Primorsko - Zavod za gozdove Slovenije
Partizanska cesta 49, 6210 Sežana tel.+386 (0)5 707 44 00, fax 05 734 23 56 mail to: [email protected] LETNI LOVSKO UPRAVLJAVSKI NAČRT za V. PRIMORSKO LOVSKO UPRAVLJAVSKO OBMOČJE ZA LETO 2015 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO VSEBINE 1 UVOD ................................................................................................................................................. 1 2 OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠČ ................................................................................................... 2 3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI...................................................................................................... 5 4 3.1 Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014...................................................... 5 3.2 Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju v letu 2015................................................................ 8 3.3 Škode od divjadi.................................................................................................................... 12 3.4 Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje gozda – popis objedenosti gozdnega mladja . 18 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD ........................................................................................................... 22 4.1 Srna (Capreolus capreolus) .................................................................................................. 22 4.2 Navadni jelen (Cervus elaphus) ............................................................................................ 26 4.3 Damjak (Dama dama)........................................................................................................... 31 4.4 Gams (Rupicapra rupicapra)................................................................................................. 33 4.5 Divji prašič (Sus scrofa) ........................................................................................................ 34 4.6 Lisica (Vulpes vulpes) ........................................................................................................... 38 4.7 Jazbec (Meles meles) ........................................................................................................... 40 4.8 Kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica (Martes martes).................................................. 42 4.9 Navadni polh (Glis glis) ......................................................................................................... 44 4.10 Poljski zajec (Lepus europaeus) ........................................................................................... 45 4.11 Fazan (Phasianus colchicus) ................................................................................................ 47 4.12 Poljska jerebica (Perdix perdix) ............................................................................................ 50 4.13 Raca mlakarica (Anas platyrhynchos) .................................................................................. 52 4.14 Sraka (Pica pica), šoja (Garrulus glandarius) in siva vrana (Corvus cornix) ........................ 54 4.15 Nutrija (Myocastor coypus) ................................................................................................... 56 4.16 Rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides) .......................................................................... 57 4.17 Šakal (Canis aureus) ............................................................................................................ 58 4.18 Načrt dodajanja divjadi.......................................................................................................... 59 5 EVIDENCE ....................................................................................................................................... 60 6 PRILOGE.......................................................................................................................................... 62 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana I Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1.1: Pregled dogodkov 2015......................................................................................................................1 Preglednica 2.1: Pregled lovišč .....................................................................................................................................2 Preglednica 3.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 .................................................................5 Preglednica 3.2: Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015 ................................................................8 Preglednica 3.3: Škoda, ki jo je povzročila divjad v letu 2014 .....................................................................................12 Preglednica 3.4: Dinamika škod od divjadi v LUO.......................................................................................................13 Preglednica 3.5: Škode in odvzem divjih prašičev.......................................................................................................14 Preglednica 3.6: Število škodnih dogodkov v zadnjem petletnem obdobju .................................................................14 Preglednica 3.7: Število škodnih primerov na NP v zadnjem petletnem obdobju........................................................15 Preglednica 3.8: ocenjena škoda na nelovnih površinah.............................................................................................15 Preglednica 3.9: Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2014 ................................................................15 Preglednica 3.10: Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod 2015..............................................................................16 Preglednica 3.11: Popis objedenosti – PE Brkini.........................................................................................................18 Preglednica 3.12: Popis objedenosti – PE Kras ..........................................................................................................19 Preglednica 3.13: Primerjava deležev razvojnih faz med modelnim in dejanskim stanjem po popisnih enotah na območju lovsko upravljavskega območja ........................................................................................21 Preglednica 4.1.1: Pregled odvzema srnjadi po LUB ..................................................................................................23 Preglednica 4.1.2: Načrt odvzema srne.......................................................................................................................23 Preglednica 4.1.3: Analiza odvzema srne ...................................................................................................................25 Preglednica 4.2.1: Pregled odvzema jelenjadi po LUB................................................................................................27 Preglednica 4.2.2: Načrt odvzema jelenjadi ................................................................................................................27 Preglednica 4.2.3: Analiza odvzema navadnega jelena ..............................................................................................29 Preglednica 4.3.1: Načrt odvzema damjaka ................................................................................................................32 Preglednica 4.3.2: Analiza odvzema jelena damjaka ..................................................................................................32 Preglednica 4.5.1: Pregled odvzema divjih prašičev v letu 2014 po LUB....................................................................34 Preglednica 4.6.1: Pregled odvzema lisic po LUB.......................................................................................................38 Preglednica 4.6.2: Načrt odvzema lisice......................................................................................................................39 Preglednica 4.6.3: Analiza odvzema lisic ....................................................................................................................39 Preglednica 4.7.1: Pregled odvzema jazbeca po LUB.................................................................................................40 Preglednica 4.8.1: Pregled odvzema kun po LUB .......................................................................................................42 Preglednica 4.8.2: Analiza odvzema kun.....................................................................................................................43 Preglednica 4.10.1: Pregled odvzema zajcev po LUB.................................................................................................45 Preglednica 4.10.2: Analiza odvzema poljskih zajcev .................................................................................................46 Preglednica 4.11.1: Pregled vlaganj fazanov iz umetne vzreje in odvzem po letih .....................................................47 Preglednica 4.11.2: Pregled odvzema fazanov po LUB ..............................................................................................47 Preglednica 4.11.3: Analiza odvzema fazanov ............................................................................................................49 Preglednica 4.12.1: Analiza odvzema poljske jerebice................................................................................................51 Preglednica 4.13.1: Pregled odvzema rac mlakaric po LUB .......................................................................................52 Preglednica 4.13.2: Analiza odvzema race mlakarice .................................................................................................53 Preglednica 4.14.1: Pregled odvzema srak, šoj in sivih vran po LUB v letu 2014 .......................................................54 Preglednica 4.14.2: Analiza odvzema srak, šoj in sivih vran .......................................................................................55 Preglednica 4.18.1: Vlaganje divjadi............................................................................................................................59 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana II Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO SLIK in KART Slika 1: Položaj LUO v Sloveniji.....................................................................................................................................3 Slika 2: Lovišča v LUO...................................................................................................................................................4 Slika 3: Območje prepovedi krmljenja .........................................................................................................................10 Slika 4: Popisne enote v LUO......................................................................................................................................18 KAZALO GRAFOV Graf 1: Primerjava vzdrževanja košenin po LUB ...........................................................................................................6 Graf 2: Primerjava vzdrževanja vodnih virov po LUB.....................................................................................................6 Graf 3: Primerjava krmljenja po LUB .............................................................................................................................7 Graf 4: Primerjava vzdrževanja njiv po LUB ..................................................................................................................7 Graf 5: Pregled škode po vrstah divjadi.......................................................................................................................13 Graf 6: Dinamika škod v Primorskem LUO ..................................................................................................................13 Graf 7: Škode in odvzem divjih prašičev......................................................................................................................14 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana III Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 1 UVOD Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje (LUO) za leto 2015 je sestavljen v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu in njegovimi spremembami (Ur. l. RS, št. 16/04, odločba US št. 120/06, št. 17/08, št. 46/14 – ZON-C). Zakon določa izdelavo letnih lovsko upravljavskih načrtov za lovsko upravljavska območja (Ur. l. RS, št. 110/04), ki so nadomestila nekdanja lovsko gojitvena območja. Znotraj LUO so opredeljena lovišča in lovišča s posebnim namenom. Za lovišča so bile v sredini leta 2009 podeljene koncesije za trajnostno upravljanje s populacijami divjadi. Razdelilnik s tem načrtom opredeljenega odvzema in del v življenjskem okolju se naredi za ta lovišča in lovišča s posebnim namenom. Stara in nova lovišča se v LUO bistveno ne razlikujejo, še največje razlike so v sedaj natančno določenih mejah in površinah. Skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu je bilo ustanovljeno Območno združenje upravljavcev lovišč za V. Primorsko LUO in izvoljen devet članski izvršni odbor, ki v postopku izdelave tega načrta zastopa upravljavce lovišč. Letni načrt za V. Primorsko LUO za leto 2015 temelji na ciljih in usmeritvah lovsko upravljavskega dela Območnega načrta za V. Primorsko LUO 2011-2020. Poleg zgoraj navedenih predpisov je napisan tudi v skladu z: • Zakonom o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93 in spremembe). • Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur. l. RS, št. 91/10). • Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (U.l. RS, št. 101/04, št. 81/14). • Odlokom o lovsko upravljavskih območjih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur. l. RS, št. 110/04). • Uredbo o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v RS (Ur. l. RS, št. 117/04, št. 38/14). • Odlokom o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur. l. RS, št. 128/04, št. 38/14). • Navodili za usmerjanje razvoja populacij divjadi v Sloveniji (usklajeno ZGS, znanstveno-raziskovalne institucije, LZS, OZUL-i in IRSKO, 2011). Najpomembnejši dogodki, ki so vplivali na sam nastanek načrta so prikazani v spodnji preglednici: Preglednica 1.1: Pregled dogodkov 2015 LUO / ekološka Datum Kraj enota 14. do 24.1.2015 Lovski domovi LUO 18. 3. 2015 LUO Sežana 18. 3. 2015 LUO Sežana 27. 3. 2015 LUO ZGS CE Ljubljana 30. 3. 2015 LUO ZGS OE Sežana 2. 4. 2015 LUO ZGS OE Sežana 9. 4. 2015 LUO Ljubljana Organ Vsebina Komisija LUO OZUL Primorskega LUO Strokovni svet ZGS OE Strokovni svet ZGS CE Vabljeni Svet OE ZGS MKGP Pregled odstrela in izgub divjadi Uskladitev odvzema in del v okolju Določitev osnutka načrta Obravnava osnutka Javna predstavitev načrta Sprejem predloga načrta Oddaja načrta na MKGP Za pogosteje uporabljene izraze so v pričujočem načrtu uporabljene naslednje okrajšave • • • • • • • • • • • • • LUO – Lovsko upravljavsko območje, LD – lovska družina, LZS – Lovska zveza Slovenije LPN – lovišče s posebnim namenom LUB – lovsko upravljavski bazen, OZUL – Območno združenje upravljavcev lovišč GGO – gozdnogospodarsko območje, ZGS – Zavod za gozdove Slovenije, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ARSO – Agencija republike Slovenije za okolje, UVHVVR – Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, IRSKGLR – Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. IRSKO – Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje (v letu 2011) Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 1 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 2 OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠČ Primorsko LUO zajema jugozahodni del Slovenije, na katerem javno gozdarsko službo opravlja Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana. Upravno pokriva območje pet upravnih enot: UE Nova Gorica, UE Sežana, UE Koper, UE Izola in UE Piran. Po podatkih digitalizacije lovišč znaša površina celotnega LUO-ja 140.551,14 ha, od tega je lovne površine 133.678,28 ha, nelovne pa 16.983,45 ha. Povprečna lovna površina lovišča v LUO znaša 4.455,94 ha . Preglednica 2.1: Pregled lovišč šifra ld šifra lovišča Ime lovišča Upravna enota Površina (ha) Skupna Lovna Nelovna 213 0501 FAJTI HRIB Nova Gorica 2.885,87 2.723,07 162,80 209 0502 TRSTELJ KOSTANJEVICA Nova Gorica 4.596,33 4.491,85 104,48 205 0503 TABOR DORNBERK Nova Gorica 3.021,86 2.903,04 118,82 297 0504 JEZERO KOMEN Sežana 4.194,56 4.101,50 93,06 298 0505 DOLCE KOMEN Sežana 3.757,69 3.667,40 90,29 8 in 9 0506 BRJE ERZELJ Ajdovščina 3.914,49 3.850,72 63,77 304 0507 ŠTANJEL Sežana 2.806,15 2.710,67 95,48 305 0508 KRAS DUTOVLJE Sežana 6.270,55 6.085,52 185,03 308 0509 VRHE VRABČE Sežana 3.587,01 3.526,63 60,38 301 0510 RAŠA ŠTORJE Sežana 2.676,41 2.620,68 55,73 302 0511 TABOR SEŽANA Sežana 5.883,25 5.442,19 441,06 300 0512 GABERK DIVAČA Sežana 5.764,57 5.475,72 288,85 296 0513 SENOŽEČE Sežana 5.555,06 5.387,73 167,33 306 0514 VIDEŽ KOZINA Sežana 6.564,49 6.337,23 227,26 299 0515 TIMAV VREME Sežana 4.998,80 4.906,58 92,22 243 0516 GRADIŠČE KOŠANA Postojna 6.275,47 6.039,43 236,04 76 0517 PREM Ilirska Bistrica 5.126,00 5.046,78 79,22 79 0518 BUKOVCA Ilirska Bistrica 5.617,25 5.512,78 104,47 80 0519 BRKINI Ilirska Bistrica 5.542,38 5.409,26 133,12 303 0520 ŽABNIK OBROV Sežana 5.673,68 5.598,33 75,35 307 0521 SLAVNIK MATERIJA Sežana 6.585,02 6.490,00 95,02 108 0522 KOJNIK PODGORJE Koper 5.881,63 5.762,25 119,38 102 0523 RIŽANA Koper 3.657,67 3.486,85 170,82 104 0524 ISTRA GRAČIŠČE Koper 6.502,27 6.385,53 116,74 105 0525 MAREZIGE Koper 3.673,10 3.555,54 117,56 103 0526 DEKANI Koper 3.018,26 2.841,71 176,55 107 0527 KOPER Koper 5.595,73 4.297,22 1.298,51 106 0528 ŠMARJE Koper 4.634,96 4.427,46 207,50 82 235 0529 0530 IZOLA STRUNJAN Izola Piran 2.867,87 3.422,76 2.521,57 2.073,04 346,30 1.349,72 140.551,14 133.678,28 6.872,86 Skupne površine LUO Geografsko se Primorsko LUO razteza ob slovensko-italijanski meji prek celotnega slovenskega Krasa, od Mirna, Dornberka, prek Komna in Dutovelj, Štanjela, Vrhov do Senožeč, čez Vremščico (1.027 m) in Vremsko dolino, prek celotnih Brkinov (skoraj do Ilirske Bistrice) in Čičarije s Slavnikom (1.028 m) do meje z R Hrvaško ter nadalje ob njej na celotno slovensko Primorje. Zelo grobo lahko območje razdelimo na tri dele (lovsko upravljavske bazene – LUB): a) Kraški LUB - Kras, ki je apnenčaste matične podlage, bolj sušnat, od površinskih voda je le del reke Vipave na skrajno severnem delu, vanj spadajo lovišča: Fajti hrib, Tabor Dornberk, Brje Erzelj, Trstelj Kostanjevica, Jezero Komen, Dolce Komen, Kras Dutovlje, Vrhe Vrabče, Štanjel, Raša Štorje, Tabor Sežana, del Gaberk Divača in del Senožeče (ločnico predstavlja avtocesta); b) Brkinski LUB - Brkini in Čičarija, ki je del na flišnati, del na apneni matični podlagi, površinske vode so hudourniškega značaja, glavna reka je Reka, ki teče po Vremski dolini, tu so lovišča: del Gaberk Divača, del Senožeče, Videž Kozina, Slavnik Materija, Žabnik Obrov, Kojnik Podgorje, Timav Vreme, Gradišče Košana, Prem, Brkini in Bukovca; c) Istrski LUB - Istra, ki je tudi delno flišnate, delno apnene matične podlage, vode so hudourniški potoki ter manjši reki Rižana in Dragonja; sem spadajo lovišča: Istra Gračišče, Izola, Koper, Marezige, Rižana, Strunjan, Šmarje in Dekani; Območje je zelo razgibano, gričevnato, zajema tako površine tik ob morju, kot tudi posamezne vrhove nad tisoč metrov. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 2 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Skladno s sistematičnimi opažanji in rezultati znanstveno-raziskovalnega dela so lovišča Senožeče, Gradišče Košana, Gaberk Divača, Timav Vreme, Videž Kozina, Kojnik Podgorje, Slavnik Materija in Žabnik Obrov pri načrtovanju posegov v populacijo srnjadi in jelenjadi, opredeljena kot območja s stalno prisotnostjo volkov. To območje zaradi opažanj stalne prisotnosti in škod od volkov širimo v letu 2015 še na lovišči Brkini in Bukovca v brkinskem LUB in lovišča Vrhe Vrabče, Raša Štorje ter Tabor Sežana v kraškem LUB. Z vse večjim zaraščanjem Krasa in zgornjega dela Istre ter postopnim spreminjanjem zaraščenih površin v gozd, se tudi vrstna struktura divjadi postopoma spreminja. Vse bolj se uveljavlja velika divjad (srnjad, divji prašič, jelenjad) ter zavarovane vrste velikih zveri (medved, volk, po nekaterih kazalcih je še vedno prisoten tudi ris), ob tem se zmanjšuje številčnost male divjadi (poljskega zajca, fazana, poljske jerebice) in zavarovane skalne jerebice - kotorne. Novozgrajena avtocestna infrastruktura je ustvarila umetne prepreke za normalno širjenje divjadi ter prekinila tradicionalne migracijske poti, zato je pri upravljanju z divjadjo potrebna povezava s sosednjima Zahodno visoko kraškim in Notranjskim LUO ter Italijo in Hrvaško, tako pri načrtovanju ukrepov v posameznih populacijah živalskih vrst, kot tudi v njihovem okolju. V Primorskem LUO je v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih, Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/13-OdlUS in 3/14 (Natura 2000), določenih več območij. Med največjimi so Kras, dolina Branice, slovenska Istra, Matarsko podolje in dolina Vipave. Slika 1: Položaj LUO v Sloveniji Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 3 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Slika 2: Lovišča v LUO Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 4 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI Gozdovi, kot osnovni življenjski prostor divjadi na Primorskem, v svoji osnovi sicer nudijo dobre pogoje za rastlinojedo divjad, vendar je v njih delež rastlin, ki jih živali uporabljajo za prehrano (mladje, grmičevje,…) premajhen. Divjad je primorana zahajati na gozdni rob in na kmetijske površine. Intenziteta sečenj ni bila velika, je pa v zadnjih letih vedno višja. Za izboljšanje prehrambenih razmer večjih gozdnih kompleksov sta zato pomembna zlasti dva ukrepa. Prvi je ohranjevanje, vzdrževanje ter tudi ponovno osnovanje pašnih površin in vzdrževanje grmišč. Drugi pomemben ukrep je vzdrževanje ter osnovanje vodnih teles (kalov, kaluž), saj povsod na apneni matični podlagi, pa tudi na določenih predelih fliša v Istri, primanjkuje vode. Od ostalih ukrepov izboljševanja okolja divjadi se izvaja še ohranjevanje in sadnja plodonosnega drevja in grmovja. Z načrtnimi ukrepi v okolju divjadi, ki jih izvajajo upravljavci lovišč, želimo zmanjšati pritiske divjadi na mladje in kmetijske površine ter s tem posledično zmanjšati škode. 3.1 Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 Preglednica 3.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 Vrsta ukrepa 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Velike divjadi Male divjadi 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna košnja) Spravilo sena z odvozom Priprava pasišč za divjad Gnojenje travnikov Vzdrževanje grmišč Vzdrževanje remiz za malo divjad Vzdrževanje gozdnega roba Izdelava in vzdrževanje kaluž Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja Postavitev in vzdrževanje gnezdnic 3. BIOTEHNIČNI UKREPI Zimsko krmljenje Zimsko krmljenje male divjadi Preprečevalno krmljenje Privabljalno krmljenje Krmne njive Pridelovalne njive Količina soli 4. LOVSKI OBJEKTI Solnice (vse založene v konkretnem letu) Lovske preže (obnova in novogradnja) Krmišča (obnova in novogradnja) Lovske steze (obnova in novogradnja) Enota mere Načrtovan obseg Realiziran obseg Stopnja uresničitve načrta (%) ure ure 4.253 915 4.362 1.049 102,6 114,6 ha ha ha ha ha ha ha število število število število 137,24 27,25 14,33 9,40 19,81 7,84 2,80 150 229 15 8 133,54 25,75 14,34 9,40 19,33 7,35 2,50 151 149 25 9 97,3 94,5 100,1 100,0 97,6 93,8 89,3 100,7 65,1 166,7 112,5 kg kg kg kg ha ha kg 5.000 5.000 12.515 48.640 66,81 1,01 6.982 3.700 0 8.725 45.905 74,45 1,01 6.790 74,0 0,0 69,7 94,4 111,4 100,0 97,3 število število število število 2.351 138 38 94 1.893 141 34 94 80,5 102,2 89,5 100,0 V preteklem letu so upravljavci lovišč opravili večino načrtovanih biomeliorativnih del. Nekoliko pod načrtom so opravljena le dela pri izdelavi in vzdrževanju večjega vodnega vira, kar pa ob tako deževnem letu kot je bilo 2014 niti ni tako vprašljivo. V analizi opravljenih ukrepov za vzdrževanje okolja divjadi ugotavljamo, da je v loviščih opravljenih več različnih del, s katerimi se dodatno izboljšujejo ter povečujejo naravne pestrosti in naravna ponudba hrane, kar je za ohranjanje in ponekod tudi za vzpostavitev naravnega ravnovesja nujno potrebno. Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi Upravljavci lovišč so v skladu z dogovorom na OZUL-u spremljali prisotnosti posameznih živalskih vrst, njihova območja pojavljanja ter stanja v populacijah (damjak le v loviščih Videž Kozina, Tabor Sežana in Gaberk Divača ter gamsa v loviščih Vrhe Vrabče, Senožeče, Tabor Dornberk in Jezero Komen). V ukrep Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 5 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 varstva in monitoring divjadi so vključene tudi ure za opravljanje lovsko čuvajske službe. V povprečju je opravljenih nekaj več kot 180 ur/lovišče. Ukrep se izvaja v vseh loviščih v skladu s postavljenim načrtom. Biomeliorativna dela Vzdrževanje pašnikov z redno košnjo je pomemben in obvezujoč biomeliorativni ukrep za izboljšanje prehrambenih razmer divjadi, za zmanjševanje vseh vrst škod na poljih in v gozdu ter nazadnje tudi uspešnejše opazovanje in izvajanje lova. Vzdrževanje košenin v gozdnem prostoru, z večanjem številčnosti jelenjadi, postaja najpomembnejši biomeliorativni ukrep, ki pa se ga lovci še vedno ne zavedajo povsem. V preteklem letu je bilo vzdrževanih (pokošenih) 133,54 ha travnikov, kar je skoraj 10 ha manj kot v preteklem letu, kar ni dobro. Manj vzdrževanih pasišč je v vseh treh LUB. Skupna stopnja realizacije načrta je 97,3 %. V območju je bilo tako v lanskem letu vzdrževanih 1,00 ha travnikov/1000 ha lovne površine. Lovsko vzdrževane košenine predstavljajo 0,1 % lovne površine LUO, dolgoročni cilj predvideva vsaj 0,5 %. 2005 70 2006 2007 60 2008 2009 košeninevha 50 2010 2011 40 2012 2013 30 2014 20 10 0 k r aš k i LUB br k ins k i LUB is trs k i LUB Graf 1: Primerjava vzdrževanja košenin po LUB Vzdrževanje grmišč je ukrep izboljševanja prehrambenih razmer rastlinojede divjadi, zlasti srnjadi (v zimskem času tudi jelenjadi) in bivalnih razmer za malo divjad. V območju je bilo v lanskem letu vzdrževanih in očiščenih 19,33 ha, kar je skoraj enako kot v letu 2013 (20,01 ha). Vzdrževanje grmišč ima tekom let nihajoč trend in je v glavnem posledica naravnih ujm ter obnove po njih (požari, vetrolomi,..) Gibanje vzdrževanja po letih: 2006 - 16,60 ha, 2007 - 10,90 ha, 2008 - 9,60 ha, 2009 - 37,10, 2010 - 20,15, 2011 - 19,46 in 2012 - 9,91 ha grmišč. Vzdrževanje vodnih virov ima v območju velik pomen, predvsem to velja za kraški del oz. za dele lovišč na apnenih tleh, kjer je površinskih voda zelo malo. Upravljavci lovišč izdelujejo in vzdržujejo t. i. kale ali večje vodne vire ter manjše vodne zbiralnike, v katere je potrebno ob sušnem času vodo tudi dovažati. Zadnja leta so precej bogata s padavinami, kar je verjetno tudi glavni razlog manjšanja obsega vzdrževanja vodnih virov v območju, kar je razvidno tudi iz grafa. V namen preglednosti ter prostorske razporeditve se izkazuje potreba po izdelavi katastra vodnih virov v območju. Po podatkih lovskih družin so v letu 2014 lovci v 3 poletnem času za vzdrževanje vodnih virov porabili dobrih 162 m vode. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 vodni viri 200 180 160 število 140 120 100 80 60 40 20 0 kraški LUB brkinski LUB istrski LUB Graf 2: Primerjava vzdrževanja vodnih virov po LUB Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 6 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Biotehnični ukrepi Krmljenje, ki ga z načrtom ločujemo na preprečevalno in privabljalno, je v glavnem namenjeno privabljanju ter s tem večji realizaciji načrtovanega odvzema z odstrelom. Krmišča so v glavnem namenjena krmljenju divjih prašičev. Krmi se s koruzo. S krmljenjem posledično zadržujemo divjega prašiča ob krmiščih ter jih s tem odvračamo stran od kmetijskih površin ter zmanjšujemo škode v času zorenja pridelkov. Divji prašič je prisoten v celem LUO (ni ga le tik ob morju), zato se privabljalno krmljenje izvaja v vseh loviščih. Za krmljenje je bilo po podatkih upravljavcev lovišč porabljenih 6.525 kg koruze manj kot smo načrtovali. Skupna realizacija (preprečevalno in privabljalno krmljenje) je 89,33 %. Količina koruze v razmerju s številom uplenjenih divjih prašičev je 25,07 kg koruze/uplenjenega prašiča, kar je v skladu z določili načrta. Krmljenje po LUB je v zadnjih letih dokaj uravnoteženo, mogoče je le v Istri zaznan trend večanja, kar pa sovpada s povečano številčnostjo prašičev v zadnjem letu. Krmljenje ne sme biti vzvod za večanje številčnosti, temveč le pripomoček k lažji in uspešnejši realizaciji načrtovanega odstrela. 2005 krmljenje 2006 koruza v kg 50000 2007 45000 2008 40000 2009 2010 35000 2011 2012 30000 2013 25000 2014 20000 15000 10000 5000 0 kraški LUB brkinski LUB istrski LUB Graf 3: Primerjava krmljenja po LUB Krmne njive so eden od ukrepov za izboljšanje prehrambene ponudbe divjadi, zadrževanje divjadi v gozdnem prostoru, zmanjševanje pritiska divjadi na polja ter s tem zmanjševanje škod na kmetijskih površinah. V letu 2014 so upravljavci lovišč vzdrževali in posejali nekoliko več krmnih njiv, kot v letu poprej. Površina krmnih njiv se v zadnjih letih zmanjšuje zlasti v kraškem in istrskem LUB, medtem ko ima v brkinskem LUB bolj naraščajoč trend. Z vidika razmišljanja, da so tudi krmne njive eden izmed ukrepov krmljenja, ocenjujemo, da je ukrep potreben zlasti za zadrževanje divjadi stran od kmetijskih površin, zato morajo biti krmne njive postavljene v gozdni prostor, po podobnih zahtevah oddaljenosti od kmetijskih površin kot krmišča. Osnovanih in vzdrževanih je bilo tudi nekaj pridelovalnih njiv, na katerih so upravljavci lovišč pridelovali lastno krmo (njive so posejane v glavnem s koruzo). 2007 70 2008 2009 60 2010 njive v ha 50 2011 2012 40 2013 30 2014 20 10 0 kraški LUB brkinski LUB istrski LUB Graf 4: Primerjava vzdrževanja njiv po LUB Sol se polaga v celotnem LUO. Število vzdrževanih - zalaganih in na novo izdelanih je bilo 381 več solnic kot v preteklem letu, kar je slabih 13 solnic več na lovišče. Po podatkih upravljavcev lovišč se je porabilo 6.790 kg, kar znaša v povprečju 226,3 kg na lovišče. Podatek je nekoliko pretiran in verjetno bolj sloni na oceni kakor na realni preverbi založenih količin. Poraba soli znaša 3,4 kg soli/solnico. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 7 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Lovski objekti Za večjo učinkovitost pri upravljanju z divjadjo in varnost pri lovu, upravljavci lovišč gradijo ter vzdržujejo veliko število lovsko tehniških objektov. Na območju LUO-ja je bilo v preteklem letu v te namene opravljenih 10.510 delovnih ur (lani 8.216). Največ dela je opravljenega pri vzdrževanju in postavitvi visokih prež, sledi vzdrževanje solnic, lovskih stez in krmišč. Skupna realizacija načrtovanih biotehniških del je bila realizirana z 90,75 %. 3.2 Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju v letu 2015 Preglednica 3.2: Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015 Vrsta ukrepa 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Velike divjadi Male divjadi 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna košnja) Spravilo sena z odvozom Priprava pasišč za divjad Gnojenje travnikov Vzdrževanje grmišč Vzdrževanje remiz za malo divjad Vzdrževanje gozdnega roba Izdelava in vzdrževanje kaluž Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja Postavitev in vzdrževanje gnezdnic 3. BIOTEHNIČNI UKREPI Zimsko krmljenje Zimsko krmljenje male divjadi Preprečevalno krmljenje Privabljalno krmljenje Krmne njive Pridelovalne njive Količina soli 4. LOVSKI OBJEKTI Solnice (vse založene v konkretnem letu) Lovske preže (obnova in novogradnja) Krmišča (obnova in novogradnja) Lovske steze (obnova in novogradnja) Enota mere Načrtovan obseg ure ure 4.710 946 ha ha ha ha ha ha ha število število število število 135,16 25,50 14,45 9,38 21,01 7,64 3,10 154 229 15 9 kg kg kg kg ha ha kg 6.000 2.000 5.500 49.500 75,80 1,01 6.765 število število število število 2.508 159 43 88 Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi Upravljavci lovišč bodo v letu 2015, v skladu s tradicijo in dogovorom na OZUL-u, spremljali prisotnost posameznih živalskih vrst ter koncem leta izdelali poročilo o pojavnosti oz. območjih pogostejših znakov prisotnosti (karta in opis) za vrste: damjak (le Videž Kozina, Tabor Sežana in Gaberk Divača), gams (v loviščih Vrhe Vrabče, Senožeče, Tabor Dornberk in Jezero Komen). Skladno s spremljanjem stanja posameznih živalskih vrst bodo upravljavci izvajali tudi vsa dela v zvezi z izvajanjem lovsko čuvajske službe. ZGS priskrbi in dostavi karte lovišč M=1:25.000. Za izvajanje ukrepa se načrtuje v povprečju 188 ur/lovišče. Biomeliorativna dela Vzdrževanje pašnih površin v gozdnem prostoru se mora povečati zlasti v loviščih, kjer upravljavci trajnostno upravljajo z jelenjadjo (brkinski, zgornji del kraškega LUB). Pri tem velja velika pozornost košnji v času poleganja mladičev ter času gnezdenja oz. valjenju ptic. Košnja naj se, kjer je to mogoče, izvaja izven obdobja reprodukcije živalskih vrst (pomladanski čas) in po obdobju cvetenja travnatih rastlin. Pozna košnja naj se upošteva predvsem na zavarovanih območjih, območjih Nature, območjih naravnih vrednot oz. tam, kjer je izražena velika biotska pestrost tako rastlinja kot tudi živalstva. Ostala določila: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 8 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Upravljavci lovišč naj v sodelovanju oz. z dovoljenjem lastnikov pokosijo travniške enklave sredi gozda, pri tem lahko ZGS ponudi svojo pomoč in strokovno obrazložitev. Revirni gozdarji naj svojo pomoč nudijo pri izločanju takih površin v gozdu tako, da te površine pri detajlnem gozdno gojitvenem načrtovanju izločajo kot posebne negovalne enote, ki so namenjene prehrani divjadi in naj se ne pogozdujejo. Načrtovana površina, ki jo morajo lovišča vzdrževati v letu 2015 je najmanj 135,16 ha, kar predstavlja 0,10 ha košenin/100 ha lovne površine. Ob soglasjih (dovoljenjih) lastnikov zemljišč se te površine lahko povečajo, oz. je celo zelo zaželeno njihovo povečanje. Priprava pasišč - gnojenje travnikov mora biti načrtno in kontrolirano v skladu s splošno uveljavljeno prakso, zato naj se za ta ukrep predvidi izdelava gnojitvenega načrta, ki ga izdela kmetijska svetovalna služba v sodelovanju s pristojno naravovarstveno službo - ZRSVN. Gnoji naj se ne na območjih, kjer so prednostni habitatni tipi (suha in polsuha travišča, mokrotni travniki) in so evidentirana nahajališča zavarovanih in kvalifikacijskih rastlinskih vrst ter kvalifikacijskih vrst metuljev. Gnojenje in spravilo sena z odvozom so ukrepi, ki naj se izvajajo na istih površinah kot košnja, oz. na površinah, ki so se kosile že od nekdaj. Baliranje v silažne bale se ne priporoča, saj negativno vpliva na biotsko raznovrstnost. Vzdrževanje grmišč ostaja ukrep, ki je pomemben in nujen pri izboljševanju prehrambenih zmožnosti okolja, zlasti srnjadi in jelenjadi ter predstavlja tudi pomembne habitate ostalih vrst živali. Izvajanje ukrepa je še vedno močno pogojeno z lastništvom. V ta namen se lahko koristijo tudi površine pod daljnovodi, vendar je pri tem potreben dogovor z vzdrževalci elektro linij o pravilnem čiščenju teh površin. V letu 2015 naj se v dogovoru z upravljavci lovišč očisti in vzdržuje 21,01 ha grmišč. Ob soglasju lastnikov se te površine lahko poveča. Ukrep naj se izvaja izven časa valjenja ptic. Zaradi pomanjkanja površinskih voda, predvsem pa zaradi sušnega poletnega obdobja, naj se vzdržuje veliko vodnih teles v obliki kalov oz. manjših vodnih zbiralnikov, v katera se ob morebitnem pomanjkanju prek poletja vodo tudi dovaža. V območju se teži k vzdrževanju 3 vodnih teles/1000 ha skupne površine LUO, kar pomeni, da stremimo k cilju 350 vodnih teles ali v povprečju 15/lovišče. V letu 2015 je načrtovana izdelava in vzdrževanje tudi 229 večjih vodnih virov. Upravljavci lovišč bodo samoiniciativno, brez načrta, v vodne objekte v primeru suše vodo dovažali. Vedno pomembnejši in večji del vodnih teles naj predstavljajo tudi kaluže, ki jih izdelujejo in vzdržujejo lovišča, ki gospodarijo z jelenjadjo in divjim prašičem. V letu 2015 se načrtuje izdelava in vzdrževanje 154 kaluž. Kali in drugi vodni viri so pomemben življenjski prostor raznih dvoživk in ostalih vrst vezanih na vodo, zato naj se njihovo vzdrževanje (čiščenje) opravlja v pozno jesenskem in zimskem času, prav tako naj velja večja pozornost pri postavljanju solnic v bližini vodnih teles, kjer sol ne sme priti v stik z vodo. V primeru izdelave in vzdrževanja večjega vodnega vira, če so le ti naravna vrednota ali ležijo v varovanem območju (zavarovanem in/ali natura območju), je potrebno sodelovanje pristojne organizacije za ohranjanje narave oz. pridobiti naravovarstveno soglasje. V namen izboljšanja življenjskih pogojev za malo divjad, se načrtuje vzdrževanje remiz na 7,64 ha površin. Večina dela je načrtovana v istrskem LUB, pa tudi v ostalih loviščih v LUO, predvsem v tistih, ki načrtujejo dodajanja/vlaganja fazana in poljskih jerebic. Nekaj živali male divjadi se bo na ta območja tudi izpustilo. Razen ukrepa vzdrževanja pašnih površin in vodnih virov (ukrepa se morata realizirati v višini najmanj 90 %) ostalih biomeliorativnih del ni treba realizirati, se pa ob soglasju lastnika zemljišča lahko vsi ukrepi neomejeno povečajo. Biotehnični ukrepi Namen časovno in prostorsko usmerjenega krmljenja divjadi v Primorskem LUO ni in ne sme postati dvig natalitete oz. preživetvenega praga posameznih vrst, pač pa je namen v lažji realizaciji načrtovanega posega v populacijo z odstrelom, preprečevanju večje škode v njihovem življenjskem okolju (kmetijske, gozdne površine) in opazovanju socialnih in drugih navad divjadi. V LUO se krmi izključno divje prašiče, jelenjad (brkinski LUB) in po potrebi v primerih mrzlih zim malo divjad (istrski LUB). Ostalih vrst divjadi v tem območju ni treba krmiti. Pri izvajanju krmljenja so upravljavci dolžni upoštevati pogoje krmljenja, vrsto in količino krme, ki so opredeljene v tem načrtu. Zimsko krmljenje jelenjadi je dovoljeno le s sočno (okopavine, tropine, sadje) in voluminozno krmo (seno, silaža) v maksimalni skupni količini 6.000 kg, pa še to naj se izvaja le v slučaju slabših pogojev (huda zima - visok sneg). Zimsko krmljenje se dovoljuje v času od 1. 12. do 31. 3. V kolikor bo zima mila ima jelenjad dovolj naravne ponudbe hrane in je ni treba krmiti. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 9 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Glavni namen krmljenje divjega prašiča je lažje izvrševanje načrta odstrela - privabljalno krmljenje. Za doseganje učinka privabljanja so na krmišču potrebne in zato dovoljene le minimalne količine krme. Ostala določila krmljenja: • Dovoljena poraba koruze za krmljenje divjih prašičev v letu 2015 je 55.000 kg (lansko leto 57.500 kg), kar pomeni 25 kg krme na glavo v letu 2015 načrtovanega odvzema prašičev. • V ustreznih razmerah strnjenih gozdov in ustrezne oddaljenosti od kmetijskih površin ima lahko krmljenje tudi značaj odvračanja od kmetijskih površin. Odločitev za privabljalno oz. preprečevalno krmišče je v pristojnosti upravljavca lovišča, ob soglasju ZGS. Kataster krmišč, v katerem je navedeno število krmišč v posameznem lovišču in namen krmišča, je priloga tega načrta. Opredelitev točne lokacije krmišča je v letnem načrtu lovišča. Za odvračalno krmljenje se načrtuje 8.825 kg koruze. • Preprečevalno krmišče za divje prašiče se zalaga v času od 1. 2 do 30. 9. in mora biti oddaljeno vsaj 500 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino – v gozd. Krmljenje je dovoljeno le na način, da je krma na krmiščih dostopna samo divjemu prašiču (npr. krmni valj, polaganje krme v tla, prekrivanje krme, izjema so avtomatične krmilnice). • Maksimalna dovoljena letna količina krme/krmišče je 300 kg. Termin založenosti (v letu) je v pristojnosti upravljavca lovišča. • Lociranje privabljalnih krmišč za divje prašiče je dovoljeno samo v strnjenih zaokroženih gozdnih kompleksih večjih od 200 ha (krmljenje v kmetijski krajini in privabljanje v bližino kmetijskih kultur ni dovoljeno). • V lovišču je lahko največ eno krmišče na 200 ha gozdne površine, pri čemer se skupna količina krme/lovišče ne spreminja. • Za krmo je priporočljivo uporabljati domače vrste žit in koruze. • V brkinskem LUB (območja večje prisotnosti rjavega medveda) morajo biti krmišča za divje prašiče usklajena s strategijo upravljanja z medvedom v Sloveniji (oddaljena najmanj 2 km od sklenjenih naselij oz. predelov s poudarjeno turistično-rekreativno funkcijo). Zaradi ponovnih škod od divjih prašičev se na območju Kobilarne Lipica tudi v letu 2015 ne dovoljuje krmljenje (vse oblike) v radiju 1,5 km okrog golf igrišča (spodnja karta), na obodu pa je potrebno postaviti sistem krmišč (območje Stari Tabor, Široki vrh – 2 krmišči, eno Tabor Sežana in eno Gaberk Divača, Gropajski bori - 1 krmišče in Kokoška - 1 krmišče), kjer se izvaja odstrel. Odstrel prašičev na območju Lipice (omenjeno območje prepovedi krmljenja) se ob upoštevanju lovnih dob izvaja brez strukturnih omejevanj. Slika 3: Območje prepovedi krmljenja Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 10 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Lovski objekti Natančne lokacije aktivnih krmišč (s k.o. in parcelno številko in geokoordinato) se nahajajo pri nosilcih načrtov na ZGS Območna enota Sežana. Usklajenost količin krme z načrtom LUO je dosežena ob izdaji sklepa o usklajenosti letnih načrtov lovišč. Ostalih vrst divjadi kot so srnjad, damjak, gams v Primorskem LUO ni treba in ni dovoljeno krmiti. V preglednici oz. katastru krmišč ne prikazujemo krmišč za malo divjad. Krmne njive V letu 2015 se načrtuje obdelava 70,80 ha. Površina je za 3,99 ha več krmnih njiv kot leto poprej. Povečanje zasledimo v predlogu 11 lovišč, kar pomeni da gre v večini za dodatno njivo ali dve na lovišče. Krmne njive naj bodo posejane z raznimi žiti (20 %), koruzo (10 %) in okopavinami (krmnim ohrovtom in peso, kolerabo, korenjem 20 %) ter v večini z deteljo oz. travno deteljno mešanico (50 %). Za potrebe pridelave krme se načrtuje tudi vzdrževanje 1,01 ha pridelovalnih njiv, ki bodo posejane z raznimi žiti, večinoma pa s koruzo. Pri njivah, na katerih je bil v preteklosti posajen topinambur, naj se upošteva dejstvo, da je to visoko invazivna tujerodna vrsta, ki izpodriva avtohtono vegetacijo. Njegova uporaba se je ukinila že v letu 2013, zato se ne dovoli novih njiv, na katerih bi bil sajen topinambur. Na njivah, kjer je bil sajen v preteklosti, morajo lovišča zagotoviti postopno ukinjanje te vrste. Sol se divjadi polaga v obliki solnic in solnih kamnov v vsem območju. Loviščem dovoljujemo polaganje soli v 2.508 solnic ali v povprečju skoraj 84 solnic na lovišče. Načrtovana količina soli v letu 2015 znaša maksimalno 6.800 kg, v povprečju je to 226 kg/lovišče ali 2,71 kg soli/solnico. Solnic ni dovoljeno postavljati manj kot 500 m od obdelanih kmetijskih površin. Solnic se ne postavlja v gozdu v mladovje ter v sestoje v obnavljanju. Na opozorilo revirnega gozdarja se mora solnice s takih mest umakniti. V bližini vodnih virov se solnic ne postavlja vsaj 50 m od vira. Biotehniških del ni treba realizirati, jih pa tudi ni dovoljeno presegati. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 11 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3.3 Škode od divjadi 3.3.1 Škode v letu 2014 Preglednica 3.3: Škoda, ki jo je povzročila divjad v letu 2014 Vrsta divjadi Kultura oljke vinska trta srna vrtnine sadno drevje in plodovi industrijske rastline skupaj srna vinska trta vrtnine navadni jelen sadno drevje in plodovi razna žita skupaj navadni jelen oljke vinska trta vrtnine in krompir divji prašič sadno drevje in plodovi razna žita in koruza travna ruša skupaj divji prašič SKUPAJ PARKLJARJI vrtnine poljski zajec kokoši lisica SKUPAJ OSTALE VRSTE VSE SKUPAJ Ovrednotena škoda* 2014 EUR / 100 ha 1.705,00 1,28 471,00 0,35 1.680,00 1,26 215,00 0,16 50,00 0,04 4.121,00 3,08 1.429,19 1,07 195,00 0,15 1.830,00 1,37 150,00 0,11 3.604,19 2,70 80,00 0,06 6.904,80 5,17 11.038,86 8,26 2.225,00 1,66 11.316,08 8,47 7.852,54 5,87 39.417,28 29,49 47.142,47 35,27 114,00 0,09 335,00 0,25 449,00 0,09 47.591,47 35,35 *Ovrednotena škoda = izplačana odškodnina v denarju + izdan material + opravljene ure sanacije (1 ura = 5 EUR) Skupna višina škod od divjadi, ki jo prikazujemo z ovrednoteno škodo, se je v letu 2014 ponovno zmanjšala. Indeks na leto 2013 je 45. V skupni višini škod v letu 2014 je največji delež škod od divjih prašičev, ki predstavlja kar 82,8 % celotne škode. Od skupne škode predstavlja istrski LUB 42,6 %, sledi brkinski 34,6 %, najmanjši del pa pade na kraški LUB s 22,8 % deležem. Škoda od srnjadi je dvakrat višja kot leto poprej, v bistvu pa ne predstavlja velikega problema za okolje. Pojavlja se predvsem na raznih kmetijskih kulturah (radiču, fižolu in drugih vrtninah) ter kot objedanje mladih poganjkov na oljkah in vinski trti. Delež škod od srnjadi predstavlja 8,7 % celotne škode v LUO. Nasprotno kot pri srnjadi se je škoda od jelenjadi v območju v letu 2014 znižala z indeksom 69. Največ jo je v Istri in na Krasu in to v sadovnjakih ter vinogradih. Delež škode od jelenjadi predstavlja v skupni škodi 7,6 %. Ocenjujemo, da so škode od rastlinojede divjadi na kmetijskih površinah v LUO nizke. V povprečju dobrih 250,00 EUR. Škode od rastlinojede divjadi so v primerjavi s preteklimi leti nižje tudi zaradi milih zim – zim brez snežne odeje in ne predolgih sušnih obdobij. Ponudba rastlinske hrane je bila dobra, prav tako je bila zaradi ugodnih klimatskih pogojev (mila zima, veliko padavin), vsaj na Krasu in v Istri, zelena paša skoraj celo leto. S strani upravljavcev lovišč je skupna ocenjena škoda od divjih prašičev v zadnjem letu izrazito padla, kar smo tudi napovedovali zadnji dve leti. Padec škod smo si zastavili za cilj in ga s tem tudi uspešno dosegli. Padec škod je najbolj zaznan na razritinah travne ruše in na vrtninah, kar je prav gotovo posledica nižje številčnosti divjih prašičev. Še vedno je škoda previsoka v vinogradih in raznih žitih ter koruzi, kjer pa je višina škode zelo odvisna od stopnje zaščite pridelka. Največ škod so prašiči povzročili v istrskem LUB, kjer je ovrednotena škoda 16.462,00 EUR ali 42 % vse škode od divjih prašičev v območju, sledi brkinski LUB s 15.481,35 EUR ali 39 % ter kraški LUB s 7.473,93 EUR ali 19 % deležem. V območju je bilo tekom leta moč čutiti migracijske premike prašičev v smeri večje ponudbe hrane. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 12 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 140000 Ostale vrste Divji prašič 100000 Navadni jelen EUR 120000 Srna 80000 60000 40000 20000 0 2010 2011 2012 2013 LETO 2014 Graf 5: Pregled škode po vrstah divjadi Preglednica 3.4: Dinamika škod od divjadi v LUO leto LGO 1997 LGO 1998 LGO 1999 LGO 2000 LGO 2001 LGO 2002 LGO 2003 LGO 2004 LUO 2004 LUO 2005 LUO 2006 LUO 2007 LUO 2008 LUO 2009 LUO 2010 LUO 2011 LUO 2012 LUO 2013 LUO 2014 rastlinojedi 4.538,52 9.806,79 10.015,86 7.767,97 6.828,24 8.634,99 15.380,86 4.989,94 8.113,71 17.767,90 17.141,13 13.623,00 10.754,03 15.203,94 29.274,37 11.885,12 11.015,03 6.976,90 7.725,19 divji prašič 10.372,49 20.764,48 19.706,23 20.183,22 19.991,81 20.398,36 16.548,66 22.872,81 30.677,02 30.265,82 24.996,24 34.971,00 81.692,96 53.340,36 59.464,17 40.045,85 111.444,63 97.823,31 39.417,28 skupaj 14.911,00 30.571,27 29.722,08 27.951,19 26.820,06 29.033,35 31.929,52 27.862,76 38.790,73 48.033,72 42.137,37 48.594,00 92.446,99 68.544,30 88.738,54 51.930,97 122.459,66 104.800,21 47.142,47 dinamika škod v primorskem luo škoda v EUR 140.000,00 rastlinojedi 120.000,00 divji prašič 100.000,00 skupaj 80.000,00 60.000,00 40.000,00 20.000,00 0,00 LGO 1999 LGO 2000 LGO 2001 LGO 2002 LGO 2003 LGO 2004 LUO 2004 LUO 2005 LUO 2006 LUO 2007 LUO 2008 LUO 2009 LUO 2010 LUO 2011 LUO 2012 LUO 2013 LUO 2014 leto Graf 6: Dinamika škod v Primorskem LUO Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 13 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 3.5: Škode in odvzem divjih prašičev 2010 2011 2012 2013 2014 59.464,17 40.045,85 111.444,63 97.823,31 39.417,28 1.937 1.856 3.281 2.706 2.221 ovrednotena škoda (EUR) Odvzem 120.000,00 ovrednotena škoda (EUR) Odvzem 100.000,00 ŠTEVILO EUR 80.000,00 60.000,00 40.000,00 20.000,00 0,00 2010 2011 2012 LETO 2013 2014 Graf 7: Škode in odvzem divjih prašičev Preglednica 3.6: Število škodnih dogodkov v zadnjem petletnem obdobju lovišče BRJE - ERZELJ število škodnih dogodkov po letih 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ 24 16 14 48 14 0 14 18 38 16 86 BUKOVCA 40 35 32 66 31 204 DEKANI 12 23 11 13 19 78 DOLCE-KOMEN 20 5 11 11 7 54 FAJTI HRIB 12 11 31 39 13 106 GABERK – DIVAČA 13 13 16 24 11 77 4 3 12 8 4 31 29 21 51 45 50 196 BRKINI GRADIŠČE – KOŠANA ISTRA – GRAČIŠČE 116 IZOLA 7 5 8 13 6 39 JEZERO – KOMEN 6 15 9 13 6 49 KOJNIK – PODGORJE 7 5 7 4 2 25 KOPER 1 6 4 12 14 37 15 12 17 26 14 84 9 5 0 60 23 97 14 10 7 9 6 46 4 9 6 17 2 38 RIŽANA 12 15 15 36 15 93 SENOŽEČE 10 3 5 6 6 30 SLAVNIK – MATERIJA 25 9 11 16 10 71 STRUNJAN 0 0 0 0 0 0 ŠMARJE 6 9 6 26 9 56 ŠTANJEL 12 10 10 13 3 48 TABOR – DORNBERK 24 12 31 48 4 119 TABOR SEŽANA 10 7 4 4 0 25 TIMAV – VREME 20 0 13 11 10 54 TRSTELJ – KOSTANJEVICA 10 24 12 29 10 85 VIDEŽ – KOZINA 26 2 5 10 9 52 VRHE – VRABČE 24 39 24 39 20 146 KRAS – DUTOVLJE MAREZIGE PREM RAŠA – ŠTORJE ŽABNIK – OBROV SKUPAJ 22 5 13 20 5 65 418 343 403 704 339 2.207 V primerjavi leta 2014 z letom poprej ni bilo lovišča, kjer bi škoda presegala 5.000 EUR. Najvišja škoda je bila v lovišču Vrhe Vrabče (2.704,33 EUR), kar je 1/3 najvišje škode v letu 2013 (Bukovca 8.348,00 EUR). Povprečna škoda na lovišče v letu 2014 je bila 1.586,38 EUR. Taka višina škode je vzdržna za vsa lovišča Primorskega LUO. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 14 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 3.7: Število škodnih primerov na NP v zadnjem petletnem obdobju LOVIŠČE Brje Erzelj Brkini Bukovca Dekani Dolce Komen Fajti hrib Gaberk Divača Gradišče Košana Istra Gračišče Izola Jezero Komen Koper Kojnik Podgorje Kras Dutovlje Marezige Prem Raša - Štorje Rižana Senožeče Slavnik Materija Strunjan Šmarje Štanjel Tabor Dornberk Tabor Sežana Timav Vreme Trstelj Kostanjevica Videž Kozina Vrhe Vrabče Žabnik Obrov Skupna vsota 2010 2011 3 3 2 2 1 1 1 1 1 2012 1 2 2 2013 1 1 1 2 9 2014 SKUPAJ 9 12 1 16 22 1 0 0 3 6 12 1 1 1 0 1 8 3 1 5 1 22 0 0 3 1 5 7 1 25 0 4 151 3 1 1 1 1 1 1 1 2 4 1 4 1 5 1 5 6 6 1 3 2 1 1 3 7 25 3 2 2 1 1 1 4 5 5 1 4 1 25 25 2 51 1 25 Tudi škode na nelovnih (zlasti ograjenih kmetijskih) površinah v letu 2014 so nižje in znašajo za območje celotnega LUO 20.390,80, kar je maj kot ⅓ lanskoletne škode. Res je, da sta v fazi ocenitve še dve veliki škodi v vinogradih v Istri (vinarja Polič in Rodica - s KGZ se preverja donos in kvaliteta grozdja v letu 2014), vendar tudi z upoštevanjem teh dveh škod le-ta ne presega ½ lanskoletne. Največ škod je bilo ocenjeno na sadnem drevju in grozdju. Razritin, ki so bile velik problem preteklih let, pa v letu 2014 skoraj ni bilo. Od divjadi je bilo največ problemov z divjimi prašiči in šojami, kjer je bil del škod od ptic ocenjen tudi od zavarovanih vrst ptic. Glede povzročanja škod na nelovnih površinah lahko izpostavimo, da je delež škod od divjih prašičev in delež škod od ptic skoraj enak! Preglednica 3.8: ocenjena škoda na nelovnih površinah KMET. KULTURA EUR krompir 677,31 vrtnine 152,28 sadno drevje in sadje 15.705,95 žita in koruza 141,53 grozdje 3.179,15 travne ruše 534,58 Skupna vsota 20.390,80 VRSTA DIVJADI srna navadni jelen divji prašič šoja EUR 152,28 1.916,65 11.792,87 6.529,00 Skupna vsota 20.390,80 Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi v letu 2014 Preglednica 3.9: Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2014 Vrsta ukrepa tehnična sredstva kemična sredstva skupaj Število objektov 68 230 298 Opravljene ure 399 518 917 Večina ukrepov za preprečevanje škod od divjadi v območju, ki jo opravljajo upravljavci lovišč, se izvaja na kmetijskih površinah, v gozdu skorajda nič. Za zaščito se uporabljajo tehnična (električni pastirji, plašilni topi, zaščitne mreže, zaščitni tulci,...) ter kemična sredstva (Arbin in Tricol, Hagapur). V letu 2014 je bilo po Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 15 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 podatkih upravljavcev lovišč v te namene opravljenih 917 delovnih ur. Ocenjujemo, da podatek ni povsem realen in gre le za oceno. Z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da količina opravljenega dela in porabljenega materiala sledi potrebam v okolju, predvsem pa tudi angažiranju tako oškodovancev kot tudi upravljavcev lovišč. V območju se povečuje število zavarovanih obdelanih kmetijskih površin – njiv. Pozitivno je dejstvo, da se tega zavedajo upravljavci, ki sredstva in materiale lastnikom zemljišč tudi zagotavljajo. Po podatkih, ki so nam na voljo, se je od materialov za zaščito v preteklem letu izvedlo 68 objektov varovanja z 68 električnimi pastirji, plinskim topom, zaščitno mrežo ter razdelilo 135 l repelentov. Največ sredstev za preprečevanje škod se je tudi v letu 2014 porabilo pri zaščiti vinske trte, oljčnih nasadov in različnih njiv. V LUO je po podatkih upravljavcev lovišč pri zagotavljanju sredstev za zaščito sodelovalo 19 (v letu 2013 - 17, v letu 2012 - 14) lovišč ali 63 % vseh lovišč v LUO. Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod v letu 2015 Preglednica 3.10: Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod 2015 Vrsta ukrepa tehnična sredstva kemična sredstva Načrtovane ure 1.121 Zaradi škod, ki jih povzročajo razne vrste divjadi (divji prašič, srnjad, poljski zajec, v zadnjem času vse več tudi jelenjad), upravljavci lovišč načrtno izvajajo ukrepe za zaščito kmetijskih kultur, predvsem vinogradov in poljščin. Upravljavci lovišč v letu 2015 v svojih načrtih po potrebi namenjajo več električnih pastirjev, več žičnih ograj, en plašilni top ter kemična zaščitna sredstva. Količina sredstev za zaščito se le predvideva. Večina upravljavcev bo sredstva zagotavljala glede na potrebe oškodovancev. Kljub pozitivnemu trendu padanja škod pa naj se vsi upravljavci lovišč trudijo poleg ukrepov v populacijah divjadi, še več storiti na preventivni zaščiti, zlasti kmetijskih površin. Na podlagi zaprosila lastnikov kmetijskih ali gozdnih površin se količine sredstev in materiala za zaščito pred divjadjo lahko bistveno povečajo. Na področjih velikih povozov divjadi naj se naslavljajo vloge na cestna podjetja za postavitev več novih opozorilnih tabel “divjad na cesti” ter najhujše predele opremi s svetlobnimi in kemičnimi odvračali. Sredstva so minimalna pomoč pri zaščiti kmetijskih površin, pravilno in zaželeno je, da se sodelovanje med lastniki zemljišč in upravljavci lovišč vzpostavi in poveča, v obojestransko dobro. Pri škodah moramo ločiti povzročitelje škod oziroma kdo za škodo odgovarja, glede na to, kje je le-ta nastala. ŠKODA NA PREMOŽENJU A. Za škodo, ki jo povzroči divjad na lovnih površinah v lovišču in lovišču s posebnim namenom odgovarja upravljavec lovišča. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine: 1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način. 2. Pooblaščenec lovišča ali lovišča s posebnim namenom v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v poseben obrazec. Kopijo obrazca pusti oškodovancu. 3. Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca, na kraju ogleda ali v osmih dneh, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let. 4. Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah sestavljajo predsednik ali njegov namestnik ter dva člana ali njuna namestnika. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko. Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica brez pravice glasovanja. 5. Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine. 6. Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 16 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 B. Za škodo, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah v lovišču ali lovišču s posebnim namenom, odgovarja upravljavec, v kolikor je škoda nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine: 1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo krajevno pristojni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. 2. Pooblaščena oseba območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v Zapisnik o nastanku škode, ki jo je povzročila divjad. 3. Če se oškodovanec in pooblaščena oseba ne sporazumeta o višini odškodnine, na kraju ogleda ali v osmih dneh ter ne skleneta Sporazuma o določitvi višine odškodnine od divjadi na nelovnih površinah, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo. 4. Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. C. Za škodo, ki jo povzročajo zavarovane vrste prostoživečih živali, odgovarja R Slovenija, ki je vrste zavarovala. Škodo ocenjuje pooblaščeni delavec ZGS, ki sestavi predpisan zapisnik, sklene Sporazum z oškodovancem in ju posreduje na ARSO. ŠKODA NA ZDRAVJU LJUDI je tista, ki jo divjad povzroči neposredno zdravju človeka, in je vsa nepremoženjska škoda, ki je nastala oškodovancu zaradi delovanja divjadi. ŠKODA POVZROČENA Z IZVAJANJEM LOVA je vsaka škoda, ki so jo pri izvrševanju lova povzročili lovci, gonjači ali drugi udeleženci lova in lovski psi. Za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za ostalo škodo nastalo pri izvrševanju lova in upravljanja z loviščem ali loviščem s posebnim namenom, ima oškodovanec pravico neposredno uveljavljati škodo od povzročitelja. ŠKODA NA DIVJADI je premoženjska in ekološka škoda, povzročena z neposrednim protipravnim uničenjem, poškodovanjem ali prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzročena posredno s protipravnimi posegi v prostor, ki spreminja, krči ali uničuje habitate, naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne dejavnike. Odgovoren je tisti, ki je ravnal namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost). Za škodo na divjadi ob trku s premikajočim se vozilom odgovarja voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi, upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca, ali upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 17 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3.4 Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje gozda – popis objedenosti gozdnega mladja V letih 2009 in 2010 se je po celi Sloveniji opravil popis objedenosti gozdnega mladja po prenovljeni in racionalnejši metodi, ki bo na podlagi dolgoročnega in periodičnega izvajanja omogočala korektnejše analize, tudi s pomočjo statističnih orodij. Osnova za izvedbo popisa predstavljajo popisne enote, ki ob upoštevanju težko prehodnih ovir in populacijskih območij rastlinojede parkljaste divjadi združujejo med seboj podobne si gozdnogospodarske enote glede na območne rastiščno-gojitvene tipe. Slika 4: Popisne enote v LUO V Primorskem LUO je bil popis izveden v dveh od treh popisnih enot, pri čemer se popisna enota Slovenska obala in Istra ni popisovala, saj se v tej enoti ne da izločiti 51 popisnih ploskev, na katerih je glavni kriterij razvojna faza mladje ali sestoj v obnovi. Popis je bil izveden v popisnih enotah Kras in Brkini. Omeniti velja tudi dejstvo, da v popisni enoti Kras ni bila dosežena zahteva 51 popisnih ploskev. Popisanih je le 48 ploskev, kljub temu, da smo razdaljo od mreže popisnih enot povečali s 50 na 100 m. To dejstvo je treba upoštevati v skupni analizi objedenosti. Objedenost smo popisovali v 4 višinskih razredih med 15 cm in 150 cm. Pri mladju do višine 15 cm objedenosti nismo popisovali, ugotavljali smo le pomladitveni potencial (število osebkov po posameznih drevesnih vrstah). V letu 2014 smo v PE Kras in PE Brkini izvedli drugi popis objedenosti. Tokrat je bilo v obeh popisnih enotah popisanih zadostno število popisnih ploskev – v PE Kras 52 in v PE Brkini 53 ploskev. Tudi pri prenovljeni metodi ugotavljamo, da je bolj kot % objedenosti pomembno, da kljub objedanju osebki višinske razrede preraščajo. Prav tako je metoda pokazala, da je stopnja objedanja zelo odvisna tudi od drugih dejavnikov v okolju, je pa rezultat dobrodošel pripomoček razumevanja stanj v populacijah rastlinojede divjadi. Tudi v letu 2014 nismo popisovali enote Slovenska obala in Istra, saj nismo uspeli zagotoviti dovolj ploskev za zanesljivo statistično obdelavo. Preglednica 3.11: Popis objedenosti – PE Brkini Popisna enota: Brkini št. Skup. DV Smreka vz. < 15cm DV % št./ha R1 15-30cm DV % št./ha obj. % R2 30-60cm DV % št./ha obj. % 33,3 R3 60-100cm DV % št./ha obj. % 49 Bori 1 33 16 49 Macesen 1 66 33 99 2 66 Bukev 23 13 Hrasti Plemeniti listavci Drugi trdi listavci 29 41 24.942 Mehki listavci 13 33 52 Iglavci 8 Listavci 53 Skupaj 53 8 7.800 4.911 38 23.305 16 R1-R4 št./ha DV % 7 Ostali iglavci 66 R4 100-150cm DV % št./ha obj. % 16 11,1 1 132 1 82 1 49 330 1,5 17 4.235 8,6 15 1.747 6,6 19 890 14 12.212 4,6 30 14.371 4,8 9 2.077 17,5 4 428 46,2 1 66 25 21 16.942 7,5 3.955 15,8 11 2.620 28,3 10 1.137 17,4 4 165 30 49 23.913 7,6 60 14.618 23,2 68 8.092 27,7 71 3.263 26,8 10,3 3 346 33,3 3 115 42,9 1 99 1 66 8 32,6 2 478 214 7,7 1 247 100 61.344 100 48.336 7,2 99 24.028 20,4 99 11.750 24,4 99 4.499 100 61.344 100 48.551 7,2 100 24.275 20,2 100 11.849 24,2 100 4.565 385 obj. % 5.340 11 758 1 148 2 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 7.878 20,5 54 49.885 16,7 9 27,2 2 1.697 1 626 2,6 22 99 88.614 13,8 21,7 100 89.240 13,7 18 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 3.12: Popis objedenosti – PE Kras Popisna enota: Kras št. < 15cm DV % št./ha vz. Skup. DV Jelka Bori Bukev Hrasti Plemeniti listavci Drugi trdi listavci 2 195 3 195 R1 15-30cm DV % št./ha obj. % 126 4 974 216 24 18 35.168 22 12.286 16 50 R2 30-60cm DV % št./ha obj. % R3 60-100cm DV % št./ha obj. % R4 100-150cm DV % št./ha obj. % 36 14,3 1 324 5,6 4 360 5 1,6 4 1.349 28 1 72 100 3.652 10,3 8 2.590 18,8 7 684 34,2 8 378 79 157.233 71 38.980 6,3 86 26.946 19,4 89 9.138 23,2 89 4.191 3 6.332 7 R1-R4 št./ha DV % 2 108 1 Iglavci 5 390 126 14,3 36 Listavci 52 100 199.708 100 55.151 5,5 100 31.209 19,6 100 10.253 23,9 100 4.695 Skupaj 52 100 200.097 100 55.277 5,5 100 31.245 19,6 100 10.253 23,9 100 4.695 11,1 1 1.007 5,4 15 13.725 4,7 23,8 6 7.303 16,3 6,9 78 79.255 12,8 16,7 18 Mehki listavci obj. % 162 18 18 162 11,1 8,4 100 101.308 11,8 8,4 100 101.470 11,8 Pri tolmačenju rezultatov popisa objedenosti se je potrebno zavedati, da so posamezne drevesne vrste v prehrani parkljaste divjadi različno priljubljene. Tako je npr. delež objedenosti plemenitih listavcev lahko zelo visok že pri nizkih gostotah, nasprotno pa je delež objedenosti smreke ali borov praviloma visok pri visokih gostotah divjadi. Raziskave kažejo, da se odvisnost med številčnostjo divjadi in objedenostjo mladja najbolj odraža pri objedenosti bukve. Bukev je med divjadjo srednje priljubljena, prostorsko je zastopana praktično na vseh rastiščih in je ne navsezadnje graditeljica večine sestojev, zato je primerna za ugotavljanje vpliva rastlinojede divjadi na gozdno mladje. Predmet analize vpliva rastlinojedih parkljarjev je tisti segment gozda, od katerega je odvisno naravno pomlajevanje in s tem nadaljnji razvoj gozda. S tega vidika je predvsem pomembno, kakšna je številčnost in vrstna sestava mladja v najvišjem višinskem razredu (R4), ki ga še spremljamo in predstavlja osnovo za vrstno pestrost bodočih sestojev. Izostanek oz. zelo nizek delež nekaterih drevesnih vrst (jelka, plemeniti listavci) v tem razredu je lahko posledica močnejšega objedanja. To še posebej velja za primere, ko imamo v nižjih višinskih razredih znaten delež določene drevesne vrste, v najvišjem razredu pa ta drevesna vrsta ni ali pa je slabo zastopana. Predvidevamo, da je razvoj mladja, ki preraste višino 150 cm neodvisen od objedanja parkljaste divjadi. Število dreves na enoto površine se z rastjo gozda zmanjšuje. Za normalno gospodarjenje z gozdom je torej nujno, da se lahko z ustreznimi gozdnogojitvenimi ukrepi (redčenjem) spreminja deleže drevesnih vrst tako, da se zasleduje ciljna drevesna sestava. Popisna enota Kras V zgornjem delu ustreza osrednjemu območju areala jelenjadi brkinsko-kraške populacije, ki se širi v robnem - celem ostalem delu Krasa ter v Vipavsko dolino. Ugotovitve: OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4) - - - Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša slabih 12 %, v primerjavi s popisom leta 2009 se je statistično značilno zmanjšala (χ2=617,55; df=1; p=0,0000) in sicer od 38,6 % na 11,8 %. Delež skupne objedenosti se je v nižjih višinskih razredih zmanjšal. V višinskem razredu R4 pa se je delež objedenosti močneje povečal. Skupna objedenost iglavcev znaša 11,1 %, vendar nismo odkrili značilnih razlik med dvema popisoma (2009, 2014). Skupna objedenost listavcev znaša 11,8 %, v primerjavi s popisom leta 2009 se je značilno (χ2=157,84; df=1; p=0,0000) zmanjšala in sicer od 38,7 na 11,8 %. Skupna objedenost pri hrastih se je značilno zmanjšala (χ2=13,646; df=1; p=0,0022) in sicer iz 30,2 % na 16,3 %, prav tako se je objedenost značilno zmanjšala pri bukvi (χ2=5,6682; df=1; p=0,01728) iz 40,0 % na 5,4 %. Objedenost plemenitih listavcev se je značilno zmanjšala (χ2=157,84; df=1; p=0,0000) s 30,2 % na 16,3 %, podobno se je značilno zmanjšala tudi objedenost drugih trdih listavcev (mali jesen, črni in beli gaber) (χ2=474,29; df=1; p=0,0000) iz 40,3 % na 12,8 %. Pri ostalih drevesnih vrstah (borih, mehkih listavcih) značilnih razlik nismo našli. Tekoča letna objedenost predstavlja 24,0 %. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 19 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4) - Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 8,4 %, v primerjavi s popisom leta 2009 se je zmanjšala in sicer od 43,2 % na 8,4 %. Iglavcev v zgornjem sloju nismo našli. Najvišjo objedenost v zgornjem sloju beležimo pri plemenitih listavcih 23,8 %, ki pa je značilno nižja kot leta 2010, ko je bila kar 72,7 %, sledi bukev s 16,7 % objedenostjo. Podobno kot leta 2010 tudi v letu 2014 beležimo izpad hrastov v tem višinskem razredu. Skupno število osebkov v tem višinskem razredu je visoko in znaša 4.695 št/ha, popisu leta 2009 je bilo število bistveno manjše 3.151 št/ha. Presoja vpliva gozd-divjad: Objedenost mladja v PE ima značilen trend močnega upada. Za enoto je značilna vrstna pestrost z izrazitim manjkom iglavcev. Za enoto je značilen zelo majhen delež mladovij, ki so v glavnem posledica manjših pomlajenih in mlajših razvojnih faz gozda. Problem v popisni enoti predstavlja zlasti nepreraščanje hrastov iz nižjih višinskih razredov v višje. Zanimivo je zlasti dejstvo, da hrasti v višjih razredih ''zginejo'' tako ob večji kot tudi ob manjši objedenosti srednje višinskih razredov. Na objedenost bolj kot jelenjad vpliva srnjad, saj so najvišje stopnje v srednjih višinskih razredih, v najvišjem (R4) pa delež zopet pade. Popisna enota Brkini Ustreza osrednjemu območju areala jelenjadi brkinsko-kraške populacije. Ugotovitve: OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4) - - - Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša slabih 14 %, v primerjavi s popisom leta 2010 se je statistično značilno zmanjšala (χ2=182,13; df=1; p=0,0000) in sicer od 26,4 % na 13,7 %. Delež skupne objedenosti se je v vseh višinskih razredih zmanjšal. Skupna objedenost iglavcev znaša le 2,6 %, v letu 2010 je bila 17,6 %, vendar nismo odkrili značilnih razlik med obema popisoma (2010, 2014). Skupna objedenost listavcev znaša 13,8 %, v primerjavi s popisom leta 2010 se je značilno (χ2=179,78; df=1; p=0,0000) zmanjšala in sicer od 26,5 na 13,8 %. Skupna objedenost pri hrastih se je značilno zmanjšala (χ2=22,273; df=1; p=0,0022) in sicer iz 14,7 % na 7,5 %, prav tako se je objedenost značilno zmanjšala pri bukvi (χ2=4,4721; df=1; p=0,03445) iz 7,4 % na 4,6 %. Objedenost plemenitih listavcev je sicer ob mehkih listavcih najvišja, se je pa značilno zmanjšala (χ2=19,550; df=1; p=0,0001) od 37,1 % na 20,5 %, podobno se je značilno zmanjšala tudi objedenost drugih trdih listavcev (mali jesen, črni in beli gaber) (χ2=125,03; df=1; p=0,0000) od 32,9 % na 16,7 %. Najvišjo stopnjo objedenosti beležimo pri mehkih listavcih, ki pa je tudi značilno zmanjšana (χ2=5,8103; df=1; p=0,01593) od 52,5 % na 27,2 %. Pri ostalih borih in smreki značilnih razlik nismo našli. Tekoča letna objedenost predstavlja 16,6 %. OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4) - - Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 21,7 %, v primerjavi s popisom leta 2010 se je zmanjšala in sicer od 36,7 % na 21,7 %. Delež iglavcev v zgornjem sloju je minimalen, le 1 %. Najvišjo objedenost v zgornjem sloju beležimo pri mehkih listavcih in to 42,9 %, je značilno višja kot leta 2010, ko je bila 25,0 %; objedenost plemenitih listavcih je 30,0 % in značilno nižja kot leta 2010, ko je bila kar 50,0 %, sledijo drugi trdi listavci s 26,8 % objedenostjo, v letu 2010 je bil ta delež 49,0 %. Za razliko od PE Kras tu beležimo vrast hrastov, ki imajo sicer 25,0 % objedenost vendar nismo odkrili značilnih razlik med dvema popisoma. V R4 višinskem razredu naraste delež bukve, ki ima v vseh višinskih razredih najnižjo objedenost. Skupno število osebkov v tem višinskem razredu je visoko in znaša 4.565 št/ha, v popisu leta 2010 je bilo število bistveno manjše 2.730 št/ha. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 20 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Presoja vpliva gozd-divjad: Objedenost mladja ima tudi v PE Brkini značilen trend močnega upada. Tudi za to enoto je značilna vrstna pestrost z izrazitim manjkom iglavcev. Delež objedenosti je nizek in morda ne najbolj mirodajen pokazatelj stanja v populaciji jelenjadi. Dejstvo, da je vrast bukve največja v najvišjem višinskem razredu, je dober pokazatelj, da so za jelenjad bolj priljubljene drevesne vrste iz skupine mehkih in plemenitih listavcev. Z večjo številčnostjo jelenjadi je višji tudi skupni delež objedenosti višinskega razreda R4, predvsem pa je delež objedenosti bolj priljubljenih drevesnih vrst mehkih, plemenitih listavcev in hrastov v srednjih višinskih razredov zelo visok in spreminja-siromaši vrstno sestavo mladja. Zanimivo je dejstvo, da ne glede na višino deleža objedenosti (primerjava popisa 2010 in 2014) nakazuje podobne trende v razvoju mladja, vsaj kar se tiče drevesne sestave, zato je treba vzroke za zmanjševanje pestrosti iskati tudi v drugih dejavnikih in ne samo v objedanju rastlinojede divjadi. Komentar Objedenost gozdnega mladja se je v obeh popisnih enotah statistično značilno zmanjšala. Ocenjujemo, da je številčnost rastlinojede divjadi relativno dobro usklajena z okoljem ali drugače, da je številčnost divjadi na Primorskem LUO še dokaj pod nosilno kapaciteto okolja. Mogoče je nizka stopnja objedenosti gozdnega mladja tudi posledica izredno ugodnih klimatskih pogojev zadnjih dveh let, ko je zelo dolgo deževno obdobje v bistvu povečalo obdobje ''zelene paše'', s katero je rastlinojeda divjad manj silila v gozdove. Prav tako pozitivne so tudi izrazito mile zime - zime brez snežne odeje. Rezultati nižje objedenosti so toliko bolj izstopajoči ob dejstvu, da je objedenost skoraj v celotni Sloveniji nekoliko narasla, tudi ob upoštevanju trenda rasti številčnosti jelenjadi. Analize modelnega in dejanskega stanja razvojnih faz v obeh popisnih enotah kažejo veliko pomanjkanje deleža mladovja in sestojev v obnovi. Prav ti dve fazi sta pomemben vir prehranske baze gozdnih rastlinojedov. Ob že sedaj visokem posegu v populacije parkljarjev z odstrelom je tudi z vidika večanja gozdne površine in zagotavljanju pomlajevanja v njem, zelo pomembno večati delež mladovij. Res pa je tudi, da je Kraško gozdnogospodarsko območje izredno bogato z gozdnim robom, kjer predvsem srnjad najde potreben prehranski vir. Preglednica 3.13: Primerjava deležev razvojnih faz med modelnim in dejanskim stanjem po popisnih enotah na območju lovsko upravljavskega območja POPISNA ENOTA BRKINI MODEL (%) DEJANSKO STANJE (%) MLADOVJE 18,13 1,62 DROGOVNJAK 40,08 76,92 DEBELJAK 27,77 16,92 SESTOJ V OBNOVI 14,03 1,87 POPISNA ENOTA KRAS MODEL (%) DEJANSKO STANJE (%) MLADOVJE 21,09 1,18 DROGOVNJAK 40,74 52,87 DEBELJAK 23,22 21,27 SESTOJ V OBNOVI 14,95 2,98 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 21 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4 4.1 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD Srna (Capreolus capreolus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorsko srnjad obravnavamo v okviru populacije Primorskega LUO. V njem je najštevilčnejša in najpomembnejša lovna vrsta divjadi in se pojavlja v vseh loviščih. Zaradi specifike posameznih LUB prikazujemo srnjad tudi v okviru LUB. Pri načrtovanju posegov v populacijo srnjadi ostalo območje v LUO obravnavamo ločeno od območja stalne prisotnosti volkov, ki obsega lovišča Vrhe Vrabče, Raša Štorje, Tabor Sežana, Senožeče, Gradišče Košana, Gaberk Divača, Timav Vreme, Videž Kozina, Kojnik Podgorje, Slavnik Materija, Žabnik Obrov, Brkini in Bukovca. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odvzem srnjadi v LUO je imel v zadnjih letih trend stalnega padanja, ki se je umiril in začel postopoma naraščati. Odvzem zadnjega leta je za 105 živali višji kot leta poprej. Podobno sliko, čeprav ne tako izrazito, opazimo tudi pri čistem odstrelu. Višji odvzem je prav verjetno posledica višje številčnosti srnjadi, delno pa tudi nižje številčnosti divjega prašiča. Visok odstrel divjih prašičev v preteklosti je množično in dnevno okupiral lovce in manjšal interes lova na srnjad. Delež realizacije v petletju vedno presega 90 %, v zadnjih dveh letih presega 100 %, v povprečju pa je 98 %, kar nakazuje tudi na zelo realno načrtovanje. Trendi realizacije (tako višine odvzema kot spolne in starostne strukture) dajo dobro osnovo za oceno, da je populacija srnjadi v LUO sicer še vedno relativno stabilna. V osrednjem delu LUO (brkinski LUB) je padec številčnosti najmočnejši. Vzroke zanj lahko iščemo zlasti v spremembi krajine, kot slabšanje kvalitete habitata srnjadi ter tudi medvrstne vplive z jelenjadjo ter velikimi zvermi. Plenjenje zveri je v zadnjih petih letih stalno prisotno (zlasti od volkov), pa čeprav v strukturi izgub tega ni moč popolnoma zaznati (evidentiranih je bilo le 58 izgub od zveri ali 3,1 % vseh izgub). V skupni spolni strukturi se je v petletnem povprečju odvzelo 50,5 % moškega in 49,5 % ženskega spola, ali skoraj 1:1. Delež mlade srnjadi (mladiči in enoletni ne glede na spol) v odvzemu je 59,6 %. V starostni strukturi odvzema so srnjaki 2+ zastopani z 20,1 % deležem, delež starejših srn je skoraj enak - 20,3 %. Izgube v povprečju znašajo 15,3 % celotnega odvzema in z leti sicer nihajo, vedno pa tam nekje okrog 15 %. Največ izgub je v prometu na cestah – njihov delež v strukturi izgub znaša 73,8 %. Pri izgubah velja pripomniti, da je delež izgub povzročen s strani zveri po prosti oceni precej večji, kot je izkazano s podatki, saj so ostanki kadavrov oz. dokazi o teh izgubah težko najdeni in s tem v glavnem neevidentirani. Spremljave bioloških kazalcev v populaciji in okolju, kot so gibanje telesnih mas, mas rogovja, poškodovanosti gozdnega mladja, škode na kmetijskih površinah, so tekoče in dobro narejene in nakazujejo podobno sliko, ki je že prej opisana - še vedno dokaj stabilno populacijo z rahlim trendom naraščanja številčnosti v zadnjih letih (masa trofej srnjakov se je stabilizirala v zadnjih letih, telesne mase so prav tako konstantne in z minimalnimi letnimi odstopanji sledijo povprečjem oz. celo nekoliko naraščajo, poškodovanost gozdnega mladja je nižja, škode na kmetijskih površinah so obvladljive,…). Odstrel in upoštevane izgube zadnjega leta (realizacija) znašajo glede na načrtovano 100,3 % ali 2.497 živali. Ocenjujemo ga kot zelo dobrega. Odstrel je napram letu poprej prav tako nekoliko narasel in znaša 85,1 % odvzema. Delež izgub je v preteklem letu višji in znaša 14,9 % (lani 12,4 %) celotnega odvzema. Največ izgub je še vedno v cestnem prometu 68,1 % ali 10,2 % celotnega odvzema. Povečale pa so se izgube zaradi bolezni, ki so se dogajale v istrskem LUB. V sekcijskih izvidih veterinarske stroke se je za vzrok največkrat omenjala pljučnica in parazitoza. V strukturi odvzema zadnjega leta je spolno razmerje le rahlo porušeno v korist moškega spola (M:Ž = 1:0,99 ali M:Ž=50,1:49,9 %), vendar pa je slika povsem drugačna v kolikor analiziramo ločeno odstrel in izgube po starosti. Spolno razmerje pri odstreljeni srnjadi je porušeno v korist M spola M:Ž = 1:0,89, v izgubah pa je razmerje izrazito porušeno v korist Ž spola in sicer M:Ž = 1:1,89. V starostni strukturi v izgubah vedno prevladuje Ž spol. Največja razlika med spoloma je pri odstrelu enoletne srnjadi, pri izgubah pa v razredu starejših, kar še vedno daje slutiti, da lovci niso sprejeli pomembnosti odstrela srn 2+. Skupni odvzem mlajših osebkov (mladičev in enoletnih ne glede na spol) je skoraj 59 %. Delež starejših srnjakov 2+ je 20,3 %, kar je v skladu z načrtom. Delež odvzema srn 2+ je dober z 20,8 %. Povprečna vezava odstrela srn 2+ napram srnjakom 2+ je bila v LUO 84,9 %. Povprečna intenziteta odvzema srnjadi za leto 2014 je bila 1,87 živali/100 ha lovne površine (lani 1,78), ki pa ni realna in je večja, saj je prave - dejanske lovne površine bistveno manj. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 22 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.1.1: Pregled odvzema srnjadi po LUB območje srna (Capreolus capreolus ) načrt odvzem % real. % Ž spola % mladih % srnjakov 2+ % srn 2+ % vezave odstrela M/Ž 2+ intenziteta/100 ha lov.pov. KRAŠKI LUB 969 968 100 48,1 58,7 20,7 20,7 95,4 2,65 BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB 777 744 781 748 101 101 51,0 50,9 59,9 57,9 19,3 21,0 20,7 21,1 83,0 73,9 1,35 2,96 2.490 2.497 100 49,9 58,8 20,3 20,8 84,9 1,87 SKUPAJ LUO Ocena stanja populacije Po petletnem trendu upadanja se je številčnost srnjadi stabilizirala, v zadnjih letih je v trendu rahlega naraščanja. Vzrok je v glavnem v večjem prirastku v letu 2012 (po močnem obrodu hrastov v 2011) in padcu številčnosti divjega prašiča. Padec številčnosti srnjadi pred leti je bil najmočnejši v osrednjem delu LUO-ja, v Brkinskem LUB, oz. v loviščih z večjo številčnostjo jelenjadi in divjih prašičev ter seveda stalno prisotnostjo volka. Spolna in starostna struktura populacije srnjadi je dobra, prav tako je zdravstveno stanje v večini območja dobro, razen v spodnjem delu istrskega LUB, kjer je beležen pogin, ki je posledica bakterijskih pljučnic ter parazitoze. Del območja, ki ga je v lanskem letu prizadel žled je presvetljen in bo lahko v tem ter naslednjih letih srnjadi nudil izredno dobre prehrambene pogoje, podobno velja tudi za umetno ali naravno obnovljena požarišča. Prilagojeni cilj Cilj upravljanja je čimbolj zadržati stabilnost populacije, kar pomeni zadrževati nižanje številčnosti v osrednjem območju ter večanju številčnosti v ostalem - predvsem agrarnem delu območja. Številčnost ohranjamo s primernim količinskim ter pravilnim starostnim in spolnim odvzemom. V robnih predelih LUO goriški in osrednji del Krasa ter Istra, kjer je vpliv volkov manjši ali ga ni, skušamo srnjad uskladiti z danostmi v okolju, kar pomeni, da zaradi ugodnih prehrambenih pogojev v letu 2014 (zima brez snega in izredno ugodna paša) rahlo povečujemo odvzem (poudarek na kategoriji enoletnih in mladičih). Ukrepi in usmeritve V letu 2015 v večini lovišč načrtujemo enak ali višji odvzem kot v preteklem obdobju. Načrtovani odvzem v LUO je za cca 5 % višji kot v lanskem letu in znaša 2.590 živali. Za optimalnejši doseg cilja prikazujemo načrt odvzema po LUB. Lovišča morajo več pozornosti usmerjati tudi odstrelu v gozdovih, na površinah, kjer se vrši obnova gozda ter obvezno na večjih požariščih. Konkretno naj tudi v letu 2015 še vedno številčno povečajo odstrel srnjadi in jelenjadi na območjih obnov požarišč na Šumki, v Brestovici pri Komnu, Selivcu, pod Vremščico, Obrovu in Črnotičah ter ob prometnicah, kjer so izgube velike. Spolno razmerje odvzema načrtujemo v razmerju 1:1. To pomeni, da je od celotnega števila 2.600 živali 1.300 živali ženskega spola in 1.300 živali moškega spola. Nerealiziran odvzem mladičev iz preteklega leta je treba v letu 2015 realizirati v razredu enoletnih, kjer naj bo odvzem usmerjen v telesno šibkejšo srnjad. Tako v tem letu načrtujemo: Preglednica 4.1.2: Načrt odvzema srne mladiči M lanščaki srnjaki 2+ 15 % ali mladiči Ž 389 živali 15 % ali mladice 389 živali 20 % ali srne 2+ 518 živali SKUPAJ 2.590 živali 18 % ali 466 živali 12 % ali 310 živali 20 % ali 518 živali Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 23 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 obm očje K R A Š K I LU B B R K IN S KI LU B IS T R S K I LU B S K U P AJ LU O načrt v % 1009 39 806 775 31 30 2.590 100 Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema Ostalo območje: 1. V posameznem lovišču je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do +/-15 % načrtovanega skupnega odvzema srnjadi. V primeru, da je v posameznem starostnem razredu načrtovan odvzem nižji od 10 živali, dopustna toleranca +/-15 % pomeni dve (2) živali, pri načrtovanem odvzemu 10 ali več živali pa zaokrožitev na najbližjo celo vrednost. 2. Pri kategorijah mladičev in enoletnih osebkov obeh spolov do +/-30 % pomeni možnost kompenzacije številčnega odvzema obeh navedenih kategorij v okviru istega spola, kar konkretno pomeni, da je možno npr. od načrtovanega absolutnega števila mladičev M spola odvzeti le-teh do 30 % manj/več, to pa je potem potrebno kompenzirati z zmanjšanim/povečanim odvzemom od načrtovanega absolutnega števila v razredu lanščakov in obratno. Maksimalno dopustno odstopanje v kategoriji mladičev in enoletnih je +/-15 % načrtovanega odvzema. 3. Dopustno odstopanje v kategoriji nad dvoletnih srnjakov in srn je do +/-15 % od načrtovanega števila odvzema po posamezni kategoriji. 4. Zaradi zagotavljanja ustreznega spolnega razmerja med nad dvoletno srnjadjo načrt LUO določa neposredno vezavo med višino realiziranega odstrela srnjakov 2+ in srn 2+, ki mora biti 80 % torej 80 % srn mora biti ustreljenih glede na realiziran odstrel srnjakov 2+. 5. Preseganje realiziranega odvzema od načrtovanega prek meja dopustnih odstopanj, ki bi nastala kot posledica evidentiranih izgub srnjadi po končani lovni dobi na posamezno spolno in starostno kategorijo, kot posledica vezave odstrela srn 2+ v odnosu do srnjakov 2+ ali po izpolnitvi načrtovanega odvzema v posamezni spolni in starostni kategoriji, ne šteje kot kršitev določil načrta. Območje stalne prisotnosti volka: 1. V posameznem lovišču je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do +15/-23 % načrtovanega skupnega odvzema srnjadi. 2. V posameznem lovišču je dovoljeno odstopanje realizacije v obeh kategorijah (mladiči, enoletni) skupaj (pri posameznem spolu) v višini do +15/-30 % načrtovanega števila odvzema. 3. Pri kategorijah mladičev in enoletnih osebkov obeh spolov je lahko odstopanje +/-30 % v posamezni kategoriji, vendar v okviru zgoraj dovoljenega odstopanja za obe kategoriji skupaj. 4. Dopustno odstopanje v kategoriji nad dvoletnih srnjakov in srn je do +/-15 % od načrtovanega števila odvzema te kategorije. 5. Zaradi zagotavljanja ustreznega spolnega razmerja med nad dvoletno srnjadjo načrt LUO določa neposredno vezavo med višino realiziranega odstrela srnjakov 2+ in srn 2+, pri čemer mora biti vsaj 60 % srn odstreljenih glede na realiziran odstrel srnjakov 2+. Območje prisotnosti šakala: V loviščih, kjer bo z monitoringom ugotovljena stalna prisotnost šakala – prisotnost teritorialnih družin, se lahko v primeru nerealizacije načrtovanega odvzema upošteva tudi vpliv šakala na srnjad, zlasti mladiče. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 24 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.1.3: Analiza odvzema srne Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Mladiči M Lanščaki Srnjaki 2+ Skupaj SRNJAKI Mladiči Ž Mladice Srne 2+ Skupaj SRNE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 375 424 412 445 402 2058 369 298 315 303 353 1638 508 538 488 452 469 2455 1260 1215 1200 1224 1252 6151 430 492 463 446 419 2250 295 275 240 224 282 1316 520 512 501 475 467 2475 1279 1204 1145 1168 1245 6041 2539 2419 2345 2392 2497 12192 %/spol %/skupaj 33,5 16,9 26,6 13,4 39,9 20,1 100,0 50,5 37,2 18,5 21,8 10,8 41,0 20,3 100,0 49,5 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Delež srnjakov Delež srnjakov 2+ Delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na spol 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 2.700 2.500 2.380 2.370 2.490 12440 94,0 96,8 98,5 100,9 100,3 98,0 50,1 49,6 50,2 51,2 51,2 50,5 20,3 21,2 20,2 19,3 19,6 20,1 58,8 58,6 59,1 60,5 60,9 59,6 Izgube Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 289 373 348 316 272 1598 84 63 53 38 25 263 373 436 401 354 297 1861 14,9 17,2 16,6 15,1 12,4 15,3 2103 2018 1991 2095 2124 10331 % 85,9 14,1 100,0 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 37 29 24 23 17 130 35 13 15 8 4 75 4 4 1 2 4 15 254 303 295 279 243 1374 4 7 3 7 3 24 12 21 14 7 4 58 15 23 13 8 8 67 1 24 24 10 5 64 11 12 12 10 9 54 % 7,0 4,0 0,8 73,8 1,3 3,1 3,6 3,4 2,9 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica poškodovano Telesne mase (biološka telesna mase) Starostna in spolna kategorija/leto Mladiči M Indeks Lanščaki Indeks Mladiči Ž Indeks Mladice Indeks Mladiči M + Ž Indeks 2010 2011 2012 2013 2014 8,4 8,7 8,9 8,7 8,5 97,8 100,0 97,8 95,5 94,4 11,7 12,6 11,8 12,1 12,3 100,0 102,3 104,2 99,2 106,8 8,0 8,4 8,8 8,5 8,4 95,5 100,0 96,6 95,5 90,9 12,5 12,8 12,9 12,6 12,8 99,2 100,0 97,7 99,2 96,9 8,2 8,5 8,9 8,6 8,4 95,5 100,0 96,6 94,4 92,1 Masa trofej srnjakov 2+ (gr) Povprečna masa trofej / leto 2010 Srnjaki 2+ 230,0 238,7 233,7 241,3 238,4 Indeks 100,0 103,8 101,6 104,9 103,6 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 2011 2012 2013 2014 25 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.2 Navadni jelen (Cervus elaphus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Jelenjad obravnavamo enotno v okviru Primorskega LUO. Odvzem (tako načrt kot tudi realizacijo) pa zaradi enostavnejšega spremljanja ter pregleda prikazujemo ločeno po LUB. Čeprav LUB ustvarja avtocestni križ, ga obravnavamo v okviru meja lovišč po večinskem delu. Lovišča Vrhe Vrabče, Raša Štorje, Tabor Sežana, Senožeče, Gradišče Košana, Gaberk Divača, Timav Vreme, Videž Kozina, Kojnik Podgorje, Slavnik Materija, Žabnik Obrov, Brkini in Bukovca opredeljujemo kot območje stalne prisotnosti volkov. V tem območju upoštevamo adaptivno načrtovanje posegov v populacijo. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Zadrževano naraščanje populacije v osrednjem – brkinskem LUB ob relativno ugodnih trendih nizkih škod v kmetijstvu, nam kot kratkoročni cilj nekako uspeva dosegati. Tudi v robnih območjih Krasa in Istre se številčnost jelenjadi ne zvišuje skokovito in naglo ter jo še vedno dokaj uspešno zadržujemo. Spremembe v okolju, kot je večanje gozdnatosti območja, naglo izboljšuje naravne pogoje, ki ob mili klimi nudijo izredno dobre pogoje za naraščanje številčnosti, kot tudi za prostorsko širitev jelenjadi. Odstrel se v obdobju načrtnega upravljanja z jelenjadjo (od 1998 naprej) stalno povečuje (skupaj z izgubami v povprečju zadnjih petih let znaša 280 živali). Stopnja uresničevanja načrtovanih posegov v populacijo jelenjadi je v povprečju petih let 96,4 % in je tekom let rahlo nihajoča, vedno pa presega 90 %. Spolna struktura petletnega odvzema je dobra. Delež ženskega spola znaša 51,9 %. Z ukrepi zadnjih let se je v LUO bistveno spremenila tudi starostna struktura odvzema. V povprečju petih let delež trofejnih jelenov predstavlja 21,2 %, delež košut pa 22,5 %, delež mlajših osebkov 0+ in 1+ pa 56,3 % (delež telet 38,2 %). Za petletno obdobje lahko z veliko kritike zaključimo le, da v primerjavi z načrtom v strukturi odvzema še vedno izstopa le nekoliko preveliko poseganje v razred trofejnih jelenov in nekoliko prenizko v razred starejših košut. Upravljanje z jelenjadjo v letu 2014 je bilo z vidika realizacije načrtovanega uspešno. Odvzem znaša 98,5 % načrtovanega. Spolna struktura odstrela je porušena v korist ženskega spola – delež Ž spola je 53,4 % - kakor smo načrtovali. Delež Ž v bistvu presega M v vseh starostnih razredih (največ v razredu 0+ in v razredu starejših). Porazdelitev odvzema po starostnih kategorijah je relativno dobra in nekako v skladu z načrtovano. V starostni strukturi je delež telet glede na načrt prenizek - 37,9 % (načrt 40 %), dober je odvzem kategorije enoletne jelenjadi obeh spolov – načrt 18 % in odvzem 18,8 %. Skupni delež kategorije mladih obeh spolov je soliden (56,7 %). Pri dve in večletnih jelenih je skupni odvzem 20 % (načrt 19 %). Odvzem jelenov 2+ je presežen v razredu 10+ in razredu 2-4 (pa še to v vsakem razredu po en jelen), kar nima nobenega vpliva na stanje v populaciji. Tudi tokrat je dobra realizacija košut 2+, ki znaša 23,3 % odvzema (načrt 23 %) in bistveno presega deleže v preteklih letih. Delež izgub je v povprečju prejšnjih let in znaša 10,7 %. Med izgubami prevladujejo povozi na cestah s 33,3 %, sledijo zveri z 22,2 % (napram letu poprej so se te izgube povečale) in povoz na železnici z 19,4 % ter neznano s 13,9 %, ostalo predstavljajo izgube označene pod drugo. Delež evidentiranih izgub od zveri predstavlja 2,4 %, kar ni veliko, se pa povečuje. Gledajoč zgolj statistične podatke bi pomenilo, da je vpliv zveri v našem območju zelo nizek. Problem je v nezmožnosti evidentiranja teh izgub. Realizacija načrta je v posameznih LUB različna: v kraškem bazenu 94,5 %, v brkinskem 97,8 %. V istrskem LUB, kjer se število načrtuje le v dveh loviščih, je bilo odvzetih 32 živali (lani 20). V skupnem odvzemu LUO je bil delež odvzema LUB Brkini 54,3 %, Krasa 36,1 % in Istre 9,6 %, kar je nekako drugače kot v letu 2013 – nakazuje se večanje številčnosti jelenjadi v Istri. Bistvena značilnost ali odlika upravljanja z jelenjadjo v zadnjih letih je visoka realizacija in uspešna starostna struktura odvzema, v katerem so zastopani prav vsi spolni in starostni razredi – vključno s starimi, zrelimi jeleni. In prav slednje nam je eno od glavnih vodil načrtnega upravljanja z jelenjadjo – zaščita srednje starega razreda jelenov in doseganje ciljnih starosti jelenov ter s tem posledično stabilno socialno zgradbo populacije, ki mora biti ob zadostnem količinskem odvzemu usklajena z okoljem. Podobne usmeritve se moramo držati tudi pri odstrelu košut, saj nam le košute srednjih starosti lahko zagotavljajo stabilnost populacije, kar pa pri odstrelu žal največkrat pozabljamo. Delež košut 2+ po bazenih je bil: Kras 24,0 %, Brkini 23,1 % in Istra 21,9 %. Telesne mase in mase rogovja ne odstopajo bistveno od povprečja zadnjih let, so nihajoča in so bolj rezultat okoljskih dejavnikov in ne številčnosti. Povprečna vezava odstrela jelenov 2+ napram košutam 2+ je bila v LUO 104,8 %. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 26 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Zaradi specifike posameznih bazenov je dobro podati pregled tudi ločeno: Preglednica 4.2.1: Pregled odvzema jelenjadi po LUB območje načrt odvzem navadni jelen (Cervus elaphus) ) % real. % Ž spola % mladih % jelenov 2+ % košut 2+ % vezave KRAŠKI LUB 128 121 95 53,7 57,0 19,0 24,0 100 BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB 186 26 182 32 98 123 53,3 53,1 56,0 59,4 20,9 18,7 23,1 21,9 109 100 SKUPAJ LUO 340 335 98,5 53,4 56,7 20,0 23,3 105 Ocena stanja populacije Jelenjad se ob številčnem naraščanju še vedno prostorsko širi v robna lovišča LUO. Najizrazitejša je širitev po Krasu, v Vipavsko dolino in v kontinentalni del Istre. Populacija jelenjadi v Primorskem LUO ima trend naraščanja. Na Krasu in v Istri trenutno še ne moremo govoriti o enotni populaciji, saj je le-ta sestavljena iz manjših ali večjih skupin osebkov in posameznih živali. Škode na poljščinah in v gozdu od jelenjadi so prisotne, vendar (še) niso problematične. V zadnjem letu so se celo zmanjšale. Zdravstveno stanje jelenjadi je dobro. Vpliva poletne suše na jelenjad ne zaznavamo. Prilagojeni cilj Ob predvidevanju, da številčno jelenjad še narašča, saj so pogoji za njeno naselitev in razvoj ugodni, je treba z ukrepi v populacijah rast njene številčnosti zadržati. Ob tem je treba paziti, da ne bo povzročala velikih škod v prostoru ter da ne bo prihajalo do motenj z ostalimi vrstami. V LUO se kmetijska območja Vrhov, vinogradniški del Krasa ter Istro opredeljuje kot območja, kjer jelenjadi ne želimo imeti. Tu je treba njeno številčnost znižati, oziroma jo popolnoma izločiti. Pozornost pri upravljanju velja posvetiti zadrževanju jelenjadi v brkinskem delu - Vremščica, Brkini, Čičarija, na Krasu in Istri v njunih zgornjih - gozdnih delih LUB ter preprečevati širjenje in naraščanje njene številčnosti v kmetijskih delih LUB. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 načrtujemo cca 10 % višji odvzem - 370 živali. Odvzem je v spolnem razmerju načrta usmerjen v večji delež ženskega spola (54 %), kar pomeni 200 živali ženskega spola in 170 živali moškega spola (46 %), starostno pa 56 % ali 207 mladih živali (teleta obeh spolov, lanščaki in junice). Minimalni delež košut v načrtu je 24 % ali 89 živali. Višji delež košut je zaželen predvsem na Krasu in v Istri. Dopusten je maksimalno 20 % odvzem ali 74 trofejnih jelenov. Upravljavci lovišč naj v večjem številčnem odstrelu (usmerjanje celotnega odstrela lovišča) posegajo na površine z večjimi škodami v kmetijstvu (Vrhe, Kras, Brkini) in v gozdu, na katerih se je vršila obnova konkretno obnova požarišča v Brestovici in Šumki pri Komnu, Selivcu, pod Vremščico, Obrovu in Črnotičah. Preglednica 4.2.2: Načrt odvzema jelenjadi starost št. tele M 66 lanščak 1+ 30 jelen 2 - 4 40 jelen 5 - 9 26 jelen 10 + 8 skupaj M 170 SKUPAJ navadni jelen % 18 8 11 7 2 46 št. % tele Ž junica 1+ košuta 2+ 74 37 89 20 10 24 skupaj Ž 200 54 370 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 27 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 območje načrt 2015 načrt 2014 index KRAŠKI LUB 135 128 105 BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB 201 34 186 26 108 131 SKUPAJ LUO 370 340 109 Usmeritve za lovišča spodnjega dela istrskega LUB (Dekani, Marezige, Šmarje, Koper, Izola in Strunjan): • lovišča imajo skupni osnovni načrt v višini 12 živali, pri čemer se strukturnega odstrela posebej ne omejuje z edinim pomembnim določilom, da se odstrel jelena 2+ obvezno pokriva s tremi živalmi t.i. »mulaste« jelenjadi (teleta obeh spolov, junica, košuta 2+), od katere je vsaj ena žival obvezno košuta 2+; • lov jelenov 2+ se prične z lovno dobo, do pokritja z netrofejno jelenjadjo se dovoljuje odstrel dveh jelenov; • odvzem se navzgor ne omejuje. Enake usmeritve veljajo za lovišča v Vipavski dolini (Fajti hrib, Tabor Dornberk in Brje Erzelj), pri čemer imajo lovišča svoj osnovni načrt, ki ga navzgor ne omejujemo, razen v tem, da se tudi tu jelena 2+ obvezno pokriva s tremi živalmi netrofejne jelenjadi, od katere je vsaj ena žival obvezno košuta 2+. Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema Ostalo območje 1. Dopustna odstopanja so v višini do +/–15 % od skupno načrtovanega števila odvzema vseh kategorij. 2. Načrta odvzema v razredu dve in večletnih jelenov ni treba realizirati ter ga tudi ni dovoljeno presegati, razen sorazmerno s preseganjem skupno načrtovanega odvzema. 3. Načrtovani odvzem jelenov starostnega razreda 5–9 let se ne sme presegati, lahko pa se ga nadomesti z odvzemom mladih 2-4 letnih ali starih jelenov 10+. Načrtovani odvzem jelenov starostnega razreda 10+ se lahko nadomesti z odvzemom mladih 2-4 letnih jelenov in obratno. 4. Pri košutah je dovoljeno odstopanje do +/- 15 %, pri teletih in enoletnih osebkih pa do +/-30 % od načrtovanega števila odvzema (zaokrožitev na najbližjo celo vrednost). Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 živali, se kot dopustno odstopanje od načrta šteje realizacija +/-2 živali, pri čemer načrta odvzema dve in večletnih jelenov ni dovoljeno presegati. 5. Odstrel košut mora znašati vsaj 100 % višine odstrela nad dvo in večletnih jelenov. 6. V območjih, kjer je prisotnost jelenjadi nezaželena/nedopustna - ti. območja brez jelenjadi: Tabor Dornberk, Brje Erzelj, Dekani, Marezige, Koper, Izola, Šmarje in Strunjan, je potrebno težiti k popolnemu oz. »čim večjemu« odvzemu jelenjadi. Zaradi izredno velikih škod, ki jih povzroča jelenjad, pa je treba odstrel povečati v vinogradniškem delu območja, kamor spada del lovišč Vrhe Vrabče, Kras Dutovlje, Štanjel, Jezero Komen, Dolce Komen, Trstelj Kostanjevica in Fajti hrib. 7. Preseganje realiziranega odvzema od načrtovanega prek meja dopustnih odstopanj, ki bi nastalo kot posledica evidentiranih izgub jelenjadi po končani lovni dobi na posamezno spolno in starostno kategorijo ali po izpolnitvi načrtovanega odvzema v posamezni spolni in starostni kategoriji, ne šteje kot kršitev določil načrta. Območje stalne prisotnosti volka - veljajo podobna določila kot v ostalem območju razen: 1. V območjih s prisotnostjo volka se njihov regulativni vpliv na jelenjad upošteva s korigirano strukturo odvzema, v kateri je manjši delež telet 2. Odstrel košut mora na območju stalne prisotnosti volkov znašati vsaj 60 % višine odstrela 2 in več letnih jelenov. 3. Navedeno velja za lovišča z načrtovanim odvzemom najmanj 10 živali skupaj. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 28 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.2.3: Analiza odvzema navadnega jelena Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto teleta M lanščaki jeleni 2-4 jeleni 5-9 jeleni 10 + skupaj JELENI teleta Ž junice košute 2+ skupaj KOŠUTE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 58 35 54 51 62 260 15 22 24 25 31 117 35 23 24 28 36 146 21 20 26 17 24 108 8 6 10 8 11 43 100 130 137 151 156 674 69 57 47 53 48 274 28 20 27 31 32 138 78 48 62 61 66 315 133 129 141 145 179 727 335 233 259 278 296 1401 %/spol % skupaj 38,6 18,6 17,4 8,4 21,7 10,4 16,0 7,7 6,4 3,1 100,0 48,1 37,7 19,6 19,0 9,9 43,3 22,5 100,0 51,9 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom kategorija / leto načrt - skupaj odstrel in izgube / načrt delež JELENOV delež trofejnih jelenov 2+ in več delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na spol 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 340 252 266 286 310 1454 92,5 97,4 97,2 95,5 98,5 96,4 46,6 42,9 50,2 49,3 51,0 48,1 21,5 20,8 22,3 21,6 20,0 21,2 56,7 57,9 55,2 55,8 56,1 56,3 Izgube Kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 23 13 15 19 19 89 11 12 8 12 13 56 36 24 27 27 31 145 10,3 10,4 9,7 10,5 10,7 10,3 299 209 232 251 265 1256 % 61,4 38,6 100,0 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 5 6 8 6 6 31 0 0 0 0 0 0 2 1 0 1 0 4 6 13 10 10 12 51 7 2 1 7 5 22 5 4 2 6 8 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 4 1 1 4 12 % 21,4 0,0 2,8 35,2 15,2 17,2 0,0 0,0 8,3 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica drugo Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 29 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto teleta M Indeks lanščaki Indeks teleta Ž Indeks junice Indeks tele M + Ž Indeks 2010 42,8 100,0 71,5 100,0 39,4 100,0 60,5 100,0 40,8 100,0 2011 45,0 105,1 73,5 102,7 42,8 108,6 64,8 107,1 44,0 107,8 2012 46,1 107,7 77,6 108,5 43,7 110,9 70,6 116,7 44,9 110,0 2013 43,7 102,1 72,9 102,0 40,0 101,5 66,8 110,4 42,2 103,4 2014 42,8 100,0 73,6 102,9 42,0 106,6 63,7 105,3 42,4 103,9 Masa trofej jelenov (gr) Povprečna masa trofej / leto 2010 2011 2012 2013 2014 jeleni 2+ 1369 1160 1486 1611 1549 indeks 100,0 84,7 108,5 117,7 113,1 jeleni 3+ 1647 2550 2120 2411 2391 indeks 100,0 154,8 128,7 146,4 145,2 jeleni 4+ 2734 2420 1297 2688 2873 indeks 100,0 88,5 47,4 98,3 105,1 jeleni 5+ 3747 4130 4183 4673 3464 indeks 100,0 110,2 111,6 124,7 92,4 jeleni 6+ 4653 6030 2296 2910 4870 indeks 100,0 129,6 49,3 62,5 104,7 jeleni 7+ 5240 5010 5071 4473 5947 indeks 100,0 95,6 96,8 85,4 113,5 jeleni 8+ 4830 4730 5810 4450 6673 indeks 100,0 100,0 jeleni 9+ 5320 indeks 122,8 94,1 141,1 6860 7080 6280 100,0 100,0 88,7 jeleni 10+ 7247 6150 5955 6086 6015 indeks 100,0 84,9 82,2 84,0 83,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 30 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.3 Damjak (Dama dama) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Damjak je bil na območju Primorskega LUO izpuščen pred približno 35 leti na podlagi tedanje lovske politike in je kot neavtohtona vrsta prisoten na območju lovišč Tabor Sežana, Gaberk Divača in Videž Kozina oz. na področju Lipice, Kokoške, Starega Tabora, Lokve in Videža, v t.i. »trikotniku«. V tem območju ga tudi obravnavamo. V ostalem območju se mestoma lahko pojavljajo posamezne živali oz. manjše skupinice, v zadnjih letih tudi kot prebegle živali iz obor. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V letu 2012 je iz obore v Finidi (lovišče Žabnik Obrov) v naravo ušlo 12 živali. Do konca leta 2014 je bilo ustreljenih 9 živali. Podatki analize petletnih povprečij zato ne izkazujejo dejanskega stanja v naravi. Z izjemo zadnjega leta je odvzem še vedno nizek in predstavlja le nekaj živali. V strukturi odvzema je še vedno bistveno previsok delež trofejnih jelenov – 31,3 % in prenizek delež mlade divjadi 40,7 %. V petletju sledimo trendu dokaj konstantnega – relativno majhnega odvzema, nekaj živali/leto. Odvzem je narasel le zaradi odstrela pobeglih živali iz obor. Delež izgub v odvzemu ostaja visok – 21,9 %. V spolni strukturi je odvzem v petletnem obdobju porušen, delež ženskega spola znaša le 43,8 %. Odvzem v letu 2014 ni visok in znaša le 4 živali, ob čemer je predstavljal odstrel 2 živali, 2 sta registrirani izgubi. Celoten odvzem je realiziran v lovišču Tabor Sežana. Realizacija je 66,7 % in je v povprečju preteklih let, to je 4 – 6 živali/leto. Izgubi sta dve, torej je delež izgub 50 %. Vse živali so odvzete v trikotniku in sicer dva jelena in eno tele Ž spola ter ena junica. Ocena stanja populacije Na ožjem območju Lipice so se ponovno začele formirati skupinice (v zimskem času videno tudi do 15 živali skupaj). Posamezne osebke se videva še na širšem območju okrog Lipice, vendar še vedno v okviru t.i. trikotnika. Ugotavljamo, da se številčnost damjaka bistveno ne spreminja. Vrsta je še vedno ranljiva. Za bolj gotove analize je potreben čas. V okolici Finide – lovišči Žabnik Obrov in Brkini - se lahko pojavijo živali, ki so ostale po pobegu iz obore, prav tako se lahko pojavijo pobegle živali iz obore v Prešnici, kar pomeni lovišče Kojnik Podgorje. Zaradi izredno nizkega odvzema košut 2+ ocenjujemo, da je starost v tej kategoriji precej visoka – del košut je vsekakor prestarel, treba jih nekoliko pomladiti. Prilagojeni cilj Zaradi primernosti okolja t.i. trikotnika je vsekakor smotrno to vrsto ohraniti, še posebej, ker naseljuje večinoma del območja, ki ga je avtocestna infrastruktura nekako izolirala. Z damjakom se tu da tudi upravljati, vendar v taki številčnosti, da bo usklajena z okoljem ter da ne bodo porušeni medvrstni in znotraj vrstni odnosi. Kratkoročno je cilj dvigniti številčnost v trikotniku. To bi lahko storili s pomladitvijo rodnega dela. Izven t.i. trikotnika pa se damjaka smatra kot nezaželeno vrsto in se teži k njegovi popolni odstranitvi iz okolja. Ukrepi in usmeritve V trikotniku v letu 2015 načrtujemo odvzem 2 jelenov (lovišče Tabor Sežana in Gaberk Divača po enega). Odstrel jelena se pokriva z odstrelom ene košute (min.) in dvema ostalima živalima vseh ostalih kategorij. Možno preseganje števila 6 naj bo vezano le na dodaten odstrel košut 2+ s ciljem pomladitve populacije. Odvzem v razredu jelena 2+ ni vezan na starostni razred. Skupaj v trikotniku načrtujemo maksimalni odvzem 6 živali, ki se lahko poveča z odvzemom starih košut. Načrtovanega odvzema ni treba realizirati. V loviščih izven t.i. trikotnika (lovišči Tabor Sežana in Gaberk Divača) odvzema damjaka po številu in strukturi ne načrtujemo in je njegov odstrel neomejen. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 31 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.3.1: Načrt odvzema damjaka starost število tele M ali Ž ali lanščak ali junica 2 jelen 2+ 2 košuta 2+ 2 SKUPAJ 6 Preglednica 4.3.2: Analiza odvzema jelena damjaka Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol %/skupaj Teleta M 1 0 2 0 0 3 16,7 9,4 Lanščaki 0 1 2 2 0 5 27,8 15,6 Jeleni 2-4 0 2 2 1 1 6 33,3 18,8 Jeleni 5-8 1 0 2 0 1 4 22,2 12,5 Jeleni 9 + 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 Skupaj JELENI 2 3 8 3 2 18 100,0 56,3 Teleta Ž 2 0 0 0 1 3 21,4 9,4 Junice 1 0 0 0 1 2 14,3 6,3 Košute 2+ 0 1 5 3 0 9 64,3 28,1 Skupaj KOŠUTE 3 1 5 3 2 14 100,0 SKUPAJ odstrel in izgube 5 4 13 6 4 32 43,8 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 Načrt - skupaj 2011 2012 2013 2014 Skupaj 8 8 8 6 6 36 62,5 50,0 162,5 100,0 66,7 88,9 Delež JELENOV 0,0 75,0 61,5 50,0 50,0 56,3 Delež trofejnih jelenov 2+ in več 0,0 50,0 30,8 16,7 50,0 31,3 Delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na spol 0,0 25,0 30,8 33,3 50,0 40,6 Odstrel in izgube / načrt Izgube Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % Nenaravne izgube 2 2 0 0 1 5 Naravne izgube 0 1 0 0 1 2 28,6 Skupaj izgube 2 3 0 0 2 7 100,0 0,0 75,0 0,0 0,0 50,0 21,9 3 1 13 6 2 25 % izgub Odstrel 71,4 Vzroki izgub Vzrok / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 1 neznan 0 1 0 0 1 2 28,6 2 bolezen 0 0 0 0 0 0 0,0 3 krivolov 0 0 0 0 0 0 0,0 4 cesta 2 0 0 0 1 3 42,9 5 železnica 0 2 0 0 0 2 28,6 6 zveri 0 0 0 0 0 0 0,0 7 psi 0 0 0 0 0 0 0,0 8 kosilnica 0 0 0 0 0 0 0,0 9 garje 0 0 0 0 0 0 0,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 32 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.4 Gams (Rupicapra rupicapra) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Gamsi so v Primorskem LUO prisotni že nekaj let. V zadnjih letih se pojavljajo v različnih časovnih intervalih, mestoma v loviščih Vrhe Vrabče, Raša Štorje, Senožeče, Tabor Dornberk kot manjše skupinice ali posamezni osebki, ki v ta lovišča pridejo z Nanosa ter na območju Brestovice na Krasu (lovišče Jezero Komen) kot deli kolonije, ki je nastala v Italiji izpuščenih gamsov. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odvzem v zadnjih desetih letih je evidentiran v letu 2004, ko smo beležili odstrel treh živali (v lovišču Šmarje pri Kopru, lovišču Senožeče in lovišču Timav Vreme), v letu 2007 kot odstrel treh živali v lovišču Tabor Dornberk, v letu 2010 odstrel ene živali v lovišču Jezero Komen in v letu 2011, ko so bili odvzeti en kozel, ena koza in en mladič, v letu 2012 kot odstrel enega starejšega kozla ter v letu 2013 kot odstrel še enega kozla starosti 3 let. V zadnjem letu (2014) je bila v lovišču Raša Štorje odstreljena koza starosti 3 leta. Skupaj je bilo v desetletju odstreljenih šest starejših koz, dva mladiča in šest starejših kozlov – starejši pomeni dvo in večletnih. Ukrepi in usmeritve Gamsa v območju opredeljujemo kot vrsto, ki nima tradicije upravljanja, zato zanj ne načrtujemo nikakršnih posebnih del v okolju, ravno tako ne načrtujemo številčnega odvzema in strukture po loviščih odvzem je strukturno neomejen, številčno pa se ga v območju LUO omeji letno na do 10 živali. Načrta ni treba dosegati. Lovišča naj v skladu z vodenjem evidenc odvzema pristopijo tudi k evidentiranju pojavnosti gamsov v območju svojega lovišča (datumsko beleženje in geokoordinate). Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 33 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.5 Divji prašič (Sus scrofa) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Populacijsko divjega prašiča obravnavamo ločeno po LUB. Divji prašič se pojavlja v vseh loviščih Primorskega LUO, ni ga le v delih lovišč tik ob morju. V zadnjih letih se posamezni primerki ali manjše skupinice stalno pojavljajo tudi v loviščih Strunjan, Izola in Koper. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Analiza upravljanja v preteklih letih je nakazovala povečano številčnost divjih prašičev. Skladno s tem smo povečevali tudi načrt in njemu je sledila tudi realizacija odvzema. Svoj vrh je odvzem dosegel v letu 2012, ko je bilo odvzetih 3.281 živali. Izredno visok poseg v populacijo ob ocenjeni nižji ponudbi hrane (slab obrod plodonosnega drevja) je nakazoval začetek padca številčnosti, vendar smo ocenili, da je številčnost še vedno previsoka in smo načrt odstrela še povečali. Odvzem je nekoliko padel, vendar pa je še vedno visok in je presegal načrtovano kvoto. Ocenjujemo, da bo tudi izredno močan poseg v kategorijo 2+ (M in Ž), ki v petletnem povprečju predstavlja 11,5 % celotnega odvzema, dolgoročno še znižal številčnost. Delež odvzema rodnega dela populacije (svinje 1+ in 2+) je v petletju visok in znaša v povprečju 22,2 %. Številčen odvzem prašičev v Primorskem LUO nikoli ni bil slab, prav tako starostna struktura petletne realizacije sicer ni slaba v kolikor bi bila populacija stabilna. V stanju izredno naraščajočega trenda pa je bil delež odvzema starejših osebkov prenizek. Prav tako je bil prenizek delež odvzema svinj 1+, to pa je že razlog za ohranjanje večjega prirastka ter z njim večjo številčnost prašiča v območju. Številčnost prašičev pada, padec pa je glede na načrt nekoliko prepočasen (po letu 2012 je odvzem v naslednjem letu nižji za cca 20 %). Po nekako treh letih lahko z gotovostjo zatrdimo, da je vzrok za padanje številčnosti ob okoljski dejavnikih – manjša ponudba hrane, prav gotovo tudi visok odvzem (tako številno kot tudi strukturno). Odvzem starejših osebkov obeh spolov je sicer nekoliko pod načrtovanim, je pa porušen v korist ženskega spola (skupaj starejši realizacija 11,5 %, od tega je M spol 3,9 % in Ž spol 7,6 %). Skupno spolno razmerje je nekoliko porušeno v korist moškega spola in sicer M = 51,0 %, vendar najmočneje v predreproduktivnem - mlajšem delu populacije in še posebej v kategoriji 1+. V zadnjem letu je odvzem divjih prašičev nižji kot v preteklem letu (indeks 82). Podobno kot odvzem, so se tudi škode znižale in to znatno. Načrt odvzema po dolgem času ni dosežen, realizacija je 96,6 % ali drugače - od načrtovanih 2.300 je bilo odvzetih 2.221 (predlani še 2.706) živali. Odvzem je v primerjavi z predlanskim nižji za 485 živali ali v povprečju za nekaj več kot 16 živali na lovišče. Spolna struktura odvzema je bila porušena v korist moškega spola M : Ž = 1 : 0,94. Bolj kot pri mladičih (torej skupaj), je pomembno razmerje pri enoletnih in starejših živalih, kjer pri 1+ še vedno prevladuje moški spol z razmerjem M : Ž = 388 : 293 živali. V zadnjih letih je to razmerje vedno bolj izenačeno. V 12,7 % deležu odvzema starejših osebkov obeh spolov je 99 merjascev ali 4,4 % odvzema in 183 svinj ali 8,2 % odvzema. Delež odvzema rodnega dela populacije (svinje >1 leto) je 21,4 %, kar je prenizko glede na načrt. Zaradi specifike posameznih bazenov je dobro podati analizo tudi ločeno: Preglednica 4.5.1: Pregled odvzema divjih prašičev v letu 2014 po LUB območje KRAŠKI LUB BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB SKUPAJ LUO načrt 880 904 516 2.300 odvzem 588 874 759 2.221 % real. 67 97 147 97 divji prašič (Sus scrofa ) % Ž spola % mladih % merjascev 2+ 49 89 3 49 86 5 47 87 5 48 87 4 % svinj 2+ 8 9 7 8 delež svinj >1 leto 21,1 20,8 22,4 21,4 Spolno razmerje v odvzemu starejših osebkov v kraškem LUB nakazuje resen problem pri starejših merjascih, saj je delež v odvzemu še vedno le 3 %. V ostalih dveh bazenih je ta % boljši. Izgradnja stabilne socialne zgradbe populacije mora biti naloga za prihodnost, ko se bo številčnost prašičev znižala. V odvzemu so še vedno porušena razmerja v kategoriji 1+, v istrskem LUB je to razmerje izrazito slabo in nakazuje rast reproduktivnega dela populacije (M1+:Ž1+ = 178:114), v ostalih dveh bazenih je to razmerje bolj zbližano brkinski 128:103, kraški pa celo 82:76. Skupna številčna realizacija v kraškem in brkinskem LUB ni dosegla načrta, je pa načrt močno presežen v istrskem LUB, v katerem v preteklem letu odvzem tudi številčno ni bil dovolj visok. V nobenem bazenu ni realiziran načrtovan delež rodnega dela populacije, je pa ta delež zelo približan načrtu in ni slab. Kljub vsemu je pomemben tudi visok odvzem mladičev prirastka, ki pripomore k znižanju številčnosti. Izgub prašičev v LUO ni veliko in predstavljajo le 1,9 % Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 34 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 odvzema. Število izgubljenih živali v odvzemu je nekoliko nižje, kot v preteklem letu. Delež izgub v odvzemu je padel pod 2 %. V strukturi izgub zadnjega leta prevladuje promet na cestah s 78,6 %. Povprečna intenziteta odvzema za leto 2014 je bila 1,66 živali/100 ha lovne površine (v letu 2012 - 2,45, v letu 2013 pa 2,02). Intenziteta odvzema je zelo različna po posameznih loviščih in se giblje v razponu od 0,24 do 5,35 živali/100 ha lovne površine. Po bazenih je intenziteta odvzema: v kraškem LUB 1,61 (leta 2012 - 3,59), v brkinskem LUB 1,51 (2012 - 2,32) in v istrskem LUB 3,0 (2012 - 2,50) živali/100 ha lovne površine. Intenziteta odvzema je najvišja v lovišču Dekani 5,35 in najnižja v lovišču Strunjan 0,24 živali/100 ha lovne površine. Telesne mase bistveno ne odstopajo od povprečja zadnjih let. Ocena stanja populacije Divji prašič je razširjen po celem LUO. Številčnost prašiča je v posameznih loviščih različna, a zaradi velikega odstrela po letu 2012 že nižja. Največja številčnost prašiča je ob italijanski meji in v istrskem LUB. Velika številčnost divjih prašičev negativno vpliva tudi na populacijo srnjadi in damjaka. Zdravstveno stanje v populaciji divjega prašiča je dobro, bolezni ni zaznati. Ob meji z R Italijo se telesne mase prašičev še vedno razlikujejo od mas prašičev osrednjega območja. V glavnem so bistveno nižje od povprečja v LUO. Prehrambeni, bivalni, predvsem pa klimatski pogoji v LUO so za divje prašiče zelo ugodni. Telesne mase prašičev so v letu 2014 nekoliko narasle (indeks telesne mase mladičev obeh spolov je 123), kar nakazuje potencialno povečan prirastek vrste v letu 2015. Prilagojeni cilj Številčnost divjih prašičev je treba močneje znižati v istrskem LUB, v ostalih dveh bazenih pa skušati vsaj zadržati pozitiven trend nižanja številčnosti zadnjih dveh let. Kratkoročni cilj v LUO je še zmanjšati številčnost, oz. doseči takšno številčnost prašičev, da se bodo škode, ki jih povzročajo v okolju, še zmanjšale. Ob zadostni količinski regulaciji je treba tudi z vidika kvalitete posega v populacijo doseči nekoliko bolj stabilno socialno (spolno in starostno) zgradbo populacije. Ukrepi in usmeritve Odvzem se načrtuje na osnovi dopisa MKGP št. 341-22/2015/1 z dne 6. 3. 2015, kjer so podane smernice za načrtovanje. Na osnovi dopisa MKGP se načrtuje: - skupna višina odvzema divjega prašiča za LUO, kjer kljub vsem ocenam o nižji številčnosti prašičev v letu 2015 načrtujemo še vedno visok odvzem 2.200 živali, območje KRAŠKI LUB BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB SKUPAJ LUO - načrt 2014 626 864 710 2.200 načrt 2013 880 904 516 2.300 v% 71 96 138 96 28 39 32 100 načrtuje se le skupni odvzem lanščakinj in svinj 2+, ki naj v LUO skupaj dosega minimalno 23 %, v strukturi odvzema pa naj bo delež svinj 2+ vsaj 5 %, območje načrt odvzema 1+ in 2+ Ž skupaj KRAŠKI LUB BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB SKUPAJ LUO - index 131 199 178 508 v% 21,0 23,0 25,0 23,1 odvzem ostalih kategorij divjega prašiča (po spolu in starosti) se posebej ne načrtuje, načrtovano višino odvzema je dovoljeno neomejeno presegati v vseh kategorijah, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 35 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 - - dopustno odstopanje realizacije od načrta, zaradi populacijskih nihanj ali drugih objektivnih razlogov, zaradi katerih osnovni načrt ne bi bil dosežen, je skladno s sprejetim Območnim načrtom za V. primorsko LUO 2011-2020 - lovsko upravljavski in velja za vse kategorije divjih prašičev, tudi za združeno kategorijo lanščakinj in svinj 2+, kjer pa se mora hkrati ob nedoseganju osnovnega načrta ohranjati skupni minimalni delež (vsaj 20 %) lanščakinj in svinj 2+ v odvzemu, ob doseganju skupnega min. deleža lanščakinj in svinj v osnovnem načrtu odvzema za lovišče, le tega ob preseganju načrta ni treba več dosegati, je pa morebitni nadaljnji odvzem teh kategorij potreben in zaželen, v kolikor je na nivoju LUB dosežena min. načrtovana kvota lanščakinj in svinj 2+, zagotavljanje min. deleža lanščakinj in svinj 2+ v odvzemu na nivoju posameznega lovišča ni potrebno, razen tam kjer je to zaradi neusklajenosti številčnosti divjega prašiča z okoljem (občutne škode) nujno potrebno. Ostali ukrepi v populaciji divjega prašiča: • Lovske organizacije z internimi navodili na noben način ne smejo omejevati izvajanja načrta odvzema divjih prašičev (npr. omejevanje lova na privabljalnih krmiščih; določanje sankcij za uplenitev katerekoli kategorije divjega prašiča, ki je z načrtovanim odvzemom še dovoljena,..). • Odstrel morebitnih osebkov, ki kažejo znake križanja z domačim prašičem ali drugimi podvrstami evropskega divjega prašiča (Sus scrofa europea) je v sprejetih in veljavnih lovnih dobah prednosten in neomejen v vseh loviščih. Določitev kriterijev za razvrščanje prašičev v to kategorijo se pripravi tekom leta v dogovoru z ustreznimi strokovnimi inštitucijami (dolžine čeljusti, telesne mase posameznih starostnih in spolnih razredov,..). • Upravljavci lovišč so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce, oziroma poslati določene vzorce uplenjenih, poginulih ali povoženih divjih prašičev v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 36 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.5.3: Analiza odvzema divjih prašičev Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Mladiči M Lanščaki Merjasci 2+ Skupaj PRAŠIČI Mladiči Ž Lanščakinje Svinje 2+ Skupaj SVINJE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 591 470 994 690 657 3402 333 386 612 534 388 2253 85 72 100 113 99 469 1009 928 1706 1337 1144 6124 525 497 896 693 601 3212 278 303 458 418 293 1750 125 128 221 258 183 915 928 928 1575 1369 1077 5877 1937 1856 3281 2706 2221 12001 %/spol %/skupaj 55,6 28,3 36,8 18,8 7,7 3,9 100,0 51,0 54,7 26,8 29,8 14,6 15,6 7,6 100,0 49,0 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Delež PRAŠIČEV Delež mladičev ne glede na spol Delež lanščakov ne glede na spol Delež večletnih - 2+ ne glede na spol 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 1410 1600 1665 2300 2300 9275 137,4 116,0 197,1 117,7 96,6 129,4 52,1 50,0 52,0 49,4 51,5 51,0 57,6 52,1 57,6 51,1 56,6 55,1 31,5 37,1 32,6 35,2 30,7 33,4 10,8 10,8 9,8 13,7 12,7 11,5 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 43 47 59 49 39 237 8 7 12 6 3 36 51 54 71 55 42 273 2,6 2,9 2,2 2,0 1,9 2,3 1894 1809 3222 2657 2179 11764 % 86,8 13,2 100,0 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 5 5 9 5 3 27 2 0 3 1 0 6 1 0 0 2 0 3 35 31 45 32 33 176 5 10 9 5 2 31 0 2 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 6 5 10 4 27 % 9,9 2,2 1,1 64,5 11,4 0,7 0,4 0,0 9,9 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica drugo Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto Mladiči M Indeks Lanščaki Indeks Mladiči Ž Indeks Lanščakinje Indeks Mladiči M + Ž Indeks 2010 24,3 100,0 49,9 100,0 23,6 100,0 44,2 100,0 24,0 100,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 2011 2012 2013 25,3 20,9 20,5 104,1 86,0 84,3 49,4 50,1 43,4 99,0 100,4 86,9 23,4 19,8 20,4 99,2 83,9 86,6 46,3 44,7 40,4 104,8 101,1 91,3 24,3 20,4 20,5 101,3 85,0 85,4 2014 26,0 107,0 47,9 96,0 24,6 104,2 43,5 98,4 25,3 105,4 37 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.6 Lisica (Vulpes vulpes) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Lisico prostorsko obravnavamo enotno na nivoju LUO, odvzem pa zaradi enostavnejšega spremljanja ter pregleda prikazujemo ločeno po LUB. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Skupni odvzem zadnjega petletja znaša 1.908 živali, od tega je evidentiranih izgub 436 živali ali 22,9 %. Izgub je verjetno še veliko več, saj vse prav gotovo niso evidentirane. V območju je malo evidentiranih zlasti izgub poginulih lisic zaradi garjavosti oz. ostalih vrst pogina, pa čeprav vemo, da je smrtnost pri bolnih lisicah velika. Iz analize odvzema lahko ugotovimo, da je številčnost lisice bolj kot od višine odstrela odvisna od pojava bolezni - v zadnjem obdobju zlasti garij. Najvišji odvzem lisic v Primorskem LUO še vedno predstavlja leto 2001, ko je realizacija presegla načrt (odvzem 948 živali). V naslednjih letih je realizacija vedno nižja, kljub nižanju načrta. V letih 2010 in 2011 je odvzem pričel nekoliko naraščati, vendar je po letu 2011 zopet v trendu upadanja, kar se nadaljuje tudi v letu 2014. To pa je ob večanju števila garjavih lisic tudi pričakovati. V spremljavi petletnega odvzema spolne strukture nekoliko prevladuje ženski spol s 50,5 %, kar je nekako konstanta v vseh letih. V preteklem letu se je odvzem še rahlo znižal oz. je nekako ostal na lanskoletnem nivoju. Odstreljenih je bilo 276 lisic, kar je nekoliko več kot v preteklem letu. Odstrel v povprečju pomeni dobrih 9 lisic na lovišče (indeks na leto poprej je 107), evidentirane izgube so znašale dodatno še 67 živali in predstavljajo 19,5 % celotnega odvzema. Delež izgub v odvzemu se je znižal za več kot 6 %. V strukturi izgub še vedno izrazito prevladuje povoz - 54 živali ali 80,6 % vseh izgub ter 15,7 % celotnega odvzema. Evidentirana je ena poginjena lisica zaradi bolezni in le dve zaradi garij, kar predstavlja skupaj manj kot 1 % odvzema. Ocenjujemo, da je primerov pogina lisic od garjavosti in povozov še več, le evidentirani niso. Načrt se je v lanskem letu realiziral 95,3 %. Pri realizaciji načrtovanega posega v populacijo lisice je treba upoštevati dejstvo, da je evidentiranje odstrela in izgub v nekaterih loviščih še vedno zelo slabo. Preglednica 4.6.1: Pregled odvzema lisic po LUB območje KRAŠKI LUB BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB SKUPAJ LUO načrt 140 140 80 360 lisica odvzem 135 134 74 343 % real. 96 96 93 95 % ženskega spola % odvzema v LUO 47 54 46 50 39 39 22 100 % izgub 21,5 17,9 18,9 19,5 Ocena stanja populacije V populaciji lisic v LUO se je garjavost bistveno zmanjšala, se pa mestoma še pojavlja, zato ocenjujemo, da je številčnost v večini lovišč nizka, kar se pozna tudi iz vidika med vrstnih odnosov z malo divjadjo – predvsem poljskega zajca. Odstrel je najpomembnejši ukrep za reguliranje številčnosti lisic in s tem tudi preventiva izbruha bolezni. Prilagojeni cilj Zaradi vrstne pestrosti območja ter njene koristnosti v okolju mora biti lisica prisotna v vseh loviščih. Številčnost naj bo tolikšna, da ne omogoča širjenja garij - preprečuje kontakte med posameznimi osebki, izbruha in širjenja stekline ali drugih bolezni ter da vsaj še nekaj let omogoča hitrejše naraščanje številčnosti poljskega zajca (njen vpliv na malo divjad naj ne bo prevelik). Ukrepi v populaciji lisice naj temeljijo k zadrževanju nekoliko nižje številčnosti. Cilj je tudi izboljšati vodenje evidenc izgub pri upravljavcih lovišč. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 načrtujemo enak odvzem kot v preteklem letu, to je 360 lisic. Odvzem lisic bi nekoliko povečali v istrskem LUB ter s tem znižali odvzem v ostalih dveh LUB. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 38 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.6.2: Načrt odvzema lisice območje KRAŠKI LUB BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB SKUPAJ LUO načrt 135 135 90 360 v% 38 38 25 100 Številčnost lisic se uravnava le s skupno višino odstrela, dodatne omejitve odvzema po spolni in starostni strukturi niso potrebne. Dovoljena odstopanja v višini odvzema so navzdol do –30 %, odstopanje navzgor pa v višino do +100 % načrtovanega številčnega odvzema. Izgube, ki nastanejo po realiziranem načrtovanem odvzemu, se ne štejejo za kršitev določil načrta. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 živali, se kot dopustno odstopanje navzdol šteje realizacija – 3 živali. Pri lovu na lisico ter v času polaganja vab za peroralno vakcinacijo je treba upoštevati navodila in letne programe Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Potrebno je izvajati kontrolni odstrel živali in jih dostaviti pristojni veterinarski službi za ugotavljanje zdravstvenega stanja in uspešnosti cepljenja. Upravljavci lovišč ali LPN lahko glede na okoliščine izvedejo izredni poseg v populacijo lisice ob utemeljenem sumu na bolezen, zaradi katere osebek ni sposoben preživeti. O tem mora takoj po izrednem posegu obvestiti lovskega inšpektorja in naknadno tudi uradnega veterinarja. Upravljavci lovišč so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce, oziroma poslati določene vzorce uplenjenih, poginulih ali povoženih lisic v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Preglednica 4.6.3: Analiza odvzema lisic Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto samci samice skupaj odstrel in izgube načrt - skupaj odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 208 217 179 167 173 944 49,5 193 216 206 179 170 964 50,5 401 433 385 346 343 1908 100,0 420 450 460 420 360 2110 95,5 103,1 85,6 75,2 95,3 90,4 Izgube in odvzem kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 74 81 70 76 55 356 81,7 2 33 20 13 12 80 18,3 76 114 90 89 67 436 100,0 19,0 26,3 23,4 25,7 19,5 22,9 325 319 295 257 276 1472 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 0 20 12 7 9 48 11,0 0 9 7 2 1 19 4,4 0 0 0 0 0 0 0,0 74 79 69 74 54 350 80,3 0 1 1 2 1 5 1,1 0 0 0 0 0 0 0,0 0 1 0 0 0 1 0,2 0 0 0 0 0 0 0,0 2 4 1 4 2 13 3,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 39 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.7 Jazbec (Meles meles) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote V LUO se jazbec obravnava enotno za celo območje. Zaradi enostavnejšega spremljanja ter pregleda pa jazbeca prikazujemo (podobno kot vso malo divjad) ločeno po lovsko upravljavskih bazenih. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V petletnem odvzemu jazbeca sledimo trendu naraščanja številčnosti. Odvzem je padel v zadnjem letu, ki pa nima pojasnljivega vzroka in je lahko le posledica nekoliko manjše intenzitete lova ali nedoslednega beleženja izgub. Zgodovina odvzema namreč kaže, da so večje ali manjše razlike v višini letnega odvzema v glavnem posledica evidentiranja izgub. Veliko izgub je še vedno neugotovljenih, oz. nedokazljivih in neevidentiranih. Evidenca odstrela in izgub je v nekaterih loviščih še vedno zelo slaba, če ne prav vprašljiva. Zgornje trditve so podkrepljene v analizi odstrela, ki ima konstantno rahel in vztrajen naraščajoč trend, kar nakazuje večjo številčnost jazbeca. Odstrel je v zadnjem letu rahlo narasel, izgube pa so nekoliko padle in so najnižje v petletju. V izgubah prevladuje promet s 94,4 %. V spolni strukturi petletnega odvzema izrazito prevladuje moški spol s 57,8 %. Delež izgub tekom let niha in je v povprečju še vedno izredno visok 38,9 %. V zadnjem letu je delež izgub 28,8 %. Odstrel v zadnjem letu predstavlja 71,2 % odvzema in je višji kot leto poprej. Odstrel znaša 94 živali (lani 93). Realizacija načrtovanega odvzema je v zadnjem letu znašala 84,1 %. Nižja realizacija v letu 2014 ni odraz nižje številčnosti populacije, le ta ostaja stabilna. Višina realizacije je rezultat zainteresiranosti lovcev za lov na to vrsto in dosledno evidentiranje vseh vrst izgub. Preglednica 4.7.1: Pregled odvzema jazbeca po LUB območje načrt KRAŠKI LUB BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB SKUPAJ LUO 63 61 33 157 jazbec odvzem 50 57 25 132 % real. 79 93 76 84 % ženskega spola % odvzema v LUO 42 42 52 44 37,9 43,2 18,9 100 % izgub 22,0 29,8 40,0 28,8 Ocena stanja populacije Ocenjujemo, da je številčnost jazbeca stabilna, z rahlim trendom naraščanja (zlasti se večja številčnost opaža na krmiščih za divje prašiče). Zdravstveno stanje je dobro, znakov bolezni ni. Spolna in starostna struktura sta dobri. Posebnih negativnih medvrstnih odnosov do drugih vrst ne opažamo. Škod na kmetijskih površinah je izredno malo, v letu 2014 je nismo beležili. Prilagojeni cilj Cilj upravljanja ostaja enak - zadržati sedanjo številčnost populacije. Jazbec naj bo prisoten v vseh loviščih LUO v skladu z danostmi okolja. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 načrtujemo enak odvzem kot v lanskem letu, in sicer 157 živali. Dovoljena odstopanja po višini odvzema so navzdol do –50 %, navzgor pa do +100 % načrtovanega številčnega odvzema. Izgube, ki nastanejo po realiziranem načrtovanem odvzemu, se ne štejejo za kršitev določil načrta. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 živali, se kot dopustno odstopanje navzdol šteje realizacija – 5 živali. Več pozornosti naj upravljavci lovišč posvetijo korektnemu in natančnemu vodenju evidenc odvzema, s poudarkom na izgubah po vrstah, količini ter vzrokih, saj lahko le tako zagotovimo realen vpogled v dogajanje v populacijah, dosledno vodenje evidenc pa bistveno vpliva tudi na samo realizacijo načrtovanega odvzema – usmeritev velja za celoten spekter nizke divjadi. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 40 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.7.2: Analiza odvzema jazbecev Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto samci samice skupaj odstrel in izgube načrt - skupaj odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 67 67 76 90 74 374 57,8 47 49 61 58 58 273 42,2 114 116 137 148 132 647 100,0 120 157 157 674 120 120 95,0 96,7 114,2 94,3 84,1 96,0 Izgube in odvzem kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 53 52 48 55 38 246 97,6 0 2 4 0 0 6 2,4 53 54 52 55 38 252 100,0 46,5 46,6 38,0 37,2 28,8 38,9 61 62 85 93 94 395 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica drugo 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 0 1 4 0 0 5 2,0 0 1 0 0 0 1 0,4 0 0 0 0 0 0 0,0 53 52 44 52 37 238 94,4 0 0 3 2 1 6 2,4 0 0 0 0 0 0 0,0 0 0 0 0 0 0 0,0 0 0 0 0 0 0 0,0 0 0 1 1 0 2 0,8 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 41 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.8 Kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica (Martes martes) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Obe kuni obravnavamo v okviru enotne populacije LUO, vendar ju zaradi enostavnejšega spremljanja ter pregleda prikazujemo (podobno kot ostalo malo divjad) po lovsko upravljavskih bazenih. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odvzem kun v preteklem petletnem obdobju nikoli ni dosegal načrtovanega. V zadnjih štirih letih je približno enak in se giblje v razponu med 85 in 95 živali. Višina odvzema je močno odvisna oz. pogojena z natančnim evidentiranjem izgub. Izgube se vedno gibljejo okrog polovice odvzema. Največ jih je posledica povoza na cestah. Odvzem je v zadnjih letih nekako konstanten oz. v rahlem trendu naraščanja. Podobno sliko kaže tudi čisti odstrel. Stopnja realizacije načrtovanega odvzema je najvišja v zadnjem letu in znaša 78,3 % - kar ni visoko, vendar je pri tem treba upoštevati dejstvo, da je evidentiranje odstrela in izgub v loviščih še vedno zelo slabo, če ne prav vprašljivo. Višja realizacija v letu 2014 je tudi posledica že v letu 2013 znižanega načrta. Čisti odstrel je najvišji v zadnjem letu in je napram letu poprej rahlo višji – indeks 102. V prostoru se lovi le kuno belico. Kune zlatice je precej manj, zato je upravičeno ne dovolimo loviti. Delež kune zlatice v skupnem petletnem odvzemu obeh kun je 0,44 %. V letu 2014 pri kuni zlatici ne beležimo odvzema. V območju je zaznana nezainteresiranost lovcev za lov na kuno belico. V letu 2014 so lovci odstrelili 50 kun belic, kar pomeni 1,7 kune/lovišče. Izgube so znašale dodatnih 44 živali ali 46,8 % odvzema. V strukturi izgub prevladuje povoz na cestah, njegov delež je 97,7 %. Skupno je odvzem v zadnjem letu znašal 94 kun belic, kar je nekoliko več kot v preteklem letu, še vedno pa precej manj kot v letu 2005, ko je bil odvzem najvišji (106 živali). Preglednica 4.8.1: Pregled odvzema kun po LUB območje načrt KRAŠKI LUB BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB SKUPAJ LUO 36 36 48 120 kuna belica odstrel odvzem 18 30 12 32 20 32 50 94 % real. 83 89 67 78 % odvzema v LUO % izgub 31,91 34,04 34,04 100 40,0 62,5 37,5 46,8 Ocena stanja populacije Kuna belica je prisotna po vsem območju, medtem ko kuna zlatica ostaja zelo redka. Trenutna številčnost kune belice je stabilna, v prostoru ne predstavlja motnje, škode v kmetijstvu so minimalne. Zdravstveno stanje je dobro, bolezenskih pojavov ni. Prilagojeni cilj Cilje je ohraniti in povečati številčnost kune zlatice. Pri kuni belici naj se zadržuje sedanjo številčnost. V območjih, kjer se pojavi škoda na nelovnih površinah, naj se intenzivira izvajanje lova. Večjo pozornost naj se posveti dvigu interesa lovcev za lov na kuno belico ter korektnemu in natančnemu vodenju evidence odvzema. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 načrtujemo enak odvzem, kot v lanskem letu in sicer 120 kun belic. Ločeno po LUB je to v istrskem 40 % ali 48 živali, kraškem 30 % ali 36 živali in brkinskem 30 % ali 36 živali. Zaradi zelo majhnega števila kun zlatic se te vrste tudi v letu 2015 ne lovi! Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 42 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Številčnost se uravnava le s skupno višino odstrela, dodatne omejitve odvzema po spolni in starostni strukturi niso potrebne. Dovoljena odstopanja po višini odvzema za kuno belico so navzdol do 50 %, odstopanje navzgor pa v višino do +100 % načrtovanega številčnega odvzema. Izgube, ki nastanejo po realiziranem načrtovanem odvzemu, se ne štejejo za kršitev določil načrta. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 živali, se kot dopustno odstopanje navzdol šteje realizacija – 5 živali. Preglednica 4.8.2: Analiza odvzema kun Odstrel in izgube starostna in spolna struktura Kuna belica - skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Kuna zlatica - skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Skupaj obe kuni odstrel in izgube Odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 85 92 87 90 94 448 135 135 135 120 120 645 63,0 68,1 64,4 75,0 78,3 69,5 0 0 1 1 0 2 0 0 0 0 0 0 načrtno se je ne lovi 85 92 88 91 94 450 63,0 68,1 65,2 75,8 78,3 69,8 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 54 47 46 40 43 230 96,2 0 5 1 2 1 9 3,8 54 52 47 42 44 239 100,0 63,5 56,5 54,0 46,7 46,8 53,3 31 40 41 49 50 211 Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 0 4 1 2 1 8 3,3 0 1 0 0 0 1 0,4 0 0 0 0 0 0 0,0 54 47 45 40 43 229 95,8 0 0 1 0 0 1 0,4 0 0 0 0 0 0 0,0 0 0 0 0 0 0 0,0 0 0 0 0 0 0 0,0 0 0 0 0 0 0 0,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 43 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.9 Navadni polh (Glis glis) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prisoten je na območju celotnega Primorskega LUO. V območju ni tradicije lova na navadnega polha, prav tako v tej regiji po nam znanih podatkih ni ustanovljenega še nobenega društva oz. polharske družine. ZGS ali lovci do leta 2009 niso imeli nikakršnih podatkov o odvzemu polhov iz narave. V letu 2009 prvič beležimo odvzem - 43 živali. V letu 2010 je bil ulov polhov 98 živali, vse v brkinskem LUB. V letu 2011 je bilo v LUO odvzetih 409 polhov, od tega v kraškem LUB 2 živali in v brkinskem LUB 407 živali. Odvzema za leto 2012 ne beležimo, prav tako ne beležimo izgub. V letu 2013 ponovno beležimo odvzem polhov in sicer v višini 378 živali, v letu 2014 pa 526 živali. Vse živali so odvzete v brkinskem LUB. Ukrepi in usmeritve Številčno odvzema ne načrtujemo, se pa korektno in natančno vodi evidence odvzema, s poudarkom na izgubah po vrstah, količini ter vzrokih, saj lahko le tako zagotovimo realen vpogled v dogajanje v samih populacijah. Za lov na polhe ni potreben lovski izpit, je pa potrebna polharska dovolilnica. Polharsko dovolilnico posamezniku ali polharskem društvu oz. zvezi društev izda upravljavec lovišča, v skladu s Pravilnikom o polharski dovolilnici, Ur. list RS št. 75/2009. Izpolnjeno polharsko dovolilnico mora posameznik ali društvo oz. zveza društev vrniti upravljavcu lovišča do 31. 12. 2015. Lov na polha je dovoljen (tudi) s pastmi (dvigalko). V naravi naj se pušča oz. zavaruje drevesa z dupli, ohranja ter vzdržuje sonaravna pestrost razvojnih faz gozda in gozdnega roba ter naravna drevesna sestava v njihovi okolici. V gozdnih sestojih je potrebno ohranjati tudi mrtva drevesa, ki z vidika varstva gozdov niso problematična, predvsem pa zagotoviti ustrezen delež starejšega drevja ter vse plodonosne grmovne in drevesne vrste. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 44 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.10 Poljski zajec (Lepus europaeus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Poljskega zajca prostorsko obravnavamo, podobno kot vso malo divjad, ločeno po lovsko upravljavskih bazenih. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odvzem preteklih petih let ima rahlo naraščajoč trend, giblje se okrog 150 živali. V načrtu je treba posebej izpostaviti lovišče Koper, ki še vedno trajnostno gospodari z dokaj zadovoljivim številom zajca (v povprečju zadnjih petih let z odvzemom 45 živali, odstrel v zadnjem letu še vedno 42 živali!). V kraškem in brkinskem LUB so se, ob zmanjšanju obdelanih polj, pogoji za življenje poljskega zajca močno poslabšali, tako da je njegova številčnost v nekaterih predelih zelo nizka. Na splošno pa lahko ugotovimo, da prilagoditev na spremenjen življenjski prostor ter zmanjšanje vseh bolezni dvigujejo številčnost, na katero imajo trenutno največji vpliv sesalski plenilci in ujede. Skozi petletno obdobje je možno slediti zelo velik delež izgub, še posebej izgub v prometu, ki pa nakazujejo kar močen trend padanja. Obratno z izgubami pa čisti odstrel nakazuje naraščajoč trend. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da je v odvzemu zajca velik delež izgub tudi od plenilcev, kar pa je nemogoče dokazati. To dejstvo moramo upoštevati v oceni stanja populacije. Odvzem v letu 2014 znaša 153 živali, kar je več kot leto poprej, od tega le v lovišču Koper 45 živali. Odvzem bi bil vsekakor višji, v kolikor bi uspeli evidentirati vsaj del izgub od zveri in ujed, ki v naravi prav gotovo niso majhne. Ocenjujemo, da prikaz stanja na podlagi odvzema ni realna slika stanja v naravi. Odstrel v letu 2014 je najvišji v povprečju zadnjih štirih let. Je za 2 živali višji kot leto poprej, in je med najvišjimi v zadnjih 15 letih. V kolikor pa realizacijo določamo le s čistim odstrelom je ta le 75,2 %. Oba rezultata nam nakazujeta dejstvo, da se številčnost zajca rahlo dviguje. Še vedno pa številčnost ni v (lovsko) zadovoljivem stanju oz. da je bilo znižanje načrta odvzema v preteklem letu realno in potrebno. Izgub je bilo evidentiranih manj kot preteklo leto in sicer 24 živali (lani 30). V strukturi izgub je bilo največ izgub v prometu - 23 živali ali 92,0 % vseh izgub. Verjamemo, da je izgub bistveno več, jih je pa težko dokazati, zato tudi niso evidentirane. Preglednica 4.10.1: Pregled odvzema zajcev po LUB območje KRAŠKI LUB BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB SKUPAJ LUO načrt 29 31 110 170 poljski zajec odstrel odvzem 15 23 18 29 95 101 128 153 % real. 79 94 92 90 % odvzema v LUO % izgub 15,03 18,95 66,01 100 34,8 37,9 5,9 16,3 Ocena stanja populacije V LUO bistvenih sprememb v stanju/številčnosti poljskega zajca v zadnjem letu ni. Zajec je v rahlem večanju številčnosti, predvsem pa se nekoliko boljše stanje kaže v posameznih lokalnih območjih, na nivoju LUO izraziteje v istrskem bazenu. Rahel dvig številčnosti pripisujemo prilagoditvi na spremenjene življenjske razmere, padcu številčnosti lisice, kar je posledica bolezni (garjavost) in nepojavljanju klasičnih bolezni v populaciji poljskega zajca, kot sta zajčja kuga ali bruceloza. Glede na pozitivno stanje zadnjih let pa še ni moč govoriti o znatnem dvigu oz. večji številčnosti. Na splošno je zdravstveno stanje zajcev dobro, bolezenskih poginov ne beležimo. Prilagojeni cilj Cilj je ohranitev zajca kot vrste, ki je sposobna preživeti. V celotnem LUO se skuša povečati višino naravne populacije. Upravljavci lovišč naj imajo skupaj z lastniki kmetijskih zemljišč ter drugimi uporabniki v prostoru za kratkoročni in dolgoročni cilj vzdrževanje in izboljševanje življenjskega okolja ter vzpostavitev naravnega ravnovesja z drugimi vrstami (predvsem plenilci na katere lahko vplivajo – lisico in kuno belico). Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 45 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Ukrepi in usmeritve V letu 2015 še vedno načrtujemo enak odvzem kot v lanskem in predlanskem letu. Skupaj tako načrtujemo odvzem 170 zajcev. Po LUB je to v istrskem 65 % ali 110 živali, kraškem 18 % ali 29 živali in brkinskem 18 % ali 31 živali. Načrtovan odvzem zajca ni dovoljeno presegati, višine načrtovanega odstrela pa tudi ni treba dosegati. Poljskega zajca se praviloma lovi le na skupnih lovih. Pred začetkom lovne sezone je potreben dodaten sestanek OZUL in ZGS, na katerem bo dokončno izoblikovan načrt odstrela male divjadi. Na isti površini lovišča se lov vrši praviloma samo enkrat letno ali pa se v smislu kolobarjenja lahko izvaja na isti površini tudi večkrat, vendar največ do 1/3 lovne površine lovišča, kjer se izvaja lov na poljskega zajca, na preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja. Površine namenjene lovu in površine na katerih se lov ne izvaja, se letno menjujejo. Upravljavec lovišča takšne površine opredeli v letnem načrtu lovišča. Lov zajcev v bližini intenzivnih nasadov ima prednost pred lovom v ostalem delu lovišča. Na teh površinah se lov lahko ponavlja. Lovci v loviščih naj med letom dosledno spremljajo stanje (oceno številčnosti), evidentirajo vse izgube ter z deli in s sodelovanjem z lastniki zemljišč skušajo izboljšati stanje življenjskega okolja in z odstrelom zmanjšati vpliv plenilcev (malih zveri) na poljskega zajca. Vse najdene, poginule zajce se dostavi v pregled Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Preglednica 4.10.2: Analiza odvzema poljskih zajcev Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 155 141 147 151 153 747 185 185 170 170 170 880 83,8 76,2 86,5 88,8 90,0 84,9 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 43 40 33 30 23 169 21 7 1 0 2 31 64 47 34 30 25 200 41,3 33,3 23,1 19,9 16,3 26,8 91 94 113 121 128 547 % 84,5 15,5 100,0 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica drugo 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 19 5 0 0 2 26 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 42 40 30 28 23 163 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 1 0 3 2 0 6 0 0 1 0 0 1 % 13,0 0,0 0,0 81,5 0,0 2,0 0,0 3,0 0,5 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 46 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.11 Fazan (Phasianus colchicus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave fazana je, podobno kot za vso malo divjad, vezan na lovsko upravljavske bazene. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Upravljanje s fazanom na celotnem LUO je odvisno samo od vlaganj iz umetne vzreje, posledično je od tega odvisen tudi sam odstrel. V kolikor vlaganj ni, fazan kot prostoživeča vrsta, razen na manjših površinah v Istri, nima možnosti preživeti. Preglednica 4.11.1: Pregled vlaganj fazanov iz umetne vzreje in odvzem po letih območje / leto ŠTEVILO NAČRT. VLOŽ. FAZANOV ŠTEVILO ODVZETIH FAZANOV % odvzetih fazanov napram vloženim 2006 3.020 608 20,1 2007 2.950 826 28,0 2008 2.930 1.240 42,3 2009 2.160 712 33,0 2010 1.837 541 29,5 2011 1.537 575 37,4 2012 1.367 377 27,6 2013 1.072 399 37,2 2014 990 379 38,3 Odvzem bi bil prav gotovo višji, vendar so podatki o izgubah zelo pomanjkljivi, na terenu tudi izredno težko ugotovljivi. Evidence vlaganj in odvzema so se v zadnjih letih močno izboljšale, še vedno pa upravljavci lovišč fazana ne evidentirajo ločeno po spolu. Spolnega ločevanje ne omogoča niti aplikacija Lisjak, v kateri se elektronsko vodi odvzem. V letu 2014 je bilo po podatkih upravljavcev lovišč uplenjenih 375 fazanov. Evidentirane so še 4 izgube, kar pa glede na vložene živali ni realno stanje. Izgub je bilo verjetno veliko več, le evidentirane ali opažene niso, dokazila o le-teh je nemogoče zbrati. Skupni odvzem je 379 živali, realizacija je 76,6 %, saj je načrtovan odvzem 50 % vloženih fazanov. Kljub opozorilom, se odvzem tudi v letu 2014 še vedno ni spremljal ločeno po spolu, kar pomeni, da ne razpolagamo s podatki o deležu tako vloženih, kakor tudi ne odvzetih osebkih ločenih po spolu. V kolikor hočemo s fazanom načrtno upravljati je nujno voditi vse vrste evidenc. Resnica pa je tudi ta, da so trenutne, s pravilnikom predpisane evidence odvzema naravnane tako, da spola ne ločujejo. Na Primorskem se, kljub visokim vlaganjem v preteklosti, številčnost v naravi ni bistveno spremenila. Vlaganja so torej namenjena tradiciji izvajanja lova. Lovi se v glavnem fazane gojene v oborah. Preglednica 4.11.2: Pregled odvzema fazanov po LUB območje KRAŠKI LUB BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB SKUPAJ LUO načrt 115 60 320 495 fazan odstrel odvzem 88 88 37 40 250 251 375 379 % real. 77 67 78 77 % odvzema v LUO % izgub 23,22 10,55 66,23 100 0,0 7,5 0,4 1 Ocena stanja populacije Prisotnost naravnega fazana (sposobnega preživeti v naravi) je ogrožena, lahko bi rekli, da ga razen na območju Istre ni. V Istri se pojavlja v loviščih Koper, Strunjan, Izola in Šmarje ter njihovi okolici, kjer je moč govoriti o številčnosti, ki je sposobna kot vrsta preživeti. Njegova prisotnost je v velikem delu LUO odvisna le od dodajanj/vlaganj iz umetne vzreje, ki pa so vedno prvenstveno namenjena nadaljevanju tradicije lova na malo divjad in lovnemu turizmu, ne pa dvigu njegove številčnosti, za kar brez ustrezne priprave habitatov ne bo uspeha. Tega dejstva se morajo zavedati vsi, predvsem pa upravljavci lovišč istrskega LUB. Prilagojeni cilj Cilj je ohranitev fazana kot vrste, ki je sposobna preživeti v naravi v tistih delih oz. loviščih, kjer fazan preživi zimo. Upravljavci lovišč naj imajo skupaj z lastniki kmetijskih zemljišč ter drugimi uporabniki v prostoru za kratkoročni in dolgoročni cilj vzdrževanje in izboljševanje življenjskega okolja ter vzpostavitev naravnega ravnovesja z drugimi vrstami (predvsem plenilci – lisico in kuno belico). V skladu z usmeritvami Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 47 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Dolgoročnega načrta LUO je dovoljeno vlaganje ter s tem, na posebej opredeljenih/izločenih površinah, tudi nadaljnji lov na fazane gojene v umetnih oborah. Ukrepi in usmeritve Višina načrtovanega odvzema je tudi v letu 2015 vezana na število vloženih fazanov v lovišča, kjer se (na mestih vlaganja) načrtuje odvzem do 50 % dodanih živali. Načrtovana vlaganja in s tem načrtovan odvzem sta nekoliko nižja kot v preteklih letih in znašata skupno za LUO 900 vloženih fazanov ter s tem odvzem 450 fazanov (seznam lovišč in količina planiranih fazanov za vlaganje je v poglavju o dodajanju divjadi v lovišča). Načrtovanega odvzema ni dovoljeno presegati, višine načrtovanega odvzema pa ni treba dosegati. Mesta izvajanja lova na fazana morajo biti natančno opredeljena v Letnih načrtih lovišč, kjer se določi tudi čas izpusta ter predvideni čas lova. Fazana se vlaga v razmerju 1 fazan : 4 fazanke. Dodajanje in vlaganje se izvaja le na površinah z vnaprej pripravljenimi pogoji za življenje. Vlaga se le kvalitetna divjad, sposobna preživeti v naravi (Zakon o zaščiti divjadi, Ur. l. 98/99). Iz moralno etičnih razlogov je izpust fazanov iz umetne vzreje v predhodno nepripravljeno življenjsko okolje, še zlasti pa izpust ''pod puško”, izrazito sporen in kot tak neustrezen ter ni dovoljen. Za vlaganja fazana je treba pripraviti vse ukrepe za izboljševanje življenjskega okolja, predvsem pa temeljiti k odstrelu do največ ½ vloženih fazanov. Na isti površini lovišča se lov naravnega fazana praviloma vrši samo enkrat letno ali pa se v smislu kolobarjenja lov lahko izvaja na isti površini tudi večkrat, vendar največ do 1/3 lovne površine lovišča, kjer se izvaja lov na t.i. »naravnega fazana«, na preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja. Pred začetkom lova je potreben dodatni usklajevalni sestanek OZUL-a in ZGS OE Sežana, kjer se bo natančneje določila kvota ter način lova na fazane. Potreben je dogovor o vlaganjih, ki morajo biti namenjena revitalizaciji vrste in ne zadovoljevanju želj posameznikov po lovu. V loviščih, kjer vlaganje ni načrtno in se ne odraža tudi v biomeliorativnih delih namenjenih izboljševanju življenjskega okolja male divjadi, se vlaganje prihodnje leto ukine. Večjo pozornost je treba posvetiti tekočemu vodenju odstrela ter ugotovljenih izgub, tako po količini kot po vzrokih. V predelih, kjer se vrši izpust, ter v območjih prisotnosti fazana se dovoljuje krmljenje. Število krmišč in lokacije je treba pripraviti v letu 2015 v obliki katastra krmišč. Krmi se z v območju pridelano krmo in sicer s koruzo, ostalimi žiti in raznimi plodovi. Krmišča morajo biti urejena tako, da je dostop do krme namenjen le mali divjadi (fazanu, poljski jerebici), ostalim živalim pa naj bo dostop do hrane onemogočen. Eden od pomembnih ukrepov za povečanje številčnosti fazana je intenziven lov plenilskih vrst, katere je dovoljeno loviti (zlasti lisico, kuno belico in sivo vrano). Ohranjanje, nega ter izboljšanje habitatov je izrednega pomena za obstoj vse male divjadi. Zelo pomembno je ohranjanje ostankov avtohtone grmovne in drevesne vegetacije v območjih večjih kmetijskih površin; tam kjer teh ostankov ni, je treba osnovati remize. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 48 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.11.3: Analiza odvzema fazanov Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 541 575 377 399 379 2271 920 768 634 536 495 3353 58,8 74,9 59,5 74,4 76,6 67,7 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 4 3 1 0 0 8 2 1 1 7 4 15 6 4 2 7 4 23 1,1 0,7 0,5 0,0 0,0 1,0 535 571 375 392 375 2248 % 34,8 65,2 100,0 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 3 1 1 4 4 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 1 0 1 3 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 % 56,5 0,0 0,0 21,7 0,0 21,7 0,0 0,0 0,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 49 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.12 Poljska jerebica (Perdix perdix) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Populacijsko območje obravnave poljske jerebice je LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Natančnejšo spremljavo vlaganj, ki so predpogoj za odstrel, vodimo zadnjih nekaj let. Višina odvzema je vezana na količino vložene divjadi ter njenega preživetja do izvedbe lova. Velika hiba spremljanja stanja je evidentiranje izgub, zlasti izgub od zveri, za katere vemo da so, jih pa je nemogoče dokazati. Delež izgub v odvzemu je izredno nizek, v zadnjih letih beležimo le 1 izgubo letno. Odvzem je nizek, v petletnem povprečju znaša 5,6 živali. Delež realizacije petletnega odvzema je 32,2 %. V letu 2014 je bila uplenjena (odstreljena) 1 poljska jerebica (v letu 2009 - 13 živali, v letu 2010 - 5 živali, v letu 2011 - 6 živali, v letu 2012 – 3 živali in v letu 2013 – 5 živali). V letu 2014 je zabeležena tudi ena izguba (v letu 2009 - 32, v letu 2010 - 4, v letih 2011, 2012 in 2013 – po 1 izguba). Prav podatki o izgubah, še posebej od zveri oz. ujed, meglijo sliko stanja glede na vloženo divjad. Spolno se odvzema ne ločuje. V LUO se je v povprečju vlagalo 130 jerebic. V letu 2013 je bil vložek 72 živali. V letu 2014 je bilo po podatkih upravljavcev vloženih 26 živali (načrt je predvideval 40 živali), pri čemer odvzem 2 jerebic pomeni 7,7 % delež vloženih. V skladu s postavljeno zahtevo 0 do 10 %-nem odvzemu glede na količino vloženih živali, pa znaša realizacija 76,9 % načrtovanega odvzema. Ocena stanja populacije Poljska jerebica je prisotna le v nekaterih loviščih, ki izvajajo vlaganja. Naravnih ekosistemov poljske jerebice je v območju kar nekaj, vendar ostajajo neizkoriščena. Možnost naravne širitve vrste pa je skoraj nemogoča. Število živali je zelo odvisno od vlaganj. Trenutni način vlaganj z namenom revitaliziranja vrste ni povsem učinkovit. Vlaganja za namen lova morajo biti sekundarnega namena. Prilagojeni cilj V območju je kar nekaj poljskih ekosistemov, v katerih je pomembno ohraniti jerebico kot prostoživečo divjadi. Cilj je ob ohranitvi vrste tudi zvišanje njene številčnosti ter ji z biomeliorativnimi ukrepi omogočiti, da kot populacija preživi in se širi, za kar pa prav gotovo ni edina rešitev le dodatno vlaganje iz umetne vzreje. Višina vloženih živali mora biti posledično namenjena revitalizaciji vrste in ne zgolj odstrelu. Ukrepi in usmeritve Višina odstrela je vezana na količino vlaganj, saj je dovoljeno loviti le t.i. »gojeno« jerebico. V letu 2015 se za vlaganje načrtuje 50 jerebic. Na mestih vlaganj se načrtuje odvzem do 10 % vloženih živali, kar pomeni 5 živali. 10 %-nega deleža za odvzem predvidenega števila vloženih živali se ne sme presegati. Načrta odvzema ni treba doseči. Mesta izvajanja lova morajo biti natančno opredeljena v Letnih načrtih lovišč, kjer se določi tudi čas izpusta ter predvideni čas lova. Lov se izvaja na do ½ območja vlaganj. Dodajanje in vlaganje se izvaja le na površinah z vnaprej pripravljenimi pogoji za življenje. Vlaga se le kvalitetna divjad, sposobna preživeti v naravi (Zakon o zaščiti divjadi, Ur. l. 98/99). Iz moralno etičnih razlogov je izpust živali iz umetne vzreje v predhodno nepripravljeno življenjsko okolje, še zlasti pa izpust ''pod puško”, izrazito sporen in kot tak neustrezen ter nedovoljen. Za vlaganja je treba, podobno kot za fazana, pripraviti vse ukrepe za izboljševanje življenjskega okolja, predvsem pa temeljiti k odstrelu le do 10 % vloženih živali ter spolnemu razmerju vlaganj (spolno razmerje 1 : 1). Odstrel naj se vrši na do ½ območja, kjer se jerebica izpušča. V kolikor se v naslednjih letih odnos upravljavcev lovišč do poljske jerebice ne spremeni (kar pomeni, da se vlaganja kljub nizki dovoljeni količini za odstrel predvidenih živali ne povečajo) je treba razmišljati o opuščanju vlaganj. Vlaganj, ki so namenjena zgolj odstrelu, se ne dovoli več. V predelih, kjer se vrši izpust ter v območjih prisotnosti poljske jerebice se dovoljuje krmljenje. Število krmišč in lokacije je treba pripraviti v letu 2015 v obliki katastra krmišč. Krmi se z v območju pridelano krmo in sicer s koruzo, ostalimi žiti in raznimi plodovi. Krmišča morajo biti urejena tako, da je dostop do krme namenjen le mali divjadi (fazanu, poljski jerebici), ostalim živalim pa naj bo dostop do hrane onemogočen. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 50 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Pred začetkom lova je potreben dodatni usklajevalni sestanek OZUL-a in ZGS OE Sežana, kjer se bo natančneje določila kvota ter način lova na jerebico. Preglednica 4.12.1: Analiza odvzema poljske jerebice Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 9 55 16,4 2010 2011 0 4 4 44 5 2010 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 2012 7 12 58,3 2012 0 1 1 14 6 2011 4 0 0 0 0 0 0 0 0 2013 4 8 50,0 2013 0 1 1 25 3 2012 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2014 6 8 75,0 2014 0 1 1 17 5 2013 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 4 50,0 0 1 1 50 1 2014 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 skupaj 28 87 32,2 skupaj 0 8 8 29 20 % 0,0 100,0 100,0 skupaj 8 0 0 0 0 0 0 0 0 % 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 51 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.13 Raca mlakarica (Anas platyrhynchos) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave race mlakarice so lovsko upravljavski bazeni v LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V analizi petletnega upravljanja z raco mlakarico sledimo konstantni rasti odvzema. Najvišji odvzem je v zadnjem letu. Povprečni petletni odvzem je slabih 61 živali letno. Terenska opažanja o številčnosti race mlakarice v naravi kažejo, da je populacija stabilna in relativno številčna. Povprečna stopnja realizacije načrtovanega odvzema v petletju je 81,7 %. Vzroke za nizko realizacijo gre iskati v interesu oz. intenziteti lova na race, ki iz leta v leto (vsaj v večini lovišč) pada, prav tako pa tudi v oteženem, če ne mestoma onemogočenem lovu ob vodotokih, ki so hkrati mesta številnih aktivnosti ljudi (sprehajalci, pohodniki, vodne aktivnosti…). V zadnjem letu je bilo odstreljenih 70 rac, kar je več kot v letu poprej. V evidencah se race spolno ne ločuje, zabeleženi sta dve izgubi, kar je vsekakor rezultat prej nedoslednosti in težav lovišč pri evidentiranju izgub kot resničnega stanja v naravi. Ob zvišanju načrta je odvzem v preteklem prav tako narasel na 93,5 %. Bil je najvišji v zadnjem petletju. Realizacija načrtovanega odvzema je presežena v kraškem LUB - 107 %, v brkinskem LUB je odvzem 93 %, v istrskem pa le 73 %. Ocenjujemo, da realizacija še vedno ni dobra in je pod nivojem realno dosegljivega glede na stanje populacije. Preglednica 4.13.1: Pregled odvzema rac mlakaric po LUB območje načrt KRAŠKI LUB BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB SKUPAJ LUO raca mlakarica % odvzema v LUO odvzem % real. 18 14 78 19 39 39 100 54 20 19 95 26 77 72 94 100 Ugotavljanje izgub, tako po vzrokih kot številu, je velika težava in hiba upravljavcev lovišč v LUO. Evidentiranju bo treba posvetiti bistveno več energije in to prav pri vseh vrstah divjadi (ne le pri veliki divjadi, kot velja sedaj). Ocena stanja populacije V LUO ima raca mlakarica za razvoj nekaj izredno ugodnih področij. Tu je mišljen Škocjanski zatok, Sečoveljske in Strunjanske soline ter več območij ob večjih rekah (Dragonja, Rokava, Rižana, Reka in Vipava) ter ob vodnih zajetjih Mola, Klivnik in Vanganel. V zadnjih letih je moč opaziti, da se številčnost race mlakarice stabilizira. Z izboljšanjem čistosti vodotokov oz. življenjskih pogojev in ob pravilnem odstrelu tudi plenilskih vrst (lisica, kune), se upravičeno pričakuje postopen dvig njene številčnosti. Beleženje, evidentiranje in poročanje vseh vrst izgub, pri katerih pomemben delež prav gotovo predstavljajo plenilske vrste (tudi zavarovane, na katere pa žal nimamo neposrednega vpliva), lahko vsakoletno bistveno spremeni sliko realizacije načrtovanega odvzema. Prilagojeni cilj Cilj je ohranitev zdajšnje številčnosti ter nemoten razvoj race mlakarice na področjih, kjer so zanjo ugodni bivalni ter prehranski pogoji. V LUO naj se zagotovi, da bo raca mlakarica kot vrsta prisotna v vseh loviščih z večjimi mokrišči ter na območju rek v Istri, reke Reke, reke Vipave ter ob vodnih zajetjih v Vanganelu, Moli in Klivniku. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 načrtujemo za cca 10 % višji odvzem kot lani, in sicer 85 živali. V brkinskem LUB načrtujemo 47 % odvzema LUO ali 40 živali, v istrskem LUB 32 % ali 27 živali in v kraškem LUB 21 % ali 18 živali. Višine načrta ni treba dosegati - ocena stanja številčnosti in z njo tudi višina odstrela se Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 52 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 uskladi na bazenskem sestanku pred začetkom lova na raco mlakarico, se pa jo lahko preseže za 20 %. Dodajanje rac mlakaric na vodotoke v Primorskem LUO ni dovoljeno! Odstrel naj bo osredotočen na lovišča oz. predele, kjer je rac več in kjer se z njimi gospodari. Pred začetkom lovne sezone je potreben dodatni uskladitveni sestanek med predstavniki lovišč, ki z raco gospodarijo in ZGS OE Sežana, na katerem bo dokončno oblikovan načrt odvzema. Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati določene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Preglednica 4.13.2: Analiza odvzema race mlakarice Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 52 58 58 64 72 304 85 70 70 70 77 372 61,2 82,9 82,9 91,4 93,5 81,7 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 3 0 0 0 1 2 3 0,0 0,0 0,0 1,6 2,8 1,0 52 58 58 63 70 301 Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 0 0 0 1 2 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 53 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.14 Sraka (Pica pica), šoja (Garrulus glandarius) in siva vrana (Corvus cornix) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je vezan na lovsko upravljavske bazene v LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Interes oz. zanimanje za izvajanje odstrela - lova na te vrste v loviščih ostaja majhen (nekoliko več zanimanja in volje kažejo le lovišča, v katerih se pojavljajo večje škode v sadovnjakih). Škode se v zadnjih letih ne povečujejo, zlasti od šoj ne. Vzrok za padec škod ni v manjši številčnosti šoj temveč v izidu Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito posameznih nelovnih površin pred škodo od divjadi (Ur. l. RS, št. 3/2013, ki je natančno opredelil kako morajo biti varovane nelovne površine. Kmetje škod povzročenih od šoj ne prijavljajo več. Odstrel, še bolj pa evidence odvzema, ostajajo težava, saj lovišča premalo pozornosti posvečajo tako lovu kot tudi evidentiranju odstrela, še manj pa izgub. V analizi petletnega odvzema ugotavljamo, da je najvišji odvzem v Brkinih, medtem ko se največ srak odvzame v Istri. Ista analiza nam kaže tudi dejstvo, da je številčnost srake v Brkinih izredno majhna ter da je vezana na območja večje urbanizacije. Podobno je s sivo vrano, njena številčnost je največja v Istri, tu je tudi največji odvzem. Odvzem v zadnjem letu je različen pri vseh treh vrstah in če jih obravnavamo skupaj je nekoliko padel, pri šoji in sraki je odvzem narasel, pri sivi vrani pa je odvzem enak letu poprej. Škode so prisotne, jih pa je težko primerjati z leti nazaj, saj jih oškodovanci skoraj ne prijavljajo več. Opredelitev odgovornosti za nastalo škodo ter problematika okrog izplačevanja odškodnin je pri upravljavcih povečala doslednost evidentiranja odvzema. Lanski odvzem v LUO znaša 1.450 (leta 2013 - 1.275) šoj ali 103,6 % načrtovanega odvzema (indeks napram letu poprej je 114). Pri sraki je odvzem tudi nekoliko višji in znaša 42 živali (lani 39) ali 93,3 % realizacije (indeks napram letu poprej je 108), odvzem sive vrane je enak kot leta 2013 in znaša že tretje leto zapored 26 živali ali 86,7 % realizacijo. Realizacija je višja zaradi realnejšega načrta (znižanja načrta napram letom poprej), pri sraki in sivi vrani je še vedno pod pričakovanji. Opozoriti je treba, da so tudi v letu 2014 lovišča evidentirala izredno malo izgub (le 5 živali), kar je nerealno in dovolj zgovorno o doslednosti beleženja odvzema teh vrst. V zadnjem času še vedno opažamo, da se številčnost večine vrst iz rodu vranov povečuje, vedno močneje je prisoten tudi krokar. Realizacija načrtovanega posega v populacijo v preteklem letu je dobra, vendar nam višina škod, ki jih zlasti šoje povzročajo na sadnem drevju, še vedno izražajo dvom o realnosti odvzema vseh treh vrst (odvzem je nemogoče preveriti). Preglednica 4.14.1: Pregled odvzema srak, šoj in sivih vran po LUB v letu 2014 območje KRAŠKI LUB BRKINSKI LUB ISTRSKI LUB SKUPAJ LUO šoja načrt odvzem % real. 560 524 94 630 650 103 210 276 131 1.400 1450 104 sraka načrt odvzem % real. 20 13 65 5 5 100 20 24 120 45 42 93 siva vrana odvzem % real. 6 2 33 8 8 100 16 16 100 30 26 87 načrt Ocena stanja populacije Omenjene vrste so prisotne na celotnem področju LUO, vendar jih obravnavamo ločeno po lovsko upravljavskih bazenih. V LUB je velika razlika v deležu življenjskega prostora glede na strukturo kmetijske krajine ter urbanizacijo. Omenjene vrste so se dobro prilagodile nastalim razmeram v okolju. Šoja, katere prvotni ekosistem je gozd, je vse številčnejša okoli vinogradov, sadovnjakov, vasi in v mestih, siva vrana je pogostejša v poljskih ekosistemih (v jatah z več osebki), medtem ko številčnost srake narašča predvsem v večjih mestih. Prilagojeni cilj Cilj je ohraniti omenjene vrste v takšnem številu, da normalno živijo kot populacija in opravljajo svoje poslanstvo v naravnih ekosistemih. Zaradi večanja številčnosti šoj in s tem tudi škod (ob vinogradih in sadovnjakih), je cilj skoncentrirati odstrel te vrste na omenjene kmetijske površine. Glavni in Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 54 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 najpomembnejši cilj je dvigniti interes lovcev za izvajanje načrtovanih ukrepov v populacijah ter korektno in natančno vodenje evidence odvzema. Ukrepi in usmeritve Načrtujemo enak odvzem pri sraki in sivi vrani ter višji odvzem pri šoji. To pomeni 1.500 šoj (36 % v kraškem – 540 živali, 44 % v brkinskem – 660 živali in 20 % v istrskem LUB – 300 živali), 50 srak (40 % v kraškem, 10 % v brkinskem in 50 % v istrskem LUB) in 30 sivih vran (20 % v kraškem, 20 % brkinskem ter 60 % v istrskem LUB). Odstrel šoj naj se vrši zlasti ob vinogradih in sadovnjakih v času zorenja plodov. V vseh loviščih, kjer se pojavlja in beleži škoda od šoj (v loviščih Videž Kozina, Gradišče Košana, Timav Vreme, Brkini, Marezige, Šmarje, Koper, Izola, Strunjan), so upravljavci dolžni realizirati načrtovani odvzem, v ostalih predelih odvzema teh vrst ni treba dosegati. Možna odstopanja od načrtovanega števila so navzgor 100 %. Pri upravljanju s sivo vrano je smiselno upoštevati tudi določila Akcijskega načrta za reševanje problemov povezanih s sivo vrano v Sloveniji. Eden izmed priporočljivih in dovoljenih ukrepov za zmanjšanje možnosti nastanka škod od sivih vran je t.i. odvračalni odstrel. Zmanjšanje škod se sicer doseže z aktivnim lovom enega ali nekaj osebkov, bistveno pa k temu doprinese tudi stalna fizična prisotnost upravljavcev lovišč na področjih z večjimi škodami. Odvračalni odstrel naj se izvaja v času lovne dobe na lovni površini. V primeru realizacije osnovno načrtovanega odvzema sivih vran za posamezno lovišče do dovoljenega preseganja višine osnovnega načrta +100 % ali izven lovne dobe, upravljavec lovišča lahko zaprosi za dovoljenje za izredni poseg. V primeru povzročanja škod teh ptic na majhnem področju (tudi nelovne površine) se o tem ustno ali pisno obvesti IRSKGLR, kateri na podlagi obstoječe zakonodaje lahko izda odločbo za izredni poseg v populacije tako v lovni dobi, kot izven nje. Pri izvajanju lova na srako, šojo in sivo vrano so upravljavci dolžni upoštevati vse naravovarstvene usmeritve navedene v območnih načrtih za posamezna zavarovana območja. Preglednica 4.14.2: Analiza odvzema srak, šoj in sivih vran Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Sraka - odstrel in izgube Načrt - skupaj odstrel in izgube / načrt Šoja Načrt - skupaj odstrel in izgube / načrt Siva vrana Načrt - skupaj Skupaj odstrel in izgube / načrt skupaj vse vrste odstrel in izgube Načrt - skupaj Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 42 70 60,0 955 1000 95,5 22 40 55,0 1019 1110 2011 45 70 64,3 1124 1200 86,5 24 40 60,0 1193 1310 2012 51 70 72,9 1241 1300 88,6 26 40 65,0 1318 1410 2013 39 70 86,7 1275 1400 91,1 26 40 86,7 1340 1510 2014 42 45 93,3 1450 1400 103,6 26 30 86,7 1518 1475 Skupaj 219 325 67,4 6045 6300 96,0 124 190 65,3 6709 6815 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 1 1 2 0,2 1017 2010 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 1 1 2 0,2 1191 2011 1 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1 2 0,2 1316 2012 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 0,1 1338 2013 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 4 5 0,3 1513 Skupaj 2014 1 0 0 1 0 0 0 0 0 5 8 13 0,2 6696 3 0 0 1 0 1 0 0 0 8 1 0 3 0 1 0 0 0 55 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.15 Nutrija (Myocastor coypus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave oz. samo pojavljanje nutrije na Primorskem je vezano zgolj na istrski LUB. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Po Uredbi o določitvi divjadi in njihovih lovnih dob (Ur. l. RS., št. 101/04 in št. 81/14) je nutrija divjad, z lovno dobo preko celega leta. Kot tako jo moramo zaradi prisotnosti v območju obravnavati v načrtu upravljanja z divjadjo v Primorskem LUO. V preteklih letih je bil odstrel slučajen, bolj interes posameznih lovcev kot načrten poseg v populacijo. Prvič smo jo resneje omenili v načrtu za leto 2005. Čeprav se nutrija pojavlja na več lokacijah in v več loviščih, v letu 2014 beležimo odstrel enajstih živali in tri izgube. Dve izgubi sta na cesti, ena pa neznano. 85,7 % odvzema je v lovišču Koper, 14,3 % pa v lovišču Strunjan. Ocena stanja populacije Nutrija je v prosto naravo prišla z izpustom iz umetnega vzrejališča v Rižani ter se hitro in močno razširila na porečje reke Rižane ter v Osp. Številčno je najmočneje prisotna v mestnem delu in okolici Kopra, Škocjanskem zatoku ter Luki Koper. Posamezno se pojavlja tudi v lovišču Strunjan. Nutrija je vezana na vodne ekosisteme, se hitro razmnožuje in v omenjenih območjih povzroča tudi nemalo škode na kmetijskih površinah ter spodkopavanju brežin nasipov. Pričakujemo večanje problemov v zvezi s pojavom nutrij na nelovnih površinah mesta Koper ter pojavu škod na kmetijskih površinah oz. plačevanju le-teh. Lov na nutrijo je problem, saj se zadržujejo na nelovnih površinah. Problematično je tudi krmljenje, ki ga izvajajo neozaveščeni prebivalci Kopra. Prilagojeni cilj Zmanjševanje številčnosti v cilju popolne redukcije (alohtone in invazivne) vrste. Ukrepi in usmeritve Nutrijo označujemo kot neavtohtono vrsto, zato za njo ne opravljamo nikakršnih del v okolju. Odstrela številčno ne načrtujemo - je neomejen tako številčno kot strukturno, v smislu popolne redukcije vrste. Dovoljen je lov tudi s pastmi (dvigalko). Vse odstrele in ugotovljene izgube je treba dosledno beležiti. Odvzem naj se ločuje na moške in ženske osebke, ocenjeno starost ter tehta telesno maso na 0,5 kg natančno. V dogovoru z MO Koper in OZUL-om Primorskega LUO naj ZGS seznani z vrsto (biologija in etologija vrste) in eventualnimi težavami z njo (strokovni članek v občinskem glasilu, …) Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 56 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.16 Rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Rakunastega psa bi prostorsko obravnavali enotno, v okviru populacije Primorskega LUO, vendar trenutno v celotnem območju ne zasledimo njegove prisotnosti. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V preteklem desetletju ni podatkov o kakršnem koli načrtovanem ali organiziranem lovu, še manj o kakršnem koli odvzemu. Ostaja evidentiran le odstrel 25. 12. 1980 leta v lovišču Gaberk Divača. Ocena stanja populacije O populaciji te vrste v Sloveniji ne moremo govoriti, kar velja tudi za območje Primorskega LUO. Prilagojeni cilj V Sloveniji je to neavtohtona, invazivna in tako nezaželena vrsta, v prostoru je ne želimo. Ukrepi in usmeritve V primeru pojava vrste v LUO se odstrela številčno ne načrtuje - je neomejen tako številčno kot strukturno, v smislu popolne redukcije vrste. Upoštevati je treba le lovno dobo pri vrsti in zagotoviti evidence odvzema in morebitne pojavnosti v naravnem okolju. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 57 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.17 Šakal (Canis aureus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Šakala prostorsko obravnavamo enotno na nivoju LUO, odvzem pa bi zaradi enostavnejšega spremljanja ter pregleda prikazovali ločeno po LUB. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Šakal je bil leta 2004 uvrščen na seznam zavarovanih vrst. Novembra 2014 pa je bil z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur. l. RS, št. 81/14) uvrščen med divjad. Odvzem šakala do leta 2015 ni bil načrtovan. Ocena stanja populacije Vrsta se v Sloveniji pojavlja od leta 1953, po letu 2000 pa so se pojavile prve teritorialne družine. Populacija šakala v Sloveniji narašča, kar kažejo podatki nekaterih popisov in podatki o naključnih opazovanjih. Številčnosti populacije trenutno ne moremo oceniti, saj je na voljo premalo zanesljivih in sistematično zbranih podatkov. Iz dostopne literature je razvidno, da se stalno prisotne družine šakalov pojavljajo na območju Ljubljanskega barja, Zgornjega Posočja, Cerkniškega jezera in na Krasu. Posamezni podatki prihajajo tudi iz Prekmurja, Krške kotline in Istre. Prilagojeni cilj Prvi cilj pri upravljanju je spremljanje stanja vrste, predvsem njene številčnosti, z ustreznim monitoringom. Cilj monitoringa je ugotoviti število stalno prisotnih – teritorialnih družin na območju posameznih LUO. Na podlagi te ocene bo mogoče sprejeti ukrepe za nadaljnje upravljanje z vrsto. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 odvzem ni načrtovan, saj tega ne dovoljuje tretji odstavek 81. člena Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14; v nadaljevanju ZON). Ker je šakal po ZON-u še vedno zavarovan, za morebitno škodo še vedno 1 odgovarja država. Predlagamo, da se vzpostavi monitoring vrste, ki bo zagotovil podatke o stanju populacije, na podlagi katerih bo mogoče upravljanje z vrsto na območjih njene stalne prisotnosti. Monitoring zajema zbiranje podatkov s pomočjo ustreznih sistematičnih popisov, zbiranja naključnih podatkov o pojavljanju in z analizo genetskih vzorcev, pridobljenih ob škodnih primerih. 1 V 93. členu Zakona o ohranjanju narave je določeno, da je oškodovanec upravičen do povrnitve odškodnine v višini dejanske škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst iz 81. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena. V prvem odstavku 81. člena ZON je določeno, da zaradi dejanske ali možne ogroženosti, ki je ugotovljena na podlagi predpisa iz prejšnjega člena, sprejme vlada akt o zavarovanju rastlinskih ali živalskih vrst, določi ukrepe varstva njihovih habitatov, predpiše pravila ravnanja in poseben varstveni režim. Predpis, ki ga predvideva ZON je Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11 in 15/14), kjer je šakal določen kot zavarovana prosto živeča živalska vrsta. V tretjem odstavku 81. člena je določeno, da se živali vrst, ki so zavarovane na podlagi tega zakona, ne lovijo ne glede na uvrstitev vrst med lovne ali ribolovne v skladu z zakonom. Iz navedenega sledi, da se šakala ne bo smelo loviti, dokler ne bo izvzet iz prej omenjene uredbe. S tem, ko se ga ne sme loviti, ni več izpolnjen temeljni pogoj, ki je potreben, da je lahko prosto živeča živalska vrsta divjad v skladu z 38. členom ZDLov, in sicer je lahko divjad le vrsta prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo. Zaradi navedenega za škode od šakala še vedno odgovarjala država oziroma organ, ki je šakala zavaroval. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 58 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.18 Načrt dodajanja divjadi Lovišča v letu 2015 načrtujejo z namenom zagotavljanje lova (in ohranitve vrste) fazana in poljske jerebice dodati omenjeni vrsti iz umetne vzreje. Način vlaganja fazanov in poljske jerebice iz umetne reje je določen v poglavju ukrepi in usmeritve za fazana in poljsko jerebico. Vlaganja so stvar spoštovanja določil lovske etike ter spoštovanja določil veljavne zakonodaje (ZON - Ur. l. RS, št. 56/1999 (31/2000 - popr.), 110/2002, 119/2002, 41/2004) in so v domeni upravljavcev lovišč – dodajanje divjadi v lovišče neposredno pred lovom pa je prepovedano. Preglednica 4.18.1: Vlaganje divjadi Lovišče Vrsta divjadi Število FAJTI HRIB JEZERO KOMEN TRSTELJ KOSTANJEVICA skupaj KRAŠKI LUB fazan fazan fazan fazan 30 50 150 230 fazan jerebica fazan fazan jerebica fazan jerebica 40 20 40 20 30 100 50 fazan fazan fazan fazan fazan fazan 20 200 50 100 200 570 fazan jerebica 900 50 BRKINI PREM GABERK DIVAČA skupaj BRKINSKI LUB IZOLA KOPER RIŽANA STRUNJAN ŠMARJE skupaj ISTRSKI LUB skupaj v LUO Upravljavci lovišč so dolžni pred vlaganji zagotoviti ustrezno okolje za vloženo divjad. Realizirana dela, ki jih v ta namen opravijo, morajo biti razvidna iz letnih načrtov lovišč. Če za izboljšanje življenjskih razmer ne storijo ničesar, vlaganje divjadi ni dovoljeno. Izboljšanje življenjskih razmer za divjad pred vlaganjem se šteje za ukrep varstva divjadi. Posamezno divjad je dovoljeno vlagati v lovopustu, vsaj en mesec pred začetkom lovne dobe. Vlaganja divjadi, ki niso načrtovana s tem načrtom, niso dovoljena. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 59 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 5 EVIDENCE Izdelava načrta je potekala v skladu s Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur. l. RS, št. 91/2010) in usmeritvami iz območnih načrtov. Podatki o odvzemu so bili zbrani v skladu s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter Uredbo o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju (Ur. l. RS, št. 120/2005). Obseg opravljenih del za leto 2014 in predlog načrta za leto 2015 ter drugi podatki so bili pridobljeni iz letnih načrtov lovišč za lovišča LUO. Podatki o odvzemu v letu 2014 so bili v elektronski obliki posredovani prek spletne aplikacije Lisjak. Podatki so bili oddani pravočasno, do 10. 