REZULTATI DELAVNICE: Nabor predlogov

Pogledi na upravljanje koridorja reke Drave v Sloveniji
Delavnica v okviru projekta SEE RIVER
Četrtek, 6. 6. 2013, Dvorjane
Drava 2030
1. VARSTVO NARAVE







Koridor reke Drave kot naravni park,
Dovolj čista rečna voda,
Čista voda + omogočene dejavnosti na vodni površini + kopanje,
Obstoječe objekte ob izrabi reke za potrebne energije. Urediti naravi prijazno,
Čista voda,
Bogata, ohranjena, naravna, biodiverziteta,
Ohranjeni ključni habitati in omogočeni procesi za zagotavljanje ekosistemskih
storitev – prodišča, čistilna sposobnost, popravna loka – podtalnica,
 Področje poselitve, ki upoštevajo območja preostalih habitatov,
 Se udeležim učne ure v učilnici v naravi na MB otoku,
 Omogočanje povezave reka – prebivalstvo:
Kopalne vode,
Ekološke poti,
Rekreacija.
2. UPRAVLJANJE VODA IN POPLAVNA VARNOST






Sonaravno urejanje reke,
Preprečiti vsakršno onesnaževanje reke,
Več prostora reki (odkupi zemljišč?),
Čista reka,
Reka z ustreznimi pretoki,
Dosledno izvajanje protipoplavnih ukrepov – državni prostorski akti so sprejeti, a se
ne izvajajo,
 Hidrološki režim Drave podoben naravnemu – kompromis med hidroenergetsko rabo
in ostalimi EKO-socialnimi funkcijami Drave,
 Določena »suha jezer«,
 Prepustiti naravno stanje reke na neposeljenih območjih oziroma na območjih, ki ne
vplivajo negativno na poplavno varnost naseljem dolvodno,
 Povečanje pretočnosti v območju naselij, odpiranje starih rokavov, ustvarjanje
meandrov,
 Drava, ki bo nudila varno območje – koridor za prebivalstvo,
 Izpolnjeni varnostni vidiki:
Poplave,
Kvaliteta vode,
Uporabe vode.
 Strogo omejevati poselitev v poplavnih območjih,
 Glavna rečna struga Drave z večjimi rokavi je stalno pretočna. Imamo številne rečne
otoke,
 Ob visoki vodi me ni strah, saj bodo zadrževalniki, kjer smo prejšnji teden nabirali
regrat, poskrbeli, da bo voda normalno odtekla,
 V neposredni bližini struge ni industrije, poselitev je na višjih terasah,
 Izvedeni sonaravni proti poplavni ukrepi (nasipi, odstranitve objektov, individualni
ukrepi),
 Drava, ki bo omogočila trajnostni razvoj območja – ravnotežje med
gospodarstvom
socialo.
okoljem
3. KMETIJSTVO, RIBIŠTVO IN GOZDARSTVO








Prosti prehodi rib,
Del območja tudi namakalne površine,
Prostorska ohranitev kmetijskih proizvodnih površin,
Neposredno ob vodotoku vrtičku za BIO-proizvodnja (odmik, fitorm. sredstva – NE)
brez industrije neposredno ob reki,
Obale reke porašča obrežna - gozdna vegetacija. Gozdni prostor z ustrezno
infrastrukturo opravlja številne socialne naloge,
Vzpodbujanje ekološkega kmetovanja, predstavitev, povezovanja in pobude iz
lokalnega okolja,
Raba prostora v poplavnem pasu podrejena poplavnosti območja (gozdovi, travniki),
Intenzivno kmetijstvo je z gozdom odrinjeno od reke. Pri rabi je upoštevan vliv
mikrolokacije.
4. KULTURA, TURIZEM
























