Savinjsko - Kozjansko - Zavod za gozdove Slovenije
Ljubljanska 13 3000 CELJE Tel: 03/42-55-180, Fax: 03/42-55-190 Email: [email protected] LETNI LOVSKO UPRAVLJAVSKI NAČRT ZA IX. SAVINJSKO – KOZJANSKO LOVSKO UPRAVLJAVSKO OBMOČJE ZA LETO 2015 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 II Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO VSEBINE 1 UVOD..........................................................................................................................1 2 OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠČ ............................................................................3 3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI...............................................................................7 4 3.1 Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 ................................................. 8 3.2 Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju v letu 2015 .......................................................... 10 3.3 Škode od divjadi ...................................................................................................................... 14 3.4 Vpliv rastlinojede divjadi na gozdne ekosisteme................................................................ 21 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD ....................................................................................27 4.1 Srna (Capreolus capreolus) .................................................................................................. 27 4.2 Navadni jelen (Cervus elaphus)............................................................................................ 35 4.3 Damjak (Dama dama) ............................................................................................................ 38 4.4 Muflon (Ovis ammon musimon)............................................................................................ 42 4.5 Gams (Rupicapra rupicapra) ................................................................................................. 45 4.6 Divji prašič (Sus scrofa) ......................................................................................................... 51 4.7 Lisica (Vulpes vulpes) ............................................................................................................ 59 4.8 Jazbec (Meles meles) ............................................................................................................ 62 4.9 Kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica (Martes martes) ............................................. 64 4.10 Navadni polh (Glis glis)....................................................................................................... 66 4.11 Pižmovka (Ondarta zibethica) ........................................................................................... 67 4.12 Poljski zajec (Lepus europaeus) ....................................................................................... 68 4.13 Fazan (Phasianus colchicus)............................................................................................. 71 4.14 Poljska jerebica (Perdix perdix) ........................................................................................ 73 4.15 Raca mlakarica (Anas platyrhynchos) ............................................................................. 74 4.16 Sraka (Pica pica), šoja (Garrulus glandarius) in siva vrana (Corvus cornix) ............. 76 4.17 Nutrija (Myocastor coypus) ................................................................................................ 78 4.18 Rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides) .................................................................... 78 4.19 Šakal (Canis aureus L.) ...................................................................................................... 78 4.20 Načrt dodajanja divjadi ....................................................................................................... 80 5 EVIDENCE ................................................................................................................81 6 PRILOGE NAČRTA...................................................................................................83 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje III Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1.1: Pregled dogodkov 2015 .......................................................................................................... 1 Preglednica 2.1: Seznam lovišč v LUO.............................................................................................................. 4 Preglednica 3.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 ..................................................... 8 Preglednica 3.2: Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015 .................................................. 10 Preglednica 3.3: Škoda, ki jo je povzročila divjad v letu 2014 ......................................................................... 14 Preglednica 3.4: Število škodnih primerov v zadnjem petletnem obdobju....................................................... 16 Preglednica 3.5: Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2014 .................................................... 18 Preglednica 3.6: Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod 2015.................................................................... 