dosedanje izkušnje in možnosti za finančno perspektivo 2014-2020
dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ - 112 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV dr. Uroš KRAJNC* Metka PAVČIČ** mag. Nevenka COLNARIČ*** PROJEKTI SOFINANCIRANI S SREDSTVI KOHEZIJSKEGA SKLADA EU: DOSEDANJE IZKUŠNJE IN MOŽNOSTI ZA FINANČNO PERSPEKTIVO 2014-2020 POVZETEK Prispevek povzema bistvene aktivnosti pri pripravi in realizaciji projekta Zagotovitev poplavne varnosti, Drava, I.faza. V okviru projekta bo imelo koristi od ukrepov zmanjšanja delovanja voda 20.271 prebivalcev, hkrati se bo z ukrepi zmanjšalo za 2.300 ha poplavnih površin. Vrednost projekta je ocenjena na 38.371.234,00 EUR, od tega evropska skupnost prispeva 85% upravičenih stroškov oz. 21.834.184,60 EUR, nacionalni viri zagotavljajo skupno 16.537.049,40 EUR. Prispevek podaja dosedanje izkušnje s projektom sofinanciranim iz kohezijskega sklada in možnosti za finančno perspektivo za 2014-2020. 1. DOSEDANJE IZKUŠNJE S PROJEKTI ŽE FINANCIRANI S SREDSTVI KOHEZIJSKEGA SKLADA Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013 (v nadaljevanju OP ROPI), ki ga je potrdila Evropska komisija dne 14.04.2011, je predvideval zmanjšanje škodljivega delovanja voda na porečju Mure, Ljubljanice, Savinje, Save in Drave v skupni vrednosti 200 mio EUR oz. podrobneje: Št 1 2 3 1 2 3 Naziv projekta Ocenjena vrednost celotne investicije z DDV [mio EUR] Prioritetni projekti Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Drave Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje SKUPAJ 27 60 120 Rezervni projekti Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Ljubljanice Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Save Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Mure SKUPAJ 15 30 35 80 33 VSE SKUPAJ 200 Tabela1: Indikativni seznam velikih projektov (Vir: OP ROPI za obdobje 2007-2013; opomba: osenčen projekt je v skladu z 39. členom Uredbe 1083/2006 t.i. veliki projekt, katera vrednost se mora potrjevati na evropski komisiji * *dr. Uroš Krajnc, univ.dipl.inž.grad., Institut za ekološki inženiring, Ljubljanska 9, 2000 Maribor;**Metka Pavčič, univ.dipl.inž.grad , MEA inženiring, Vetrinjska 5, 2000 Maribor;***mag. Nevenka Colnarič, univ.dipl.inž.grad, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za javne službe varstva okolja in investicije v okolje, Sektor za investicije v okolje, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ - 113 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV Kljub rezervaciji sredstev v OP ROPI so se v finančni perspektivi 2007 – 2014 pričeli izvajati le 3 prioritetni projekti. Poleg izgradnje sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji (BOBER) tudi dva za zagotovitev protipoplavne varnosti širših območij: Celovito urejanje porečja Savinje in Zagotovitev poplavne varnosti v porečju Drave, 1.faza. V nadaljevanju predstavljamo glavne aktivnosti pri projektu Poplavne varnosti v porečju Drave, 1. faza, pri katerem smo bili od maja 2011 aktivno udeleženi tudi vsi trije avtorji predstavljenega prispevka. 1.1 Zagotovitev poplavne varnosti v porečju Drave - I. faza 1.1.1 Vloga in odločba o dodelitvi sredstev Potrjen operativni program je omogočil pričetek aktivnosti za pridobitev sredstev. Pogodba za pripravo dokumentov in vloge za pridobitev sredstev sofinanciranja kohezijskega sklada 2007-2013 je bila podpisana maja 2011, medtem ko je bila Odločbo o dodelitvi sredstev za projekt »Zagotovitev poplavne varnosti v porečju Drave - I. faza« izdana dne 05.07.2013 (588 dni od podaje vloge za izdajo odločbe). Stroški vseh ukrepov zmanjšanje ogroženosti pred poplavami na porečju spodnje