S kolesom iz Maribora na ogled ptic ob strugi Drave,
Sprehajalne poti, kolesarske poti, jahalne poti,
Grem na kopanje na Bresternici – sidro,
Sodobna reka v smislu: urejenih površin za rekreacijo in šport,
Urejene rekreacijske površine ob reki (sprehajališča, športna igrišča, kolesarska
steza),
Približati Dravo ljudem – več oblik trajnostne rekreacije,
Reka Drava kot povezovalni element v prostoru (prostor za rekreacijo, druženje).
Uporaba te npr. kolesarski promet,
Z otroki se s kolesi odpravimo do naravnega kopališča na Dravi,
Določitve rekreacijskih območij – ali mirnih območjih,
Čista voda v strugi, v poplavnem prostoru le kmetijstvo, sprehajalne in kolesarske
poti, na vodi omogočena plovba (brez motornega pogona),
Reka Drava je plovna reka, izvesti organiziran plovni promet,
Turizem ob reki (kopališča),
Ob reki kolesarke in peš poti namenjene lokalnemu prebivalstvu in turistom,
Reka ima načrtovana območja poplav in varna območja ob naseljih,
Lokalno prebivalstvo živi z reko,
Razvoj urbanega (turistično – rekreacijskega) razvoja na območju reke Drave do
Ormoškega jezera in dalje,
Drava stičišče za sonaravni turizem z smiselno prostorsko rabo in omejenimi območji
z upoštevanjem Nature 2000,
Nizkovodna struga ima sipine in ni prekomerno zaraščena, omogočeno je kopanje,
Nepoplavna (varnost) reka,
Čista reka (ekologija),
Razviti potenciali za turistično ponudbo (okolje ob oziroma na vodi),
Reka, ki omogoča plovnost na določenih delih (turistična ponudba),
Športne aktivnosti (adrenalinski parki ob vodi),
Po reki se vozijo čolni in splavi,
5. GOSPODARSTVO IN ENERGETIKA
 Reka ki bi nudila razvoj gospodarstvu in kmetijstvu (manjše elektrarne in namakanje
njivskih površin),
 Trajnostni razvoj:
Okolje,
Sociala,
Razvoj gospodarstva.
 Dovodni kanali do hidroelektrarn so zazelenjeni, nasipi niso le strogo linearni objekti,
 Drava, ki bo nudila razvoj gospodarskih panog: turizem, kmetijstvo, energijo,
 Drava kot generator lokalnega razvoja.
6. OSTALO
 Trajnostno (medsektorsko usklajeno in koordinirano) upravljanje in raba območja
reke Drave,
 Območje srečevanja,
 Reka Drava me povezuje z mojimi prijatelji z drugega brega,
 Analogija s kiborgom – obrečni prostor je sestavljen organizem:
Narava,
Človek,
Tehnologija.
 Trajnostna raba in urejenost brežin (sistemska rešitev zaraščenosti in ukrepi),
 Spodbujanje sonaravnih oblik rabe prostora (zeleni turizem, ekološko kmetovanje,..)
in ustvarjanje trajnih pozitivnih (tudi ekonomsko – socialnih) učinkov,
 Reka Drava uspešno razpeta med interesi in potrebami vseh deležnikov, hkrati pa
okoljsko neprizadeta,
 Razvoj urbanega območja, ki se razvija že iz Rimskega časa,
 Reka Drava – Natura 2000, natura kot razvojna prednost,
 Melje – slepo črevo.
 Maribor je zelo atraktivna lokacija. Aktivirati to lokacijo,
 Spoznati reko Dravo. Izobraževalni center na Mariborskem otoku,
 Absolutni poudarek na moderiranju procesov medsektorskega usklajevanja rabe
prostora,
 Znotraj rečnega koridorja je prisotna vsa že danes obstoječa raba prostora, ki pa je
podrejena in prilagojena rečni dinamiki in njenim vplivom,
 »kompromis« med lokalno skupnostjo in naravo (prebivalstvo - rabi tal – ptice – ribiči
– lovci, itd.),
 Urbanizacija prostora med Mariborom in Ptujem preko Vurberka,
 Premišljena in zmerna pozidava,
 Učni center o reki. Lociran npr. v Mariboru.