Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Izraba vodno bogastva Slovenije Andrej Kryžanowski Posvet: Kako z inovativnimi rešitvami iz krize Ljubljana 29. november 2012 VODOTOKI V SLOVENIJI skupna dolžina vodotokov v Sloveniji znaša 26.000 km (1.300 m / 1 km2 ozemlja) celotna količina padavinske vode obsega 32,2 km3 - od tega jo 13,5 km3 (42%) izhlapi letno se še dodatno pretoči količina vode 15,2 km3, ki ima izvor izven meja Slovenije skupni srednji pretok znaša 1.072 m3/s s tem, da tako imenovani tranzit obsega 480 m3/s VODOTOKI V SLOVENIJI količina pretočene vode na prebivalca znaša 17.000 m3, kar uvršča Slovenijo v Evropi po vodnem bogastvu v sam vrh, takoj za Švico in Norveško skupna kapacitivna sposobnost vodnih zadrževalnikov znaša 280 hm3 – zgolj zadrževalnikov za vodno gospodarske namene pa 100 hm3 le 350 hm3 vode namenimo za vodo-oskrbo, namakanje ali za industrijske potrebe, kar predstavlja 2% količine vode oz 1%, če upoštevamo še tranzit – 99% vode nepovratno odteče VODNI ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI I; 1; 2% CI; 1; 2% R; 1; 2% EC; 5; 8% H; 22; 34% C; 6; 10% CIR; 7; 11% CR; 20; 31% DINAMIKA GRADNJE ZADRŽEVALNIKOV CI - poplavna varnost, namakanje 16 1 I - namakanje 1 R - rekreacija 14 CIR - poplavna varnost, rekreacija, namakanje 4 CR - poplavna varnost, rekreacija 12 C - poplavna varnost 1 1 X - splošno 10 2 H - energetika 8 7 3 6 6 2 2 2 2 00 -2 0 90 91 19 81 19 71 19 61 19 -1 9 80 -1 9 70 -1 9 60 51 19 19 01 19 -1 9 -1 9 50 00 0 4 10 3 1 1 1 -2 0 2 2 01 6 5 4 1 1 20 4 pr ed število pregrad 18 višina pregrade [m] RAZVRSTITEV PO VELIKOSTI 60 55 50 45 40 35 30 25 20 15 hpovp= 21m Vpovp= 5,25hm3 10 5 0 100 1.000 10.000 100.000 3 volumen zadrževalnika [1000m ] RAZVRSTITEV PO VELIKOSTI IN RABI 3 15-20 hm 20-30 hm 3 10-15 hm 5% 2% 9% 1 18 2 16 poplavna varnost, namakanje 0-1 hm 33% namakanje rekreacija poplavna varnost, rekreacija, namakanje 14 poplavna varnost, rekreacija 12 splošno 5-10 hm 23% poplavna varnost 9 3 3-5 hm 14% 3 energetika 10 1-3 hm 14% 3 3 1 1 8 6 3 1 1 1 4 2 4 1 8 1 1 3 2 3 3 3 3 hm 3 20 -3 0 hm 3 15 -2 0 hm 3 10 -1 5 510 3 hm 35 hm 13 hm hm 3 1 3 0 3 1 01 število pregrad 20 3 3 volumen akumulacije [hm ] 3 NAMAKANJE V SLOVENIJI skupno je možno namakati okoli 190.000ha zemljišč po nacionalnem programu iz leta 1994 je predvideno namakanje ~ 120.000ha površin (1 in 2 prioriteta) potrebnih 236 hm3 vode (50% iz vodotokov in podtalnice, 30% iz akumulacij) v letu 2011 je bilo namakanih 3.815 ha zemljišč za namakanje je bilo porabljeni okoli 3 hm3 vode ZGODOVINA GRADNJE HE leta 1885 je bila izgrajena prva mala hidroelektrana (Tržič) leta 1894 je Škofja Loka, kot prvo večje mesto, dobila javno razsvetljavo leta 1916 je bila zgrajena prva javna hidroelektrarna HE Završnica z močjo 2,5 MW. izgradnja HE Fala v letu 1918 z močjo 31,5MW pomeni prelomnico v razvoji elektrifikacije pri nas v času pred in med II. svetovno vojno so bile pričete aktivnosti rabe vodnega potenciala Soče, Save in Drave PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI UVOZ NUKLEARNA ELEKTRARNA TERMO ELEKTRARNE HIDRO ELEKTRARNE ENERGETSKI POTENCIAL VODOTOKOV VODOTOK Sava z Ljubljanico Drava Soča z Idrijco Mura Kolpa ostali vodotoki skupaj BRUTO POTENCIAL TEHNIČNO IZKORISTLJIV POTENCIAL IZRABLJEN POTENCIAL DELEŽ ENERGETSKE IZRABE [GWh/leto] [GWh/leto] [GWh/leto] [%] 4.134 4.301 2.417 928 310 7.350 19.440 2.794 2.896 1.442 690 209 1.114 9.145 683 2.833 491 5 0 284 4.296 24,4 97,8 34,0 0,7 0,0 25,5 47,0 REČNI REŽIMI VELIKIH VODOTOKOV 1000 skupaj Qsr. Drava - Dravograd Qsr. Mura - Gornja Radgona srednji mesečni pretok [m3/s] 800 Qsr. Sava - Litija Qsr. Soča - Solkan 600 400 200 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec OPERATIVNI CILJI NEP Izboljšanje učinkovitosti rabe energije: 20% do 2020, 27% do 2030 Delež OVE v rabi bruto končne energije: 25% do 2020, 30% do 2030 Zmanjšanje emisij TGP iz zgorevanja goriv: 18% do 