18 Preglednica 4.1.1: Načrt odvzema srnjadi (število, % od skupnega odvzema) ............................................... 30 Preglednica 4.1.2: Analiza odvzema srnjadi .................................................................................................... 33 Preglednica 4.2.1: Načrt odvzema jelenjadi za lovišče Vitanje (število, % od skupnega odvzema)................ 36 Preglednica 4.2.2: Analiza odvzema jelenjadi ................................................................................................. 37 Preglednica 4.3.1: Načrt odvzema damjaka za lovišče Škale (število, % od skupnega odvzema) ................. 39 Preglednica 4.4.1: Načrt odvzema muflonov (število, % od skupnega odvzema) ........................................... 43 Preglednica 4.4.2: Analiza odvzema muflonov ................................................................................................ 44 Preglednica 4.5.1: Načrt odvzema gamsov (število, % od skupnega odvzema) ............................................. 47 Preglednica 4.5.2: Spolni in starostni razredi................................................................................................... 47 Preglednica 4.5.3: Analiza odvzema gamsov .................................................................................................. 49 Preglednica 4.6.1: Številčni odvzem divjega prašiča, indeks v primerjavi z letom 2013 in realizacija načrta 2014 .................................................................................................................................51 Preglednica 4.6.2: Načrt odvzema divjih prašičev za LUO (število, % od skupnega odvzema)...................... 54 Preglednica 4.6.3: Načrt odvzema divjih prašičev po LUB v letu 2015............................................................ 54 Preglednica 4.6.4: Analiza odvzema divjih prašičev ........................................................................................ 58 Preglednica 4.7.1: Analiza odvzema lisic......................................................................................................... 61 Preglednica 4.8.1: Analiza odvzema jazbecev ................................................................................................ 63 Preglednica 4.9.1: Analiza odvzema kun......................................................................................................... 65 Preglednica 4.11.1: Analiza odvzema pižmovk ............................................................................................... 67 Preglednica 4.13.1: Analiza odvzema fazanov ................................................................................................ 72 Preglednica 4.15.1: Analiza odvzema race mlakarice ..................................................................................... 75 Preglednica 4.16.1: Analiza odvzema srak, šoj, sivih vran .............................................................................. 77 Preglednica 5.1: Načrt dodajanja divjadi ......................................................................................................... 80 IV Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO SLIK Slika 2.1: Položaj LUO v Sloveniji ........................................................................................................................... 5 Slika 2.2: Lovišča v LUO ......................................................................................................................................... 5 Slika 3.1: Dinamika ovrednotenih škod od divjadi v LUO ..................................................................................... 17 Slika 3.2: Škode in odvzem divjih prašičev ........................................................................................................... 17 Slika 3.3: Popisne enote v Savinjsko – Kozjanskem lovsko upravljavskem območju .......................................... 21 SEZNAM PRILOG Priloga 1: Seznam krmišč za veliko divjad v LUO................................................................................................. 83 Priloga 2: Zapisnik sestanka Strokovnega sveta ZGS Območne enote Celje Priloga 3: Zapisnik usklajevanja predloga del v loviščih in odvzema divjadi za leto 2015 z OZUL Priloga 4: Zapisnik javne predstavitve Letnega načrta za Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Priloga 5: Obrazložitev upoštevanja oziroma neupoštevanja pripomb na osnutek Letnega načrta za Savinjsko Kozjansko LUO za leto 2015 Priloga 6: Zapisnik seje Sveta ZGS Območne enote Celje Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje V VI Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 1 UVOD Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 je sestavljen v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu in njegovimi spremembami (Ur.l. RS, št.16/04, 120/06 –odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C). Zakon določa izdelavo letnih lovsko upravljavskih načrtov za lovsko upravljavska območja, ki so bila objavljena v Ur.l. RS, št. 110/04. Znotraj LUO so opredeljena lovišča (Ur.l. RS, št. 128/04), za katera so bile leta 2009 prvič podeljene koncesije o upravljanju z lovišči. Koncesijske pogodbe so sklenjene med dotedanjimi upravljavci lovišč in Republiko Slovenijo za obdobje 20 let. Razdelilnik načrtovanih ukrepov v življenjskem okolju divjadi in odvzema divjadi je s tem načrtom izdelan za lovišča, ki so opredeljena v koncesijskem razmerju med RS in LD. Skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu se upravljavci lovišč v LUO združujejo v Območno združenje upravljavcev lovišč. Pričujoči letni načrt za IX. (Savinjsko - Kozjansko) LUO temelji na ciljih in usmeritvah območnega načrta za obdobje 2011 – 2020, ki je bil potrjen z Odlokom o gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtih območij (2011–2020), in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 87/2012 z dne 16. 