Drave, Meže in Mislinje, Pesnice in Dravinje s Polskavo so bili ocenjeni na 38.371.234,00 EUR, od tega so bili priznani kot upravičeni stroški v skupni vrednosti 25.687.276,00 EUR (od tega 4.202.559,00 EUR DDV!) in neupravičeni 12.683.958,00 EUR (od tega 2.394.822,85 EUR DDV). Evropska skupnost prispeva 85% vrednosti upravičenih stroškov oz. 21.834.184,60 EUR. Nacionalni viri zagotavljajo skupno 16.537.049,40 EUR (15% upravičenih stroškov in v celoti neupravičene stroške). Neupravičeni stroški zajemajo zlasti izdatke zunaj obdobja upravičenosti (stroške projekta, ki ne bodo realizirani v finančni perspektivi do konca leta 2015). V kolikor bo investitor uspel realizirati več projektov v zahtevanem časovnem obdobju, bo mogoče podati vlogo za povečanje deleža upravičenih stroškov. ODLOČBA ORGAN UPRAVLJANJA O DODELITVI SREDSTEV ZA PROJEKT “ZAGOTOVITEV POPLAVNE VARNOSTI V POREČJU DRAVE – I. FAZA” Skupni stroški projekta: 38.371.234,00 EUR z DDV Neupravičeni stroški projekta: 12.683.958,00 EUR z DDV Upravičeni stroški projekta: 85 % Pomoč skupnosti: 21.834.184,60 EUR 25.687.276,00 EUR z DDV 100 % 15 % Nacionalni viri: 16.537.049,40 EUR (od tega 2.394.822,85 DDV) V odločbi so bile načrtovane gradnje na naslednjih območjih: UREDITEV POPLAVNE VARNOSTI NA OBMOČJU ZGORNJE IN SPODNJE DRAVE Spodnja Drava - Drava na območju Malečnika in visokovodni nasipi v Dogošah Spodnja Drava - Drava na odseku od Vurberka do Zg. Dupleka UREDITEV POPLAVNE VARNOSTI NA OBMOČJU MEŽE IN MISLINJE Meža - izboljšanje poplavne varnosti in stabilnosti struge na Ravnah in Prevaljah na Koroškem Poglobitev in razširitev struge Suhadolnice UREDITEV POPLAVNE VARNOSTI NA OBMOČJU DRAVINJE S POLSKAVO Ureditev protipoplavne varnosti Framskega potoka v Framu 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ - 114 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV Ureditev protipoplavne varnosti Polskave v Zgornji Polskavi UREDITEV POPLAVNE VARNOSTI NA OBMOGJU DRAVINJE S POLSKAVO Ureditev odvodnje visokih voda v povodju Drave med Hočkim vozliščem in Polskavo Ureditev protipoplavne varnosti Polskave, akumulacija Medvedce in širitev Polskave UREDITEV POPLAVNE VARNOSTI NA OBMOČJU PESNICE Ureditev protipoplavne varnosti reke Pesnice - izgradnja AK Pristava Fizični kazalci projekta, ki so podani v Odločbi so: kontrolirano zadrževanje poplavnega vala z izgradnjo novih zadrževalnikov in nadgradnjo obstoječih s skupno kapaciteto 5.694.000 m3, nadvišanje obstoječih nasipov ter stabilizacija nivelete v skupni dolžini 10.368 m, izgradnja varovalnih nasipov za zaščito urbanih območij v skupni dolžini 10.195 m in optimizacija upravljanja vodne infrastrukture (kontrolni in regulacijski objekti v okviru obstoječe in novozgrajene infrastrukture) za 2 objekta. V okviru projekta bo imelo koristi od ukrepov zmanjšanja delovanja voda 20.271 prebivalcev, hkrati se bo z ukrepi zmanjšalo za 2.300 ha poplavnih površin. 1.1.2 NUV Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja je ključen dokument Republike Slovenije na področju urejanja voda. Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja do leta 2015 je bil uveljavljen na podlagi Uredbe o načrtu upravljanja za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS št. 61/11, v nadaljevanju NUV). NUV je po svoji vsebini nacionalni strateško načrtovalski dokument na področju upravljanja voda, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politik. Na podlagi ciljev, opredeljenih v nacionalnem programu upravljanja z vodami je Vlada RS sprejela Program ukrepov upravljanja voda v katerem bi morali konkretizirati ukrepe do 2015. Skladno z zahtevami Zakona o varstvu okolja je Ministrstvo