popravljati oziroma popolnoma obnoviti. Razvoj jekel za avtomobilsko industrijo je prinesel 25 % nižjo težo vozil. Ta trend se nadaljuje. Poraba goriva v transportnih sredstvih se zmanjšuje zaradi tega, ker gre za izredno hiter razvoj sposobnosti materialov, ki omogočajo lažje konstrukcije in s tem tudi manjšo rabo energije. Trajnost jekla povečuje življenjsko dobo izdelkov, saj je mogoče izdelek iz jekla popolnoma popraviti ali obnoviti. Slovenska metalurgija, skupaj s kovinsko predelovalno industrijo, zaposluje preko 70.000 zaposlenih. Po najnovejših podatkih ustvari 25 % slovenskega BDP. Gre za zelo pomembno dejavnost v slovenskem prostoru, ki je pod izrednim drobnogledom. Dolžni smo delati po najnovejših tehnologijah. Če želimo biti veliki in pomembni izvozniki v nišnih delih trga, moramo biti absolutno najboljši in najbolj učinkoviti. Veliki kupci ne želijo imeti dobaviteljev, ki so okoljsko problematični ali energetsko potratni. To velja generalno za vsa tri slovenska jeklarska podjetja. Zgodbo smo zgradili z mini jeklarnami, gradimo na avtomatizaciji, pametni specializaciji in delamo v tržnih nišah, kjer smo svetovni igralci. V razvojni strategiji smo povezali vse tri ključne segmente: univerze, podjetja in raziskovalne inštitute. Pri nas ta krog ni le na papirju, temveč živi. Osnovna področja Zelen domač preboj mora biti enak rasti domačega BDP. razpršene vire. Cilj je, da vse različne vire, naj bo to fotovoltaika, vetrne elektrarne itd., združimo v en sistem. Novi pristopi zahtevajo močnejše integracije, povezovanje znotraj države in s tujino, kar je v Sloveniji, državi z izrazito regionalno mentaliteto, lahko precejšnja ovira. Rešitev je v spodbujanju in izobraževanju mladih strokovnjakov, ki bodo neobremenjeno ustvarjali nove poslovne modele v novem okolju. Ker se še ne ve, kaj bo z blokom 6, je situacija trenutno težka. Za dosego avtonomnosti se Eles vključuje v vrsto mednarodnih projektov (CEF, Migrate, Future Flow itd.). dejavnosti so: recikliranje kovinskih materialov in metalurških odpadkov z vidika trajnostne proizvodnje in okolja, napredni kovinski materiali za zahtevne aplikacije, oblikovanje kovinskih materialov in zahtevnih izdelkov z zlitjem in preoblikovanjem, kompozitni in gradbeni materiali s kovinsko osnovo in posebne kovine zlitine za uporabo na specifično zahtevnih področjih in modeliranje ter simulacija metalurških procesov. Po programu slovenske metalurgije gre vse v racionalno rabo virov, ki so na razpolago, in racionalno rabo energije. Tudi Evropa (vključitev v EU program Horizont 2020) postavlja metalurgijo v središče, saj so ugotovili, da brez ustrezne metalurgije ni "high tech" tehnologije, ne vesoljske tehnologije, ne avionov, ne avtomobilske industrije itd. junij 2015 subvencije za izdelke in načine proizvodnje, ki so škodljivi za okolje. Z različnimi finančnimi mehanizmi je potrebno selektivno spodbujati razvoj in inovacije ekonomsko najbolj perspektivnih zelenih investicij. Obdavčitve je nujno preusmeriti na okolju škodljive dejavnosti. Učinkovito moramo porabiti sredstva, ki so namenjena za zelene investicije oz. subvencije. S pametno strategijo lahko ustvarimo stabilna delovna mesta. foto: Boštjan Čadej Vsaka zelena reforma pomeni višje cene različnih storitev in blaga. Kakršna koli napačna reforma na tem področju lahko pusti globalne posledice. Zelen domač preboj mora biti enak rasti domačega BDP. Spodbujati moramo zeleno javno naročanje, s katerim bomo kupovali zelene produkte ali zelene storitve v Sloveniji. V preteklosti smo tu delali napake, kar je velika norost za nacionalno gospodarstvo. Pri elektroenergetiki bi se moral pristop Slovenije k strategiji zelene rasti začeti pri temeljih, na gospodarsko sprejemljivi zeleni strategiji. Napak, ko smo leta 2010 izdali Uredbo o spodbujanju OVE in potem ugotovili, da nimamo več virov za spodbujanje, ne smemo ponavljati. Strategiji mora slediti stabilno zakonodajno okolje in dolgoročno vzdržni viri financiranja. Spodbujati je potrebno inovacije in znanje domačih ljudi. Elektrarne morajo omogočati zanesljivo oskrbo. Posledica je trajna rast BDP. Na dolgi rok je prav elektroenergetika tista, ki lahko Sloveniji prinese gospodarsko rast. Postopno in brez šoka je potrebno odpraviti 35 okolje foto: Boštjan Čadej Elektroenergetika lahko Sloveniji prinese trajno rast 99 3. 36 foto: Boštjan Čadej Finančna perspektiva 2014 – 2020: naložbe v prednostne projekte in viri zanje okolje 99 3. Zeleni forum Zelene Slovenije Marjana Dermelj, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Imamo operativni program 2014–2020 za vse tri sklade kohezijske politike. V OP ni sektorskega pristopa. Slovenijo smo razdelili na dve kohezijski regiji, vzhodno in zahodno. Vzhodna bo dobila več sredstev. Sredstva se delijo na ESRR in ESS na kohezijski regiji, sredstva KS se ne delijo. Za regijske projekte ni posebne prednostne osi, kot je bilo v obdobju 2007-2013 (in ne kvot). Kohezijski sklad je težek približno 900 mio evrov. V zahodni kohezijski regiji bo na voljo 847 mio (60 % ESRR sklada, 40 % ESS) in v vzhodni regiji bo na voljo 1,260 mrd (70 % ESRR sklada, 30 % ESS sklada). Za razliko od preteklega obdobja so sedaj fokus mehke vsebine, torej stran od golih investicij v infrastrukturo, v investicije z mehkejšo vsebino oz. v tiste, ki prispevajo k doseganju ciljev. Operativni program je pripravljen po načelu »usmerjenosti k cilju«. Za vsako prednostno naložbo smo morali določiti cilje in kazalnike učinkov, ki jih bomo spremljali. Na ravni kazalnikov učinkov je določen okvir uspešnosti. Konec leta 2018 je potrebno dosegati opredeljene ciljne vrednosti. Če tega ne bomo dosegli, se lahko zgodi, da izgubimo t.i. rezervo za uspešnost, kar je 6 % denarja po prednostnih oseh. Komisija EU je spoznala, da se na ravni EU govori o tem, da denar črpamo, v bistvu pa se malo govori o tem, kaj s tem denarjem dejansko dosegamo. Ta miselni preskok je zelo Področje pomemben in bo velik zalogaj. Slovenija ima glede na preteklo perspektivo 1 mrd manj sredstev. To je bil del problema pri odločanju. Drugi del problema je, da je to sovpadlo s krizo, kar pomeni, da je razkorak med našimi dejanskimi potrebami in tem, kar smo imeli na voljo, zelo velik. Sredstva sklada (ESRR) so morala biti osredotočena na določene tematske cilje, tako je bilo manevrskega prostora zelo malo. Denar je bilo zelo težko razporejati. Zelo smo se potrudili in namenili večino denarja prednostnim naložbam oz. osem, ki so razvojne. Skupaj ESRR/ESS Vzhodna regija ESRR/ESS Zahodna regija ESRR/ESS Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnosti in ozelenitev gospodarstva ESRR 461.739.161,44 ESRR 254.356.627,35 ESRR 207.382.534,09 Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti ESRR 68.518.277,30 ESRR 39.768.000,00 ESRR 28.750.277,30 Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja ESRR 21.024.204,54 ESRR 10.014.152,02 ESRR 11.010.052,51 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast ESRR 526.078.420,57 ESRR 361.921.307,20 ESRR 164.157.113,37 Prilagajanje na podnebne spremembe ESRR 30.000.000,00 ESRR 30.000.000,00 / Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti ESRR 131.125.357,14 ESRR 82.125.360,49 ESRR 48.999.996,65 Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti ESRR 39.668.020,17 ESRR 39.668.020,17 / Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile ESS 287.736.602,41 ESS 147.771.775,96 ESS 139.964.826,45 Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine ESRR 75.053.657,36 ESS 145.249.584,93 ESRR 40.035.380,06 ESS 80.265.223,81 ESRR 35.018.277,30 ESS 64.984.361,12 Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost ESRR 20.023.290,67 ESS 208.996.759,06 ESRR 10.014.152,02 ESS 116.815.743,00 ESRR 10.009.138,65 ESS 92.181.016,06 ESS 62.073.980,31 ESS 25.082.882,44 ESS 36.991.097,87 ESRR 17.162.509,83 ESS 12.868.043,28 ESRR 14.112.243,89 ESS 9.072.156,79 ESRR 3.050.265,93 ESS 3.795.886,50 Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev Tehnična pomoč zaposljivost Tabela namenjanja sredstev, izražena v €. Vir: Prezentacija Marjane Dermelj na Zelene forumu 2015. ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj. ESS: Evropski socialni sklad. Partnerji Zelenega foruma junij 2015 MOP si prizadeva za osveščanje na področju okolja in prostora Medijski sponzor: Delo. Sponzorji pogostitve: Spar Slovenija, Kmetijska zadruga Laško, Mlekarna Celeia. to je temelj strateškega usmerjanja. V fokusiranem smislu v Sloveniji potrebujemo svoj program, ki ga bomo od tod dalje priključevali na evropske in druge mreže. Nimamo jasnega strateškega pristopa. Strategija pomeni, da Naš glavni problem niso strategije, temveč menedžerska sposobnost, kako projektno voditi to državo. obvladujemo 5, 6, 7 razvojnih področij. Na tej osnovi gradimo svojo gospodarsko rast in trajnostni razvoj. Te projekte je mogoče usmeriti na čista zelena področja, ali pa jih je mogoče zeleno izpeljevati. Vsi mehanizmi, vsi ukrepi, vse politike so povezani od tod dalje. Mi gremo iz operativne ravni na evropsko raven. Potrebno je obrniti situacijo. Moramo imeti torej lastno strategijo, ki bo fokusirana na nekaj področji. Upravljati jih moramo kot dolgoročne projekte, V Sloveniji v zadnjih petih letih strateških usmeritev ne manjka. S strategijami, ki jih imamo, nimamo kaj početi. Tudi tiste strategije, ki so naravnane na evropske strategije, niso učinkovite. Tip evropskega načrtovanja, ki ga je razvila EU, je zelo kompleksen in zelo suh, ni aktivacijski. Sledimo kompliciranim matrikam. Poleg tega smo razvili še lastne kazalnike za zeleno rast, imamo celo vrsto usmeritev, ki nam bolj ali manj kažejo, kam pravzaprav želimo priti. Zanimivo je, da v operativnem smislu nismo prišli daleč. Na eni strani imamo vlado, ki rojeva, a ni operativna, na drugi strani pa predloge civilnih združenj, ki nimajo nobenih nastavkov. Od kod je prišla ideja o zeleni proračunski reformi? Saj ni prišla iz Ministrstva za finance, nastala je seveda spodaj. Mi o institucionalni formi ne vemo nič, imamo državo, a ne vemo, kdo jo je ukradel. To je problem. Zakaj pravzaprav stvari ne moremo premakniti? Imamo evropski način načrtovanja, ki je en vidik. Potem imamo drug vidik, ki je na razvojni ravni države, tretji vidik, ki je v podjetniškem sektorju itd. Imamo mešanico pristopov, ki med seboj niso kompatibilni in jih ne znamo združiti. Potrebne so sektorske rešitve zelene rasti. Kar bi veljalo povsem obrniti, je zorni kot gledanja. Ne smemo biti le sledilci strateškim rešitvam na različnih ravneh. Potrebujemo fokusiranje, V fokusiranem smislu v Sloveniji potrebujemo svoj program, ki ga bomo od tod dalje priključevali na evropske in druge mreže. Ekološka industrija (predelava in obdelava odpadkov) Inovativna industrija (pametna rast vodilnih podjetij) Gradbeništvo + energetika (energetska prenova stavb) Kmetijstvo + zdravje (zdrava samooskrba) Ključno je fokusiranje na 5 do 7 projektov Turizem + storitve (zelena Slovenija) 37 ki niso odvisni od nenehnih zamenjav vlad. Tako bi prišli do stopnje stabilnosti, da se bodo lahko v javno-zasebnem partnerstvu stvari normalno razvijale. Naš glavni problem niso strategije, temveč menedžerska sposobnost, kako projektno voditi to državo. Kako formirati projekte in jim dati 10 do 20-letni horizont, ki bo presegel tudi evropske horizonte. Tako naj bi začeli voditi prebojno zgodbo. Recikliranje obstoječega pristopa, evropskega pristopa, ni prava smer, ker je Evropa z vsako reciklažo bliže svojemu koncu. To filozofijo je potrebno obrniti. Gozdarstvo + industrija (lesno predelovalna industrija) Vodarstvo + industrija (regulacija in proizvodnja vode) junij 2015 Evropa je v izjemni stiski. Sestavni del te zgodbe smo seveda tudi mi. Gre za neučinkovit spoprijem z ekonomsko krizo in hkrati z okoljsko krizo, za nemoč delovanja. Po štirih letih, z novo administracijo, se prvič postavlja vprašanje gospodarske rasti kot neko temeljno razvojno vprašanje. Ni jasnih operativnih rešitev, na kakšen način to uresničiti. Evropa postavlja zelo administrativne, operativne pristope. Ko jih skušate transformirati na nacionalno raven, ugotovite, da gre bolj za administrativno usklajevanje, manj pa za operativno sposobnost in moč za dejanske spremembe. V tej zgodbi smo na nek način obtičali. foto: Boštjan Čadej dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Ljubljana 99 Zelena razvojna reforma takoj – kdo je prvi na potezi? okolje 3. 