1. No category

Nagovor predsednice organizacijskega odbora ……………………………
3
Bežen pregled preteklosti Maribora …………………………………………….
Kam v Mariboru ……………………………………………………………………………
4
8
Predviden program ………………………………………………………..…………….
Točkovanje za skupno razvrstitev ……………………………….………….……
Legenda prizorišč …………………………………………………………………………
Prijavljene ekipe ……………………………………………………………………..……
11
12
13
14
Košarka …………………………………………………………………………………..……
15
Odbojka ……………………………………………………………………………..………..
17
Namizni tenis ……………………………………………………………………..………..
19
Tenis ………………………..…………………………………………………………….…….
21
Badminton …………………………………………………………………………………… 25
Šah ……………………………………………………………………………………………….
27
Plavanje ……………………………………………………………………………………….
28
Pikado ………………………………………………………………………………………….
29
Kegljanje ………………………………………………………………………………………
32
Tek ……………………………………………………………………………………………….
33
Štajerski triatlon ……………………………………………………..…………………… 35
2
Spoštovane članice in člani SVIZ Slovenije!
Na 8. Svizove športne igre se je iz vse Slovenije prijavilo več kot 900 članic in članov s kar 23
območnih odborov.
Na enem mestu se bodo zbrali člani Sviza, ki se bodo pomerili kar v desetih oziroma enajstih
športnih disciplinah in se potegovali za najvišja odličja športnih iger. Zraven tega se bomo družili,
veselili in sproščeni z dobro voljo poskrbeli za zdrav duh v zdravem telesu.
Navkljub težavam, ki se pojavljajo v naši družbi, smo si vzeli čas za naše športne igre, kjer bomo
borbeni kot takrat, ko se borimo za svoje pravice.
Ker pa se bliža 5. oktober svetovni dan učiteljev, bi bilo pomembno, da se tudi v Sloveniji razmisli,
kakšen je položaj in vloga učiteljev v naši državi. Pričakujem, da bo vlada izobraževanju, znanosti,
vzgoji in kulturi posvetila kar največjo pozornost, da si bo prizadevala za družbeni ugled in
spoštovanje učiteljskega poklica, saj se mora zavedati, da dobre šole brez dobrega učitelja ni.
Predvsem pa da bo bolj zaupala v učiteljice in učitelje, ki si – v dobro otrok, njihovih staršev in
države v celoti - prizadevamo za čim kakovostnejšo slovensko šolo.
Spoštovane kolegice in kolegi, opravljamo enega najbolj zahtevnih in odgovornih poklicev in ne
vidim razloga, da ob bližajočem Svetovnem dnevu učiteljev ne bi samozavestno in na glas povedali,
da ga opravljamo dobro in pošteno, in da smo na opravljeno delo ponosni.
Naj današnje športno srečanje utrdi in naveže nove vezi, ki bodo lahko prispevale k temu, da bomo
v bran našega poklica nastopili enotno.
Vsem želim obilo športne sreče in prijetno bivanje v Mariboru. Pričakujem, da bodo 8. Svizove
športne igre potekale v tekmovalnem vzdušju z obilo dobre volje, saj le tako ustvarjen spomin
ostaja za vedno.
Predsednica organizacijskega odbora
Davorka Pregl
3
Območje današnjega Maribora je bilo
poseljeno od prazgodovine dalje. Sledi
naselbine iz 5.–4. tisočletja pr. n. št. (pozna
mlajša kamena doba in bakrena doba), ki so
bile odkrite v Radvanju v Mariboru, so
najstarejši
znani
primer
poselitve
mariborskega območja do sedaj. O močni
poseljenosti mariborskega območja v času
prehoda iz 2. v 3. tisočletje pr. n. št. pričajo
obsežna grobišča z več sto žarnimi grobovi na
Pobrežju in na Mladinski ulici. V starejši
železni dobi (8.–4. stoletje pr. n. št) so si
prebivalci uredili naselje na Pošteli (obronek
Pohorja nad Betnavskim gradom), ki so ga z
nasipi iz zemlje in okopi spremenili v utrjeno
gradišče. Iz rimskega obdobja so v Radvanju
in Bohovi odkrita večja kmetijska posestva
(vile rustike). Na območju vile rustike v
Radvanju pa je bilo odkritih tudi 28
pokojnikov iz 11. stoletja.
(civitas Marpurg). Slovensko ime Maribor pa
mesto dobi v 19. stoletju.
V 13. stoletju je mesto dobilo obzidje, ki so ga
pozneje dodatno utrdili z obrambnimi stolpi.
Nekaj jih je še ohranjenih. Današnja podoba
Pristaniškega stolpa je iz časa po letu 1835.
Na njegovem mestu je prvotno stal oglati
stolp (okoli leta 1310), obliko okroglega
bastiona pa je dobil po turškem obleganju
leta 1532. Pristaniškemu stolpu Mariborčani
navadno rečejo Sodni stolp. Židovski stolp iz
okoli leta 1456 stoji v neposredni bližini
sinagoge. Čeligijev stolp (tudi Mučilni, Črni ali
Gambrinov stolp) iz leta 1465 stoji severno
od stavbe SNG Maribor in je edini preostanek
severne stranice mestnega obzidja. Iz 16.
stoletja sta ohranjena še dva bastiona: Vodni
stolp ob Dravi iz leta 1555 in Grajska bastija iz
leta 1562. Poleg Vodnega stolpa in grajske
Maribor s Kalvarije (foto: Vita Kacafura)
Iz leta 1164 je najstarejša ohranjena pisna
omemba imena Marchburch (castrum
Marchburch), kakor so imenovali tedanji grad
na Piramidi. Zgrajen je bil za zaščito
pomembnega prehoda čez Dravo. Pod njim je
že kmalu začela nastajati naselbina z istim
imenom, leta 1209 omenjena kot trg (forum
Marhpurch), 4. decembra 1254 pa kot mesto
bastije so sredi 16. stoletja zgradili še dva
bastiona (»mariborske Benetke« in bastion
ob Koroških mestnih vratih), ki pa nista
ohranjena. Intenzivno obrambno gradnjo v
16. stoletju je narekovala grožnja turških
napadov, ki pa so Maribor neposredno
ogrožali enkrat, leta 1532.
4
Začetki mesta sodijo v čas, ko se je zaradi
razvoja obrti in trgovine začelo uveljavljati
denarno gospodarstvo. S pridobljenimi
mestnimi pravicami je Maribor sčasoma
uveljavil svoj nadzor nad podravsko vinsko
trgovino in postal glavna prometna točka na
poti iz Podravja na Koroško. Po letu 1335, ko
so Habsburžani pridobili Koroško, se je vinska
trgovina skoncentrirala v Mariboru, kar je
gospodarskemu razvoju mesta dalo dodatni
polet. Po Dravi so splavarji prevažali les iz
pohorskih gozdov ter se redno ustavljali v
Mariboru (Lent). Najstarejše pisna omemba
splavarjenja na Dravi je v listini iz leta 1280.
Sredi 16. stoletja je bila v Mariboru
ustanovljena poštna postaja, ki je dvesto let
pozneje že nudila redni poštni in potniški
promet s kočijami v vse smeri.
V dobi reformacije se je protestantizem v
Mariboru širil iz kapelice Betnavskega gradu,
kjer so 1588 in 1598 zgradili leseno cerkev in
okoli nje uredili pokopališče. Leta 1591 so
dogradili še protestantsko šolo. Leta 1600 je
protireformacijska komisija šolo, cerkev in
pokopališče uničila.
Glavni trg (foto: Vita Kacafura)
Mesto se je razvilo tudi v močno obrtno
središče. Mariborski obrtniki so prodajali
svoje izdelke na tedenskih in letnih sejmih, na
katerih so trgovali tudi prebivalci iz okolice.