pripravilo tudi Okoljsko poročilo za dopolnjen NUV in Program ukrepov, ter Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe Načrta na varovana območja. Slika 1: Poplavna območja Vir: NUV 2011 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ - 115 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV Iz strateškega načrtovalskega dokumenta (NUV), ki je bil potrjen leta 2011, lahko ugotovimo, se projekti za Zagotovitev poplave varnosti Drava navajajo zlasti v prilogi, ki evidentira postopke za pripravo prostorskih aktov (Priloga IV, V), vendar v karti poplavnih območij niso zaznani poplavni dogodki, kljub temu, da jih je bilo kar nekaj evidentiranih: leta 1925, 1926, 1927, 1965, 1966, 1972, 1989, 1996, 1998, 1999, 2000, 2012 (vir: Geografski vidik poplav v Sloveniji, Blaž Komac, Karel Natek, Matija Zorn). Glede na to, da NUV povodja Drave ne obravnava kot območja s pogostimi poplavami (Vir: NUV: Poplavna območja), se obveznosti, ki bi jih moralo Ministrstvo zagotavljati v skladu z Evropsko Direktivo 2007/60/ES in v nacionalni red preneseno zakonodajo, niso zagotavljale ali pa so le te potekale bistveno počasneje, kot bi bilo za prioritetni projekt potrebno. 1.1.3 Priprava dokumentacije Zaradi sorazmerno kratkega časa za realizacijo projekta se je bilo potrebno opreti na strokovne podlage, ki so bile narejena v okviru projekta za Zagotovitev poplavne varnosti Drave. V kolikor je bilo le mogoče, so se aktivnosti vodile sočasno. V letu 2011 je bila izdelana analiza območji posega, ki je vključevala bistvene dejavnike, ki bi lahko ogrozile realizacijo projekta. Prostor je bil analiziran tako z okoljskega kot prostorskega vidika, preverjene so bile omejitve v prostoru in lastništvo na območju načrtovanega posega. Za začetek gradnje je bilo potrebno zagotoviti: PROSTORSKO DOKUMENTACIJO OKOLJSKO DOKUMENTACIJO INVESTICIJSKO DOKUMENTACIJO PROJEKTNO DOKUMENTACIJO PRAVNO DOKUMENTACIJO GRADBENA DOVOLJENJA RAZPISNO DOKUMENTACIJO Projekt je upravičen do kohezijskih sredstev le v primeru izvajanja investicijskih projektov, ki sicer niso obveznost države prejemnice. Vzdrževalna dela v javno korist niso in ne morejo biti predmet sredstev evropske kohezijske politike. Prav zato v primeru koriščenja sredstev ni mogoče dela izvajati v skladu z določili 6. člena Zakona o graditvi objektov Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 UPB, 14/05 - popr.) in je bilo potrebno za vse posege pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker velik del vodne infrastrukture nima urejenega zemljiško knjižnega stanja, je bilo potrebno predhodno le to urediti. Za predložitev dokazil za razpolaganje z zemljišči je bilo potrebno predhodno urediti zemljiško knjižno stanje na vodnih zemljiščih, saj le ta skladno z 188. členom Zakona o vodah iz leta 2002 še vedno niso vpisana po uradni dolžnosti v zemljiško knjižni kataster. Lastniki vodotokov 1. reda so še vedno fizični lastniki, lastniki akumulacij pa vodne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, ribiška društva itd. 22.12.2013 nismo pričakali izdelavo Kart poplavne nevarnosti v skladu s 13. členom Uredbe o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami, prav tako ne digitalnega modela terena, ki je bil naročen na vseslovenski ravni, a žal nikoli dokončan. Za vsa območja obdelave je bilo potrebno zagotoviti karte poplavne nevarnosti, za le te pa tudi potrditve s strani soglasodajalca. Dela za gradnjo projekta "Zagotovitev poplavne varnosti v porečju Drave, I. faza so se oddala z več kot 20 razpisi izvedenih po odprtem postopku, od tega 11 za gradnjo, 6 za nadzor in 3 za stike z javnostmi. Vsa dela za gradnjo so se oddala po določilih FIDIC (rumena knjiga) oz. po načelu "ključ v roke". 