38 Roki za uvedbo malih komunalnih čistilnih naprav bodo podaljšani Gospodarjenje z vodami bo v Sloveniji odslej drugačno. Novosti bo več. Na Ministrstvu za okolje in prostor so pripravili tudi novo uredbo o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki je združila vse do sedanje ločene uredbe in je v javni razpravi. Pri izvajalcih javnih služb in v podjetjih se postavlja precej vprašanj na izvedbeni ravni, zato ministrstvo želi njihovo aktivno vključenost v javni razpravi o uredbi. Zaradi vse bolj nepredvidenih vodnih zalog, ki so posledica podnebnih sprememb, je nujno in aktualno razmišljanje o ponovni uporabi prečiščene odpadne vode za različne namene. Vendar v Sloveniji takšen razvoj omejuje – zakonodaja. Strokovni posvet Izzivi in dobre prakse sodobnega čiščenja odpadnih vod, ki je v okviru Zelene Slovenije potekal v začetku junija v Celju ob izidu knjige dr. Milenka Roša Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod, je pokazal, da so odpadne vode področje, ki potrebuje še veliko odgovorov. foto: Boštjan Čadej Tanja Pangerl Strokovni posvet o odpadnih vodah junij 2015 okolje 99 Strokovni posvet o odpadnih vodah Strategija upravljanja z vodami Leon Behin, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije V zadnjih 25-letih je prišlo na področju upravljanja z vodami do dezorganizacije. Razkrojilo in razpršilo se je po številnih institucijah. V zadnjem času so izstopale poplave, vendar je celovito upravljanje z vodami veliko več kot samo protipoplavna zaščita. V Sloveniji imamo na letni ravni cca 150 milijonov evrov škod samo iz naslova poplav. S približno 600 milijoni evrov vložka (4 leta škod) pa bi lahko obvladali približno 50 % vseh težav in dali prepotreben kisik tudi gospodarstvu. Pri tem večina bremen ne gre iz državnega proračuna, ampak iz proračuna občin. V lada se je v novembru 2014 odločila, da v prihodnje izvede ukrepe za učinkovito in transparentno upravljanje z vodami oziroma akcijski načrt upravljanja voda v Sloveniji. Akcijski načrt je sestavljen iz praktične intervencijske aktivnosti, ki jih bo država izvedla v roku 6 mesecev, organizacijski nivo (da se združi čim več institucij), priprava programa V Sloveniji imamo na letni ravni cca 150 milijonov evrov škod samo iz naslova poplav. S približno 600 milijoni evrov vložka (4 leta škod) pa bi lahko obvladali približno 50 % vseh težav in dali prepotreben kisik tudi gospodarstvu. Pripravlja se tudi nova Uredba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki bo v kratkem v javni razpravi. K ljučne usmeritve strategije upravljanja z vodami v Republiki Sloveniji so poleg priprave navedenih programskih dokumentov tudi: Vzpostavitev in nadgradnja obstoječih evidenc s področja upravljanja z vodami: projekt eVode, kjer so vse evidence zbrane na enem mestu, javno objavljene in javno dostopne. Reorganizacija celotnega sistema in organiziranosti področja: obstoječa organizacija je zapletena in neučinkovita, potrebna je decentralizacija in ojačitev upravljanja z vodami na nivoju porečij. Manj vpletenih inštitucij z jasno odgovornostjo in jasnimi relacijami med njimi. Izvajanje javne službe (redno vzdrževanje vodotokov in vodne infrastrukture) s koncesionarji ostaja nespremenjeno, prav tako ostane nespremenjen konkreten gradbeni inženiring, projektiva in gradbena izvedba protipoplavnih in drugih vodarskih investicij. Takšna so izhodišča s predlogi. P oleg navedenih pa še: zagotovitev dodatnih finančnih in kadrovskih virov za financiranje, bolj aktivno izvajanje mednarodnih pogodb, odprava zaostankov (na področju prometa z vodnimi in priobalnimi zemljišči in na področju podeljevanja koncesij in vodnih dovoljenj za rabo voda) in normativne spremembe (priprava ustreznega zakonodajnega okvira, med njimi je tudi nova uredba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, kjer bodo vse ostale uredbe na tem področju združene v eno). Z amisli o konkretnih rešitvah je več. Ponovno se želi uvesti triprekatna greznica v funkciji male čistilne naprave, kar je strokovno sporno. Posebno področje je področje varstvenih območij – v pravilniku so na novo določena območja. Konkretne rešitve se še usklajujejo. Roki za uvedbo malih komunalnih čistilnih naprav se bodo podaljšali. Odpadna voda kot potencial Dr. Milenko Roš, avtor knjige Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod V zadnjih letih so trije postopki čiščenja, ki se hitro razvijajo: membranski bioreaktor (MBR), šaržni biološki reaktor (SBR) in elektrokemijski postopki. Membranski bioreaktor (MBR) Prednosti • rabimo manj prostora, • boljša kakovost iztoka (manj bakterij, nižji KPK in BPK5, nižje SS), • enostavna avtomatizacija, • deluje pri višjih obremenitvah oziroma nižjih zadrževalnih časih, • manjši prirast blata, • iztok se lahko ponovno uporablja. Slabosti • višji nabavni stroški, • večja poraba energije, • problemi s čiščenjem membran, • iztrošenost membran in njihova zamenjava, • blato je lahko slabše usedljivo, zato uporabljamo kemikalije za izboljšanje usedljivosti. Šaržni biološki reaktor (SBR) Prednosti • izravnava vode, • nista potrebna primarni in usedalnik in bistrilnik, 99 okolje Leon Behin foto: Boštjan Čadej 39 5.Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode • fleksibilno vodenje in kontrola, • potencialno zmanjšanje stroškov gradnje, ker ni usedalnikov. Slabosti • bolj zahtevna oprema, • zahtevnejše vzdrževanje, • pozorni moramo biti z izpusti (sunkoviti) – zahteve po izravnavi, • potencialna mašitev prezračeval med posameznimi cikli. Elektrokemijsko čiščenje odpadnih vod V različnih industrijah že obstaja za druge namene, v zadnjih letih pa se zelo uveljavlja tudi na področju odpadnih vod. Gre za uporabo električnega potenciala med dvema elektrodama. Pri tem poznamo naslednje postopke: elektrodepozicija, elektrokoagulacija, elektroflotacija, elektrooksidacija, elektroredukcija, elektrodezinfekcija. Pri teh načinih čiščenja je pomembno, kakšno elektrodo junij 2015 4.Operativni program oskrbe s pitno vodo dr. Milenko Roš 3.Načrt upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2016-2021 (NUMO) Alenka Štramcar 2.Načrt upravljanja z vodami za obdobje 20162021 (NUV II) ripravlja se tudi nova Uredba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki bo v kratkem v javni razpravi. Nastala je zaradi več potreb. Ena od teh je, da imamo roke, ki se nam iztekajo. Vendar noben od rokov oziroma ciljev, ki si jih je Slovenija zadala, na tem področju ne bo dosežen. Nismo niti na polovici ustrezno rešenih aglomeracij. Potrebovali bi več kot 2 milijardi evrov, da bi sistem uredili, vendar tega denarja ni. Marko Pezdirnik 1.Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje 2016-2021 (NZPO) P foto: Boštjan Čadej rugi ključen del akcijskega načrta je strateški, ki je načrtovan v obdobju od enega do pet let. V tem letu se mora pripraviti pet ključnih dokumentov: ilji izvajanja Strategije upravljanja z vodami v RS: manj smrtnih žrtev in nižje škode v primeru škodljivega delovanja voda, učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z vodo tako ljudi kot tudi gospodarstva, boljše stanje voda in morja, boljši servis za ljudi in gospodarstvo v okviru raznih postopkov, nova (zelena) delovna mesta z bolj učinkovitim črpanje sredstev iz EU in drugih finančnih mehanizmov. foto: Boštjan Čadej D C foto: Boštjan Čadej ukrepov in njihova realizacija pa bo trajala več let. Pomemben korak je elektronski portal eVode, ki je brezplačno dostopen vsem uporabnikom. Na njem se objavljajo strokovne podlage, možno pa je dobiti tudi informacije o tem, kateri investicijski ukrepi se izvajajo, kako daleč so idr. 40 99 okolje izbereš, ker so neuporabne nekatere za določene namene. Če se vzame kakšno eksotično, pa je izredno draga. Ponovna uporaba vode D rugo pomembno področje pri odpadnih vodah je ponovna uporaba prečiščene vode. Ugotavlja se, da je v svetu vedno manj uporabne vode in se razmišlja, kako bi prečiščeno vodo vsaj še enkrat uporabili. Za marsikaterega od teh postopkov bi bilo potreba spremeniti oziroma prilagoditi evropsko in slovensko zakonodajo. Ponovna uporaba vode je lahko namenjena v urbanih naseljih za namakanje parkov, igrišč idr., v rekreacijskih centrih, za izboljšanje okolja (npr. umetna in naravna mokrišča), v gospodinjstvu, za napajanje podtalnice, možna je ponovna uporaba v industriji, v kmetijstvu (namakanje kmetijskih površin, napajanje živine) in tudi ponovna uporaba za pitno vodo, kjer gre za sistem mešanja s komunalnim sistemom oskrbe z vodo. Primer iz industrije Cinkarna: pri čiščenju odpadne vode iz proizvodnje Cuprablau (ca. 160 t/mesec) s flokulacijo je ostala usedlina proizvoda in se je razmišljalo o tem, ali bi se dalo to vrniti v proizvodnjo. Ta rešitev se je našla in nazaj v proizvodnjo se je vračalo 1 % tako pridobljenega materiala, kar je približno 1,6 ton/mesec. Primer iz kmetijstva Mesto Taupo, Nova Zelandija: komunalna čistilna naprava kapacitete 38.000 PE, kjer gre za mehansko čiščenje odpadne vode in čiščenje v precejalnikih. Prečiščena voda nato teče v lagune, od koder se prečrpava v laguno na farmi. S to vodo zalivajo pašnike in imajo na leto 4-5 košenj, medtem ko imajo sosednji travniki, ki se ne zalivajo, 1-2 košnji letno. Gre za vodo, ki je brez kakršnih koli kovin, tako da se lahko uporabi. Pri nas tega zakonodaja zaenkrat še ne dovoljuje. Čistilna naprava Velenje Alenka Štramcar, Komunalno podjetje Velenje V elikost naprave 50.000 PE. Čistilna naprava je razdeljena na tri sklope: mehansko čiščenje, linija blata in biofiltracija. Pomemben del čistilne naprave so on-line merilniki in procesno vodenje, ki niso namenjeni samo za kontrolo, ampak napravo tudi regulirajo. Gre za čistilno napravo s 16 biofiltri, tako da bi jo težko vodili ročno. Čistilno napravo sestavlja tudi linija blata, imamo pa tudi kogeneracijo, tako da sami proizvedemo električno energijo, in sicer približno 33 %. P oleg tega upravljamo tudi z drugimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN), ki so večje od 50 in manjše od 2.000 PE. Pri teh je naša naloga, da vidimo, kako takšna naprava deluje v realnosti, na terenu. Za obvladovanje teh naprav smo naredili poseben računalniški program, ki nam omogoča pregleden nadzor in upravljanje. Za vsako MKČN izdelamo oceno obratovanja, ki se izvaja na vsake tri leta. Namen je kontrola delovanja MKČN v življenju, pri čemer je najpomembnejši iztok prečiščene odpadne vode. Z pomembnosti pravilne in dosledne izdelave ocene obratovanja, • nujna je večja in doslednejša podpora pristojnega ministrstva in inšpekcij, jasno morajo biti opredeljene kompetence in naloge ter njihovo izvajanje, • povečati je potrebno osveščanje uporabnikov o pomenu pravilne izbire, vgradnje in rednega vzdrževanja in nadzora nad delovanjem MKČN. Čistilne naprava Zagorje ob Savi Marko Pezdirnik, Rudis Čistilna naprava je v zaključni fazi. Gre za SBR tehnologijo, brez faze mirovanja. Očiščena voda se uporabi za ogrevanje čistilne naprave s toplotno črpalko voda/voda, očiščena voda pa se ponovno uporabi tudi za postopek tehnološkega čiščenja. Bila je tudi ideja, da bi uporabljali toploto iz puhal, kjer pride do temperature okoli 105 °C, kar bi lahko ohladili, vendar se je pojavil problem v tem, da je potrebe po kisiku bolj malo, zato puhala skoraj niso v uporabi. Poleg tega pa bi bilo samo delovanje oziroma bi bil ta proces veliko dražji. a učinkovito upravljanje in delovanje MKČN je potrebno: Sponzor strokovnega posveta • postaviti merila, ki bodo ob izdaji ocene obratovanja nedvoumno izražala delovanje naprave, Armex armature d.o.o. • spremeniti zakonodajo na področju MKČN, • več osveščati izvajalce javnih služb o Z 78 zaposlenimi strokovnjaki raziskujemo, urejamo in projektiramo infrastrukturo varovanja, rabe in urejanja površinskih voda in morja doma in po svetu. Promocija junij 2015 MI ZNAMO Z VODAMI Eden izmed razlogov, da se v Sloveniji pripravlja nova strategija upravljanja vod, je dosedanja neučinkovitost upravljanja. Kje se neučinkovitost najbolje kaže – pri reševanju poplavne ogroženosti, pri preskrbi z vodo, pri nepovezanosti akterjev v upravljanju in varstvu vod ali pri tem, da vode še vedno ne obravnavamo kot strateški vir in konkurenčno prednost Slovenije? Kolikor vem, naj bi bil odgovor na katastrofalne poplave v zadnjih letih predlog za preoblikovanje vodnega sektorja v Direkcijo. Odgovor, ki naj bi zagotovil predvsem večjo poplavno varnost. O povečani poplavni varnosti pa iz obrazložitve za ustanovitev Direkcije ni razbrati, kaj bo drugače in bolje. Predlog prenosa ljudi na Direkcijo in na MOP z Inštituta za vode sam po sebi ne bo spremenil razmer v Sloveniji niti na MOP. Znanje naših zaposlenih je bilo MOP-u zagotovljeno že sedaj in bi bilo lahko tudi v prihodnosti na enak način na podlagi pogodbenega odnosa. Toda, kje so največje težave z vodami v državi? Reorganizacija z istimi ljudmi in enakim obsegom sredstev ne more dati drugačnih rezultatov, kot jih imamo sedaj! Predvsem pa velja opozoriti, da se v vzdrževanje in ureditev vodotokov od leta 1991 praktično ne vlaga več sredstev, da je stanje na terenu alarmantno in da reorganizacija ne bo prispevala k zmanjšanju foto: www.shutterstock.com Kje se kaže, da je voda strateški vir in konkurenčna prednost Slovenije? Ali so res predvsem poplave izsilile temeljit zasuk v razmišljanju, kaj je potrebno storiti za drugačno upravljanje z vodami v državi? Napoved, da se pripravlja nova strategija upravljanja vod in da bo ustanovljena Direkcija za vode, je vzbudila polemične odzive. Še posebej na Inštitutu za vode RS, od koder naj bi Direkcija prevzela več strokovnjakov. Predvidene spremembe del stroke pozdravlja, saj meni, da bi morala država prepoznati v vodah bogastvo, ki ga mora bolje negovati, varovati in upravljati, drugi pa menijo, da se bo stroka znašla v podrejenem položaju in bodo odločali uradniki. Igor Plestenjak, direktor Inštituta za vode RS, je do sprememb kritičen, a hkrati ugotavlja, da so nekateri ukrepi nujni. 