Do leta 1514 sta bila v Mariboru dva večja
letna sejma, na nedeljo pred svečnico in na
dan sv. Ulrika (4. julija).
Mestna hiša Rotovž na Glavnem trgu je bila
sedež mestne oblasti. Do leta 1783 je mestno
upravo vodil mestni sodnik. Pravico svobodne
volitve mestnega sodnika pa je Mariboru
potrdil Friderik III. leta 1478. Rotovž je nastal
iz dveh hiš, ki so ju koli leta 1560 združili s
skupno vežo, opremili s sodnim balkonom in
poudarili s stolpičem. V notranjosti je posebej
vredna ogleda nekdanja posvetovalnica z
bogato štukiranim stropom, delom Antona
Quadria s konca 17. stoletja.
V drugi polovici 13. stoletja prispejo v
Maribor Judi, ki so se kot posebna skupina
prebivalstva z lastno vero, običaji in načinom
življenja naselili znotraj mestnega obzidja v
posebni mestni četrti ob sinagogi (prvič
omenjena leta 1429). Ukvarjali so se z
denarnimi posli in trgovino. V 15. stoletju se
je njihov položaj počasi slabšal, vse dokler ni
cesar Maksimiljan na prošnjo deželnih stanov
10. marca 1496 izdal ukaz, da morajo
zapustiti Štajersko.
Cerkev sv. Janeza Krstnika (od leta 1859 dalje,
ko je Anton Martin Slomšek prenesel sedež
Lavantinske škofije v Maribor, tudi stolna
cerkev) je starejša kot mesto samo, saj je bila
sedež pražupnije že v 12. stoletju. Seveda je
skozi stoletja bistveno spreminjala svojo
podobo. Sedanji cerkveni zvonik je bil
prvotno samostojni opazovalni stolp (zgrajen
leta 1325), ki je sicer služil tudi za cerkvene
5
potrebe. V njem so po letu 1792 uredili
prostore, ki so do leta 1933 služili kot
stanovanje mestnega čuvaja. Stolp je sedaj
odprt za obiskovalce, z njegovega balkona pa
se odpira nepozaben pogled na mesto. Okoli
cerkve je bilo do leta 1786 pokopališče, na
katerega nas danes opozarja svetilni steber z
večno lučjo iz leta 1517.
1743 na Glavnem trgu postavili kužno
znamenje, delo Jožefa Strauba. Leta 1991 je
Maribor
dotrajano
Kužno
znamenje
nadomestil
s
sedanjo
rekonstrukcijo
spomenika.
Cerkvene posesti v okolici mesta so upravljali
iz dvorov, ki še danes dokazujejo, da so
Maistrov trg (foto: Vita Kacafura)
Osrednja stavba v mestu je mestni grad, ki so
ga kot upravni dvor začeli graditi leta 1478.
Imel je skladišča in klet, postavljen pa je bil na
zemljišču tik ob severno vzhodnem vogalu
mestnega obzidja. Pozneje so ga dograjevali
in mu spremenili namembnost. Leta 1620 so
postali dedni lastniki dvora baroni Khiessli (od
leta 1623 dalje grofi), ki so grad začeli
prezidavati po svojih zamislih. Grad so obdali
z arkadnimi hodniki, zgradili 4 vogalne
stolpiče, v 17. stoletju pa dogradili grajsko
kapelo. Med 1680 in 1762 je bila urejena
viteška dvorana s štukiranim in poslikanim
stropom, sredi 18. stoletja pa so na mestu
starega
stopniščnega
stolpa
zgradili
slavnostno stopnišče, ki še danes slovi kot
eno najlepših stopnišč pri nas. Od leta 1938
dalje v gradu deluje Pokrajinski muzej
Maribor.
arhitekturno izstopali v nekdanji urbani
podobi mesta: Šentpavelski dvor, Salzburški
dvor, Vetrinjski dvor, Žički dvor.
V mestu so zgradili tudi nekaj samostanov.
Minoritski samostan s cerkvijo je bil prvič
omenjen v letih 1273-74, po letu 1784 pa
opuščen. Danes v samostanskem kompleksu
deluje Lutkovno gledališče Maribor. Na
mestu današnje frančiškanske cerkve je bil v
začetku 17. stoletja zgrajen kapucinski
samostan s cerkvijo. Na Glavnem trgu pa so v
začetku 18. stoletja postavili jezuitski kolegij s
cerkvijo sv. Alojzija (zgrajena leta 1769).
Za razvoj mesta je posebej zanimivo obdobje
druge polovice 19. stoletja. Maribor je kot
prvo mesto na današnjem ozemlju Slovenije
dobil leta 1846 železniško povezavo z
Dunajem (v okviru Južne železnice, ki je imela
za cilj povezati Dunaj s Trstom). To pa je
mestu omogočilo silovit gospodarski razvoj in
posledično pospešen razcvet na področju
uprave, šolstva, zdravstva in tudi kulture.
Selitev sedeža Lavantinske škofije leta 1859
pod tedanjim škofom Antonom Martinom
Slomškom v Maribor je imela ob
Mesto so velikokrat opustošili požari (lesene
hiše s slamo pokritimi strehami), med
prebivalci pa je zaradi slabih komunalnih
razmer (mesto ni imelo kanalizacije) večkrat
kosila tudi kuga. Najhuje je bilo leta 1680. V
spomin na umrle someščane so leta 1681-82
na Kalvariji zgradili cerkev sv. Barbare ter leta
6
cerkvenoupravnih
še
pomembnejše,
pozitivne kulturne posledice za Slovence na
Štajerskem. Izgradnja velike kadetnice leta
1853 pa pomeni naselitev velikega števila
vojaštva v mestu. Leta 1851 zgradijo
gledališko stavbo in leta 1864 kazino. Leta
1873 zgradijo stavbo višje realke (danes je v
njej Prva gimnazija), leta 1886 pa stavbo
mestne hranilnice na Slomškovem trgu
(danes je v njej Univerza v Mariboru). Še
posebej plodno gradbeno obdobje pa je bilo
v Mariboru na prelomu 19. v 20. stoletje, ko
zgradijo mestni vodovod. V ta čas pa sodi tudi
nekaj še danes markantnih javnih stavb:
Narodni dom (1898), poslopje pošte (1894) in
še druge. Značilna za obdobje druge polovice
19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne so
bila tudi nacionalna nasprotja med nemškim
in slovenskim delom meščanov, kar se je
najbolj izražalo na kulturnem področju . Oboji
so ustanavljali razna društva pri delovanju
katerih je bil nacionalni vidik na prvem
mestu.
V mestu se je pojavila močna tekstilna
industrija, ki se je intenzivno razvijala tudi v
kasnejših desetletjih. Maribor je tako postal
močno industrijsko in obrtno mesto.
Z začetkom druge svetovne vojne leta 1941
se je v mestu ves razvoj in praktično vsa
industrija, kolikor je niso izkoriščali Nemci za
svoje potrebe, ustavila. Med vojno je bilo
mesto skoraj porušeno in posledice je bilo
čutiti še dolgo po končani vojni.
Maribor je po drugi svetovni vojni beležil
skokovit razvoj. V obdobju samoupravnega
socializma so podjetja zaposlovala pretežno
po socialnih kriterijih in ustvarjala delavski
razred nove dobe.