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ - 116 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV Prednost takšnega načina oddaje del je v tem, da se bistveno skrajša čas izvedbe in zmanjša riziko za dodatne zahtevke zaradi nepopolne dokumentacije v času gradnje. V nadaljevanju podajamo prednosti in razloge: posamezni projekti so bili obdelani na različnih nivojih obdelave (od IDZ do PGD), nekateri projekti so bilo stari več kot 10 let, potrebna bi bila izdelava novega projekta; za projekte, za katere je bila izdelana projektna dokumentacija in pridobljena okoljska dovoljenja, je bilo mogoče takoj pričeti z gradnjo, za projekte, ki so bili na nižji stopnji obdelave (IDZ, IDP, ali star PGD projekt) in ni bilo mogoče jasno določiti ciljev, se je predhodno izdelala projektna dokumentacija, rizik zaradi pomanjkljivosti v izdelani projektni dokumentaciji prevzema izvajalec; rizik zaradi sprememb na terenu (vodotoki) v času od izdelave dokumentacije do izvedbe prevzema izvajalec; več in dodatna dela pri gradnji so nedopustna, navedeno omogoča le razpis po načelu "ključ v roke", pri gradnji visokovodnih nasipov je bil izdelan PGD in izdano okoljevarstveno dovoljenje; kljub vsemu so se dela oddala po načelu "ključ v roke", saj je bil PGD izdelan na predpostavki, da se material zagotavlja iz širitve HE Zlatoličje oz. za "izbranega dobavitelja materiala"; v skladu z ZJN-2 je naročnik dopustil, da izvajalec izbere drugega dobavitelja, v tem primeru mora izdelati tudi novelacijo PGD (drugačne karakteristike materiala) in PVO (transportne poti); z več razpisi je mogoče delo razpršiti med več izvajalcev del; s pripravo več razpisov imamo več možnosti, da vsaj del projektov uspešno zaključimo in koristimo razpoložljiva sredstva (z enim razpisom nam lahko "šibki" člen ogrozi celotno investicijo). 1.1.4 Gradnja V času pisanja prispevka je bila gradnja zaključena na enem projektu (skupna pogodbena vrednost 1.219.639,50 EUR z DDV), v teku je gradnja na 4 projektih (skupna pogodbena vrednost vseh pogodb 16.236.242,27 EUR z DDV). V kratkem pričakujemo podpis pogodbe še zadnje pogodbe, s katero bo mogoče realizirati vse upravičene stroške projekta. Za realizacijo t.i. neupravičenih sredstev iz odločbe ES sta v postopku potrditve še zadnja dva razpisa za gradnjo. Naziv operacije Zagotovitev poplavne porečju Drave, 1. faza varnosti v odobrena sredstva (po Odločbi SVLR) podpisane pogodbe stanje dne 19.11.2014 21.834.185 € 16.236.242 € Glede na potek gradnje ocenjujemo, da bodo evropska sredstva v celoti izkoriščena. 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ - 117 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV 2. FINANČNA PERSPEKTIVA 2014-2020: MESTO FINANCIRANJA PROTIPOPLAVNIH UKREPOV V SKLADU S PARTNERSKIM SPORAZUMOM Dne 30. oktobra 2014 je Evropska komisija potrdila Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, ki ga je 28.07.2014 sprejela Vlada RD na svoji redni 68.seji. Gre za sporazum med Evropsko komisijo in državo članico glede izvajanja evropskih in strukturnih skladov v obdobju do leta 2020. Dokument zajema vseh pet skladov EU – Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Z izdajo odločbe in dokončno potrditvijo dokumenta se končujejo intenzivna usklajevanja med Republiko Slovenijo, Evropsko komisijo in drugimi relevantnimi partnerji, ki Sloveniji omogočajo dostop do skupno 4,118 milijarde evrov sredstev iz zgoraj navedenih evropskih skladov. Od tega bo naši državi za področje kohezijske politike iz skladov ESRR, ESS in KS na voljo 3,255 milijarde evrov sredstev Glede na programsko obdobje 2007-2013 bo Slovenija na področju evropske kohezijske politike do leta 2020 upravičena za milijardo evrov manj sredstev (posledica: napredek v razvitosti). Obema skupaj bo na voljo še 1,055 milijarde evrov iz Kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regijama. Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 (PS) je strateški dokument za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Skladen mora biti s strategijo EU 2020 o pametni, trajnostni in vključujoči rasti, ustrezati mora tudi zahtevam posameznega sklada EU, tako da bo zagotovljena ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. Vsebuje analizo razvojnih potreb, razlik in potencialov rasti, na podlagi katere je narejena identifikacija prednostnih naložb in pričakovanih rezultatov. V Partnerskem sporazumu je eden izmed tematskih ciljev tudi spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanje in obvladovanje tveganj (Tematski cilj 5). Pri tematskem cilju 5 so bile na podlagi analiz prepoznane ključne potrebe za vlaganje na ta področja: gradbeni in ne-gradbeni protipoplavni ukrepi, sistemska ureditev za prilagajanje podnebnim spremembam, ustrezne ocene tveganj za večje naravne in druge nesreče, vzpostavitev ustreznih sistemov za preprečevanje poplav, napovedovanje visokih voda in ustrezno opozarjanje, prilagajanje kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, ohranjanje biotske raznovrstnosti in spodbujanje trajnostne rabe naravnih virov. Iz Okvirnega obsega sredstev (Kohezijskega sklada, Evropskemu skladu za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad) za doseganje ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami je za Tematski cilje 5 - Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj predvideno skupno 83.000.000,00 EUR oz. 2,8% od vrednosti OP. Naveden delež bo nato razdeljen med gradbene in ne-gradbene protipoplavne ukrepe ter druge sistemske ureditve. V Sporazumu je nadalje podrobno opisano zmanjševanje poplavne ogroženosti, stroški, ki jih je imela Slovenija ob nedavnih poplavnih dogodkih (v preteklem 25-letnem obdobju najmanj sedem človeških življenj in pribl. 1.500 mio. EUR, samo v zadnjih 10 letih pa za približno 730 mio. EUR (brez DDV) (Vlada RS, 2012). ter prepoznavnost, da je potreba po vlaganju na 61 območij pomembnega vpliva poplav na katerih lahko ob ekstremnih poplavnih dogodkih nastane največja škoda glede na merila poplavne ogroženosti zdravja ljudi, gospodarstva, javne infrastrukture, kulturne dediščine in okolja. 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ - 118 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV 3. OPERATIVNI PROGRAM ZA IZVAJANJE POLITIKE V OBDOBJU 2014-2020: PROTIPOPLAVNIH UKREPOV EVROPSKE KOHEZIJSKE MESTO FINANCIRANJA Partnerski program operacionalizira Operativni program, ki mora biti sprejeti do konca novembra 2014. Predlagamo, da si na spletni strani ogledate predlog operativnega programa (trenutno na voljo verzija april 2014) npr. na spletu: http://www.eu-skladi.si/2014-2020/operativni-program-za-obdobje-20142020. V nadaljevanju povzemamo za nas najpomembnejše točke (verzija april 2014): 2.5.1. Podpora namenskim naložbam za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s pristopi, ki temeljijo na ekosistemu Specifični cilj: Nižja poplavna ogroženost na območjih pomembnega vpliva poplav V skladu z Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (Uradni list L 288 , 06/11/2007) je v letu 2011 Republika Slovenija pripravila ti. predhodno oceno poplavne ogroženosti in na podlagi le-te po dolgi javni razpravi v letu 2013 določila 61 območij pomembnega vpliva poplav (v nadaljevanju: OPVP) v Sloveniji, za katere se upravičeno