41 Sodelujemo z več kot 200 strokovnjaki in institucijami iz tujine. poplavne ogroženosti ali pa k izboljšanju vodooskrbe. To je povezano s financami in z uspešnim črpanjem EU sredstev za projekte na tem sektorju. Prav tako ne morem mimo tega, da smo s prehodom iz socializma v parlamentarno demokracijo ukinili samoupravne interesne skupnosti za vode in področne vodne skupnosti, ki naj bi jih v novih časih nadomestile vodne konference in Sveti za vode. Ti so bili leta 2008 črtani iz novele Zakona o vodah. Znanja in stroke je v Sloveniji zaenkrat sicer še dovolj, a se brez konkretnih in potrebnih del ne bo več razvijala. Namesto da bi se obstoječe oblike ohranjale in dopolnjevale strokovno in številčno, se vsakih 10 let stvari prekucnejo na glavo in se verjame, da bo potem bolje. Prešibki ali premočni akterji motijo ustrezno delujoč sistem. Manjka ustrezna koordinacija od zgoraj navzdol. In pripadni strokovnjaki z izkušnjami in željo po reševanju problemov. Za kakšne spremembe se zavzema Inštitut za vode kot razvojno-raziskovalna inštitucija, ki pozna tudi tujo prakso? Na kratko. Oblikovanje ustreznih konkretnih junij 2015 Inštitut za vode RS, Ljubljana Jože Volfand 99 Vsak kmet lahko pove mnenje, vodarji pa, kot da ga nimamo okolje Inštitut za vode RS, Ljubljana Igor Plestenjak 42 foto: arhiv podjetja 99 okolje ciljev, zagotavljanje enotnih podatkov, urejene pravne podlage z definiranimi pristojnostmi vpletenih ob zagotavljanju financ. Inštitut se zavzema za trajnostno urejanje in rabo voda, za medsektorsko usklajeno delitev razpoložljivih količin vode, za ureditev, ki upošteva tako potrebe po regulacijah kot razloge za obnove rečnih koridorjev, vse pa zaradi zmanjševanja poplavne ogroženosti. Torej za logično in prioritetno razdeljeno porabo sredstev za urejanje vodnega režima in zagotavljanje vodooskrbe, za razvoj organizirane in transparentne vodne demokracije, za delovanje vodarstva po kombiniranem principu od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. V pripravah na reorganizacijo upravljanja vod je največ pozornosti vzbudila odločitev, da se ustanovi Direkcija za vode, ki naj bi s 1. januarjem 2016 postala samostojni proračunski porabnik. Kaj pomeni ta sprememba za Inštitut, saj naj bi kar nekaj vaših strokovnjakov odšlo na Direkcijo za vode? Tole mešetarjenje za Inštitut lahko pomeni potop. Če izmed 50 zaposlenih razvojnih raziskovalnih delavcev, ki vsi delujejo v timih, izločite 20 % strokovnjakov in jih usmerite v uradnike, ste s tem rešili le število, s katerim se rešuje potrebno nemoteno delovanje MOP-a in Agencije za okolje, stroki pa to ne koristi. S krepitvijo uprave se oslabi aplikativna stroka. V Sloveniji je to zelo tanka plast, ki jo je zelo lahko uničiti. Če vzameš ključne strokovnjake in jih spremeniš v uradnike, je to lahko kratkoročna rešitev za MOP ali Direkcijo. Je pa lahko usodna za IzVRS in razvojno raziskovalno delo. junij 2015 A takšna preusmeritev je po svoje logična. Za resno izvedbo take ideje, da bi IZVRS postal valilnica kadrov za upravo, bi potrebovali več let ob dovoljevanju kadrovske krepitve z mlajšimi sodelavci in s predvidenim prehodom starejših strokovnjakov na MOP. A zaposlovanje je prepovedano in tak ukrep lahko stroki samo škoduje. Še predvsem ob dejstvu, da so vsi ti strokovnjaki že sedaj na voljo in jih ni potrebno zaposliti, ampak le na podlagi ustrezne pogodbe vključiti v naloge MOP, kjer je to potrebno. Po preteku projekta ti strokovnjaki ne bremenijo stroškov državne uprave, ampak lahko delajo svoje strokovno delo naprej in se strokovno razvijajo, sodelujejo v mednarodnih projektih, raziskavah ARRS ali z direktnim delom za trg, ker ostajajo v stroki. S tem Slovenija lahko več profitira, cefranje kadrov bo škodljivo za vse strani. V bistvu se rešujejo vprašanja neustreznega kadrovanja in načrtovanja preteklih vlad in ministrstev, s tem da se prenese zaposlene iz ene razvojno raziskovalne inštitucije v upravo. Delež Inštituta za vode je na trgu skoraj 40 %. To so naloge, ki jih delamo izven javne službe. To so EU projekti, raziskave, dela za znanega naročnika. Kolikšen delež sredstev ustvarite na trgu in kakšen je v zadnjem obdobju interes za razvojno-raziskovalno delo na področju voda? Delež Inštituta za vode je na trgu skoraj 40 %. To so naloge, ki jih delamo izven javne službe. To so EU projekti, raziskave, dela za znanega naročnika. S tem se strokovno znanje krepi in izmenjuje. Sodelujemo z več kot 200 strokovnjaki in institucijami iz tujine. IzVRS se v zadnjih treh letih v mednarodnem prostoru intenzivno uveljavlja kot vodilni partner (SEE River, BALMAS) ali projektni partner pri projektih, financiranih iz programov EU. To ga postavlja ob bok vsem uveljavljenim in običajno precej večjim institucijam s področja upravljanja voda. Število projektov se giblje med 15 in 20 letno. Sodelujemo z okoli 40 institucijami iz 20 držav EU in izven EU. Reference iz mednarodnega okolja ga nedvomno postavljajo v prvo ligo institucij. Bi si pa tu želeli več posluha doma, saj je za sodelovanje pri evropskih projektih potrebno sofinanciranje, ki ga je v javni upravi RS, predvsem na MOP, zelo težko pridobiti. Omenjate veliko število projektov, pri katerih sodeluje Inštitut. Kako bi lahko Slovenija izkoristila vode kot razvojno priložnost? Slovenija je zelo vodnata država. Razmerje med številom prebivalcev in razpoložljivo količino vode je v Sloveniji 4krat večje kot v EU. Kar pomeni, da je voda nacionalno bogastvo ne samo v kontekstu naravnega, temveč tudi ekonomskega vira. S trajnostnim premislekom bi lahko Slovenija do določene mere povečala rabo vode za proizvodnjo hidroenergije, za namakanje, turizem in rekreacijo, proizvodnjo stekleničene vode in pijač in tako naprej. Predvsem bi lahko to naravno dejstvo bistveno spretneje izkoriščala na globalnem turističnem trgu, ki bi s povečanjem proizvoda pravzaprav povzročil porast vseh prej naštetih dejavnosti. A kaj se dogaja v resnici? Voda nam počasi polzi iz rok. Nizka nadomestila in dajatve za njeno rabo in zlorabo niso rešitev. Pitna voda v vsako hišo glede na geografsko razvejanost tudi ne. O teh stvareh je treba razmišljati pred umeščanjem objektov v prostor. Pri načrtovanju ukrepov je treba upoštevati učinke glede na stroške. V moderni družbi je nujno načrtovati sonaravne ukrepe, ki večinoma niso dražja rešitev. Mislite tudi na poplavno varnost? Enako velja za poplavno varnost. Izsiljujemo umeščanje z različnimi demagoškimi izhodišči, potem pa državljani plačujemo škode zaradi nedoslednosti pri izvajanju strokovnih stališč. Če bi se od vode odmaknili, nam ne bi poplavljalo. Ker rešujemo po rušilnih poplavah, zmanjkuje za načrtovanje ustreznih protipoplavnih ukrepov. Sonaravno urejanje vodotokov ne pomeni, da je najbolje, če voda sama podre, kar smo zgradili. Ampak pomeni zagotavljanje vodi prostor, ker si ga drugače vzame sama. Kontrolirano razlitje vode ob poplavi je lahko precej cenejše kot gradbeni ukrepi. Če vzameš ključne strokovnjake in jih spremeniš v uradnike, je to lahko kratkoročna rešitev za MOP ali Direkcijo. Je pa lahko usodna za IzVRS in razvojno raziskovalno delo. A zakaj prihaja do tega? Nekatere pristojnosti iz sedanjega Zakona o vodah sploh niso bile dodeljene na IzVRS, ampak se je raje iskalo nekompetentne rešitve pri posameznikih, ki niso imeli izkušenj ali pa so se preveč in lažje prilagajali naročnikom. S tem so storili stroki medvedjo uslugo, da vodarjev sploh nihče več ne posluša, kot da stroke ni več. O vodah in njihovem urejanju se sprašuje gasilce, ribiče, naravovarstvenike in župane, ki veselo predlagajo »strokovne« rešitve. O poplavnih ukrepih odločajo gozdarji ali nepooblaščeni izvajalci del. Vsak kmet lahko pove svoje mnenje, vodarji pa, kot da ga nimamo. Nestrokovna zaščita nekega metulja, črne gradnje ali njive privede do nekontroliranih posledic za večje število drugih metuljev, drugih legalno zgrajenih objektov, uničuje infrastrukturo in v gospodarskih objektih povzroča gospodarsko škodo. Katere ukrepe bi morali sprejeti prednostno? Nedvomno potrebujemo državno strategijo upravljanja voda, ki bi dolgoročno opredelila cilje, načine in organiziranost upravljanja vod Če se odmaknem od upravljanja vod k izobraževanju, k znanju, me zanima, zakaj se okolje 99 43 Pri načrtovanju rabe prostora v vplivnih območjih rečnih koridorjev ni istosmernosti ciljev in usmeritev deležnikov. Deležniške strukture niso analizirane, prepoznane in upoštevane. Konsenzi o varstvenem načrtovanju rabe prostora niso doseženi. Še vedno smo priča umeščanju nepravilne rabe tal in objektov v poplavna območja. Zagotoviti je potrebno participatorno, medsektorsko usklajeno načrtovanje rabe v kombinaciji od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Podrobnejšo rabo prostora je potrebno načrtovati na merilu OPN in RPN. Ne morem mimo hidrotehničnih ureditev, ki so nujno potrebne, na primer z vidika varstva pred poplavami – čiščenje obrežne zarasti in podobno, a niso vedno izvedljive zaradi prepovedi in omejitev z vidika ohranjanja narave. V procesu medsektorskega sodelovanja in usklajevanja ter krepitve znanj je potrebno doseči konsenz in razumevanje ciljev v vodarstvu in ciljev varstva narave z večjo vlogo MOP. Strokovna razprava bi opredelila še vrsto nujnih ukrepov. Ne zagotavlja se na primer dovolj sredstev za potreben obseg in intenziteto rednega in investicijskega vzdrževanja vodne infrastrukture. Ob poplavnih dogodkih bi se zmanjšala škoda na infrastrukturi, manj bi bilo druge škode, poleg tega pa je vzdrževanje ponekod močno omejeno z zahtevami varstva okolja. Zagotoviti je treba sredstva za redno in investicijsko vzdrževanje. Nujno je pravočasno prepoznavanje vodarskih (vodna direktiva), prostorskih (OPN) in sektorskih (narava, kmetijstvo, turizem itd.) interesov in njihova vključitev v reševanje problema. Določiti bi morali prioritete. Evropska nagrada za slovensko ozaveščevalno kampanjo ravnanja z e-odpadki Oktobra 2012 smo začeli z izvajanjem evropskega projekta z naslovom »Uvajanje akvaponike v poklicno izobraževanje in usposabljanje: Orodja, učne enote in izobraževanje učiteljev«. AQUA-VET je projekt Vseživljenjskega učenja in je financiran v okviru programa Leonardo da Vinci - Prenos inovacij. Projekt stremi k prenosu tehnologije akvaponike in pripadajočih učnih gradiv v poklicno in strokovno izobraževanje z namenom razvoja novega poklica »akvaponični kmetovalec« in odpiranja novih zelenih delovnih mest. Cilj projekta je tudi izobraževanje mladih o novih sonaravnih metodologijah. Projektna skupina vključuje partnerje iz treh držav: Švice, Slovenije in Italije. V vsaki državi je v projekt vključen center za poklicno izobraževanje, ki ga podpirajo raziskovalno-razvojne ustanove in podjetja, zainteresirana za zaposlovanje tovrstnih kadrov. Ti „trojčki“ sodelujejo tako pri prenosu znanja in inovacij znotraj posamezne države kot tudi med posameznimi državami. Koordinatorica projekta je Univerza za uporabne znanosti v Zürichu, Švica (Zürich University of Applied Sciences - ZHAW). V Sloveniji so v projektno skupino vključeni Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani, Biotehniški center Naklo in Inštitut za vode Republike Slovenije. Razložite, zakaj akvaponika. Akvaponika združuje prednosti akvakulture, to je gojenje rib za vsakdanje prehranske potrebe, in hidroponike, gojenje rastlin brez uporabe prsti. Glavni cilj akvaponike je ponovna uporaba hranil, to so ostanki hrane, ribji iztrebki, za vzgojo rastlin za prehrano ali okrasnih rastlin. Rastline, ki jih gojimo v rastlinskih gredah, vgrajujejo hranila iz vode v svojo biomaso. Akvaponika je bolj ali manj zaprt krožni sistem, v katerem voda neprestano kroži, recirkulira, s čimer prihranimo do 80 % sveže vode in hkrati čistimo odpadno vodo iz bazenov z ribami. Akvaponika ima številne prednosti. Rastlin ni potrebno zalivati, ni potrebno dodajati hranil, umetnih ali naravnih gnojil, ni potrebno menjati substrata, gnitje korenin ni prisotno. Tako gojene rastline niso mikrobiološko onesnažene, saj so z vodo iz bazenov z ribami v stiku le korenine, ne pa tudi zgornji deli rastlin, namenjeni za prehrano. Pesticidov v akvaponiki ne uporabljamo, ker predstavljajo grožnjo za ribe in zato v ribogojstvu niso dovoljeni. Tudi zdravila za zdravljenje ribjih parazitov in bolezni se v akvaponiki ne smejo uporabljati, saj se lahko nalagajo v rastlinah, ki posledično niso več uporabne za prehrano. Takšen pristop je novost in bo zelo pomemben za prihodnost akvakulture, še posebej pri urbanem kmetovanju. Projekt Slovenska ozaveščevalna kampanja OEEO je prejela nagrado »BEST OF THE BEST PROJECT« v okviru EU LIFE projektov. ZEOS se kot nosilec projekta zahvaljuje vsem deležnikom in udeležencem v našem skupnem projektu, predvsem šolam in mladini ter lokalnim izvajalcem javnih služb ravnanja z odpadki. Prav tako gre zahvala Ministrstvu za okolje in prostor ter EU LIFE fundaciji za sofinanciranje projekta. Brez vas naš projekt ne bi dosegel tako široke ozaveščenosti in ne bi informiral tako velikega števila ljudi o pomembnosti pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami za naše okolje. Veseli smo, da ste se skupaj z nami ODLOČILI IN LOČILI E-ODPADKE IN ODPADNE BATERIJE. Več na www.zeos.si http://life.zeos.si https://www.facebook.com/Odlocuj junij 2015 Stroka zelo opozarja na neusklajenost v prostorskem načrtovanju. zavzemate za vpeljavo akvaponike v poklicno izobraževanje? Promocija ter delitev sredstev za urejanje vod. Ni operativnih programov urejanja voda na ravni porečij in povodij, prav tako ni dovolj celovitih strokovnih podlag za podporo odločanju. Potrebno je izdelati strategijo upravljanja voda kot predhodnico programsko