2030 Zmanjšanje energetske intenzivnosti za 29% do 2020, za 46% do 2030 Zmanjšanje uvozne odvisnosti pod 45% do leta 2030 in diverzifikacija virov oskrbe z energijo na enaki ali boljši ravni od sedanje Nadaljnje izboljšanje mednarodne energetske povezanosti Slovenije za večjo diverzifikacijo virov energije, dobavnih poti in dobavitevljev ter nadaljnjo integracijo s sosednjimi energetskimi trgi. ENERGETSKE LOKACIJE NA VELIKIH VODOTOKIH HE – Soča: 323 (347) MW 491 (530) GWh HE – gornja Sava: 79 (125) MW 227 (275) GWh HE – Mura: ~55 MW ~200GWh HE – Drava: 600 (1040) MW 2834 GWh HE – srednjaSava: 243 MW 784 GWh HE – spodnjaSava: 110 (222) MW 456 (901) GWh 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 20 18 20 19 20 20 20 21 20 22 20 23 20 24 20 25 20 26 20 27 20 28 20 29 20 30 INSTALIRANA MOČ [GW] 3500 7000 3000 6000 2500 5000 2000 4000 1500 3000 1000 instalirana moč letna proizvodnja 500 2000 1000 SREDNJA LETNA PROIZVODNJA [GWh/leto] RAZVOJ HIDROENERGETSKE IZRABE DO 2030 UČINKI GRADNJE HE izpolnjevanje strategij – povečanje deleža izrabe potenciala iz sedanjih 4.296GWh (47%) na 5.792GWh (63%) v letu 2030 zmanjšanje emisij CO2 za 1.800kT v ciljnem letu 2030 (30% emisije v letu 2011) glede na trend gibanja cen električne energije, z upoštevanjem stalnih cen je celotna investicija v načrtovane hidroelektrarne pokrita zgolj s proizvodnjo novih kapacitet v ciljnem letu 2030 sposobnost zagotavljanja sistemskih storitev v okviru EES in UCTE spodbuda gospodarskega razvoja v regiji z možnostjo več namembne rabe akumulacij povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva SOFINANCIRANJE PROJEKTOV S SREDSTVI KOHEZIJSKEGA SKLADA OPERATIVNI PROGRAM RAZVOJA OKOLJSKE IN PROMETNE INFRASTRUKTURE ZA OBDOBJE 2007–2013 (OP ROPI) – KS NAČRTUJE SOFINANCIRANJE: Æ povezovanja vodooskrbnih sistemov na skupne vodne vire Æ zagotovitve rezervnih vodnih virov večjih oskrbovalnih sistemov Æ zagotovitve dodatnih vodnih virov in sanacije obstoječih vodnih virov na območjih z nezadostnimi količinami in kvaliteto Æ povečanja poplavne varnosti Æ večanja retencijskega prostora in ohranjanje ekosistemov Æ naravno bogatenje podtalnice Æ preprečevanje erozije Æ zmanjšanje vpliva klimatskih sprememb INDIKATIVNI SEZNAM PROJEKTOV OP ROPI NAZIV PROJEKTA Oskrba s pitno vodo obale in krasa Oskrba s pitno vodo Pomurja NAZIV PROJEKTA Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje Ocen. vrednost (milijonov €) 60 (51 KS) 30 (25,5 KS) Ocen. vrednost (milijonov €) Rekonstrukcija visoko-vodnih nasipov ob Muri 60 (51 KS) 15 (12,75 KS) 30 (25,5 KS) 20 (17 KS) 35 (29,75 KS) Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji 25 (21,25 KS) Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Ljubljanice Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Save Zagotovitev poplavne varnosti Drave in Dravinje AKTUALNO STANJE IZVEDBE OP ROPI poraba 87,3 M€ -146,5 M€ KS NAČRTOVANI PROJEKTI ÆOskrba AKTUALNA PORABA (milijonov €) s pitno vodo obale in krasa ÆOskrba s pitno vodo Pomurja 0 (-76,5 KS) →Zagotovitev 58 (49,3 KS) poplavne varnosti na porečju Savinje ÆZagotovitev poplavne varnosti na porečju Ljubljanice ÆZagotovitev poplavne varnosti na porečju Save ÆRekonstrukcija visokovodnih nasipov ob Muri 0 (-68 KS) ÆZagotovitev 10 (-7 KS) poplavne varnosti Drave in Dravinje ÆNadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji 35 (28 KS) OVIRE NA POTI PORABE NAMENSKIH VIROV SOFINANCIRANJA Æ Æ Æ ad-hoc priprava projektov za pridobitev sredstev aktualnih finančnih virov na »trgu«, namesto načrtne priprave programov projektov za namensko pridobitev razpoložljivih virov nepregledni administrativni postopki, brez usmeritve v skupni cilj realizacije projektov v načrtovanem časovnem okviru in z načrtovano porabo finančnih sredstev slabo strokovno delo in sodelovanje vseh akterjev v fazah projektnega cikla priprave in izvedbe brez skupnega cilja realizacije projektov v načrtovanem časovnem okviru