Danes se zaradi krčenja delovnih mest v
industriji Maribor preusmerja v pospešen
Drava in Lent (foto: Vita Kacafura)
V siloviti razvoj mesta je leta 1914 usodno
zarezala Prva svetovna vojna. Ob njenem
koncu leta 1918 je odločen vojaški poseg
Rudolfa Maistra zagotovil, da je mesto ostalo
v slovenskih rokah. Čas po prvi svetni vojni pa
je za Maribor pomenil tudi čas, ko je moral
svojo zgodbo pisati na novo.
razvoj turizma, kulture in drugih storitvenih
dejavnosti. Mesto je postalo univerzitetno,
gospodarsko,
kulturno,
prometno
in
turistično središče severovzhodne Slovenije.
Zbral: Drago Oman
7
številne znamenite in zanimive zgradbe kot
so sinagoga, židovski, vodni in sodni stolp,
srednjeveško obzidje, minoritska cerkev ali
400 let stara trta (v Hiši stare trte izveste
marsikaj o vinarstvu in vinogradništvu na
Štajerskem). Pot nadaljujete mimo Studenške
brvi vse do Koblarjevega zaliva, od koder
imate le še nekaj minut do Mariborskega
otoka, ene od naravnih znamenitosti
Maribora.
Pogled na Lent (foto: V Kacafura)
Maribor je drugo največje slovensko mesto,
središče severovzhodne Slovenije z okoli
110.000 prebivalci. Je dom najstarejše trte na
svetu, Zlate lisice, dobre kapljice in ljudi
odprtih src. Kljub vsej svoji bogati raznolikosti
mesto nima velikih razsežnosti in je dostop
od ene do druge zanimivosti ali pustolovščine
hiter in enostaven.
Glavni trg (foto: M. Kacafura)
V staro mestno jedro ob Koroški cesti je
umeščen največji mariborski trg - Glavni trg,
kjer si lahko ogledate vrsto kulturnih
znamenitosti. Najpomembnejše so Rotovž
(Mestna hiša), kužno znamenje (spomenik, ki
je bil postavljen v 17. stoletju po premagani
kugi), jezuitski kolegij, cerkev svetega Alojzija,
Nadškofijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv
Maribor, Terezijin dvor, kjer je danes Salon
uporabnih umetnosti, stara lekarniška stavba
ter poznogotski hiši s pomolom iz 16. stoletja.
Hiša stare trte (foto: M. Kacafura)
Minoritska cerkev (foto: I.P. Kacafura)
Staro mestno jedro ob reki Dravi je primerno
za krajši ali daljši sprehod, lahko pa v katerem
od lokalov okušate štajerske kulinarične
dobrote. Sprehodite se lahko po poti, ki vodi
po levem bregu reke Drave. Začnete na
Lentu, najstarejšem delu mesta, kjer so
Stolna cerkev (foto: I.P. Kacafura)
Iz Glavnega trga se lahko podate po zmeraj
živahni Poštni ulici (v kateri poskrbijo tudi za
8
vaše brbončice) do Slomškovega trga in
Stolne cerkve, kjer se lahko povzpnete na
razgledno ploščad zvonika in si ogledate
Maribor z drugačne perspektive. Na tem trgu
so zanimivi: spomenik Antonu Martinu
Slomšku, stavba pošte in rektorata ter
Slovenskega narodnega gledališča, kjer redno
uprizarjajo odlične operne, baletne in
dramske predstave.
padlim
v
narodnoosvobodilni
borbi
(ljubkovalno
imenovanim
»Kojak«),
frančiškansko cerkvijo in vinsko kletjo Vinag,
ki v podzemnih tunelih, ki so dolgi kar 2
kilometra, hrani preko 5 milijonov litrov vina.
Vsekakor vredno ogleda.
Grajski trg z Mariborskim gradom (foto: M. Kacafura)
Slomškov trg z rektoratom (foto: M. Kacafura)
Po ozkih in slikovitih uličicah ali znameniti
Gosposki ulici se lahko sprehodite do
simpatičnega trikotnega Grajskega trga.
Frančiškanska cerkev (foto: M. Kacafura)
Po Grajski ulici ali iz Trga svobode se lahko
podate na Maistrov trg, ki ga poudarja
čudovita neorenesančna zgradba Prve
gimnazije. Krasijo ga še fontana, spomenik
generalu Maistru (delo kiparke Vlaste Zorko)
in lepo urejen park.
Živahna Slovenska ulica (foto: M. Kacafura)
Tu stoji mariborski grad, v katerem domuje
Pokrajinski muzej Maribor pa spomenik sv.
Florijanu, zavetniku pred požari, povodnimi in
naravnimi katastrofami. Spominska plošča na
stavbi bivše Scherbaumove pekarne priča o
tem, da je v tem delu Evrope zagorelo tudi
prvih 36 električnih žarnic. Na tem trgu se
lahko tudi okrepčate.
Maistrov trg (foto: V. Kacafura)
Pot lahko nadaljujete mimo Scherbaumove
vile, v kateri se danes nahaja Muzej narodne
osvoboditve
Maribor, do
čudovitega
mestnega parka s tremi ribniki ter si ogledate
Na vzhodni strani mariborskega gradu je Trg
svobode s Tihčevim kipom posvečenim
9
še akvarij in terarij. Če imate čas se lahko
povzpnete na Mestni vrh, Piramido (z ostanki
nekdanjega gradu in kapelico) ali Kalvarijo (s
cerkvijo sv. Barbare), ki so med domačini
priljubljene točke za sprostitev in rekreacijo,
nagrajeni pa boste tudi z lepim razgledom.
in večer končate v katerem izmed zanimivih
mestnih lokalov z bogato kulinarično
ponudbo.
Izzivov torej ne manjka - zato – dobrodošli v
Mariboru!
Zbrala: Irena Porekar Kacafura
Koristne povezave:
Zavod za turizem Maribor,
http://www.maribor-pohorje.si
Kulturne znamenitosti Maribora,
http://www.slotrips.si/slo/kulturneznamenitosti/trip/1013/Maribor
Kraji – Maribor, staro mestno jedro,
http://kraji.eu/slovenija/maribor_staro_mest
no_jedro/slo
Kam na izlet v Mariboru,
http://filternet.si/ss/clanki/kam-na-izlet-vmariboru/
Pokrajinski muzej Maribor,
http://www.museum-mb.si/
Muzej narodne osvoboditve Maribor,
http://www.muzejno-mb.si/site/
Umetnostna galerija Maribor,
http://www.ugm.si/
Narodni dom Maribor, http://www.nd-mb.si/
Center judovske kulturne dediščine,
http://www.sinagogamaribor.si/
Slovensko narodno gledališče Maribor,
http://www.sng-mb.si/
Lutkovno gledališče Maribor, http://www.lgmb.si/
Fotoklub Maribor, http://www.fotoklubmaribor.com/
Galerija Društva likovnih umetnikov Maribor,
http://www.dlum.si/
Kulturne ustanove v Mariboru,
http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=23
0
Frančiškanska cerkev,
http://www.bazilika.info/
Stolna cerkev, http://www.stolnicamaribor.si
Mestni park (foto: M. Kacafura)
Maribor pa je tudi mesto športa. Njegova
zanimiva lokacija med gozdnatim Pohorjem
ter obširnimi vinorodnimi griči je enkratno
izhodišče za različne aktivnosti: kolesarstvo,
pohodništvo ali smučanje. Smučišče se začne
tako rekoč v mestu (tu se odvija tudi Zlata
lisica, tekma za smučarski svetovni pokal), na
zanimive kolesarske izlete pa se lahko
odpravite že v samem centru. Tudi pohodi po
Pohorju nudijo sprostitev in druženje z
naravo, lahko pa uživate v adrenalinskem
parku ali na poletnem sankališču.