operativnim NUV in NZPO. Načrte zmanjševanja poplavne ogroženosti je potrebno izdelati tako, da jih je mogoče uporabiti v funkciji operativnih programov ter na ravni porečij in povodij izdelati ali posodobiti hidrološke in hidravlične strokovne podlage za podporo odločanju. Premalo je kakovostnih strokovnih podlag v zvezi s poplavno nevarnostjo, ogroženostjo in tveganji na ravni porečij in povodij. To otežuje celovito načrtovanje ukrepov zmanjševanja ogroženosti. Celovitost načrtovanja na ravni porečij in povodij je mogoče zagotoviti le tako, da se hidrološke in hidravlične analize, prostorske analize, kartiranje nevarnosti in ogroženosti ter projektiranje na idejni ravni praviloma izvaja in vsebinsko preverja na nacionalni inštituciji, kar bi zagotovilo homogenost in kompatibilnost rezultatov. načrtna skrb za okolje 44 »Stara bremena nam mora pomagati reševati država in še živi dediči« mag. Vanesa Čanji foto: Matjaž Očko okolje 99 Celje in okolje Celje se v odnosu do okolja v zadnjem obdobju pojavlja v dvojni vlogi. Z več uspešnimi projekti, za katere je uspelo pridobiti evropska sredstva, je poligon uspešne prakse za obiske tujih delegacij. Celje in okolje Po drugi strani pa je stari okoljski bolnik, ki se ne more prav otresti težkih bremen industrijske preteklosti. Izzivi sodobnega načina življenja, vključno z ekonomsko krizo, tem bremenom prispevajo nove dimenzije, kot je prekomerno onesnaženje zraka z delci PM10. Župan Bojan Šrot opozarja, da mesto okoljskih bremen ne more reševati samo, zato pozdravlja ustanovitev delovne skupine za sanacijo celjske kotline, v kateri igra dejavno vlogo okoljsko junij 2015 ministrstvo. Kakšna so vaša realna pričakovanja glede izkupička dela te skupine, ki naj bi odprla pot partnerskemu reševanju celjskih okoljskih bremen med državo in lokalno skupnostjo? Dolgo časa se nam je zdelo, da smo pri reševanju starih okoljskih bremen prepuščeni sami sebi. Če realno pogledamo, že pri lastninjenju gospodarskih subjektov, ki so nasledniki nekdanjih velikih onesnaževalcev, mesto ni imelo nič, si je pa svoj delež seveda vzela država preko KAD-a in SOD-a. Po naši oceni bi morala država igrati veliko bolj aktivno vlogo. Veseli smo, da se je sedaj z ustanovitvijo delovne skupine za sanacijo celjske kotline vse skupaj vendarle pričelo. Kar se tiče sanacije, ne le območja stare cinkarne, ampak celotne celjske kotline, bo verjetno trajalo še nekaj let ali desetletij, da se bo stanje bistveno izboljšalo. Mnogo vprašanj te sanacije je povezano z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki jih lokalna skupnost ob vseh ostalih nalogah nima. Zato veliko upov polagamo v novo finančno perspektivo, kjer bodo na voljo finančna sredstva za tovrstne namene. Računamo pa tudi na aktivno vlogo vseh dedičev tega onesnaženja. Seveda mislim na tiste, ki so še živi, in na lastnike oziroma državo. Zelo smo veseli, da so se našle kvalitetne tehnološke rešitve za predelavo zemljine, kar se trenutno izvaja na zelo mahnem delu Bojan Šrot je v Sloveniji oralo ledino in te zemljine na območju stare cinkarne. To bi lahko bil model za prihodnjo sanacijo na tistih območjih, ki so najbolj onesnažena in ki jih želimo reurbanizirati, pri čemer moramo onesnaženo zemljino narediti nenevarno oziroma za okolje neškodljivo. So pa nekatere naloge v zvezi s preteklo industrijsko dediščino, s katerimi se lahko začne izvajati takoj in ne zahtevajo velikih finančnih sredstev. V mislih imam predvsem osveščanje prebivalcev, na kakšen način ravnati, da ne povečajo tveganja za lastno zdravje, kakšne vrtnine in poljščine pridelovati, na katerih zemljiščih in podobno. Mestna občina to že precej časa izvaja in mislim, da je bila analiza onesnaženosti narejena že leta 1989. Teh podatkov nikoli nismo skrivali, že takrat so bili javno objavljeni. Prav tako vse kasnejše analize. Mislim, da prebivalci Celja dosti dobro poznajo situacijo in so se temu ustrezno prilagodili. Kako se bo Mestna občina organizirala za hitro in učinkovito pripravo dokumentov, potrebnih za črpanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi? Dosedanje izkušnje z velikimi projekti, v Celju jih ni malo, so pokazale, da so lahko priprave dolgotrajne in zahtevne. V tem trenutku je problem v tem, da še ni ustreznih papirjev. Do sedaj je podpisan partnerski sporazum, manjkajo pa še dokumenti, ki jih morajo pripraviti različna ministrstva 45 Je ocena potrebnih finančnih sredstev že znana? Konkretne ocene nimamo, se pa da izračunati, če upoštevamo velikost področja in globino onesnaženosti. Tako izračunamo količino v kubičnih metrih ali tonah zemljine. Ceno že poznamo iz projekta predelave 14 tisoč kubičnih metrov zemlje. Pred leti, mislim, da je bilo leta 2003, smo na območju stare cinkarne delali vrtine. Tako nekatere podatke že imamo. Najpomembnejše se nam zdi, da se je v tistem času ugotovilo, da se težke kovine ne izlužujejo v bližnje vodotoke. Tudi območje celjske podtalnice, kjer se deloma zajema voda za vodovodni sistem, ni ogroženo. Sicer bi se verjetno že kaj zgodilo, saj govorimo o obdobju sto in več let. Zato razen prašenja in razvoza te zemljine trenutno po oceni strokovnjakov, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem, ni večjih tveganj za razširitev območja onesnaženja. Jasno pa je, da bo znesek šel v desetine milijonov evrov. Tudi v pogovorih z ministrstvoma za gospodarstvo in okolje, zlasti z ministrico za okolje in prostor, smo prosili, da se preverijo dobre prakse drugod po Evropi, saj v Celju ni bila edina topilnica cinka. Hkrati se nam zdi pametna odločitev okoljskega ministrstva, da pripravlja novo uredbo o tleh, ki bo določala različne dovoljene vnose za različno rabo tal. Po navedbah ministrstva imamo sedaj enake standarde za npr. Triglavski narodni park in za industrijsko območje, kar je seveda nerazumljivo. Najbrž nikjer drugje v Evropi ni tako. Najpomembnejše v tem trenutku se mi zdi, da ne prihaja do dodatnega onesnaževanja. Vsa celjska industrija ima IPPC dovoljenja, kar pomeni, da deluje v skladu s strogimi evropskimi standardi s področja okolja. Kar se pa tiče sanacije preteklih bremen, v tem trenutku težko dam kakšno obljubo. Računamo pa, da bomo do izteka te finančne perspektive lep del teh bremen uspeli sanirati. Pri tem ne mislim le na tisto zemljino, ki je ostala kot izkop pri gradnji komunalne infrastrukture, ampak na celotno staro cinkarno. To področje bomo reurbanizirali, podobno kot so po mojih informacijah naredili drugod po Evropi, kjer so imeli takšne probleme. Hkrati bomo še dvignili zavedanje in zavest ljudi na področjih, kjer so tla prekomerno obremenjena s težkimi kovinami, katero zelenjavo je z vidika tveganja za zdravje dopustno gojiti. To so zame pomembni faktorji. Mestna občina načrtuje, da bi letos ponovili analize, narejene pred 25 leti na istih lokacijah. Prepričan sem, da bi nam ta analiza dala dokaj dobro sliko, kako se stanje v okolju spreminja – se kaj izboljšuje, kaj poslabšuje ali ostaja na enakem nivoju. Kako sedaj s časovno distanco gledate na prve korake reurbanizacije področja stare cinkarne s Tehnopolisom? Je bilo to z vidika okoljevarstva premišljeno dejanje? Ta projekt je bil smiseln. Res pa je, da takrat, ko se je začel Tehnopolis graditi, ekološko zavedanje ni bilo na tako visokem nivoju, kot je danes, zgolj deset let kasneje. Edina napaka pri tem projektu z okoljevarstvenega vidika je bila nepremišljeno ravnanje z izkopano zemljino. V velikem delu je ta zemljina ostala na področju stare cinkarne, nekaj pa je je bilo prepeljano drugam. A tu ne gre samo za gradnjo na tem območju, ampak tudi na sosednjih območjih. Verjetno je bila zemljina enake kakovosti oziroma enako problematična tudi pri gradnji kakšnega trgovskega centra v neposredni bližini glede na to, da se je onesnaženost najbrž širila v nekih koncentričnih krogih od topilnice cinka. Gospodarskega ministra in okoljsko ministrico ste opozorili na problem industrijskih deponij, ki lahko za Celje potencialno pomenijo nova okoljska bremena. Res je. Tako kot morajo upravljavci komunalnih deponij oblikovati sklad za njihovo zaprtje, četudi bo do tega prišlo čez dvajset ali trideset let, menimo, da bi morala biti analogija za industrijske deponije. V Celju jih je kar nekaj, nekaj starih in nekaj še delujočih. Strah nas je, da bi na lokalno skupnost priletelo še kakšno breme, če se kaj zgodi z gospodarskimi subjekti, ki te deponije sedaj uporabljajo in upravljajo. Kakšna je po vašem mnenju korelacija med onesnaženjem okolja v Celju in zdravjem prebivalstva? 99 Doslej sva govorila predvsem o bremenih industrijske dediščine. Ne smemo pozabiti, da smo v tej državi, ne samo mi, ampak tudi drugi, 50 let ali še več uporabljali osvinčen bencin. V času zimske sezone je bilo normalno ogrevanje na velenjski lignit. Moja generacija se še dobro spominja 70. in 80. let, ko pozimi zaradi smoga ni bilo možno zračiti stanovanj v mestu in okolici. Celje pač leži v kotlini. K skupni onesnaženosti so pripomogli tudi ti dejavniki. Danes je Celje bistveno čistejše, zrak je bistveno boljši, pravzaprav neprimerljiv s prejšnjim stanjem. Premoga se praktično ne uporablja, mesto ima zgrajen sistem daljinskega ogrevanja, razvejeno plinovodno omrežje, uporabljamo ekološko sprejemljive energetske vire. okolje Katere konkretne premike lahko Celjani pričakujejo v naslednjih štirih letih? Ko govorimo o zdravstvenem stanju prebivalstva tega območja, onesnaženje zemljine predstavlja določene zdravstveno tveganje, ki se mu pa vendarle da izogniti. Verjamem podatkom, ki jih je pred časom posredoval Inštitut za javno zdravje, da obolevnost z rakom na celjskem območju ne izstopa od slovenskega povprečja. Je pa večja stopnja obolevnosti z boleznimi dihal, kar je verjetno povezano tudi s tem, o čemer sem pravkar govoril. Pomemben dejavnik je tudi prekoračitev s prašnimi delci PM 10 . Že nekaj časa izvajamo različne ukrepe, da bi te prekoračitve zmanjšali. Zlasti so pogoste v zimskem času, kar je povezano z uporabo biomase kot energetskega vira. Zato se nam zdi nerazumljivo, da se mesto skupaj z državo ukvarja s problemom onesnaženja s prašnimi delci PM 10 , hkrati pa država subvencionira in s tem spodbuja uporabo biomase z razpisi, na primer Ekosklada. Mislim, da bi morali na območju, kjer beležimo prekoračitve onesnaženja s PM 10 delci, razmišljati o prepovedi uporabe fosilnih goriv in biomase. Znano je, da približno tretjino vseh prašnih delcev prispeva prav lesna biomasa. Danes se ljudje še bolj množično odločajo za ta energent, najbrž zaradi cenovnih razlogov. Pomemben dejavnik, ki prispeva k prekoračitvam dovoljenih vrednosti prašnih delcev PM 10 je promet. Kakšne spremembe načrtujete na tem segmentu? V mislih imam dva nivoja – trajnostno mobilnost v mestu in preusmeritev regionalnega tranzitnega prometa, ki še vedno poteka skozi mesto. Pri prispevku prometa k onesnaženosti smo dokaj nemočni in malce tudi nesrečni. Ne samo, da imamo obe magistralni cesti, ki sta speljani praktično skozi mesto, ampak je tudi avtocesta relativno blizu mestu in velikim stanovanjskim območjem. Velik del onesnaženja, ki ga prispeva promet, je tranzitnega značaja, ne lokalnega izvora. Se pa v mestu že nekaj let trudimo bolj učinkovito organizirati javni prevoz, to pa je povezano s finančnimi sredstvi. To je v mestih, velikosti Celja, dostikrat težko. Ljudje so manj pripravljeni pešačiti ali uporabljati javni prevoz. Upam, da nam bo v bližnji prihodnosti z izgradnjo manjkajočih junij 2015 v medresorskem usklajevanju, da bo lahko ta finančna perspektiva postala operativna in da bomo lahko začeli črpati evropska sredstva. Seveda pa je treba pripraviti projekte, za kar nam manjka predvsem informacij, kakšni projekti so predvideni, koliko je predvidenega denarja, na primer v okviru vzhodne kohezijske regije, kakor se je sedaj razdelila država. Pregledati je treba, kaj je možno črpati iz kohezijskega sklada, ki bo ostal enoten za celotno Slovenijo. Trenutno se ukvarjamo s pripravo urbane trajnostne strategije, kjer nam še vedno manjkajo navodila in merila s strani ministrstev, kako naj ta dokument izgleda. Bo pa – tako so nam povedali – pogoj za črpanje sredstev, ki so v tej finančni perspektivi namenjena mestnim občinam v Sloveniji. V globalu vemo, za kakšna sredstva gre. Ne vemo pa, koliko sredstev bo na voljo za posamezno mesto. Res je, nekatere projekte se pripravlja več let, sploh tiste, ki so povezani s pridobivanjem pravice gradnje ali lastnine na zemljiščih. Projekt stare cinkarne pa ni v projektnem smislu tako velik, da ne bi bilo možno projektne dokumentacije pripraviti zelo hitro, v roku dveh, treh mesecev. Vemo, kakšen je problem in na kakšen način ga je možno rešiti. Ostane samo vprašanje sredstev. Je pa to velik zalogaj, zato je vprašanje, če je možno pridobiti že v tej finančni perspektivi toliko sredstev, da bi sanirali celotno območje stare cinkarne. 