pričakuje, da na njih v primeru poplav prihaja do največjih škod po kriterijih ogroženosti na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti. V programskem obdobju 20142020 se bodo iz Evropskega kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinancirale gradbene in ne-gradbene aktivnosti, ki bodo prispevale k zmanjšanju poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav. Posamezne aktivnosti se bodo izvajale tako, da bodo usklajene s prenovljenim Načrtom upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, ki bo postavil okvir za celovit pristop k upravljanju porečij. Na 6 od 61 območjih pomembnega vpliva poplav, kjer je priprava projektne dokumentacije že v zadnji fazi in so izdelane ustrezne grafične podlage v obliki območij pomembnega vpliva poplav ter integralne poplavne ogroženosti, načrtujemo investicije v celovite protipoplavne ukrepe. Projekti so že v osnovi zasnovani tako, da razen gradbenih del v največji meri vključujejo tudi ne-gradbene protipoplavne ukrepe ter vključujejo zaščito nenaseljenih razlivnih območij in ukrepe izboljšanja stanja voda v skladu z Vodno direktivo, kjer je to smiselno. Ravno tako pa bodo podprti iz Evropskega kohezijskega sklada in Evropskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinancirale gradbene in negradbene aktivnosti, ki bodo prispevale k zmanjšanju poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav. Podprte investicije tako v gradbene kot tudi negradbene ukrepe, bodo morale upoštevati celovitost reševanja problematike porečij tudi v primerih, ko bodo izvedeni le delni ukrepi. V okviru te prednostne naložbe želimo s podprtimi ukrepi doseči rezultat: Manjša poplavna ogroženost v primeru novih poplav. ID Kazalnik Merska enota Kategor ija regije 5.1.1 Število poplavno ogroženih stavb število Celotna Slovenij a/KS Izhodiš čna vrednos t 18.239 Izhodiš čno leto Ciljna vrednost Vir podatk ov 2013 7.075 MKO ESRR 5.1.2 Število ogroženih IPPC in SEVESO objektov število Celotna Slovenij a/KS 39 ESRR Pogost ost poroča nja Enkrat na leto 3.980 2013 20 MKO Enkrat na leto 11 Tabela 2: Specifični kazalniki rezultatov za prednostno naložbo 2.5.1. (osnutek OP ROPI) 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ - 119 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV Kazalniki so pripravljeni na podlagi Poročila o določitvi pomebnega vpliva poplav v RS (priloga k sklepu Vlade RS 35500-1/2013/5, 14.02.2013) in razreza sredstev Kohezijskega sklada in ESRR. V kolikor pride do realizacije dogovorov z EIB glede kreditne linije za projekte protipoplavne varnosti, bo obseg investicij lahko večji in posledično se bodo spodnji indikatorji ustrezno prilagodili 2.5.1.1.1. Opis vrste ukrepov in primeri ukrepov, ki jim je podpora namenjena ter pričakovan prispevek k ustreznim posebnim ciljem in, kadar je ustrezno z opredelitvijo: V okviru te prednostne naložbe bodo podprti gradbeni in negradbeni ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti. S sredstvi tako Kohezijskega sklada kot tudi Evropskega sklada za regionalni razvoj, bodo indikativno financirane naslednje protipoplavne investicije, ki so prednostnega pomena za Slovenijo: • dokončanje projektov Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi – I.faza in Zagotovitev poplavne varnosti na Porečju Drave – I. faza ter nadaljevanje celovite protipoplavne obravnave porečij Savinje in Drave: ¾ protipoplavna ureditev porečja Merinščice s pritoki (do kraja Vransko) - nadaljevanje aktivnosti celovite protipoplavne ureditve porečja Savinje - - zmanjševanje poplavne ogroženosti OPVP Vransko; ¾ protipoplavna ureditev porečja Mežo in Mislinjo – nadaljevanje aktivnosti