Slovensko narodno gledališče (foto: M. Kacafura)
Vsekakor vam predlagamo, da si vzamete čas
in obiščete še Umetnostno galerijo Maribor
ter vrsto zanimivih privatnih galerij in
razstavišč, morda Betnavski grad ali botanični
vrt v Pivoli, si ogledate kakšno predstavo ali
koncert v Narodnem domu ali dvorani Union
10
Splavarjenje po Dravi (foto: Slavko Rajh)
9.00 – 9.50
ZBOR UDELEŽENCEV (Dvorana Tabor, Koresova ulica 7,
Maribor) pogostitev, prevzem vode ter bonov za kosilo
10.00 – 10.30
10.45
OTVORITVENA SLOVESNOST (v dvorani Tabor)
ODHOD NA PRIZORIŠČA TEKMOVANJ (plavanje
in tek – avtobusi – 11.15)
11.00
PRIČETEK TEKMOVANJ (plavanje in tek ob 11.45 12.00)
13.00 – 15.00
17.30
KOSILO (šotor pred dvorano Tabor)
ŠTAJERSKI TRIATLON
oz. po končani finalni
tekmi odbojke
19.00
ZAKLJUČNA PRIREDITEV
v UŠC Leona Štuklja, Koroška cesta 130, Maribor
Nagovor glavnega tajnika SVIZ Branimirja Štruklja
Večerja
Razglasitev športnih rezultatov
Ples in druženje
11
Točkovalo se bo na sledeč način:
Mesto
Število
točk
25
20
16
13
11
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
ostala
V primeru časovne stiske, manjšega števila udeleženih ekip ali slabih
vremenskih pogojev, si organizator pridržuje pravico, da v dogovoru z
vodji tekmovanj in vodji ekip spremeni sistem tekmovanj.
Vsi udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost. Organizator ne
odgovarja za morebitne poškodbe.
Za razumevanje se zahvaljujemo in želimo vsem tekmovalcem veliko
športnih uspehov.
12
1. Dvorana Tabor, Koresova ulica 7, Maribor
1a. Gostilna Taborka, Gorkega 48, Maribor
2. Dvorana Železničarskega športnega društva, Popovičeva ulica 12, Maribor
3. Teniški park tabor, Popovičeva ulica 8, Maribor
4. Kopališče Pristan, Koroška cesta 33, Maribor
5. II. gimnazija Maribor, Trg Miloša Zidanška 1, Maribor
6. Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, Trg Miloša Zidanška 3,
Maribor
7. Biotehniška šola, Vrbanska cesta 30, Maribor
8. UŠC Leona Štuklja, Koroška cesta 130, Maribor
13
1. AJDOVŠČINA
2. BELA KRAJINA
X
X
3. CELJE
X
X
X
X
X
5. KOROŠKA
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
VSI PRIJAVLJENI
(število ekip)
ŠTEJERSKI TRIATLON
X
X
X
6
X
X
X
7
X
X
X
X
7
X
X
X
X
11
X
X
X
X
4
X
X
X
X
7
X
X
X
X
11
X
X
X
X
X
9. NOVA GORICA
X
X
X
X
X
X
X
X
X
9
10.NOVO MESTO
X
X
X
X
X
X
X
X
X
9
11.OBALA
X
X
X
X
X
X
X
X
X
11
X
X
X
4
X
X
3
8. LJUBLJANA OKOLICA
12.ORMOŽ
X
TEK
KEGLJANJE
X
X
6. KRANJ
7. LENART
PIKADO
X
X
4. JESENICE
PLAVANJE
ŠAH
BADMINTON
TENIS
NAMIZNI TENIS
ODBOJKA
KOŠARKA
Območni odbor
X
X
13.PODRAVJE
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
11
14.POMURJE
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
11
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
10
X
X
15.POSAVJE
16.POSTOJNA
X
17.PTUJ
X
18.RADOVLJICA
19.SLOVENSKA BISTRICA
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
20.SLOVENSKE KONJICE
21.ŠMARJE PRI JELŠAH
X
X
X
X
X
22.VELENJE
X
X
X
X
X
23.ZASAVJE
X
X
X
X
14
18
18
19
SKUPAJ
14
X
X
4
X
X
X
X
7
X
X
X
X
6
X
X
X
X
11
X
3
X
X
X
X
X
10
X
X
X
X
X
X
11
X
X
X
X
X
X
X
11
16
9
11
18
21
20
20
184
Prizorišče tekmovanja: Dvorana ŽŠD, Popovičeva ulica 12, Maribor
Vodja tekmovanja:
Borut COTIČ, mobi: 031/622-430
Ekipe je prijavilo 14 območij, ki smo jih z žrebom razdelili v 2 skupini po 3 in 2 skupini po 4.
Za nosilce skupin smo postavili prve štiri uvrščene ekipe iz lanskih športnih iger. V skupini se ekipe
pomerijo med seboj, zmagovalci skupin gredo v tekmovanje na izpadanje. V primeru, da imajo vse
tri ekipe enako število točk, se vrstni red določi na osnovi količnika danih in prejetih košev; če je ta
enaka, je boljša ekipa, ki je dosegla večje število košev.
Pravila:
Ekipa: 3 tekmovalci (3 + 1 M)
Istočasno so na igrišču 3 igralci ene ekipe. Menjava je možna, ko je žoga izven igrišča.
Tekme sodi sodnik. Ta z žrebom določi ekipo, ki bo metala na koš za prvo žogo, nato spremlja
potek igre in rešuje sporne situacije, ko se ekipi ne moreta sporazumeti v določeni situaciji. Tekma
se začne z metom na koš izza linije 6,75. Na koš meče igralec ekipe, ki jo je z žrebom določil sodnik.
Vsak zadetek iz igre v prostoru 6,75 šteje eno točko, zadetek izza črte pa šteje dve točki. Po danem
košu nadaljuje igro ekipa, ki je dosegla koš izza bočne črte. Igralni čas je omejen na 15 minut ali pa
do 15 doseženih točk (glej pravilo rezultat). Zmagovalec je ekipa, ki prej doseže 15 točk pod
pogojem, da prednost pred nasprotnikom znaša vsaj dve točki. V primeru, da razlika ne znaša 2
točki, se igra podaljšek do 17. Zmaga ekipa, ki prva doseže 17 točk (ne glede na razliko). Če nobena
od ekip ni dosegla 15 točk po 15 minutah igre, zmaga ekipa, ki je dosegla večje število točk. Če je
rezultat izenačen, ekipi igrata naprej do prvega doseženega koša. Ko ekipa naredi štiri osebne
napake, izpolni mali bonus. To pomeni, da za vsako naslednjo osebno napako ekipe njeni tekmeci
izvajajo prosti met. Po prostem metu ostane žoga v posesti ekipe, ki je izvajala prosti met, če izvajalec
zadene prosti met, sicer žoga pripada nasprotni ekipi. Z osmo osebno napako se izpolni veliki bonus in
žoga ostane v posesti ekipe, ki izvaja prosti met, tudi če prostega meta ne zadene. Če je pri metu na koš
storjen prekršek izza črte 6,75 in je ekipa že izpolnila bonus, sta igralcu, nad katerim je bil storjen
prekršek, dodeljena dva prosta meta. Pri malem bonusu je žoga dodeljena nasprotni ekipi, če je izvajalec
zgrešil drugi prosti met. Po izpolnjenem bonusu se ob doseženem košu in prekršku dosodi še dodatni prosti
met igralcu, ki je zadel koš (posest žoge po metu je opredeljena v zgornjem delu te točke). Ekipa, ki ima 4
igralce, lahko le-te poljubno zamenja; menjave se opravijo v trenutku, ko je žoga izven igrišča
(dosežen koš, prekršek). Vsaka ekipa ima pravico do ene minute odmora na tekmo. Minuta odmora se ne
šteje v igralni čas. Čas napada ni časovno omejen. Igralec, ki na eni tekmi naredi 2 nešportni osebni
napaki, je izključen do konca tekme (če ima ekipa 4 igralce, ga lahko zamenja drugi igralec).