46 99 okolje občinskih cest uspelo narediti neke logične in ekonomsko smiselne avtobusne proge, ki bi jih ljudje uporabljali namesto osebnih avtomobilov. Kdaj naj bi prišlo do teh investicij? Ko bodo časi, kar se financ tiče, boljši. Upam, da nam bo uspelo do izteka tega mandata – do leta 2018. Koliko investicij je Celje v zadnjih letih namenilo za okoljske projekte? Evropskih investicij v okolje je bilo za nekaj več kot sto milijonov evrov. Koliko smo iz mestnega proračuna namenili okoljskim investicijam, težko rečenem natančno. Ocenjujem pa, da smo dve tretjini vseh investicij namenili izboljšanju okolja. V kaj boste investirali v prihodnje? Pripravljamo se na nadgradnjo kompostarne v okviru CERO, investicija je vredna okoli 4 mio evrov. Dogradili bomo še nekaj kanalizacijskega omrežja. Že vrsto let, mislim, da smo bili med prvimi v Sloveniji, subvencioniramo izgradnjo malih čistilnih naprav na območjih, kjer se kanalizacijsko omrežje ne bo gradilo. Kvaliteta v vseh večjih in manjših vodotokih junij 2015 Promocija je bistveno boljša, kot je bila še pred 10, 15 leti, ko je bila Voglajna praktično mrtva reka. Mislim, da se bo stanje vodotokov v prihodnje še izboljševalo zaradi izgradnje čistilnih naprav v zgornjih tokovih teh rek. Letos že drugo leto občina objavlja razpis za subvencijo gradenj novih ekoloških, in sicer ekonomsko varčnejših ogrevalnih naprav na plin, s čimer želimo spodbuditi prehod na okoljsko sprejemljivejše energente tam, kjer ni daljinskega ogrevanja. Kako poteka protipoplavna zaščita? Mestna občina je pripravila projektno dokumentacijo in zanjo namenila 900 tisoč evrov iz proračuna, sicer pa je to investicija države in evropskega kohezijskega sklada. Gre za veliko investicijo, čez 40 milijonov evrov, ki bo bistveno izboljšala poplavno varnost velikega dela Celja, pa tudi v sosednjih občinah. Kje vidite možnosti v okviru državnih spodbud za energetsko sanacijo javnih stavb? Imamo kar precej objektov, ki jih bo potrebno energetsko sanirati, čeprav smo v preteklih letih naredili precejšnji korak, ne samo pri energetski sanaciji, ampak tudi siceršnji prenovi zgradb osnovnih šol in vrtcev. Energetsko prenovo bomo delali postopno, skladno s finančnimi možnostmi, morda tudi v obliki javno-zasebnega partnerstva. Doslej se je to izkazalo za uspešen model. Kakšen je vaš odnos do t.i. civilnih iniciativ, ki se večkrat oglašajo z javnimi kritikami na račun odnosa celjske mestne oblasti do okolja? Smo odprti do vseh in za vse dobronamerne kritike. Vsi podatki so javni, saj nihče, ki danes sodeluje pri reševanju bremen preteklosti, k njihovem nastanku ni prispeval. Če pa kdo vidi svojo vlogo zgolj v kritiziranju in pri tem sam ni pripravljen čisto nič narediti za lepše in čistejše okolje, se mi tak dialog ne zdi najbolj smiseln. V Celju se veliko govori o civilnih iniciativah, čeprav jih še nisem imel priložnosti spoznati, razen enega gospoda, ki se predstavlja kot koordinator teh iniciativ. V resnici pa ve samo on, koga predstavlja, sam tega žal ne poznam. Pričakoval bi od tistih, ki jim je resnično mar za okolje in za ljudi, da prispevajo konstruktivne predloge, kako izboljšati stanje, s kakšnimi ukrepi in podobno. Kritizirati znamo vsi, pomembno je, da dodamo konkretne rešitve. foto: arhiv podjetja Usmerjeni k oblikovanju celovitih rešitev za kupca 47 okolje 99 Sheme Družba Interseroh je v leto 2015 stopila z novim vodstvom. Direktorica Darja Figelj pozornost namenja predvsem dialogu s poslovnimi partnerji in skupaj z njimi prepoznava priložnosti, ki se Darja Figelj odpirajo na področju ravnanja z odpadno embalažo. Verjame, da odprtost trga prispeva k večji transparentnosti Sheme ki so posebej aktualni v Na trgu ravnanja z odpadno embalažo so se deleži DROE spremenili. V kakšnem položaju je Interseroh in kaj je vplivalo na te spremembe? poletnem obdobju, ko v Sloveniji potekajo številni javni dogodki, izpostavlja »Vrni embalažo v reciklažo«, storitev, v okviru katere Interseroh organizatorjem prireditev omogoči celostno ravnanje z vsemi odpadki. Spremembe so edina stalnica. Če je trg odprt, je dinamika nekaj naravnega. V leto 2015 je podjetje Interseroh vstopilo z novo strukturo zavezancev in z manjšim tržnim deležem. Pojavili so se novi igralci na trgu, ki so nastopili z nižjimi cenami, zato smo pričakovali, da bo to vplivalo na spreminjanje tržnih deležev. Ob tem se naše število strank ni občutno spremenilo. V vseh letih delovanja smo vzpostavili odnose, temelječe na zaupanju in spoštovanju kakovosti, ki jo zagotavljamo. Interseroh tako ostaja na slovenskem trgu in deležni smo odkrite podpore lastnikov. Naša skupna zaveza velja transparentnemu delu. Smo namreč edina shema, ki na slovenskem trgu deluje neodvisno od zavezancev in zbiralcev/predelovalcev. Kako torej presojate nove razmere v Sloveniji? Kakšen je vpliv cene embalažnin na dogajanje na trgu? Situacija, ki smo ji bili priča v Sloveniji leta 2014, močno spominja na dogajanje izpred petih let v Nemčiji. Tudi tam so nastopili novi igralci in znižali cene, vendar se je trend v zadnjih dveh letih že opazno obrnil. Na trgu so se obdržale sheme z realnimi cenami. To potrjuje, da nerealno nizke cene ne morejo biti rešitev za optimalno delovanje sistema z embalažo in odpadno embalažo. Kje je rešitev? Potrebujemo jasno postavljene pravne okvirje, razmejitev odgovornosti med vsemi deležniki in transparentnost. To bi pomenilo, da bi konkurenčnost shem temeljila na kakovosti in preglednosti opravljene storitve, sposobnosti profesionalnega in celovitega svetovanja naročnikom, prodajnih aktivnostih ter na logistični optimizaciji zbiranja odpadne embalaže. Naša naloga je, da delujemo skladno z zakonodajo ter da vso zbrano embalažo predelamo po postopkih, ki jih narekuje zakon. Želimo imeti nadzor nad masnim tokom in želimo, da se embalažnina porablja čim bolj pregledno in namensko. Govorite o nadzoru nad masnim tokom. Kaj bi morali v Sloveniji spremeniti pri ravnanju z odpadki kot viri in pri vzpostavljanju reda v prevzemanju odpadne embalaže? V različnih evropskih državah oblikujejo različne modele. Idealne rešitve ni, se pa pomanjkljivosti sproti odpravljajo in zakonodaja se prilagaja aktualni problematiki. Kot primer instrumenta, ki omogoča preglednejše in predvsem enoznačno razumevanje količin odpadkov, lahko navedemo izravnalne sheme. Vsi deležniki morajo biti v tej shemi in ravnati junij 2015 poslovanja. Med projekti, 48 99 okolje skladno z ugotovitvami neodvisne klirinške ali drugače imenovane hiše, na primer revizijska hiša, neodvisna odvetniška pisarna … Neodvisna klirinška hiša nadzoruje podatke zavezancev – količine, dane na trg, in količine, ki so bile pobrane, na podlagi tega pa se udejanja finančna ali količinska izravnava. To je znana ugotovitev. Kje začeti? Pri temeljih. Če teh ni ali če so trhli, hiša ne more stati. Prva naloga je zato vzpostavitev evidence nad masnim tokom in postavitev jasnih pravnih okvirjev. Za vse to pa sta najprej potrebna politična volja in ustrezno znanje. Znanja imamo v Sloveniji zagotovo dovolj. Vključiti je treba še iskreno željo, da povežemo cilj z ustreznimi rešitvami in jih v moderirani diskusiji pripeljati do konkretnih sklepov. Tako bomo na dobri poti. V zadnjem letu smo imeli takšnih priložnosti kar nekaj in to, da se različni deležniki aktivneje povezujemo, je pozitiven premik. Kje so še večje težave? Problem je tudi evidenca, ki se vodi v t.i. aplikaciji IS-Odpadki. Država nam nalaga, da smo odgovorni za masni tok embalaže kljub temu, da nimamo dostopa do te aplikacije. Pri izdelavi letnih poročil za leto 2014 smo ugotovili INTERSEROH SVETUJE Spoštujmo naravo tudi kot organizatorji množičnih dogodkov Poskrbimo skupaj za to, da bo okolje med in po množičnih dogodkih čim manj obremenjeno. Za to, da bodo odpadki zbrani ločeno in tudi ustrezno odpeljani in predelani, poskrbimo v podjetju Interseroh, d. o. o.. Sledimo geslu: »Vrni embalažo v reciklažo!«. Naša storitev vključuje zbiranje odpadnih frakcij po naslednjih korakih: 1. Osebje ekipe "Vrni embalažo v reciklažo" preskrbi barvne vreče, v katere se sproti pospravljajo različne vrste embalaže. 2. Polne vreče naše ekipe sproti odnašajo v ustrezne zabojnike. 3. Z dobro voljo poskrbimo za ločevanje, čiščenje prizorišča in praznjenje zabojnikov. Promocija junij 2015 Situacija, do katere prihaja v Sloveniji, kliče po iskanju skupnih rešitev, ki bodo prinesle večjo skladnost med tem, koliko embalaže je dano na trg in se zanjo plača licenčnino, in koliko embalaže se dejansko pojavi v fazi pobiranja. izmenjavo različnih pogledov. To je torej pogoj, da lahko sploh začnemo iskati skupne rešitve, ni pa še zadosten pogoj. Kot smo že večkrat poudarili, smo v družbi Interseroh naklonjeni dialogu. Želimo pa si, da bi bila srečanja res strokovno naravnana, ustrezno moderirana in tudi izpeljana tako, da bi prišli do konkretnih zaključkov in ciljev, za katere bi vsak od deležnikov prevzel svoj del odgovornosti. Ena od možnih rešitev je na primer ločitev shem za industrijsko odpadno embalažo od odpadne embalaže gospodinjstev. Kako bi moral biti urejen trg z odpadki? Na katerih deponijah komunalnih podjetij je več ton neprevzete odpadne embalaže. Ali je to točno, da gre predvsem za embalažo, ki bi jo moral prevzeti Interseroh? Podatke lahko zajemamo iz poročil, ki jih mora vsaka od shem pripraviti in oddati na Ministrstvo za okolje. Iz letnih poročil vseh shem za 2014 je razvidno, da je bilo v letu 2014 dano na trg 207.543 ton embalaže, pobrane pa je bilo 210.175 ton embalaže. V 2014 smo vse sheme pobrale več embalaže, kot so jo na trg dali zavezanci, in tudi za njeno obdelavo plačali licenčnine. Pri IJS smo vse sheme skupaj pobrale 116.972 ton embalaže na deponijah komunalnih podjetij in 93.203 ton embalaže pri zavezancih. Situacija, do katere prihaja v Sloveniji, kliče po iskanju skupnih rešitev, ki bodo prinesle večjo skladnost med tem, koliko embalaže je dano na trg in se zanjo plača licenčnino, in koliko embalaže se dejansko pojavi v fazi pobiranja. Interseroh svoje zakonske obveznosti izpolnjuje in se k temu zavezuje tudi v prihodnje. Z menjavo vodstva družbe v začetku leta 2015 je pozornost pri poslovanju še bolj usmerjena k kupcu, njegovim potrebam in k načinom, ki zagotavljajo kakovostno opravljeno storitev ter omogočajo sledljivost toku ravnanja z embalažo. Po ustanoviti GIZ Skupne sheme se je pričakovalo, da boste DROE uskladile nastop za uveljavitev sprememb v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in enotno nastopile v pogovorih z MOP-om, ki napoveduje jasno strategijo ravnanja z odpadki? Ali je aktualen predlog o profesionalizaciji dela GIZ Skupne sheme? Po zaključku prireditve skupaj z organizatorjem poskrbimo, da je prizorišče popolnoma brez odpadkov. Tudi letos smo ponosni partner dogodka DM tek za ženske, kjer dokazujemo, da ob športnem duhu mislimo tudi na naravo in jo varujemo. Interseroh d.o.o. T: 01 560 91 50 E: [email protected] W: www.interseroh-slo.si veliko napak. Na primer, da se je na našo shemo prevzelo 600 ton odpadnega peska. Kdo je to naročil, odobril? V družbi Interseroh vsekakor ne. Ali bo država to vzela v naš masni tok kot nečistoče in ta podatek poročala naprej EU? Žal bomo morali ukrepati in sprejeti odgovornost le nad tistimi masnim tokom, za katerega bomo plačali dogovorjeno ravnanje. Različni interesi so legitimni, zrelo pa je, če jih znamo uskladiti in priti do rešitve, ki prinaša »win-win« situacijo. GIZ embalaže je platforma, ki omogoča medsebojni dialog in Vedno je najlažje s prstom pokazati na druge in reči, da je ta drugi tisti, ki nosi odgovornost in bi se moral spremeniti. Takšnega prenašanja odgovornosti s privatnega na javni sektor in obratno je bilo preveč. Kot sem že omenila – ravnanje z odpadki je panoga, ki postaja vse pomembnejša. V okviru načel krožnega gospodarstva je razumljena kot ena ključnih, da z ustreznim ravnanjem lahko vplivamo tako na zmanjšanje količine odpadkov kot tudi na to, koliko materialov bo vstopilo v ponovni krog uporabe in koliko se jih bo recikliralo. V tej smeri je potrebno iskati rešitve. Celostno, transparentno, odgovorno. Ena od možnih rešitev je na primer ločitev shem za industrijsko odpadno embalažo od odpadne embalaže gospodinjstev. Zagotovo je možnosti še več. Prav je, da vsak državljan ve, kaj sestavlja ceno, ki jo plačuje za mešane komunalne odpadke in kako lahko sam vpliva na to, da bo ta cena nižja. Na drugi strani mora biti transparenten tudi tok prihodkov, ki jih zberejo izvajalci javnih služb od prodaje embalažnega materiala in ostalih vrednih surovin. Odprt tržni sistem daje najboljši vpogled v to. Interseroh je že lani napovedal, da želi biti strateški partner slovenskemu gospodarstvu pri optimizaciji rabe naravnih virov. Kaj bo letos v fokusu poslovne politike vaše družbe? Letos smo se reorganizirali in prilagodili razmeram na trgu. Naša organizacija postaja vitkejša, še bolj osredotočena na kupca in njegove konkretne potrebe. Intenzivneje sodelujemo z matično družbo predvsem pri prenosu dobrih praks s tujih trgov in pri spremljanju globalnih trendov in znanj. Zavezani smo načelom krožnega gospodarstva in surovinske učinkovitosti. Imamo znanje in ideje, ki jih želimo čim bolj učinkovito udejanjiti v praksi in prenesti na teren. Še lani smo opažali, da razumevanje principov krožnega gospodarstva, soodvisnosti vseh deležnikov in priložnosti, ki se prav z implementacijo teh 49 V politiki ravnanja z odpadki kot viri je V razpravi je osnutek nove uredbe o OEEO. Med 99 težavami, na katere opozarjajo sheme, je tudi sivi trg. Kaj pričakujete od nove uredbe? Nova Uredba je kakovostno napisana, možnosti za izboljšave pa seveda vedno obstajajo. Najbolj pozdravljamo kriterije za ustanovitev shem, možnost izravnave ter poenostavitev birokracije za zavezance. Nekatera področja, kot je npr. ponovna uporaba, pa bo potrebno urediti z drugimi