celovite protipoplavne ureditve porečja Drave - zmanjševanje poplavne ogroženosti OPVP Dravograd, OPVP Prevalje-Ravne na Koroškem in OPVP Črna na Koroškem-Žerjav; ¾ protipoplavna ureditev porečja Ptujske Drave – nadaljevanje aktivnosti celovite protipoplavne ureditve porečja Drave - zmanjševanje poplavne ogroženosti OPVP Spodnji Duplek in OPVP Ptuj; ¾ protipoplavna ureditev porečja Gradaščice (do Ljubljane) – zmanjševanje poplavne ogroženosti OPVP Ljubljana-jug in OPVP Dobrova - Brezje pri Dobrovi; ¾ protipoplavna ureditev porečja Selške Sore (do kraja Dolenja vas) – zmanjševanje poplavne ogroženosti OPVP Železniki; ¾ zmanjševanje poplavne ogroženosti na OPVPjih v okviru celovitega obvladovanja poplavne ogroženosti porečij Kamniške Bistrice, Sotle, Krke, Sore, Vipave, Ledave in Mure ter nadaljevanje celovite protipoplavne obravnave porečij. Ciljne skupine: ogroženo prebivalstvo Upravičenci: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in drugi pripravljavci ocen tveganj za nesreče, Uprava RS za zaščito in reševanje, Agencija RS za okolje, lokalne samoupravne skupnosti 2.5.1.1.1. Vodilna načela za izbor Poleg horizontalnih načel, ki so opredeljena v razdelku 1.1.4., bodo pri izboru projektov upoštevana naslednja dodatna načela za izbor: celovitost obravnave porečij: posamezne investicije v protipoplavno varnost bodo morale upoštevati celovitost reševanja problematike tudi v primerih, ko bodo izvedeni le delni ukrepi/projekti; stroškovna učinkovitost; usklajenost z načrti zmanjševanja poplavne ogroženosti v skladu z Direktivo 2007/60/ES(po letu 2015); pripravljenost projekta za izvedbo; zagotovitev učinkovite institucionalne ureditve za pripravo in izvajanje projektov še posebej v primerih, ko je upravičenec lokalna samoupravna skupnost; 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ - 120 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV projekti bodo izvedeni tako, da bo na vseh vodnih telesih, na katerih bodo gradbeni protipoplavni ukrepi izvedeni, mogoče dosegati postavljene okoljske cilje, ki so opredeljeni v NUV; v primeru, da bodo protipoplavni ukrepi načrtovani na območjih s posebnimi zahtevami (vodovarstveno, Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote) bo posebna pozornost namenjena preprečevanju vplivov na kakovost vode, na vodni režim, zagotavljanju celovitosti in povezljivosti območij Natura 2000 in preprečevanju negativnih vplivov na kvalifikacije vrste in habitatne tipe, slabšanju lastnosti naravnih vrednost zaradi katerih so bile določene ter preprečevanju negativnega vpliva na cilje zavarovanih območij; pri izvedbi odkupov zemljišč in dejanski izvedbi ureditev za kontrolirano ali naravno razlivanje vode ob nastopu poplav , se odkupi, kjer je to mogoče tudi površine , ki so nujne za doseganje ciljev območij Natura 2000 oz. se ob izvedbi ureditev za razlivanje vode le to izvede na način, da se doseže tudi izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov. Predvidene so neposredne potrditve projektov. 2.5.1.1.2. Načrtovana uporaba finančnih instrumentov V okviru te prednostne naloge je predvidena uporaba nepovratnih sredstev. Vrsta kazalnika (Faza izvajanja, finančni kazalnik, kazalnik učinka (realizacije) ali rezultatov) Učinek ID Opredelitev kazalnika ali faze izvajanja Merska enota, kadar je ustrezno Sklad Kategori ja regije Mejnik za 2018 Končni cilj (2023) Vir podatkov CO20 število ESRR, KS Celotna vzhodna 3.000 38.799 MKO Stopnja izvajanja Umešče nost s prostors kimi akti prebivalci, deležni ukrepov varstva pred poplavami število KS Celotna Slovenij a 2 7 MKO število KS Celotna Slovenij a 2 7 MKO število KS Celotna Slovenij a 2 7 MKO