Zmagovalci skupin igrajo za uvrstitev od 1. do 3. oziroma 4. mesta.
15
SKUPINA A
OBMOČJE
PODRAVJE
JESENICE
NOVA GORICA
1
X
3
T
KOŠ RAZLIKA M
T
KOŠ RAZLIKA M
4
T
KOŠ RAZLIKA M
T
KOŠ RAZLIKA M
X
X
SKUPINA B
OBMOČJE
SLOV. BISTRICA
ZASAVJE
POMURJE
SKUPINA C
OBMOČJE
VELENJE
LJUBLJANA OKOLICA
ŠMARJE PRI JELŠAH
BELA KRAJINA
SKUPINA D
OBMOČJE
KOROŠKA
OBALA
POSTOJNA
NOVO MESTO
2
1
X
2
3
X
X
1
X
2
3
X
X
X
1
X
2
3
4
X
X
X
POLFINALNO IN FINALNO TEKMOVANJE
A1 : B1
C1: D1
ZMAGOVALEC - FINALE
ZMAGOVALEC – FINALE
ZMAGOVALEC
PORAŽENEC
ZMAGOVALEC
PORAŽENEC
ZMAGOVALEC
16
Prizorišče tekmovanja:
Predtekmovalni skupini A, B: II. gimnazija Maribor, Trg Miloša Zidanška 1,
Maribor
Predtekmovalni skupini C, D: Srednja zdravstvena in kozmetična šola
Maribor, Trg Miloša Zidanška 3, Maribor
Predtekmovalni skupini E, F: Dvorana Tabor, Koresova ulica 7, Maribor
POLFINALE IN FINALE:
Dvorana Tabor, Koresova ulica 7, Maribor
Vodja tekmovanja:
Jerica PUKLAVEC, mobi: 051/358-469
Ekipe je prijavilo 18 območij , ki smo jih z žrebom razdelili v 6 skupin po 3. Za nosilce skupin smo
postavili prvih šest uvrščenih ekip iz lanskih športnih iger. V skupini se ekipe pomerijo med seboj,
zmagovalci skupin gredo v dve polfinalni skupini, kjer je sistem isti, prvouvrščeni ekipi iz polfinalnih
skupin se pomerita za prvo mesto, drugouvrščeni v polfinalnih skupinah pa za tretje mesto.
Pravila:
Ekipa: 6 tekmovalcev (3 M in 3 Ž)
Igra se po pravilih OZS, na dva dobljena seta do 15 (2 točki razlike). Višina mreže je 233 cm. Na igrišču
morajo biti najmanj tri igralke. Zmagovalca skupin igrata finale na 2 dobljena seta do 25.
SKUPINA A
OBMOČJE
KOROŠKA
CELJE
NOVO MESTO
SKUPINA B
OBMOČJE
POMURJE
SLOV. BISTRICA
LJUBLJANA Z OKOLICO
SKUPINA C
OBMOČJE
VELENJE
PTUJ
ŠMARJE PRI JELŠAH
1
X
2
3
T
Seti
M
T
Seti
M
T
Seti
M
T
Seti
M
X
X
1
X
2
3
X
X
1
X
PRVA POLFINALNA SKUPINA X
OBMOČJE
1
A1
X
B1
C1
2
3
X
X
2
3
X
X
17
SKUPINA D
OBMOČJE
JESENICE
NOVA GORICA
BELA KRAJINA
SKUPINA E
OBMOČJE
OBALA
ZASAVJE
LENART
SKUPINA F
OBMOČJE
POSAVJE
PODRAVJE
AJDOVŠČINA
1
X
2
3
4
T
Seti
M
X
X
1
X
2
3
T
Seti
M
T
Seti
M
T
Seti
M
X
X
1
X
DRUGA POLFINALNA SKUPINA Y
OBMOČJE
1
D1
X
E1
F1
2
3
X
X
2
3
X
X
FINALNA TEKMA :
X1 :Y1
ZA TRETJE MESTO:
X2 : Y2
18
Prizorišče tekmovanja: Dvorana Tabor, Koresova ulica 7, Maribor
Vodja tekmovanja:
Ljubo MILIČEVIĆ, mobi: 041/798-686,
Vlado BAMBIČ
Ekipe je prijavilo 18 območij, ki smo jih z žrebom razdelili v 2 skupini po 4 ekipe in 2 skupini po 5
ekip. Za nosilce skupin smo izbrali prve štiri uvrščene ekipe z lanskih športnih iger.
Pravila:
Ekipa: 2 tekmovalca ( 1 M + 1 Ž)
Igra se po sistemu moški z moškim, ženska z žensko in mešani par.
Igra se na dva dobljena niza do 11. Za končno uvrstitev odločajo število zmag, medsebojno
srečanje, nato razlika v dobljenih in izgubljenih setih in zatem še razlika v dobljenih in
izgubljenih točkah.
SKUPINA A
OBMOČJE
VELENJE
PTUJ
BELA KRAJINA
CELJE
NOVA GORICA
SKUPINA B
OBMOČJE
POMURJE
LJUBLJANA
KOROŠKA
ZASAVJE
SKUPINA C
OBMOČJE
POSAVJE
LENART
POSTOJNA
NOVO MESTO
SLOV. BISTRICA
1
X
2
3
4
5
T
Seti
T
Seti
M
5
T
Seti
M
X
X
X
X
1
X
2
3
4
X
X
X
1
X
2
3
4
X
X
X
X
19
M
SKUPINA D
OBMOČJE
PODRAVJE
RADOVLJICA
OBALA
ŠMARJE PRI JELŠAH
1
X
2
3
4
X
X
X
A1
C2
B1
D2
C1
A2
D1
B2
20
T
Seti
M
Prizorišče tekmovanja: Teniški park Tabor, Popovičeva ulica 8, Maribor
Vodja tekmovanja:
Gregor RAK, mobi: 031/304-875
Prijavilo se je 19 ekip, ki so z žrebom razdeljene v šest skupin: pet skupin po tri ekipe in ena
skupina po štiri ekipe. Za nosilce skupin smo izžrebali šest prvouvrščenih ekip z lanskega
tekmovanja. V skupini igrajo vsak z vsakim ROUND ROBIN, v nadaljevalni del napredujeta
prvouvrščena para iz skupine, razen skupine F, kjer napredujejo tri prvouvrščene ekipe. Iz skupin A,
B, C, D, E se z žrebom izžrebajo tri ekipe, ki nadaljujejo igro. V osmini finala se igra po sistemu na
izpadanje. Igra se tudi za tretje mesto.
Pravila:
Ekipa: 2 tekmovalca (1 M + 1 Ž).
Igra se do 6 dobljenih iger. Pri rezultatu 6 : 6 se igra »tie-break« do 7 točke in dve razlike.
Na igrišče kliče sodnik, ki mu je potrebno po končanem dvoboju povedati rezultat.
Pari si sodijo sami, razen finala, kjer bo sodil sodnik na stolu.
Žogice: DUNLOP FORT (3 na igrišče).
Če imata po koncu tekmovanja dve ali več ekip enako število zmag, se vrstni red določi po
naslednjih kriterijih (po vrstnem redu):
a) število zmag na medsebojnih dvobojih,
b) razlika med dobljenimi in izgubljenimi igrami na medsebojnih dvobojih,
c) razlika med dobljenimi in izgubljenimi igrami na vseh dvobojih,
d) žreb.
SKUPINA A
A1
KOROŠKA
A2
JESENICE
A3
LENART
SKUPINA B
B1
PODRAVJE
B2
LJUBLJANA
OKOLICA
B3
NOVO MESTO
ŠT.