akti. okolje gospodarstva tudi vodila, kako jih vključevati v razvojne strategije. Pri teh prizadevanjih je Interseroh lahko odličen sogovornik in pomemben partner slovenskemu gospodarstvu. Lahko govorimo o tem, da je reciklažna panoga v recesiji. Lahko pa se raje osredotočimo na to, da se svet spreminja in da se je ves čas potrebno prilagajati novim okoliščinam. Tako globalno kot v Sloveniji. Pri tem seveda velja upoštevati tudi ekonomijo obsega. Na primer - naš lastnik je v Berlinu postavil sortirno linijo za embalažo, ki pokriva 4 milijone prebivalcev. Kakovost sortiranja se bliža 80 odstotkom izsortiranih koristnih frakcij in le 20 odstotkom ostanka po sortiranju. V Sloveniji je slika drugačna. V državi, kjer nas je le 2 milijona, imamo več kot pet sortirnic. Kakovost sortiranja pa je, deloma tudi zaradi premalo učinkovitega zbiranja, precej na nižji ravni – 50 odstotkov koristne frakcije in 50 odstotkov ostanka po sortiranju. Tu se že kaže priložnost za izboljšave. Bolj učinkovito zbiranje in več povezovanja pri postopkih zbiranja. Gre za to, da le skupaj lahko najdemo optimalne rešitve za vse deležnike. K temu stremimo. Za naše kupce želimo v družbi Interseroh izoblikovati najbolj optimalno in predvsem najbolj kakovostno ponudbo, ki jo na trgu lahko zagotovimo. Velika, uspešna in izvozno usmerjena podjetja prepoznavajo potrebo, da širšemu krogu gospodarstvenikov in ostalih deležnikov predstavljajo načela krožnega gospodarstva tudi vodila, kako jih vključevati v razvojne strategije. Promocija aktualno vprašanje, kako v Sloveniji zagotoviti možnosti za razvoj predelave oziroma reciklaže. Reciklažna panoga pa je v recesiji. Kje so možnosti za preobrat? Ko govorimo o sivem trgu, dolgoročno lahko uredimo razmere le s pomočjo celovitih sistemskih rešitev in z dosledno implementacijo ukrepov. Kazni so lahko en korektiv, ni pa to edini in zadosten ukrep. Bolj ko bomo ozaveščeni, bolj ko bomo razumeli pomen odpadkov kot surovine, ki ima vrednost, bolj bomo vsi pozorni in zainteresirani za to, da z odpadki v celotnem krogotoku ravnamo odgovorno in jih dejansko predelamo ali ponovno uporabimo. Morda zveni klišejsko, vendar informiranja in ozaveščanja ni nikoli preveč. Ko nekaj razumemo in doživimo kot koristno za nas kot posameznika, bomo začeli spreminjati svoje vedenjske vzorce. Se med seboj bolj pozorno opazovati, nadzorovati, sodelovati. To pa je dolgotrajen proces. w w w. d i n o s . s i junij 2015 načel odražajo v večji mednarodni konkurenčnosti, številna podjetja še niso razumela. Letos se ta znanja že utrjujejo. Velika, uspešna in izvozno usmerjena podjetja prepoznavajo potrebo, da širšemu krogu gospodarstvenikov in ostalih deležnikov predstavljajo načela krožnega 50 Z različnimi ukrepi naj država spodbuja uporabo reciklatov v proizvodih foto: arhiv podjetja okolje 99 Reciklaža Družba Koto je bila doslej Reciklaža znana predvsem po ravnanju z odpadki iz klavniške industrije, že nekaj let pa se skladno s sodobno hierarhijo ravnanja z Gregor Kovačič odpadki usmerja v reciklažo, tudi v bioplinarne. Koto je partner s centrom za gojenje mikroalg, kjer razvijajo algno-bakterijsko obdelavo bioplinskega digestata v okviru projekta CIP Eco-inovation. Ta program med drugim omogoča učinkovito rabo virov in spodbuja recikliranje, v katerem Gregor Kovačič, vodja sektorja reciklaže v družbi Koto, prepoznava razvojni izziv in priložnost. Kritično govori o sivem trgu, a je hkrati prepričan, da je njihova nišna usmeritev v reciklaži prava pot. Še več. Meni, da bi morali tudi z zakonodajo spodbujati večjo rabo reciklatov v novih junij 2015 proizvodih. Koto razvija reciklažo industrijskih in komunalnih odpadkov in se tako usmerja v snovno izrabo različnih vrst odpadkov. Kaj kažejo količine recikliranih odpadkov v zadnjih petih letih, še posebej od takrat, ko ste pripojili k matični družbi reciklažni center v Novem mestu? Družba Koto d.o.o. je pričela razvijati program reciklaže v okviru svoje dejavnosti leta 2010. Postopno smo pričeli nadgrajevati že delno zgrajeni tržni delež na JV in v notranjskokraškem delu Slovenije. K prepoznavnosti je pri partnerjih pripomoglo 60 let tradicije ravnanja z odpadki v okviru družbe KOTO, seveda predvsem na področju ravnanja s klavničnimi odpadki, maščobami, kožami in široko paleto bioloških odpadkov. S programom reciklaže je družba še dodatno razširila nabor ravnanja z odpadki, pri tem mislim na t.i. lahke frakcije. S postopnim povečevanjem masnih tokov smo zapolnili vse produkcijske faktorje na lokaciji Novo mesto. Zaposlili smo ljudi iz mikro okolja. Kdo so vaši partnerji? Naši partnerji so v večini majhna, srednja in velika podjetja, ki jim ponudimo storitev t.i. globalnega servisa. Skupaj s podizvajalci zagotavljamo posameznemu partnerju/družbi kakovosten in okoljsko sprejemljiv način ravnanja z njihovimi odpadki. Zdaj je program postal prepoznaven v družbi Koto d.o.o. kot razvojno strateški program. Krepiti ga želimo tudi v drugih regijah Slovenije, predvsem v osrednje slovenski in goriški regiji. Če program raste, pri katerih frakcijah ugotavljate porast pri zbiranju in predelavi? Kakšen je interes na trgu za reciklirane surovine? Porast frakcij je v zadnjem času zaznati na področju različnih vrst plastik, kompozitov, gradbenih odpadkov, različnih vrst in oblik lesnih odpadkov in različnih vrst mešanih odpadkov. Ti so se do sprejetja strožjih zakonodajnih okvirjev enostavno odlagali ali pa se družbe niso zanimale za reševanje svojih odpadkov. Mi smo družbam/partnerjem ponudili pripravo načrta ravnanja z odpadki v skladu z veljavno zakonodajo. Organizirali smo ustrezno ločevanje v zabojnikih na njihovih dvoriščih in izobraževali zaposlene, da bi povečali količine reciklatov za ponovno uporabo. Vse je potekalo v sodelovanju z embalažnimi družbami, kjer so bili povzročitelji zavezanci. Tako smo dodobra razvili koncept celovite rešitve ravnanja z odpadki. Predelate vse frakcije? Seveda vseh frakcij ne zmoremo predelati sami. Nimamo rešitev za vse segmente odpadkov. Vendar se povezujemo s konkurenco in s strateškimi partnerji. Tako dosegamo želene sinergije in s tem posledično delno specializacijo. Za primer naj izpostavim odlično sodelovanje PVC odpadke šrediramo do stopnje,ki zagotavlja maksimalno optimizacijo prevoza, lesne palete popravimo in jih vrnemo na trg. V zadnjih letih smo okrepili in dodobra izpopolnili proces sortiranja mešanih odpadkov. Dosegli smo do 50 % in več reciklatov tako iz industrije kot od izvajalcev javne službe. Povpraševanje/ interes po reciklažnih surovinah se nenehno spreminja. V veliki meri je odvisno od gospodarske klime v posameznih državah, regijah, kontinentih, a tudi od gibanja fosilnih goriv ter vseh ostalih dejavnikov poganjanja svetovne ekonomije. Vendar je na vašem trgu vse več nelojalne konkurence. Zbiralci in predelovalci odpadkov že leta opozarjate na črni trg. Kakšni so vaši konkretni predlogi? Država bi morala s konkretnimi akcijami zagotoviti red na področju nelegalnega zbiranja odpadkov in jih ustrezno omejiti. V mislih imam predvsem povečan obisk inšpektorjev v spremstvu policije na perečih lokacijah ter prisilne zaplenitve odpadkov oziroma njihovo odstranitev. Poznamo veliko nelegalnih zbirališč odpadkov. Ne zagotavljajo niti minimalne okoljsko zakonodajno sprejemljive infrastrukture, delujejo brez dovoljenj. Niso transparentni finančni tokovi, kjer bi bilo razvidno, da so za določen odpadek dobili plačilo ter za to odvedli davek. Država pa se krčevito trudi, da pobere več davkov. S takšnim pristopom do črnega trga in nelojalne konkurence tisti, ki delamo v skladu z veljavno okoljsko zakonodajo, ne moremo konkurirati. Črni trg, ki neustrezno skladišči različne odpadke, med katerimi so tudi nevarni odpadki, dejansko izniči ves naš trud. Vaša usmeritev je večja uporaba reciklatov. Les je že dobil zakonodajno osnovo za obvezni delež v gradbeništvu. Tudi po vašem mnenju bi naj delež uporabe različnih vrst reciklatov v končnih produktih povečali. Na kaj mislite? Vsekakor je potrebno povečati rabo reciklatov v končnih novih produktih, saj bomo samo tako Na kakšne spodbude mislite? Pri tej usmeritvi, a že doslej je bilo enako, boste morali pokazati odgovornost do okolja. Kako sodelujete z okoljem, z občani, ki so vse bolj občutljivi za dejavnost podjetij, ki se ukvarjajo z odpadki in z reciklažo, kar je družba Koto že doživela? 99 51 In kako je s plastiko? Kakšne načrte ima Koto v razvoju reciklaže? okolje Ohraniti in krepiti želimo pozicijo v Sloveniji. Poskušamo se fokusirati na določene vrste materialov, za katere ni ustreznih rešitev v RS. Usmerjamo se v določene »nišne« - specifične segmente ravnanja z odpadki. Prav tako bomo krepili t.i. »globalni servis« pri novih partnerjih ter iskali za okolje najboljše rešitve za posamezne vrste odpadkov. In kar sem že poudaril – želimo kar največ reciklaže zbranih odpadkov tako v okviru industrije kot od izvajalcev javne službe. Z različnimi zapisi bi lahko implementirali rabo reciklatov v končnih produktih kot možnost za pridobitev dodatnih točk pri ocenjevanju projekta. Spodbujati bi morali tudi razvojno - raziskovalne oddelke v okviru posameznih družb. V mislih imam predvsem različne vrste muljev, ki bi jih lahko uporabljali v končnih betonskih izdelkih. Prav tako bi lahko uporabljali lesene palete za najrazličnejše oblike ponovne uporabe - od sedežnih garnitur do izdelave avtomobilskih armaturnih delov v obliki sredice. Skratka, projektov in izzivov je veliko. V njih moramo prepoznati tudi tržno, ekonomsko vrednost. Že sam slogan družbe Koto »Sožitje z naravo« pove, da je družba okoljsko ozaveščena. Tako industriji kot prebivalstvu ponuja okoljsko sprejemljive referenčne tehnološke rešitve ravnanja z odpadki. Ljudje vse bolj spoznavajo, da družbe, ki se ukvarjamo z odpadki, ne povzročamo onesnaževanja, ampak prispevamo k izboljšanju okolja in h kakovosti našega bivanja. Za uspeh reciklažnega obrata je zelo pomembno, kako razvija sodelovanje s partnerji. Kaj ponujate podjetjem? S posameznim partnerjem pripravimo načrt ravnanja z odpadki, razvijemo notranjo in zunanjo logistiko krogotoka odpadkov in s subpartnerji zagotavljamo celoviti servis ravnanja z odpadki ali t.i. globalni servis. Poskrbimo in zagotovimo okoljsko sprejemljive rešitve za vse vrste odpadkov. Naš moto je, da za vsak odpadek obstaja rešitev, pa čeprav je še tako zahteven zaradi fizikalne ali kemijske sestave. Kljub temu, da se odnos do reciklaže v Sloveniji izboljšuje, je panoga v krizi in z izgubami, slogan, da bi postali družba reciklaže, pa je še preveč na papirju. Kaj bi morali spremeniti? Da, vsekakor je v panogi zaznati krčenje obsega. Tako je tudi v drugih panogah. Odpadkov je manj tako v industriji kot v gospodinjstvih. Razvila se je konkurenca. Črni in sivi trg delujeta ter nista ustrezno sankcionirana, kar bi zaščitilo panogo. Tako se je ekonomski položaj poslabšal. Žal na koncu ugotoviš, da določene posle delaš še samo zato, da si ohraniš mesto v prostoru in panogi. Prav tako se na strani investicijskega odločanja srečujemo s tem, da naletimo na problem kritične količine določenih vrst odpadkov zaradi majhnosti slovenskega trga, njegovih dokaj omejenih logističnih povezav in birokratskih ovir pri pridobivanju dodatnih količin iz tujine. Skratka, premalo je nadzora s konkretnimi ukrepi in preveč je neživljenjske birokracije! meteorološke meritve ultrazvočni anemometri izgradnja okoljske merilne postaje meritve neprijetnih vonjav modelski izračuni Studio Okolje, okoljske rešitve | www.studiookolje.si junij 2015 Vse zbrane količine presortiramo in ločene reciklažne frakcije zbaliramo. Namenjene so prodaji na trgu znanim partnerjem, ki uporabljajo reciklažne frakcije v svojih proizvodnih procesih za pripravo novega izdelka. Na trgu smo se dodobra uveljavili na področju uničevanja arhivske dokumentacije za znanega naročnika. zagotovili trajnostni razvoj in ohranjali naravno pestrost. Tako si bomo zagotovili kvaliteto bivanja vsaj na sedanjem nivoju. Prekomerno izrabljanje naravnih resursov se je v zgodovini že neštetokrat pokazalo v uničevalnih odgovorih narave. Določene embalažne sheme so že pričele s konkretnimi akcijami vračila določenih reciklantov v ponovno uporabo. Podobno ravnajo nekatera podjetja. Tudi zakonodajalec se je pričel prebujati z obveznim deležem lesa v gradbeništvu. Rekel bi, da se je pričelo prebujanje. Prav je, da to poudarjamo, oznanjamo in vzpodbujamo. Promocija z družbo Ekosistemi d.o.o., ki prav tako deluje na lokaciji v Novem mestu. Ponuja nam odlične rešitve za prevzem različnih frakcij, ki niso primerne za ponovno uporabo/reciklažo, vendar so po svoji kemijski in fizikalni lastnosti primerne za energetsko izrabo. Na primer trdno gorivo iz nenevarnih odpadkov. foto: arhiv podjetja Kolesarske trojke, da se bo sreča množila in delila Pripelji srečo v službo 52 99 okolje Pripelji srečo v službo Vsi na kolo za zdravo telo – s tem sloganom so ponekod spodbujali kolesarjenje in danes je po slovenskih občinah vse več vzorno urejenih kolesarskih stez. Pripelji srečo v službo pa je kampanja, ki se je začela v maju in bo trajala do septembra. Trojke na kolesih za boljše počutje in večjo motivacijo za delo. Posredni učinek je kajpak okoljski, saj v programih trajnostne mobilnosti zavzemajo kolesa kot prevozno sredstvo visoko mesto. Nosilec nacionalne pobude za kampanjo