Priprava gradbene in investicijsk e dokumenta cije Izdano gradbeno Tabela 3: 2.5.3. Okvir uspešnosti (osnutek OP ROPI) 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ - 121 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV 4. PROTIPOPLAVNI UKREPI V NUV II 4.1. Zagotovitev poplavne varnosti v porečju Drave - II. faza in NUV II Na podlagi izdelanih hidravlično hidroloških študij in ponovnih poplav v letu 2012 je povodje Drave bilo prepoznano tudi kot področje pomembnega vpliva poplav, na porečju Drave je 5 območij evidentiranih kot območja pomembnega vpliva poplav (OPVP). Slika 2: Prikaz izseka 61 območij OPVP Vir: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/karta_obmocij_OPVP.pdf Na porečju Drave je evidentiranih več območij pomembnega vpliva poplav (OPVP) in sicer: OPVP Mejne Drave z Mežo in znotraj tega ¾ OPVP Črna na Koroškem - Žerjav ¾ OPVP Prevalje - Ravne na Koroškem ¾ OPVP Dravograd in OPVP Ptujske Drave in znotraj tega ¾ OPVP Sp. Duplek ¾ OPVP Ptuj 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ Slika 3 - prikaz OPVP Mejne Drava z Mežo Slika 4 - prikaz OPVP Ptujske Drave 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 - 122 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ - 123 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV Na OPVP so evidentirana območja ukrepov, v izdelavi so prve projektne in prostorske dokumentacije. Tabela 4 - Okvirni seznam predvidenih ukrepov na OPVP Mejne Drave z mežo in OPVP Ptujske Drave 5.OBDOBJE NOVE PERSPEKTIVE 2015-2020 Glede na pogostost izjemnih poplavnih dogodkov v zadnjem obdobju, ki so še dodatno poškodovali že tako slabo vzdrževano vodno infrastrukturo ocenjujemo, da so sredstva namenjena Tematskemu cilju, ki vključuje tudi zagotavljanje poplavne varnosti, v perspektivi 2015-2020 ocenjena odločno prenizko (skupno za vse ukrepe, tako gradbene, negradbene in sistemske 83 mio EUR). Pristojnim predlagamo, da ponovno pretehtajo razmejitve sredstev med posameznimi tematskimi cilji. Aktivnosti za realizacijo nove perspektive projekta za Zagotovitev protipoplavne varnosti na porečju Drave so v polnem teku, zato si obetamo boljša izhodišča v naslednji perspektivi. Glede na dobre izkušnje pri realizaciji predhodne perspektive, verjamemo, da bo mogoče realizirati zastavljene cilje in prebivalcem v porečju Drave zagotoviti večjo poplavno varnost. 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 dr. U. KRAJNC, M. PAVČIČ, mag. N. COLNARIČ - 124 FINANCIRANJE VODARSKIH PROJEKTOV In pusti, naj te nosi voda,....(Dan D) VIRI IN LITERATURA: 1. Koraki do podpisa pogodb za gradnjo projektov na Dravi, sofinanciranih s sredstev kohezijskega sklada evropske unije, dr. Uroš Krajnc, Metka Pavčič, mag. Nevenka Colnarič 2. Odločba o dodelitvi sredstev za projekt »Zagotovitev poplavne varnosti v porečju Drave - I. faza«, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, številka: 30380/2011-35, datum: 05.07.2013. 3. Projekti »Zmanjšanje škodljivega delovanja voda« v režiji in organizaciji Ministrstva za kmetijstvo in okolje , Uroš Krajnc, Uroš Nučič, Slovenski vodar26, Društvo vodarjev Slovenije 4. http://www.svrk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/5878/ 5. PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014– 2020, oktober 2014 6. Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020, delovna različica 24. april 2014 7. Geografski vidik poplav v Sloveniji, Blaž Komac, Karel Natek, Matija Zorn 8. Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2009-2015 Določitev območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji, povzetek 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
© Copyright 2024