2. 2015 so podatke oddale vse upravljavke lovišč. Za analizo podatkov o odvzemu ter opravljenih delih v loviščih je poleg aplikacije Lisjak uporabljen tudi program xLov. Za prizadevnost in urejenost pri oddaji letošnjih podatkov gre vsem upravljavcem lovišč in vodstvu OZUL izraziti priznanje in zahvalo. Izhodišča za izdelavo LN v letu 2015: Pri analizi realizacije opravljenih del in odvzema divjadi v letu 2015 se ob eventualnih težavah še vedno upošteva posledice žledoloma. O morebitnih težavah upravljavci lovišč nemudoma obvestijo ZGS OE Sežana, ki predloge preuči in skupaj z IO OZUL ter lovskim inšpektorjem poišče ustrezne rešitve že tekom leta. Eventualno se lahko predlaga tudi prilagoditev (spremembo) načrta. Žledolom je prizadel manjši del Primorskega LUO. V glavnem sta prizadeti le lovišči Senožeče in Gradišče Košana. V obeh loviščih je žled poškodoval cca ½ lovišča. Pridobivanje podatkov za LN za leto 2015 bo predvidoma potekalo podobno kot v preteklem letu. Njihovo zbiranje bo v skladu z zgoraj omenjenima pravilnikoma ter morebitnimi spremembami in dopolnili. Pregled odstrela in izgub divjadi v loviščih od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 mora biti opravljen najkasneje do 31. 1. 2016. Do 10. 1. 2016 morajo lovišča opraviti interne kategorizacije, v aplikacijo Lisjak morajo vpisati eventualne popravke, maso rogovij in ocenjene CIC točke za trofejno divjad (kar je še vedno hiba nekaterih). Komisija za pregled odstrela in izgub divjadi je enotna za celotno LUO in bo kategorizacijo pričela 11. 1. 2016. Član komisije je tudi predstavnik ZGS, ki ob končanem pregledu v posameznem lovišču na zahtevo dobi kopijo izvoda seznama odvzema in izgub divjadi ter kategorizacijskega zapisnika. Komisiji se ob pregledu predloži za vsak odstreljen ali izgubljen osebek: • za srnjad, jelenjad in damjaka: trofeja in levi del spodnje čeljusti za enoletne in starejše samce pri moških ter levi del spodnje čeljusti za mladiče obeh spolov in samice, za lovske goste trofejni list in spodnja leva čeljust, • za divjega prašiča: za oba spola cele spodnje čeljusti in čekane z brusilci pri večletnih osebkih obeh spolov, • za gamsa: trofeja pri obeh spolih. Evidenčna knjiga: Samo reden vpis v evidenčno knjigo brez materialnega dokaza se ne upošteva. Kot materialni dokaz se lahko predloži zapisnik komisije za ocenjevanje odstrela in izgub posameznega upravljavca lovišča, zapisnik pristojnih javnih služb in državnih organov – Veterinarsko higienska služba, Policija, fotografija z datumom odvzema, trofejni list (lovski gost), ipd., ki jih komisija lahko upošteva kot materialni dokaz odvzema. Čeljusti je komisija po končanem pregledu dolžna trajno uničiti. Kot trajno uničenje čeljusti šteje tudi njihova izročitev raziskovalnim institucijam, in sicer z namenom raziskav divjadi. Morebitno nepredložitev trofej in čeljusti v oceno je komisija dolžna prijaviti lovskemu inšpektorju. Evidenčne knjige odstrela in izgub divjadi je treba voditi kronološko - tako, da je vanje vpisana vsaka izločena žival, poleg odstrela tudi vse izgube (naravne in nenaravne), v pravilnem časovnem zaporedju. Izgube posameznih vrst je treba ločiti po vzrokih, pri »veliki« divjadi po starostnih kategorijah, pri nekaterih vrstah male divjadi le s skupnim številom. Ob izločeni divjadi je treba natančno voditi tudi mesto (geokoordinate) izločitve. Lovišče mora zagotoviti skladnost geokoordinat in čeljusti odvzete divjadi. Za odstreljeni del populacije posameznih vrst velike divjadi je treba za vsako starostno kategorijo izračunati povprečno biološko telesno maso (z glavo, trofejo, nogami, a iztrebljeno) na dve decimalki natančno (npr. srnjad, moški mladiči, povprečna telesna masa vseh uplenjenih v lovišču v zadnjem lovskem letu - 9,67 kg, ...), pri trofejnih srnjakih in jelenih je treba izračunati tudi povprečno maso suhega rogovja vseh odvzetih v Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 60 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 lovišču za preteklo lovsko leto. Voditi je treba tudi evidenco transportnih telesnih mas in geokoordinat odvzema za veliko divjad. Letni načrti lovišč: Do 10. 2. 2016 morajo lovišča posredovati ZGS letne načrte gospodarjenja z divjadjo za leto 2015 (realizacija), in preliminarne načrte za leto 2016. Oboje se posreduje preko vpisa in zaključitve podatkov v spletni aplikaciji LISJAK. Upravljavce lovišč opozarjamo na dosledno izpolnjevanje letnih načrtov lovišč, ki so osnova za LN LUO. Nujno je treba navesti konkretne in točne lokacije posegov v okolje v obliki katastrskih občin in parcelnih številk. Upoštevajo naj se morebitne pripombe, ki jih bomo pripisali k posameznim načrtom lovišč. Več pozornosti naj upravljavci lovišč posvetijo zasledovanju trenda številčnosti in prostorske prisotnosti posameznih vrst divjadi in tudi zveri, saj lahko na podlagi teh podatkov pripomorejo k izboljšanju življenjskih pogojev divjadi. Številčnost in prostorska razporeditev populacij je pomembna tudi z vidika postavljanja posameznih ukrepov v okolju divjadi oz. režim gospodarjenja z gozdovi. Za uspešno realizacijo LN je treba v tekočem letu, najkasneje do 15. novembra, opraviti usklajevalni sestanek s pregledom realizacije načrta odvzema divjadi. Do tega roka se lahko spremeni razdelitev odvzema za navadnega jelena, damjaka in divje prašiče. Po potrebi se lahko izven načrtovanega skliče tudi več usklajevalnih sestankov. Usklajevalni sestanek med ZGS in Območnim združenjem upravljavcev lovišč LUO, na katerem se uskladi odvzem lovnih vrst ter dela v loviščih na nivoju LUO in/ali po loviščih, se skliče najpozneje do sredine marca prihodnjega leta. Zaradi sprememb v zakonodaji so bili v letu 2012 sprejeti novi (10-letni) gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij. V naslednjih letih bodo letni načrti za lovsko upravljavsko območje temeljili tudi na usmeritvah in ciljih teh dolgoročnih načrtov. S Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur. l. RS, št. 91/10) je v 89. členu v okviru kvot letnega načrta LUO dovoljena tudi možnost sprememb načrtovane razdelitve odvzema divjadi po loviščih (prerazporeditev). Spremembe načrtovane razdelitve so mogoče le do 15. novembra in sicer za vrste z velikim arealom gibanja (navadni jelen, damjak, muflon, divji prašič). Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 61 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 6 PRILOGE 1. Seznam krmišč za parkljasto divjad v letu 2015 2. Zapisnik sestanka Strokovnega sveta Območne enote Sežana 3. Izvleček iz zapisnika o uskladitvi osnutka načrta na OZUL Primorskega LUO 4. Zapisnik javne predstavitve Letnega načrta za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 5. Obrazložitev upoštevanja oz. neupoštevanja pripomb na osnutek Letnega načrta za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 6 . Zapisnik seje Sveta Območne enote Sežana (izvleček sklepa o določitvi predloga) PRILOGA 1 : Seznam krmišč za parkljasto divjad v letu 2015 Zap. št. Lovišče številka K.O. 1 Brje Erzelj 2395 2 Brje Erzelj 2398 4 Brje Erzelj 2397 5 Brje Erzelj 2397 6 Brje Erzelj 7 Krajevno ime LAZ Divjad Namen divji prašič privabljalno ČEJŠOVK divji prašič privabljalno BRKOVČE 1 divji prašič privabljalno BRKOVČE 2 divji prašič privabljalno 2403 ČELA divji prašič privabljalno Brje Erzelj 2399 PLANINA OSTRI VRH divji prašič privabljalno 8 Brje Erzelj 2396 KRIŠTANIGRAD divji prašič privabljalno 9 Brje Erzelj 2396 MLAKE divji prašič privabljalno 10 Brje Erzelj 2396 GAVŠEVEC divji prašič privabljalno 1 Brkini 2577 SMETIŠČE divji prašič privabljalno 2 Brkini 2577 ZA PLAMO divji prašič privabljalno 3 Brkini 2578 ZA OSREDEK divji prašič privabljalno 4 Brkini 2578 STAJNO BRDO divji prašič privabljalno 5 Brkini 2578 MLAKE divji prašič privabljalno 6 Brkini 2462 BORŠT divji prašič privabljalno 7 Brkini 2462 BOTA divji prašič privabljalno 8 Brkini 2462 TUNEL divji prašič privabljalno 9 Brkini 2462 ŽARDIN divji prašič privabljalno 10 Brkini 2462 ZA PLAMO divji prašič privabljalno 11 Brkini 2581 ŠTEVILKE divji prašič privabljalno 12 Brkini 2581 BRINJE divji prašič privabljalno 13 Brkini 2581 MEDVEDARCA divji prašič privabljalno 14 Brkini 2565 STARE ŠTALE - LOČICE divji prašič privabljalno 15 Brkini 2580 P2 divji prašič privabljalno 16 Brkini 2580 GLAVICA - EMETOVA divji prašič privabljalno 1 Bukovca 2549 SUŠANJ DOLINE divji prašič privabljalno 2 Bukovca 2580 RAČIŠKI LAZI divji prašič privabljalno 3 Bukovca 2580 RAČIŠKE DANE divji prašič privabljalno 4 Bukovca 2580 ZAVINJA divji prašič privabljalno 5 Bukovca 2536 SABONJSKO NAD JEZERO divji prašič privabljalno 6 Bukovca 2536 SABONJSKA PREVALA divji prašič privabljalno 7 Bukovca 2552 ZA DRAGO divji prašič privabljalno 8 Bukovca 2552 PODLUKE divji prašič privabljalno 9 Bukovca 2552 ROVIŠČA divji prašič privabljalno 10 Bukovca 2538 ŠTEFULINOVA OGRADA divji prašič privabljalno 11 Bukovca 2539 BUKOVŠKA BRDA divji prašič privabljalno 12 Bukovca 2551 ZASODE divji prašič privabljalno 1 Dekani 2597 OSP POD BOŠKI divji prašič privabljalno 2 Dekani 2597 KOVČICE divji prašič privabljalno 3 Dekani 2589 VINJAN divji prašič privabljalno Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 62 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Zap. št. Lovišče številka K.O. Krajevno ime Divjad Namen 4 Dekani 2612 ŠKRGATOVEC divji prašič privabljalno 5 Dekani 2612 ŽAGOVEC divji prašič privabljalno 6 Dekani 2596 ZABRDO divji prašič privabljalno 7 Dekani 2596 MOTOKROS divji prašič privabljalno 1 Dolce Komen 2426 DOLGE NJIVE divji prašič privabljalno 2 Dolce Komen 2423 MARIVNIK GABROVICA divji prašič privabljalno 3 Dolce Komen 2423 DANČI DOL divji prašič privabljalno 4 Dolce Komen 2423 KOSMATI HRIB divji prašič privabljalno 5 Dolce Komen 2425 MERSCE divji prašič privabljalno 6 Dolce Komen 2413 ZAJČEVEC - DOLCI divji prašič privabljalno 7 Dolce Komen 2414 ZAJČEVEC divji prašič privabljalno 1 Fajti hrib 2322 RAVNICA divji prašič privabljalno 2 Fajti hrib 2322 TOMŽEVA divji prašič privabljalno 3 Fajti hrib 2322 KALIČ divji prašič privabljalno 4 Fajti hrib 2333 JAVE divji prašič privabljalno 5 Fajti hrib 2335 DOLGA NJIVA divji prašič privabljalno 6 Fajti hrib 2328 CIRJE divji prašič privabljalno 7 Fajti hrib 2323 JAPNIŠČE divji prašič privabljalno 8 Fajti hrib 2335 DOLGI HRIB divji prašič privabljalno 9 Fajti hrib 2335 ZLATICA divji prašič privabljalno 1 Gaberk Divača 2452 ZGORNJI ŽLEB divji prašič privabljalno 2 Gaberk Divača 2450 FAMELJSKO divji prašič privabljalno 3 Gaberk Divača 2459 KAČIŠKI MOST divji prašič privabljalno 4 Gaberk Divača 2459 OBROŽENKA divji prašič privabljalno 5 Gaberk Divača 2459 LANIŠČE divji prašič privabljalno 6 Gaberk Divača 2459 ČISTI KAL divji prašič privabljalno 7 Gaberk Divača 2459 BAZOVSKA GMAJNA divji prašič privabljalno 8 Gaberk Divača 2460 KATASTROFA divji prašič privabljalno 9 10 Gaberk Divača Gaberk Divača 2460 2453 PODGOVJE - MEDVEDOVA OGRADA JAPLENCA divji prašič divji prašič privabljalno privabljalno 11 Gaberk Divača 2453 POD KOČO divji prašič privabljalno 12 Gaberk Divača 2453 HOTEL navadni jelen zimsko 13 Gaberk Divača 2450 FAMELJSKO navadni jelen zimsko 14 Gaberk Divača 2452 TRHLOVCA divji prašič privabljalno 1 Gradišče Košana 2499 ŠTANKOVCI divji prašič privabljalno 2 Gradišče Košana 2494 POD LIBIJO divji prašič privabljalno 3 Gradišče Košana 2494 BRDA-GRADIŠČE divji prašič privabljalno 4 Gradišče Košana 2494 ZA KOČO divji prašič privabljalno 5 Gradišče Košana 2494 PRETRŽJE divji prašič privabljalno 6 Gradišče Košana 2497 ŠKRNIK divji prašič privabljalno 7 Gradišče Košana 2497 ŠKRNIK divji prašič privabljalno 8 Gradišče Košana 2497 VAHNCA ŠEST divji prašič privabljalno 9 Gradišče Košana 2498 KRAVNCE divji prašič privabljalno 10 Gradišče Košana 2493 VRH LIBIJE divji prašič privabljalno 11 Gradišče Košana 2493 VREMŠČICA divji prašič privabljalno 12 Gradišče Košana 2493 LOZA divji prašič privabljalno 13 Gradišče Košana 2494 PRETRŽJE navadni jelen zimsko 14 Gradišče Košana 2494 ZA KOČO navadni jelen zimsko 15 Gradišče Košana 2493 VREMŠČICA navadni jelen zimsko 1 Istra Gračišče 2621 ABITANTI divji prašič privabljalno 2 Istra Gračišče 2618 BRGOD divji prašič privabljalno 3 Istra Gračišče 2618 NEDA divji prašič privabljalno 4 Istra Gračišče 2618 MAJNA divji prašič privabljalno 5 Istra Gračišče 2619 OLIKA divji prašič privabljalno Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 63 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Zap. št. Lovišče številka K.O. Krajevno ime Divjad Namen 6 Istra Gračišče 2618 RAVNICE POD BUTARI divji prašič privabljalno 7 Istra Gračišče 2618 KRAS NAD STRELIŠČEM divji prašič privabljalno 8 Istra Gračišče 2618 GRADNJE divji prašič privabljalno 9 Istra Gračišče 2620 TRDETINE divji prašič privabljalno 10 Istra Gračišče 2620 VIDNICA divji prašič privabljalno 11 Istra Gračišče 2620 FINET divji prašič privabljalno 12 Istra Gračišče 2618 DOLEC ZG divji prašič privabljalno 13 Istra Gračišče 2619 KRAS divji prašič privabljalno 14 Istra Gračišče 2622 MLAKE divji prašič privabljalno 15 Istra Gračišče 2622 TOPOLOVEC - POD VINOGRADI divji prašič privabljalno 16 Istra Gračišče 2618 MARSIČI divji prašič privabljalno 17 Istra Gračišče 2618 SUŠEC divji prašič privabljalno 1 Izola 2715 POD GRBCI - BOLONJA divji prašič privabljalno 2 Izola 2629 MEDLJAN - BRŽINA divji prašič privabljalno 1 Jezero Komen 2408 TRUŠKENCA divji prašič privabljalno 2 Jezero Komen 2425 POD SVETIM KRIŽEM divji prašič privabljalno 3 Jezero Komen 2409 IVANJGRAJSKA GMAJNA divji prašič privabljalno 4 Jezero Komen 2410 LOKVICE divji prašič privabljalno 5 Jezero Komen 2411 MARŠENCE divji prašič privabljalno 6 Jezero Komen 2411 NAD MIHAJLI divji prašič privabljalno 7 Jezero Komen 2411 NA LOGU divji prašič privabljalno 1 Kojnik Podgorje 2583 NJIVE divji prašič privabljalno 2 Kojnik Podgorje 2557 MILJE - NASIP divji prašič privabljalno 3 Kojnik Podgorje 2583 VRŽIVNIKI divji prašič privabljalno 4 Kojnik Podgorje 2583 GORICE divji prašič privabljalno 5 Kojnik Podgorje 2583 OLICA divji prašič privabljalno 6 Kojnik Podgorje 2583 PODGURA divji prašič privabljalno 7 Kojnik Podgorje 2583 DEBELI HRIB divji prašič privabljalno 8 Kojnik Podgorje 2616 LEŠČEVICE divji prašič privabljalno 9 Kojnik Podgorje 2585 BREG divji prašič privabljalno 10 Kojnik Podgorje 2585 KRAS RAKITOVEC divji prašič privabljalno 11 Kojnik Podgorje 2557 ZAJČJI HRIB divji prašič privabljalno 12 Kojnik Podgorje 2558 PREŠKO POLJE divji prašič privabljalno 1 Koper 2606 STARA ŠALARA divji prašič privabljalno 2 Koper 2604 POBEGI divji prašič privabljalno 1 Kras Dutovlje 2432 ZABRJE divji prašič privabljalno 2 Kras Dutovlje 2421 STRMC divji prašič privabljalno 3 Kras Dutovlje 2421 DRNOVC divji prašič privabljalno 4 Kras Dutovlje 2421 STARI BORŠT divji prašič privabljalno 5 Kras Dutovlje 2421 KONTAČ divji prašič privabljalno 6 Kras Dutovlje 2436 MRZLE ROVNE divji prašič privabljalno 7 Kras Dutovlje 2430 POSEKA - ŽEKANEC divji prašič privabljalno 8 Kras Dutovlje 2432 PIŠČANCI divji prašič privabljalno 9 Kras Dutovlje 2432 RUPE divji prašič privabljalno 10 Kras Dutovlje 2432 PROVENCE divji prašič privabljalno 11 Kras Dutovlje 2427 JAROVCA divji prašič privabljalno 12 Kras Dutovlje 2427 KOSMATI HRIB divji prašič privabljalno 13 Kras Dutovlje 2422 KREMENIK divji prašič privabljalno 14 Kras Dutovlje 2422 BORŠT divji prašič privabljalno 15 Kras Dutovlje 2429 POLJANE - KOSOVELJE divji prašič privabljalno 1 Marezige 2623 SLATINSKA divji prašič privabljalno 2 Marezige 2623 LABOR ŠPICA divji prašič privabljalno 3 Marezige 2613 BRŽANJI BOŠK divji prašič privabljalno 4 Marezige 2613 POPETRE KAMENELA divji prašič privabljalno Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 64 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Zap. št. Lovišče številka K.O. Krajevno ime Divjad Namen 5 Marezige 2613 KRIŽNI DREV divji prašič privabljalno 6 Marezige 2613 GOBOVCI divji prašič privabljalno 7 Marezige 2613 ZABAVLJE ŠKRLICA divji prašič privabljalno 8 Marezige 2611 ROKAVA divji prašič privabljalno 9 Marezige 2623 DEMNICE divji prašič privabljalno 1 Prem 2468 ŠMAGURSKE MLAKE divji prašič privabljalno 2 Prem 2468 SREDNJE BRDCE - NAD LUKNJO divji prašič privabljalno 3 Prem 2519 PEKEL divji prašič privabljalno 4 Prem 2565 PALISKO divji prašič privabljalno 5 Prem 2520 NOGRAD - PODREBER divji prašič privabljalno 6 Prem 2564 RJAVSKE NJIVE divji prašič privabljalno 7 Prem 2495 DOLGA REBER divji prašič privabljalno 8 Prem 2563 GABROVO BRDO divji prašič privabljalno 1 Raša Štorje 2441 ZGORNJA RAŠA divji prašič privabljalno 2 Raša Štorje 2438 NA BRDU divji prašič privabljalno 3 Raša Štorje 2438 V DRENJAH divji prašič privabljalno 4 Raša Štorje 2438 V HUTNIKIH divji prašič privabljalno 5 Raša Štorje 2453 NA SOPADI divji prašič privabljalno 6 Raša Štorje 2442 PODBREŠKA SOPADA divji prašič privabljalno 7 Raša Štorje 2442 DEBELA GRIŽA divji prašič privabljalno 8 Raša Štorje 2437 PRI UTOVLJAH divji prašič privabljalno 1 Rižana 2601 GRIŽE divji prašič privabljalno 2 Rižana 2617 LESKOVCE divji prašič privabljalno 3 Rižana 2614 GRUBLJICE divji prašič privabljalno 4 Rižana 2615 RAKOVEC divji prašič privabljalno 5 Rižana 2616 PLASA divji prašič privabljalno 6 Rižana 2602 ZAVINE divji prašič privabljalno 7 Rižana 2601 TRIKOTNIK divji prašič privabljalno 1 Senožeče 2441 DOLENSKI HRIBI divji prašič privabljalno 2 Senožeče 2441 MILHAR divji prašič privabljalno 3 Senožeče 2441 RAVNICE divji prašič privabljalno 4 Senožeče 2441 BAREDI divji prašič privabljalno 5 Senožeče 2441 MOČILA divji prašič privabljalno 6 Senožeče 2441 SELIVEC divji prašič privabljalno 7 Senožeče 2444 STAJE divji prašič privabljalno 8 Senožeče 2444 PARIZOV DOL divji prašič privabljalno 9 Senožeče 2446 VODNI DOL divji prašič privabljalno 10 Senožeče 2446 AJDOVEC divji prašič privabljalno 11 Senožeče 2443 ČEBULOVICA divji prašič privabljalno 12 Senožeče 2447 KURJA POLJA divji prašič privabljalno 13 Senožeče 2447 TRNCE divji prašič privabljalno 14 Senožeče 2447 VREMŠČICA divji prašič privabljalno 15 Senožeče 2447 ŠPETIČEVE JELENJE divji prašič privabljalno 16 Senožeče 2447 GRIŽA divji prašič privabljalno 17 Senožeče 2447 UČNI CENTER divji prašič privabljalno 18 Senožeče 2447 CURK navadni jelen zimsko 1 Slavnik Materija 2572 JAVOR divji prašič privabljalno 2 Slavnik Materija 2572 PODMAJNIK divji prašič privabljalno 3 Slavnik Materija 2574 MAGROVEC divji prašič privabljalno 4 Slavnik Materija 2574 PETEC divji prašič privabljalno 5 Slavnik Materija 2561 MEDVEDJE ČELO divji prašič privabljalno 6 Slavnik Materija 2574 BUKOVJE divji prašič privabljalno 7 Slavnik Materija 2573 KOTANJA divji prašič privabljalno 8 Slavnik Materija 2563 GOLI RTI divji prašič privabljalno Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 65 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Zap. št. Lovišče številka K.O. Krajevno ime Divjad Namen 9 Slavnik Materija 2559 PADEŽ navadni jelen 1 Strunjan 2633 DRAGA divji prašič zimsko privabljalno 1 Šmarje 2633 BEZJAK divji prašič privabljalno 2 Šmarje 2624 BRIČ 4 divji prašič privabljalno 3 Šmarje 2624 BRIČ P1 divji prašič privabljalno 4 Šmarje 2624 TARONJCA divji prašič privabljalno 5 Šmarje 2634 SLAP divji prašič privabljalno 6 Šmarje 2609 KORTINA divji prašič privabljalno 7 Šmarje 2608 KAŠTELIĆ divji prašič privabljalno 8 Šmarje 2609 GRINJAN divji prašič privabljalno 9 Šmarje 2608 DOBRAVE divji prašič privabljalno 1 Štanjel 2417 RALEŠCE divji prašič privabljalno 2 Štanjel 2418 PRJOVŠNA divji prašič privabljalno 3 Štanjel 2418 PODNJAKI divji prašič privabljalno 4 Štanjel 2419 KREPA divji prašič privabljalno 5 Štanjel 2702 LUKOVNIK divji prašič privabljalno 6 Štanjel 2416 PLEŠA divji prašič privabljalno 7 Štanjel 2416 NAD TAVČARJEVO MLAKO divji prašič privabljalno 1 Tabor Dornberk 2336 BREG divji prašič privabljalno 2 Tabor Dornberk 2336 ŠUMKA divji prašič privabljalno 3 Tabor Dornberk 2336 JOGANOVA BAJTA divji prašič privabljalno 4 Tabor Dornberk 2336 BABNA DRAGA divji prašič privabljalno 5 Tabor Dornberk 2336 SPODNJI ROGOVILOVEC divji prašič privabljalno 6 Tabor Dornberk 2335 OKROGLICA divji prašič privabljalno 7 Tabor Dornberk 2335 ČELO divji prašič privabljalno 8 Tabor Dornberk 2335 GLOBOKA DOLINA divji prašič privabljalno 1 Tabor Sežana 2457 ZLATA KLJUKA divji prašič privabljalno 2 Tabor Sežana 2457 ŠTALE divji prašič privabljalno 3 Tabor Sežana 2457 GROPAJSKO - center divji prašič privabljalno 4 Tabor Sežana 2435 PR KAUČIČI (Kriški bori) divji prašič privabljalno 5 Tabor Sežana 2435 ČEBARNCE divji prašič privabljalno 6 Tabor Sežana 2459 NAD VILENICO divji prašič privabljalno 7 Tabor Sežana 2454 DALJNOVOD PLEŠIVICA divji prašič privabljalno 8 Tabor Sežana 2454 ŠUKOVKA divji prašič privabljalno 9 Tabor Sežana 2454 PLANINA divji prašič privabljalno 10 Tabor Sežana 2453 OSOJNICA divji prašič privabljalno 11 Tabor Sežana 2453 ŽIRSKA SOPADA divji prašič privabljalno 12 Tabor Sežana 2455 GROPAJSKO - pri vagonu divji prašič privabljalno 13 Tabor Sežana 2455 ORLEK "Osmatračnica" divji prašič privabljalno 14 Tabor Sežana 2456 PERINOVKA divji prašič privabljalno 15 Tabor Sežana 2434 VRHOVLJE divji prašič privabljalno 16 Tabor Sežana 2453 POD TREBIŠEM navadni jelen zimsko 17 Tabor Sežana 2455 VITEZOVA SOPADA navadni jelen zimsko 1 Timav Vreme 2464 BARŠČINA divji prašič privabljalno 2 Timav Vreme 2464 ROJNIK divji prašič privabljalno 3 Timav Vreme 2451 RACMANCA divji prašič privabljalno 4 Timav Vreme 2450 FAMELJSKI KALI divji prašič privabljalno 5 Timav Vreme 2448 ČEVCA divji prašič privabljalno 6 Timav Vreme 2448 TAJHI divji prašič privabljalno 7 Timav Vreme 2466 SAJANIŠČE divji prašič privabljalno 8 Timav Vreme 2462 PRISTAVA divji prašič privabljalno 9 Timav Vreme 2462 GLOBNA SELA divji prašič privabljalno 10 Timav Vreme 2463 DOLINE divji prašič privabljalno 11 Timav Vreme 2449 SEDEŽE divji prašič privabljalno Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 66 Letni načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Zap. št. 12 Lovišče številka K.O. Krajevno ime Divjad Namen Timav Vreme 2463 ŽLEBCI navadni jelen zimsko 1 Trstelj Kostanjevica 2332 DREVESNICA divji prašič privabljalno 2 Trstelj Kostanjevica 2332 ŽIBERNIK divji prašič privabljalno 3 Trstelj Kostanjevica 2332 PREDELJE divji prašič privabljalno 4 Trstelj Kostanjevica 2332 NJIVCE divji prašič privabljalno 5 Trstelj Kostanjevica 2328 MULAŽ divji prašič privabljalno 6 Trstelj Kostanjevica 2328 ZASLADOVCA divji prašič privabljalno 7 Trstelj Kostanjevica 2330 RUTNIKI divji prašič privabljalno 8 Trstelj Kostanjevica 2330 BORŠTI divji prašič privabljalno 9 Trstelj Kostanjevica 2333 LJUŽCE divji prašič privabljalno 10 Trstelj Kostanjevica 2331 ZADOLI divji prašič privabljalno 11 Trstelj Kostanjevica 2331 PODNOVELO divji prašič privabljalno 12 Trstelj Kostanjevica 2331 CERKVENI DOL divji prašič privabljalno 1 Videž Kozina 2561 DOLGE DOLINE divji prašič privabljalno 2 Videž Kozina 2555 GAUGE divji prašič privabljalno 3 Videž Kozina 2560 POD HRPELJE divji prašič privabljalno 4 Videž Kozina 2560 NAD VRTLE divji prašič privabljalno 5 Videž Kozina 2560 POD KALIČ divji prašič privabljalno 6 Videž Kozina 2560 POD MIHELE divji prašič privabljalno 7 Videž Kozina 2554 POD PRELOVC divji prašič privabljalno 8 Videž Kozina 2554 NJIVICE divji prašič privabljalno 9 Videž Kozina 2554 BORŠT divji prašič privabljalno 10 Videž Kozina 2554 POD MAGANKO divji prašič privabljalno 11 Videž Kozina 2554 VODOVOD divji prašič privabljalno 12 Videž Kozina 2553 PARTI NAD VRHPOLJAMI divji prašič privabljalno 1 Vrhe Vrabče 2441 ROVNA divji prašič privabljalno 2 Vrhe Vrabče 2439 DOBRAVCA divji prašič privabljalno 3 Vrhe Vrabče 2439 LAHOVKA divji prašič privabljalno 4 Vrhe Vrabče 2439 OGRADA divji prašič privabljalno 5 Vrhe Vrabče 2420 BREZOVCE divji prašič privabljalno 6 Vrhe Vrabče 2420 GROFOVA SNOŽET divji prašič privabljalno 7 Vrhe Vrabče 2420 OČAKI divji prašič privabljalno 8 Vrhe Vrabče 2420 STARA REBER divji prašič privabljalno 9 Vrhe Vrabče 2440 VIDEM BREG divji prašič privabljalno 10 Vrhe Vrabče 2440 DOLINA divji prašič privabljalno 11 Vrhe Vrabče 2439 GRDI DOL divji prašič privabljalno 12 Vrhe Vrabče 2420 GOŽOVEC divji prašič privabljalno 1 Žabnik Obrov 2582 ZA STRAHOVICO GOLI VRH divji prašič privabljalno 2 Žabnik Obrov 2582 MRTVE DOLINE divji prašič privabljalno 3 Žabnik Obrov 2582 POD ŠPIČNIK divji prašič privabljalno 4 Žabnik Obrov 2582 VITRNJAK divji prašič privabljalno 5 Žabnik Obrov 2575 POD GRADIŠČE divji prašič privabljalno 6 Žabnik Obrov 2571 POD KOVČICE divji prašič privabljalno 7 Žabnik Obrov 2568 MALE LOČE divji prašič privabljalno 8 Žabnik Obrov 2576 BAJERCE divji prašič privabljalno 9 Žabnik Obrov 2576 BRESTOVEC divji prašič privabljalno 10 Žabnik Obrov 2576 FINIDA divji prašič privabljalno 11 Žabnik Obrov 2581 POLJANE PRVO divji prašič privabljalno 12 Žabnik Obrov 2563 TATERSKA REBER divji prašič privabljalno 13 Žabnik Obrov 2576 BAJERCE divji prašič privabljalno 14 Žabnik Obrov 2566 GABERSKI POTOK divji prašič privabljalno V letu 2015 ZGS v sodelovanju z gospodarji LD preveri točnost lokacij krmišč na terenu. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana 67
© Copyright 2024