TEKEM
ZMAGE PORAZI TOČKE
SET
RAZLIKA
GEM
RAZLIKA
MESTO
ŠT.
TEKEM
ZMAGE PORAZI TOČKE
SET
RAZLIKA
GEM
RAZLIKA
MESTO
21
SKUPINA C
C1
OBALA
C2
ORMOŽ
C3
SLOVENSKA
BISTRICA
SKUPINA D
D1
NOVA GORICA
D2
POMURJE
D3
POSAVJE
SKUPINA E
E1
RADOVLJICA
E2
VELENJE
E3
SLOVENSKE
KONJICE
SKUPINA F
F1
CELJE
F2
ŠMARJE PRI
JELŠAH
F3
POSTOJNA
F4
ZASAVJE
ŠT.
TEKEM
ZMAGE PORAZI TOČKE
SET
RAZLIKA
GEM
RAZLIKA
MESTO
ŠT.
TEKEM
ZMAGE PORAZI TOČKE
SET
RAZLIKA
GEM
RAZLIKA
MESTO
ŠT.
TEKEM
ZMAGE PORAZI TOČKE
SET
RAZLIKA
GEM
RAZLIKA
MESTO
ŠT.
TEKEM
ZMAGE PORAZI TOČKE
SET
RAZLIKA
GEM
RAZLIKA
MESTO
Časovni razpored tekem:
RAZPORED URA
IGRIŠČE
EKIPA 1
EKIPA 2
A2:A3
11:00
Igrišče 1
JESENICE
LENART
A1:A2
11:45
Igrišče 1
KOROŠKA
JESENICE
A3:A1
12:30
Igrišče 1
LENART
KOROŠKA
22
REZULTAT
RAZPORED URA
IGRIŠČE
EKIPA 1
EKIPA 2
B2:B3
11:00
Igrišče 2
LJUBLJANA
OKOLICA
NOVO MESTO
B1:B2
11:45
Igrišče 2
PODRAVJE
LJUBLJANA
OKOLICA
B3:B1
12:30
Igrišče 2
NOVO MESTO
PODRAVJE
RAZPORED URA
IGRIŠČE
EKIPA 1
EKIPA 2
C2:C3
11:00
Igrišče 3
ORMOŽ
SLOVENSKA
BISTRICA
C1:C2
11:45
Igrišče 3
OBALA
ORMOŽ
C3:C1
12:30
Igrišče 3
SLOVENSKA
BISTRICA
OBALA
RAZPORED URA
IGRIŠČE
EKIPA 1
EKIPA 2
D2:D3
11:00
Igrišče 4
POMURJE
POSAVJE
D1:D2
11:45
Igrišče 4
NOVA GORICA
POMURJE
D3:D1
12:30
Igrišče 4
POSAVJE
NOVA GORICA
RAZPORED URA
IGRIŠČE
EKIPA 1
EKIPA 2
E2:E3
11:00
Igrišče 5
VELENJE
SLOVENSKE
KONJICE
E1:E2
11:45
Igrišče 5
RADOVLJICA
VELENJE
E3:E1
12:30
Igrišče 5
SLOVENSKE
KONJICE
RADOVLJICA
RAZPORED URA
IGRIŠČE
EKPIA 1
EKIPA 2
F2:F3
11:00
Igrišče 6
ŠMARJE PRI
JELŠAH
POSTOJNA
F1:F4
11:45
Igrišče 6
CELJE
ZASAVJE
F1:F2
12:30
Igrišče 6
CELJE
ŠMARJE PRI
JELŠAH
F4:F3
13:15* Igrišče 1
ZASAVJE
POSTOJNA
F3:F1
13:15* Igrišče 2
POSTOJNA
CELJE
ŠMARJE PRI
JELŠAH
* v kolikor bo igrišče prosto, se prične igrati prej
F2:F4
14:00* Igrišče 6
23
ZASAVJE
REZULTAT
REZULTAT
REZULTAT
REZULTAT
REZULTAT
FINALNI BOJI:
Finalni dvoboji se pričnejo igrati ob 15.00 uri.
V osmini finala se igra po sistemu na izpadanje. Igra se tudi za tretje mesto.
24
Prizorišče tekmovanja: Dvorana ŽŠD, Popovičeva ulica 12, Maribor
Vodja tekmovanja:
Carmen ONIŠAK, mobi: 031/229-083
Ekipe je prijavilo 16 območij. Za nosilce smo postavili prve štiri uvrščene ekipe iz lanskih športnih
iger. Ostale ekipe smo razvrstili na podlagi žreba. Ekipa, ki zmaga v medsebojnem dvoboju se uvrsti
naprej, ekipa, ki v prvem dvoboju izgubi, se uvrsti v repasažno skupino. Po drugem porazu ekipa
konča s tekmovanjem ( glej tabelo).
Pravila:
Ekipa: 2 tekmovalca (1 M + 1 Ž)
Ekipo sestavlja mešana dvojica (ena ženska, en moški). Igra se na en dobljeni niz do 15, pri
rezultatu 8, doseženem na katerikoli strani, dvojici zamenjata strani igrišča. Pred začetkom se
izvede žrebanje, zmagovalec izbere stran igrišča ali začetni servis. Igra se s plastičnimi žogicami po
badmintonskih pravilih. V primeru časovne stiske ali manjšega števila prijavljenih ekip, si
organizator pridržuje pravico do spremembe načina tekmovanja.
SKUPINA
A
Z
P
VELENJE
NOVO
MESTO
Z
P
P
P
Z-5.
CELJE
OBALA
Z
Z-1.
Z-7.
P-6.
P-8.
P
Z
Z-3.
P
KOROŠKA
SL.KONJI Z
CE
Z
P-4.
P-2.
Z
P
NOVA
GORICA
POMURJ
E
25
Z
SKUPINA
B
Z
P
ZASAVJE
LJ
OKOLICA
Z
P
P
P
Z-5.
POSAVJE
PTUJ
Z
Z-1.
Z-7.
Z-3.
P-8.
P-6.
P
P
SLOV.
BISTRICA
ŠMARJE
PRI
JELŠAH
P-4.
Z
Z
P
Z
P
1. - 2. mesto
3. - 4. mesto
5. - 6. mesto
7. - 8. mesto
9. - 10. mesto
11. - 12. mesto
13. - 14. mesto
15. - 16. mesto
Z
PODRAVJ
E
ORMOŽ
A1 : B1
A2 : B2
A3 : B3
A4 : B4
A5 : B5
A6 : B6
A7 : B7
A8 : B8
26
Z
P-2.
Prizorišče tekmovanja: Gostilna Taborka, Gorkega 4, Maribor
Vodja tekmovanja:
Danilo KORŽE, mobi: 040/240-542
Ekipe je prijavilo 9 območij (Koroška, Ljubljana okolica, Obala, Podravje, Pomurje, Posavje,
Slovenska Bistrica, Velenje in Zasavje).
Pravila:
Ekipa: štirje igralci (3 M + 1 Ž ), namesto moškega lahko igra ženska, obratna menjava ni možna.
Vrstni red igralcev v ekipi določi kapetan, vendar sme imeti igralec/-ka na poljubni deski največ 100 točk
nižji slovenski rating Ro60 od igralcev/-lk na nižjih deskah. Takšen vrstni red velja za celotno
tekmovanje. Sprememba ekipe za posamezna kola se pred začetkom kola zapiše v formular dvoboja. Če
sprememba postave ni vpisana v formular do začetka dvoboja, se šteje, da ekipa igra dvoboj z osnovno
postavo. Igralo se bo po 9 kol po Bergerjevem sistemu (vsaka ekipa s vsako), pari se bodo določali z
računalnikom. Zapisnik dvoboja sodniku preda kapetan zmagovalne ekipe, v primeru neodločenega
rezultata pa kapetan ekipe z belimi figurami na prvi deski. Igralni čas bo 10 minut po igralcu. Igra se
po pravilih FIDE z dodatkom za hitropotezni šah. Kriteriji za končni vrstni red po vrsti: večje število
šahovskih točk, večje število match točk, boljši Sonneborn Berger po šahovskih točkah.