Pripelji srečo v službo je Urbanistični inštitut RS. Dr. Aljaž Plevnik napoveduje še intenzivnejšo akcijo v prihodnjem letu, ko bodo začeli podjetjem podeljevati certifikat Kolesarju junij 2015 prijazno podjetje. Kako se je EU projekt Bike2work uveljavil po Evropi, čemu dajejo prednost v posameznih državah in kje je kolesarjenje v spodbujanju trajnostne mobilnosti doživelo med ljudmi največji odziv? Projekt Bike2work nadgrajuje obstoječe kampanje spodbujanja kolesarjenja na delo v 12 državah EU. Med njimi so tudi najbolj kolesarske države, kot so Nizozemska, Danska, Belgija, Nemčija in Avstrija. Poudarki kampanj se vsako leto spreminjajo. Največ uspeha s kampanjami dosegajo na Danskem, saj se jih udeleži nekaj desettisoč udeležencev letno. Urbanistični inštitut je soorganizator slovenske kampanje za spodbujanje kolesarjenja na delo v troje. Letošnja že traja, vabi pa s sloganom Pripelji srečo v službo. Zakaj tak naslov kampanje? Urbanistični inštitut Slovenije je letos nosilec pobude. Delujemo ob tesni podpori nacionalnih in lokalnih partnerjev, ki nam pomagajo gnati kolesje projekta. Podpornik akcije, brez finančnega prispevka, je evropska komisarka Violeta Bulc. Gre namreč za nacionalno pobudo. Naši napori bi morali biti znatno večji, če se nam ne bi priključili naši prijatelji, kolesarski navdušenci. Slogan Pripelji srečo v službo je bil izbran zaradi tega, ker najbolje razloži bistvo pobude, pa tudi kolesarjenja. Številne študije namreč dokazujejo, da se med kolesarjenjem izloča hormon, ki nam povzroča večji občutek sreče. Poleg občutka sreče telesna aktivnost ob kolesarjenju aktivira tudi možgane, zaradi česar se nam lahko zviša tudi naš inteligenčni kvocient. Sicer pa na občutek sreče vpliva tudi druženje. S tem namenom kolesarje spodbujamo, da Kolesarjenje postaja trendovski način premikanja, kar pomembno prispeva k dvigu kolesarske kulture v mestih. oblikujejo kolesarske trojke. V skupini smo namreč bolj motivirani za kolesarjenje, hkrati pa je to lepa priložnost za druženje s sodelavci, prijatelji ali sosedi. Če se v službo pripeljemo s kolesom, se prebudimo, smo bolj motivirani za delo in smo tudi uspešnejši. Kolesarjenje pa vpliva še na odnose s sodelavci, saj, kot pravijo, se sreča množi, ko jo delimo. In s katerimi konkretnimi akcijami boste množili srečo do septembra in kdo financira kampanjo? V okviru nacionalna pobude Pripelji srečo v službo smo 14. maja pripravili srečanje za novinarje, kjer smo predstavili namen pobude. Med akcijo bomo direktno nagovarjali posameznike in jih spodbujali, da preko spletne strani www.pripeljisrecovsluzbo.si registrirajo svojo trojko, beležijo prekolesarjene kilometre in se tako potegujejo za lepe nagrade. Nagovarjamo tudi slovenske občine in jih spodbujamo, da v svojem okolju širijo besedo o pobudi in na ravni občine poskrbijo za zagotovitev ustreznih možnosti za kolesarjenje. Direktno nagovarjamo večja podjetja, naj povabijo zaposlene v akcijo. V prihodnjem letu bo delo s podjetji še bolj intenzivno. Najuspešnejšim podjetjem bomo podeljevali certifikat Kolesarjem prijazno podjetje. Podjetjem bomo svetovali pri 53 Finance? Pobudo sofinancira Evropska komisija v programu Intelligent Energy Europe, kakovost izvedbe pa dvigujejo podporniki projekta. Katere prednosti kampanje bolj poudarjate – rekreativne, fizične, duševne in socialne ali bolj ekološke in zdravstvene? V ospredju so zdravstvene oziroma psihološke prednosti. Kolesarjenje namreč dokazano vpliva na psihofizično počutje posameznikov. Seveda pa so prednosti kolesarjenja številne. Lahko je zanimiva alternativa iz več razlogov. Ne povzroča izpustov CO2. V mestnih središčih je izjemno časovno učinkovita rešitev, saj se lahko kolesarji izognejo prometnim zamaškom in jim ni treba iskati parkirnega prostora. Hkrati prihranijo denar za gorivo in parkirni prostor ter se lahko pripeljejo neposredno do točke, kamor so se odpravili. Ob tem pa z rednim gibanjem sproti skrbijo za svoje zdravje. Kolesarjenje je v programih trajnostne mobilnosti dobilo posebno mesto. Vse več je kolesarskih stez in športno-rekreativnih akcij. Ali postaja kolesarjenje čedalje popularnejše tudi zaradi okoljskih spodbud? Koliko k temu prispevata prometna politika in zakonodaja? Vsekakor se zavest in navade spreminjajo. Mesta vse več pozornosti namenjajo temu prevoznemu načinu, ki za najmanj vlaganj prinaša največje izboljšave v mestnih prometnih sistemih. Kolesarjenje postaja trendovski način premikanja, kar pomembno prispeva k dvigu kolesarske kulture v mestih. Več, kot je kolesarjev, varnejše je kolesarjenje in bolj so kolesarji integralni del mestnega prometa. Neposrednih povezav med okoljskimi spodbudami in rastjo 99 okolje Hitri koraki se dogajajo na lokalni ravni. Vse več mest je zavezanih trajnostni mobilnosti, nekatera že izstopajo z uspehi v širšem regionalnem merilu in postajajo vzor mestom drugih držav, na primer Ljubljana, Ljutomer. Počasni smo pri elementih, ki so v pristojnosti države – JPP, železnice, državno kolesarsko omrežje in podobno. Kako so občine odzivne pri izpeljavi akcije Pripelji srečo v službo in katere so celovito pristopile k programu trajnostne mobilnost, ne le h kampanji? Občine se na pobudo seveda odzivajo različno. Trenutno je pobuda šele dobro zagnala svoje kolesje, zato delo z občinami še ni v polnem pogonu. Pri delu s posamezno občino sodelujemo na individualni ravni. Pomagamo pri zagotavljanju ustrezne komunikacijske podpore, ki jo potrebujejo, da na občinski ravni pobudo kar najbolj uspešno komunicirajo. Pri tem so seveda bolj odzivne večje občine, ki za izpeljavo pobude razpolagajo tudi z večjimi resursi. Aktivno se je odzvala Mestna občina Ljubljana, ki bo v projektu Zelena prestolnica Evrope 2016 pobudo lepo podprla. Z njimi trenutno še oblikujemo ukrepe in zaveze, ki jih bodo izvajali v prihodnjih mesecih. Med njimi bo kar nekaj tistih, ki bodo direktno vplivali na izboljšanje pogojev za kolesarjenje v mestu. Seveda pa je namen pobude tudi ta, da se posameznike ozavešča o prednostih kolesarstva. V več primerih je namreč kolesarska infrastruktura zelo dobro razvita. Potrebno pa je narediti še premik v navadah ljudi in jih spodbuditi k temu, da bodo kolesarski poligon tudi redno uporabljali. Akcijo Pripelji srečo v službo bi morala najbolj spodbujati podjetja, ki zdaj plačujejo nadomestilo za potne stroške, namesto da bi ugotovila možnosti, kaj lahko storijo za drugačen prihod v službo? Kot sem dejal, je intenzivno delo s podjetji naš izziv v letu 2016. Takrat bomo uvedli sistem certificiranja Kolesarju prijaznih podjetij. Nekaj izkušenj že imamo, seveda pa je pri podjetjih izziv večplasten. Usmerili se bomo na koristi, ki jih imajo podjetja in zaposleni, če prihajajo na delo aktivno – peš, s kolesom ali z JPP. Prikazali jim bomo, da se vlaganje v alternative avtomobilskim prevozom splača. Uporabili bomo izkušnje naših partnerjev v projektu in verjamemo, da bo delo s podjetji kampanjo naslednje leto okrepilo. Saubermacher Slovenija 02-620-23-00 za življenja vredno okolje junij 2015 uveljavljanju ukrepov, ki omogočajo prijaznejše kolesarjenje. Mislim na zagotovitev ustreznih varovanih in pokritih parkirišč za kolesa, garderob za kolesarje, na nagrajevanje aktivnih kolesarjev in druge ukrepe. Skupaj z vami ustvarjamo Za življenja vredno okolje že 25 let! Urbanistični inštitut kot raziskovalna in svetovalna organizacija sodeluje pri različnih programih trajnostne mobilnosti. Kje je Slovenija uspešna in kje počasna? Promocija dr. Aljaž Plevnik foto: arhiv podjetja Usmerili se bomo na koristi, ki jih imajo podjetja in zaposleni, če prihajajo na delo aktivno – peš, s kolesom ali z JPP. kolesarjenja ne zaznavamo. Prav tako osnovni razlog za uporabo kolesa pri posameznikih ni prispevek k okolju, temveč neposredne praktične koristi tovrstnega premikanje – hitrost, udobje, zdravje, denar. Logist, ki želi postati tudi agent linijskega ladjarja foto: arhiv podjetja 54 99 logistika Prevozi po morju Europacific razvija več Prevozi po morju dejavnosti. Ni ostal le v ladijski in kopenski logistiki. Z ustanovitvijo poslovne enote na Brniku želi dobiti delež tudi v letalski logistiki, podjetja iščejo za prevoz najučinkovitejše poti. Zdaj so to ladijski prevozi, čeprav so Rok Kobal poti precej daljše. Rok Kobal, direktor Europacifica, gleda v Azijo, kjer je poslovni partner Korejcem, ozira pa se proti išče strateške partnerje, tudi na Hrvaškem, ki je po njenem vstopu v EU omogočila podjetju nove posle. Kako kaže poslovanje v tem letu v primerjavi z lani? Se znaki gospodarskega oživljanja kažejo tudi v logistiki? Trenutno kaže, da bomo v tem letu zmerno rastli, v kolikor ne bomo kakšnega posla izgubili. Trenutno se koncentriramo na japonske poslovne priložnosti, torej se še vedno širimo s krepitvijo naših mednarodnih možnosti. V logistiki je na splošno, za tiste, ki so se dovolj hitro »obrnili«, rast vedno možna. Potrebno je samo iskati posel, ker se še nikoli ni zgodilo, da bi posel potrkal na naša vrata. junij 2015 Europacific ponuja več vrst logističnih storitev. Kako uresničujete vizijo, da postanete vodilni igralec v letalski logistiki? Je v slovenskem gospodarstvu, ki je izrazito usmerjeno v cestni promet, postopoma več zanimanja za letalski promet? Začetki Europacifica so v ladijski in kopenski logistiki, vendar smo sčasoma spoznali, da smo konkurenčni tudi v segmentu letalske Trenutno se koncentriramo na japonske poslovne priložnosti, torej se še vedno širimo s krepitvijo naših mednarodnih možnosti. logistike. Vsekakor pa ta predstavlja le 20 % delež, pri tem je ključna naša PE na Brniku. Trenutno gospodarsko stanje narekuje, da se vedno več podjetij otepa letalskih prevozov, saj so ta zelo draga na enoto prevožene teže. Precej podjetij sedaj prevoze raje naroča kot LCL (less than container load) oziroma ladijski zbirnik. Transportna pot je časovno daljša, je pa dosti bolj poceni. Promocija Kitajski. V bližnjih državah 55 Na trgu ponujate logistične rešitve za transportne poti iz Azije na trge EU. Kako ste uspešni in kaj za razvoj teh poti pomenijo intenzivni gospodarski stiki EU s Kitajsko? Kitajska je ogromen trg in zagotovo velika priložnost, vendar večina kitajskega tovora potuje še vedno preko severnih pristanišč EU. Koper je pomembna točka za korejsko blago. Europacific je že vrsto let zanesljiv partner v dobavni verigi iz Koreje za trge Slovaške, Češke, Poljske in Madžarske, kjer imajo svoje proizvodne obrate. A ste z vstopom Hrvaške v EU izgubili del poslov? Promocija Europacific ni imel izpostav na slovensko/ Konkurenčnost Luke Koper je v naslednjih letih odvisna od prisluha vlade SLO glede ureditve že »prežvečene« problematike izgradnje 2. tira. 99 potrebno dokumentacijo. Ne ukvarjamo se s pakiranjem in embaliranjem tovorkov. Niste samo logist, ste tudi pomorska agencija. Kaj daje ta komplementarnost? logistika Konkurenčnost Luke Koper je v naslednjih letih odvisna od prisluha vlade SLO glede ureditve že »prežvečene« problematike izgradnje 2. tira. Severnojadranska pristanišča že sodelujejo v okviru NAPA. hrvaških mejah in zato ni utrpel nobene škode pri vstopu Hrvaške v EU. Kvečjemu nasprotno, saj se lahko sedaj v SIoveniji opravljajo carinski postopki za Hrvaško. To so tako imenovani uvozni postopki 4200, kjer Hrvaška pravna oseba uvozi blago v Slovenijo, in ima odloženo plačilo DDV ob tem, da plača dajatve v SIoveniji. Taki postopki pomagajo Hrvaškim pravnim osebam do boljše likvidnosti, saj bi morali DDV in carinske dajatve sicer plačati takoj ob uvozu. Kot logist smo želeli obdržati nevtralnost na trgu. Ko logist postane tudi agent linijskega ladjarja, ta dobi na vpogled vse podatke krcateljev. Ker se zavedamo, da bi v takem primeru ladjar, ki ga zastopamo, prejel manj naročil za prevoz, smo se odločili podjetja ločiti fizično in papirnato. Trenutno je agent Europacific v povojih, zato tudi nima zaposlenih. Je pa naš cilj, da pridobimo status agencije linijskega ladjarja, ki ga trenutno v Kopru še ni. S tem bi potem imeli že vso infrastrukturo, pripravljeno za hiter start-up. Moramo razmišljati za naprej. Poudarjam, da je predpriprava velikokrat levji delež potrebnega dela. Načrti in razvoj? Organizator prevozov v mednarodnem prometu mora zagotoviti tudi kakovostno embalažo – zabojnike. Na kaj morate biti pri zabojnikih, kontejnerjih posebej pozorni? Europacific sprejema na prevoz le tovorke, ki so pravilno zapakirani in opremljeni z vso Širiti se nameravamo izven Slovenije, na azijske trge in znotraj CEE. Na Hrvaškem in Slovaškem iščemo strateškega partnerja. Velik pomen dajemo tudi razvoju naših IT aplikacij, ki nam omogočajo večjo prožnost do naših kupcev, tam, kjer drugi ponudniki logističnih storitev velikokrat zaspijo. junij 2015 Kot pomemben poslovni partner Luke Koper in drugih jadranskih pristanišč najbrž niste spregledali srečanja evropske prometne komisarke z njihovimi predstavniki. Kakšne so lahko sinergije v razvoju pristanišč na tem območju in kaj bi morala Slovenija storiti za razvoj Luke Koper? V Sloveniji dela v logistiki preveč »mobitel direktorjev« Kot kažejo rezultati, logistično podjetje F. A. Maik ve, zakaj so si izbrali za poslovno vodilo geslo … ker znamo, hočemo in zmoremo. Na trgu so od leta 1992, kupcem pa ponujajo skladiščenje blaga, pri čemer upravljanje z nevarnimi izdelki, špedicijo in transport. Širijo se, prav zdaj se odločajo za