TABELA Z REZULTATI:
OBMOČJE
1. KOROŠKA
2. LJUBLJANA
3. OBALA
4. PODRAVJE
5. POMURJE
6. POSAVJE
7. SL. BISTRICA
8. VELENJE
9. ZASAVJE
1.
2.
3.
4.
5.
6.
27
7.
8.
9.
TOČKE
MT
M
Prizorišče tekmovanja: Kopališče Pristan, Koroška cesta 33, Maribor
Vodja tekmovanja:
Helena GRIL, mobi: 031/748- 654
Ekipe je prijavilo 11 območij. Z žrebom smo jih razdelili v 3 skupine: 2 po štiri in 1 po
tri ekipe. Nosilci skupin so bili izžrebani na podlagi lanskoletnih uvrstitev. Plavalo se bo v
notranjem 50 m bazenu na štirih progah.
Iz vsake skupine se prvi dve ekipi uvrstita v mali finale in še eden ali dva po rezultatu, če je ta
rezultat boljši od zadnjega rezultata uvrščenih ekip.
Po 30 minutnem premoru se izvede mali finale v dveh skupinah. Prva skupina malega finala je
sestavljena iz prvih dveh ekip prve skupine in prva ekipa iz druge skupine ter druga skupina
malega finala iz druge ekipe druge skupine in prvih dveh ekip tretje skupine.
Po 30 minutnem premoru se izvede veliki finale iz prvih dveh ekip, prve in druge skupine v malem
finalu.
Pravila:
Ekipa: 4 tekmovalci (2 M + 2 Ž).
Ekipo sestavljajo po dva plavalca in dve plavalki. Plavati začne plavalec, nato plavalka, zopet
plavalec in plavalka, ki konča štafete s prihodom v cilj.
Disciplina je 4 x50 m prosto, tekmovalec lahko med plavanjem spremeni slog plavanja.
Plava se v 50 m bazenu. Naslednji tekmovalec skoči v vodo šele, ko se tekmovalec pred njim
dotakne roba bazena. Plavalci, ki so opravili predajo, lahko zapustijo bazen šele, ko vse
štafete opravijo predajo, da ne ovirajo ostalih tekmovalcev.
Čas se meri ročno in sicer se ustavi takrat, ko zadnja plavalka priprava v cilj.
SKUPINA
1
2
3
PROGA
1
3
2
4
2
3
1
1
3
2
4
OBMOČJE
ČAS
KOROŠKA
VELENJE
ZASAVJE
AJDOVŠČINA
POSAVJE
PODRAVJE
POMURJE
LJUBLJANA OKOLICA
ŠMARJE PRI JELŠAH
SLOVENSKA BISTRICA
OBALA
28
M
T
Prizorišče tekmovanja: Dvorana Tabor, Koresova 7, Maribor
Vodja tekmovanja:
Goran BERANIČ, mobi: 041/606-711
Ekipe je prijavilo 18 območij, ki smo jih z žrebom razdelili v 6 skupin po 3 ekipe. Za nosilce skupin
smo izbrali prvih 6 uvrščenih ekip iz lanskih športnih iger. V skupini se ekipe pomerijo med seboj,
zmagovalci skupin pa gredo v pri dve polfinalni skupini, kjer je sistem isti – prvi in drugo uvrščeni iz
skupine se med seboj pomerijo za prvo oz. tretje mesto. Igralo se bo na šestih avtomatih.
V primeru časovne stiske ali manjšega števila prijavljenih ekip, si organizator pridržuje pravico do
spremembe sistema tekmovanja.
Pravila:
Ekipa: 4 igralci (2 M + 2 Ž)
Igra 301 – SO (navadni zaključek)
Puščice so lahko dolge 16,8 cm in težke 18 g (tolerance ±0,5 g)
Igra se 4x4 tekmovalci z možnostjo rezerv. Zamenjani igralec nima možnosti ponovnega igranja.
Če je prvi met v prazno, se šteje in se ne ponavlja (isto kot če je pred vklopom aparata).
Tekma med ekipama se začne z metom bližje sredini (center). Iz vsake ekipe meče en tekmovalec
in ekipa tistega, ki je zadel bližje sredini, začne prva. Naslednjo tekmo začne druga ekipa. Pri
rezultatu 1:1 prične tista ekipa, ki je začela prvo tekmo.
Tekme se igrajo izmenično (začne ženska – moški – ženska – moški) pri obeh ekipah.
Zaključni met se upošteva, če je pikado v tarči in je zatajila elektronika (zaključek na 0).
V vseh ostalih primerih je sodnik pikado.
Igra se 15 krogov (če igralca ne zaključita v določenem številu krogov, zmaga tisti, ki ima na
displeju manjše število točk. Če imata oba igralca na displeju 1, pa zmaga tisti, ki je bil prvi na
številki 1.
Na vsaki strani od aparata mora biti vsaj 50 cm prostora.
Višina centra je 172 cm – diagonal na črto je 293 cm od centra.
Igra se na 2 dobljeni igri. V primeru, da je rezultat 1:1 se odigra še ena igra.
SKUPINA A
OBMOČJE
1
KOROŠKA
X
NOVA GORICA
ŠMARJE PRI JELŠAH
2
3
X
X
29
T
SETI
M
SKUPINA B
OBMOČJE
1
VELENJE
X
POMURJE
2
SLOV. BISTRICA
1
2
2
3
T
SETI
M
T
SETI
M
T
SETI
M
T
SETI
M
X
1
2
3
X
X
ORMOŽ
X
1
2
3
X
PTUJ
X
NOVO MESTO
X
SKUPINA F
OBMOČJE
1
ZASAVJE
X
JESENICE
M
X
POSAVJE
PODRAVJE
SETI
X
C1
LJUBLJANA
T
X
B1
SKUPINA E
OBMOČJE
3
X
PRVA POLFINALNA SKUPINA X
OBMOČJE
1
OBALA
M
X
KRANJ
SKUPINA D
OBMOČJE
SETI
X
LENART
A1
T
X
RADOVLJICA
SKUPINA C
OBMOČJE
3
2
3
X
X
30
PRVA POLFINALNA SKUPINA Y
OBMOČJE
1
D1
2
3
T
SETI
X
E1
X
F1
X
FINALNA TEKMA
X1 : Y1
ZA 3. MESTO
X2 : Y2
Foto: http://www.pticica.com/slike/pikado/1186598, dostop avg. 2015
31
M
Prizorišče tekmovanja: Dvorana Tabor, Koresova 7, Maribor
Vodja tekmovanja:
Jadranka DVORŠAK, mobi: 040/451-622
Prijavljenih je 21 ekip. Ker imamo na voljo 6 stez, smo jih razdelili v 4 skupine.
Prva skupina meče od 11.00 – 12.00, druga skupina od 12.00 – 13.00, tretja skupina od 13.00 –
14.00 in četrta skupina meče od 14.00 – 15.00 ure.
Pravila:
Ekipa: 4 tekmovalci (2 M in 2 Ž).
Dva igralca (moški in ženska) imata vsak po 15 metov na polno, nato druga
2 igralca (moški in ženska) vsak po 15 metov na čiščenje. Zmaga ekipa, ki ima največ podrtih
kegljev. V primeru, da imata dve ekipi enako število točk, se upošteva število nepodrtih kegljev pri
čiščenju.