naložbo v izgradnjo dodatnih skladiščnih zmogljivosti. Lastnik in direktor Marjan Bezjak ve, da jih je njihova konkurenčna prednost s celovitimi logističnimi rešitvami, podprtimi z vsemi glavnimi certifikati, dobro utrdila na nemškem trgu in pri naročnikih. Je pa kritičen do tistih logistov v Sloveniji, ki so samo »mobitelni« posredniki, in se zavzema za ureditev cargo letališča v Mariboru. junij 2015 Oživljanje gospodarstva v Sloveniji bi si želeli hitreje danes in tudi v politično zaspanih pretekih šestih letih. Podjetja, ki smo bila že v preteklosti usmerjena v poslovanje zunaj Slovenije, smo občutila manj posledic krize kot pa podjetja, ki delajo samo na slovenskem trgu. Naša precejšna naveza na nemški trg pomeni, da z njimi poslujemo resnično najboljši. To smo podjetja z jasno strategijo in dolgoročno vizijo ter s kakovostnimi standardi poslovanja in razvoja . Ali je vaša prednost, da naročnikom ponujate celovite logistične rešitve, transport in skladiščenje ter prevoz nevarnega blaga. Zakaj ste se odločili tudi za razvoj skladiščenja in koliko vam pomeni v realizaciji? Celovite logistične rešitve so se specializirali tudi za Koliko se počasno oživljanje gospodarstva v Sloveniji in EU kaže v vašem poslovanju v prvih mesecih tega leta, posebej v primerjavi z lanskimi rezultati, in kaj za poslovno rast podjetja pomeni močna navezava na nemški trg? Logistika je živa materija. Če v logistiki ne združuješ vseh procesov, potem ne moreš bit uspešen in cenovno sprejemljiv z vrhunsko kvaliteto opravljenega dela. Med najpomembnejše uvrščam to, da imamo vrhunsko softversko in hardversko opremljenost podjetja. V vsakem trenutku smo lahko povezani s poslovnimi partnerji v spremljanju zalog po celem svetu. Razvoj skladiščenja v skupini F. A. Maik že od vsega začetka temelji na ADR skladišču. A za to je potrebno vlagati v investicije in razvoj tudi do 45 % več sredstev. Podjetje v naši skupini je imetnik vseh certifikatov: ISO 9001:2008, ISO 14000, SQAES, SEVESO in AEO. Te certifikate zahteva skladiščenje nevarnih in nenevarnih tekočin, saj je potrebna optimalna notranja logistika, zlasti pa sledljivost, ki jo zahteva ravnanje z vsakim blagom. Kako ste tehnološko opremljeni in informatizirani? Skladiščenje pri nas poteka preko informacijskega sistema. Za vsako blago, preden ga sprejmemo v skladišče, se v program vstavijo matični podatki, kot so naziv, oblika, lastnosti …, in na podlagi teh podatkov sistem določi način in sektor skladiščenja. Prav tako se s pomočjo tega programa beležijo vsi premiki blaga in zaloga. Skladiščniki uporabljajo RF terminale, ki so povezani z omenjenim informacijskim sistemom, tako da ne more priti do napake, da bi skladiščnik pospravil Marjan Bezjak Jože Volfand foto: arhiv podjetja 56 99 logistika Celovite logistične rešitve Naše največje konkurenčne prednosti so predvsem v najsodobneje opremljenih skladiščih ADR. paleto na napačno lokacijo. Z RF terminalom ne more potrditi napačne lokacije. Sistem tega ne dovoli in naloga za vskladiščenje ne more zaključiti. Upravljanje z nevarnim blagom mora upoštevati okoljske standarde. Kako ste zadostili zahtevam, saj ste na seznamu upravljavcev obratov večjega tveganja za okolje? Ker pri nas skladiščimo nevarno blago v obsegu, ki ustreza količinam, določenim za uvrstitev med obrate večjega tveganja za okolje, smo izdelali varnostno poročilo. V varnostnem poročilu smo predstavili naše podjetje. Pomemben del Varnostnega poročila predstavlja Zasnova preprečevanja večjih nesreč, podatki in informacije o sistemu obvladovanja varnosti, podatki in informacije o možnih večjih nesrečah ter podatki in informacije o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. Na podlagi VP in pregleda ARSO nam je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje. 57 SQAS je sistem za oceno kakovosti, varnosti, varovanja in okoljske učinkovitosti ponudnikov logističnih storitev in kemičnih distributerjev na enoten način, z enim standardiziranim preizkusom znanja. Izvajajo ga neodvisni ocenjevalci na standardni vprašalnik. Ocena SQAS ne vodi do certifikata, ampak ponuja podrobno poročilo o dejanskem stanju, ki ga potrebuje vsaka družba, če posluje s kemikalijami. Pridobitev tega potrdila nam omogoča poslovanje z evropskimi strankami, ki tržijo kemijske produkte. V podjetju imamo izjemne strokovnjake, na čelu z varnostno svetovalko za ADR. Za distribucijo kemičnih proizvodov potrebujete skrbno izbrano mrežo transportnih partnerjev. Kakšne zahteve morajo izpolnjevati in kako se pri izboru voznega parka, tudi pri nakupih za vaše podjetje, fokusirate na zeleno logistiko? Pred dobrima dvema letoma smo pričeli starejša vozila izločevati iz prometa, to so vozila v nižjih emisijskih razredih, in jih nadomestili z novejšimi, ki so višjega emisijskega razreda (EURO 6). So prijaznejši do okolja. Prav tako stremimo k temu, da imajo transportni partnerji vozila z višjimi emisijskimi razredi. Botri teh odločitev, so tudi naše poslovne stranke, s katerimi poslujemo. Kako zagotavljate optimalno varnost dobavnih verig? V podjetju F. A. Maik smo razvili lastno platformo za sledenje blaga po vseh državah, kjer opravljamo distribucijo. S tem natančno spremljamo blago od proizvajalca embalaže, surovin do proizvodnje in kasneje do končnega kupca. Vaši kupci so različni. V katerih panogah so vaši največji poslovni partnerji in kakšen je pritisk na cene logističnih storitev? Vaše konkurenčne prednosti? Naše največje konkurenčne prednosti so predvsem v najsodobneje opremljenih skladiščih ADR. Imamo vsa ekološka dovoljenja, vso potrebno opremo za maksimalno vrhunsko 99 Finančne spodbude za mikro, mala in srednje velika podjetja za naložbe v UČINKOVITO RABO ENERGIJE V podjetju F. A. Maik skupina d.o.o. smo se zaposleni obvezali, da bomo vsi, vsak na svojem področju in skupaj uresničevali in izboljševali naš sistem dela. S tem bomo prispevali k uspešnemu delovanju podjetja, ki ima širši družbeni pomen. Že prej sem povedal, kako smo se opremili z novimi vozili, katere certifikate imamo. Nismo pa veliki pridelovalci odpadkov, saj naše poslovanje ne zajema proizvodnje ali drugih tehnoloških procesov, s katerimi bi vplivali na okolje. Vendar jih ločujemo kljub temu, saj imamo v skladišču nameščene ekološke otoke. ZNAČILNOSTI FINANCIRANJA Oblika finančne spodbude, ki jo SID banka dodeljuje neposredno, je kombinacija kredita in nepovratnih sredstev, in sicer se lahko posameznemu projektu dodeli: ● KREDIT v vrednosti od 40.000 EUR do 750.000 EUR, pri čemer znesek kredita hkrati ne presega 75% stroškov naložbenega projekta. ● NEPOVRATNA SREDSTVA v vrednosti od 3.600 EUR in največ do 90.000 EUR, pri čemer znesek nepovratnih sredstev hkrati ne presega 12% nakazanih sredstev kredita. Kakšni so poslovni načrti v tem letu? Priprava vseh potrebnih dokumentov za izgradnjo dodatnih skladiščnih kapacitet. Prav tako smo v oktobru 2014 odprli pretakališče za pretakanje blaga iz avtocistern v manjše enote IBC, sode 200 L, 60 L .., kar nam prinaša dodaten vir prihodkov. V Sloveniji je zelo živa razprava o prometni strategiji in o tem, katere naložbe v prometno infrastrukturo najbolj potrebujemo. Vaša ocena in predlog? Obrestna mera je enaka seštevku 6mesečnega EURIBOR-ja in nespremenljivega pribitka, ki se določi glede na bonitetno oceno gospodarske družbe, kvaliteto predloženih zavarovanj, ročnost kredita (od 3 do 12 let) in ostale parametre naložbenega projekta. Moje mnenje je - potrebujemo rešitev za Luko Koper, pa da izboljšamo železniško infrastrukturo. S tem bomo pridobili večjo pretočnost blaga in zmanjšali obremenjenost avtocest. Posledično pa začeli uresničevati strategijo zalednih logističnih terminalov v Sloveniji, ki bodo dali prepotrebno dodano vrednost v gospodarstvu. Prav tako bi morali z jasno strategijo urediti cargo letališče v Mariboru. S tem bi pokrivali vse sosedne države na razdalji 150-250 km, to je Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko, Slovenijo. Vendar morajo to strategijo še prej razumeti ljudje v Vladi RS. KAJ SE LAHKO FINANCIRA Financira se lahko NALOŽBE V UČINKOVITO RABO ENERGIJE (opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva). KAKO DO FINANCIRANJA Gospodarska družba odda vlogo, ki je objavljena na http://www.sid.si/financiranje/financi ranje-nalozb-msp-v-ucinkovito-raboenergije na naslov: SID banka, d.d., Ljubljana, Oddelek za podjetja (vloga URE) Josipine Turnograjske 6 1000 Ljubljana Kje je slovenska logistika v primeri s sosednjimi državami? Slovenska logistika v primerjavi z evropskimi državami nič ne zaostaja razen tega, da je v Sloveniji iz dneva v dan v segmentu transporta veliko tako imenovanih »mobitel direktorjev« -posrednikov z registracijo podjetja na poštnem nabiralniku, najeto pisarno z 1 zaposlenim in ki delajo na črno. Predvsem preprodajajo transportne storitve. Ko bo celovitost logističnih procesov delovala kot lojalna konkurenca, takrat bo njihova prihodnost za Slovenijo kljub majhnosti velika zaradi strateškega položaja Slovenije, marljivosti in velikega znanja Slovencev. logistika Pridobili ste vse ključne certifikate. Kaj ste morali v podjetju storiti za pridobitev certifikata SQAS in kako ga uveljavljate? Kot uspešno logistično podjetje ste zavezani trajnostnemu razvoju in odgovornemu ravnanju z okoljem. Koliko obremenjuje okolje, kaj storite za manj emisij v zrak, koliko ste uspešni pri racionalni rabi energije in kako ločujete odpadke? DODATNE INFORMACIJE tel. št. : 01 2007 480 e-naslov: [email protected] Financiranje zagotavlja SID banka iz virov EIB in Evropske Unije. junij 2015 Glede na naš sortiment poslovanja nova direktiva industrijskih emisij ne bo imela bistvenega vpliva, saj skupina F. A. Maik že sedaj posluje po evropskih ekoloških standardih. Mislim na opremljenost skladišč po vseh najvišjih ekoloških standardih, na transport-vozila za prevoz blaga EVRO 5 EV in EVRO 6 …, zaposleni imajo vse izpite, znanje o ADR, so redno zaposleni in podobno. poslovanje in zagotavljanje visokih zahtev multinacionalk. Promocija Koliko bodo, če bodo, na vaše poslovanje vplivale spremembe direktive o industrijskih emisijah, saj Slovenija pripravlja novo uredbo IED, ki bi jo morala že sprejeti? 58 99 EOL Ekošola sprašuje, stroka odgovarja Vprašujejo učenci OŠ Pod goro Slovenske Konjice, pod vodstvom ekokoordinatorice Lidije Klančnik. smd.v-izdelavi.si Vreme je pomemben del naravnega okolja in vpliva na vrsto dejavnosti v naravi. Vemo, da se vreme v zadnjih časih zelo spreminja, kar lahko opažamo ob nenavadnih vremenskih spremembah. Zanima nas, če res obstaja nadzorovanje vremena s posipavanjem ozračja (chemtrails)? Ali to škoduje zdravju, kdo to izvaja? So države na to pristale in kakšne snovi uporabljajo? Odgovarja prof. dr. Jože Rakovec, univ. dipl. nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom uspe- vodno paro (H2O). V manjši meri so v izpuhih meteorol, Fakulteta za matematiko in fiziko šno preprečuje točo. še kakšne druge snovi, ki nastajajo ob gorenju Univerze v Ljubljani. Pač pa ima zelo zanesljiv učinek posipanje Nobenih resnih poročil ni o tem, da obstaja mirnih podhlajenih plastovitih oblakov (stra- nadzorovanje vremena s posipavanjem ozračja tusnih oblakov) s srebrovim jodidom (pa tudi s tam zgoraj, na višinah, kjer letajo letala (chem- kako drugo snovjo) nizko pri tleh. Take oblake trails). Nasprotno, so dokaj resna zagotovila, posipanje dokaj zanesljivo razkroji. Včasih je da tega ni. nekaj uspeha tudi pri posipanju kumulusnih Se pa res poskuša nadzorovati vreme s posipanjem nižje v ozračju. Npr. za preprečevanje junij 2015 toče iz nevihtnih oblakov, kar pomeni, da te oblakov z namenom, da bi iz njih padlo kaj več padavin (a to ni tako uspešno, kot je posipanje podhlajenih stratusov). pogonskega goriva. Ko se sicer nevidna vodna para spremeni v tekoče kapljice ali ob mrazu neposredno v kristalčke ledu, postane vidna. Kadar je ozračje zelo suho, so kondenzacijske sledi za letali lahko kratke in hitro izginjajo – ker kapljice ali kristalčki hitro izhlapijo nazaj v plinasto, nevidno paro. Če pa je ozračje zelo vlažno, je izhlapevanje bolj šibko. Tedaj sledi za letali skoraj nič ne izhlapevajo in lahko ostanejo na nebu tudi zelo dolgo. Včasih se oblake posipajo s srebrovim jodidom (AgI). Pri Sicer pa sledi v zraku spuščajo še kakšna druga zgodi, da v zelo vlažnem zraku sledi od prej- nas to počne skupina na Štajerskem, zbrana letala, npr. akrobatske skupine za seboj pu- šnjih letal še ne izginejo, ko z novimi preleti okrog letalskega kluba v Mariboru, podobno ščajo večbarvne sledi, velika polja zaščitno že nastajajo nove: tedaj so sledi kar križem- tudi na avstrijskem Štajerskem in še kje po škropijo z letali idr. -kražem po nebu. svetu. Oboji Štajerci pravijo, da so uspešni, Kako nastanejo letalske sledi? V motorjih letal Kako je s chemtraili, pove tudi objava na a tega žal ne uspejo podpreti z zanesljivimi, gori gorivo, katerim je skupno, da vsebujejo strani Slovenskega meteorološkega društva: znanstveno neoporečnimi dokazi. Torej ni ogljik in vodik. Pri gorenju se ogljik veže s http://www.smd.v-izdelavi.si/data/upload/ nobenih zanesljivih dokazov, da posipanje kisikom v ogljikov dioksid (CO2), vodik pa v Contrails_21032010.pdf S PI J E Š J I H PE T, PA N I S I ZA D E T. U ž i te k brez a l ko h o l a ALK. ALC. WWW.LASKO-MALT.SI NOV OKUS Promocija HRUŠKA& MELISA Promocija
© Copyright 2024