Potrebna je športna obutev (teniske).
SKUPINA STEZA
1
2
3
4
1
2
3
4
5
6
1
2
3
4
5
6
1
2
3
4
5
6
1
2
3
OBMOČNI ODBOR
REZULTAT ŠT. NEPODRTIH
KEGLJEV
ZASAVJE
PTUJ
SLOVENSKE KONJICE
CELJE
PODRAVJE
NOVO MESTO
KOROŠKA
KRANJ
LENART
POSTOJNA
SLOVENSKA BISTRICA
OBALA
JESENICE
LJUBLJANA OKOLICA
POSAVJE
ŠMARJE PRI JELŠAH
BELA KRAJINA
NOVA GORICA
POMURJE
RADOVLJICA
VELENJE
32
MESTO
TOČKE
Prizorišče tekmovanja: Kalvarija z okolico, Biotehniška šola, Vrbanska
cesta 30, Maribor
Vodja tekmovanja:
Domen Žnidarič, mobi: 031/379-122
Ekipo je prijavilo 20 območij. Tekači se po otvoritveni slovesnosti preoblečejo v slačilnici v dvorani
Tabor, nato jih dva avtobusa ob 11.15 odpeljeta k Biotehniški šoli na Vrbanski cesti. Start teka bo
predvidoma od 11.45 do 12.00 ure. Ko vse ekipe zaključijo tekmovanje, jih avtobus odpelje nazaj
v dvorano Tabor.
Dolžina proge: 3.100 m (preteče vsak tekmovalec)
Višinska razlika:
68 m
Posebnosti:
razgiban teren, ki vključuje tudi stopnice
Start in cilj teka: na začetku drevoreda pod stopnicami na Kalvarijo
Pravila:
Ekipa: 4 tekmovalci (2 M + 2 Ž, ženska lahko nadomesti moškega, ne pa obratno)
Tekači so opremljeni s štartnimi številkami, ki jih pripnejo na prsi. Veljajo pravila za štafetni tek. Pri
predaji oz. menjavi mora priti do jasnega dotika z naslednjim tekmovalcem. Vrstni red
nastopajočih v štafeti določi ekipa sama. Vsak izmed štirih tekačev preteče 3.100 m. Glede na
dosežen čas se določi skupni vrstni red in število doseženih točk.
Povezava do zemljevida
33
ŠTARTNA
ŠT.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
OBMOČNI ODBOR
REZULTAT
VELENJE
KOROŠKA
ZASAVJE
LJUBLJANA IN OKOLICA
NOVA GORICA
OBALA
PODRAVJE
POMURJE
POSAVJE
ŠMARJE PRI JELŠAH
AJDOVŠČINA
BELA KRAJINA
CELJE
JESENICE
KRANJ
LENART
NOVO MESTO
SLOVENSKA BISTRICA
PTUJ
RADOVLJICA
34
MESTO
TOČKE
Prizorišče tekmovanja: Dvorana Tabor, Koresova 7, Maribor
Vodja tekmovanja:
Simona BERGAUER, mobi: 041/213-101
Igra Jabolka, nogomet in vino vključuje tipične značilnosti našega Podravja. Znani smo po
uspešnem nogometnem klubu in Violah. Na prisojnih pobočjih neposredne okolice mesta Maribor
se razprostirajo sadovnjaki in vinogradi. Zraven znanih in dobrih sort jabolk in vina smo še posebej
ponosni na najstarejšo trto na svetu.
Ekipe je prijavilo 20 območij. Igra sama sicer ne šteje v konkurenco (ne šteje za skupni seštevek
točk), zmagovalec pa prejme lepo nagrado - košarico štajerskih dobrot. Nagrado bo prejela ekipa,
ki bo pokazala najboljše spretnosti koordinacije, natančnosti, iznajdljivosti in hitrosti hkrati. Ker
igra ni tako zapletena, kot se sliši, jo bo najprej demonstriral predsednik OO Podravja.
Pravila:
Ekipa: 4 tekmovalci (2 M in 2 Ž)
Vodja igre izžreba ekipe v tekmovalni vrstni red in sestavi skupine. Skupine sestavlja enako število
ekip, če je možno, sicer so sestavljene na osnovi žreba. V finale gre zmagovalec posamezne
skupine.
Vsaka ekipa, ki je na vrsti, prejme pladenj s štirimi jabolki in štirimi kozarci vina. Moška tekmovalca
sta na začetku proge, ženski tekmovalki pa na drugem koncu proge.
Tekmovalec mora najprej popiti vino, z usti pobrati jabolko in z jabolkom v ustih in pladnjem v roki
voditi nogometno žogo med postavljenimi stožci do čakajočega tekmovalca na drugi strani. Enako
naredijo vsi štirje tekmovalci, zadnji tekmovalec dvigne pladenj s 4 praznimi kozarci v zrak.
Se pravi, da moški tekmovalec na koncu proge preda pladenj ženski tekmovalki, ta najprej popije
vino, pobere jabolko z usti in vodi žogo nazaj proti naslednjemu tekmovalcu. Ta nadaljuje igro proti
zadnji tekmovalki, ki z dvignjenim pladnjem nakaže, da so igro končali.
V finale gredo ekipe, ki so v vsaki izmed skupin predizbora najhitrejše in najspretnejše in nalogo v
celoti opravijo (se pravi, da poberejo padlo jabolko, polovijo izgubljeno žogo ali počakajo na novo
nalit kozarec, če se le-ta prej polije). V vsaki skupini je lahko le ena zmagovalna ekipa.
Ker je igra predvsem zabavne in šaljive narave, si želimo, da se preizkusijo v njej vse ekipe, ki so se
prijavile za to igro.
Foto: http://lifestyle.enaa.com/zdravje-in-prosti-cas/jesenska-supehrana-ki-zdravi-prehlad-cisti-kozo-in-brise-gube.html,
http://www.zelenival.com/avdio-turnir-v-malem-nogometu/, http://salomonoglasnik.com/suho-sadje-je-tudi-za-kompot/, dostop avg. 2015.
35
Tabela izžrebanih tekmovalnih ekip:
SKUPINA 1
JESENICE
VELENJE
NOVA GORICA
BELA KRAJINA
KOROŠKA
SKUPINA 2
SLOVENSKA BISTRICA
LJUBLJANA IN OKOLICA
OBALA
POSAVJE
POMURJE
ZMAGOVALEC – NAGRADA
SKUPINA 3
ORMOŽ
CELJE
NOVO MESTO
PODRAVJE
RADOVLJICA
SKUPINA 4
KRANJ
ZASAVJE
LENART
ŠMARJE PRI JELŠAH
PTUJ
36
Organizacijski odbor 8. športnih iger: Jolanda Borovnik, Helena Gril, Danilo Korže, Ljubo Miličević,
Irena Porekar Kacafura, Davorka Pregl, Boris Radosavljevič
Predsednica organizacijskega odbora: Davorka Pregl
Urednica biltena: Irena Porekar Kacafura
Uredniški odbor: Natalija Čerček, Irena Porekar Kacafura, Davorka Pregl
Vsebino so pripravili: Goran Beranič, Simona Bergauer, Borut Cotič, Natalija Čerček, Jadranka
Dvoršak, Helena Gril, Klavdija Hozjan, Danilo Korže, Ljubo Miličević, Drago Oman, Carmen Onišak,
Gregor Rak, Irena Porekar Kacafura, Davorka Pregl, Jerica Puklavec
Oblikovanje biltena: Irena Porekar Kacafura
Grafično oblikovanje: Tribar d.o.o., Dušan Pogačar
Fotografije: Miha Kacafura, Vita Kacafura, Irena Porekar Kacafura, Slavko Rajh
Maribor, september 2015
37