11. 2012. Letni načrt za Savinjsko - Kozjansko LUO za leto 2015 temelji na ciljih in usmeritvah lovsko upravljavskega dela Območnega načrta za Savinjsko - Kozjansko LUO 2011/2020, in je poleg zgoraj navedenih predpisov napisan tudi v skladu z: • Zakonom o gozdovih (Ur.l. RS, št.30/93) ter Zakonoma o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (Ur.l. RS, št. 76/02 in 110/07); • Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št. 91/10); • Navodili za usmerjanje razvoja populacij divjadi v Sloveniji (usklajeno LZS, znanstveno raziskovalne organizacije, OZUL-i, IRSKGHO in ZGS, 2011); • Dopolnili Navodil za usmerjanje razvoja populacij divjadi v Sloveniji, ki so jih pripravile posamezne delovne skupine v okviru Oddelka za gozdne živali in lovstvo; • Določili in priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; • Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (U.l. RS, št. 101/04, št. 81/14); • Odlokom o lovsko upravljavskih območjih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, št. 110/04); • Odlokom o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, št. 128/04, št. 38/14). Najpomembnejši dogodki, ki so vplivali na nastanek načrta so prikazani v spodnji preglednici: Preglednica 1.1: Pregled dogodkov 2015 LUO / ekološka enota Datum Kraj Organ Vsebina Savinjsko-Kozjansko 11.-15.01.2014 Po LUB Savinjsko-Kozjansko 4. 3. 2014 Sedež OE ZGS OZUL Savinjsko-Kozjansko 11. 3. 2014 Sedež OE ZGS Strokovni svet ZGS Savinjsko-Kozjansko 5. 3. 2014 Sedež OE ZGS IRSKGLR Savinjsko-Kozjansko 24. 3. 2014 Sedež OZUL ZGS Javna predstavitev načrta Savinjsko-Kozjansko 30. 3. 2015 Vojnik Svet OE ZGS Določitev predloga načrta Savinjsko-Kozjansko 1. 4. 2015 Ljubljana ZGS Savinjsko-Kozjansko 2. 4. 2015 Ljubljana MKGP Komisija za pregled … Pregled odstrela in izgub divjadi Uskladitveni sestanek z OZUL Določitev osnutka načrta Sestanek z lovsko inšpekcijo Oddaja načrta Oddaja načrta na MKGP Za pogosteje uporabljene izraze so v pričujočem načrtu uporabljene naslednje okrajšave: • LUO – IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje, • LN – letni načrt za LUO, • LNL – letni načrt lovišča • ZDLov-1 - Zakon o divjadi in lovstvu • ON – Lovsko upravljavski načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje, • LD – lovska družina, • OZUL- območno združenje upravljavcev lovišč, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 1 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 • • • • • • • • 2 EE – ekološka enota, LUB – lovsko upravljavski bazen, GGO – gozdnogospodarsko območje, ZGS – Zavod za gozdove Slovenije, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, UVHVVR – Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje, IRSKGLR – Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 2 OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠČ Savinjsko – Kozjansko LUO leži v vzhodnem delu Slovenije. Na severu meji s Ptujsko – Ormoškim in Pohorskim LUO, na zahodu s Kamniško - Savinjskim LUO, na jugu s Posavskim in na jugozahodu z Zasavskim LUO. Na vzhodu meji z Republiko Hrvaško. Večinski delež LUO se prekriva s Celjskim gozdnogospodarskim območjem, kjer področje javne gozdarske službe opravlja ZGS, OE Celje. Na severozahodu LUO delno sega v Nazarsko GGO, na jugu (Bohor) pa v Brežiško GGO. Meje LUO so bile oblikovane na podlagi enotnega upravljanja z nekaterimi vrstami rastlinojedih parkljarjev, predvsem z navadnim jelenom in muflonom (na Boču). V LUO je 33 lovišč v upravljanju LD, s skupno površino nekaj manj kot 140.000 ha. Delež lovnih površin znaša približno 91 % ali 127.661 ha. Povprečna velikost lovišča v LUO je 4.240 ha oziroma 3.868 ha lovne površine. Najmanjše lovišče meri 2.636 ha (Oljka), največje pa 6.917 ha (Kozje). Z lovišči upravljajo LD z enakimi imeni kot so imena lovišč. ZGS, OE Celje kot nosilec načrtovanja upravljanja z divjadjo izvaja strokovno svetovanje vključno z načrtovanjem za omenjenih 33 LD. V preglednici 2.1 so prikazane lovne in skupne površine lovišč v LUO. Kataster vseh lovišč z jasno izraženimi nelovnimi površinami je arhiviran in dostopen na ZGS, OE Celje. Na kartah lovišč so označene meje lovišč, osnovni topografski elementi ter nelovne površine s stanjem v letu 2004. Javno službo na večinskem območju LUO izvaja ZGS OE Celje, na njenem severozahodnem delu ZGS OE Nazarje, na južnem delu pa ZGS, OE Brežice. LUO leži na območju Upravnih enot Žalec, Celje, Velenje, Slovenske Konjice, Šentjur, Laško in Šmarje pri Jelšah. LUO se razteza od Čemšeniške planine na zahodu, do reke Sotle na vzhodu, od Graške gore in Paškega Kozjaka (1272 m. n. v.) na severu, do Bohorja na jugu. Zajema spodnjo Savinjsko in Šaleško dolino z obrobnim gričevjem in hribovjem, Celjsko kotlino, osrednje Kozjansko, Posotelje in del Dravinjske doline. Prevladujejo sredogorska do nižinska lovišča, izrazitih nižinskih območij je razmeroma malo. Območje je kmetijsko dobro razvito. Intenzivni nasadi hmelja v Savinjski dolini ter njive, sadovnjaki, vinogradi in travniki v gričevnatem delu Kozjanskega, predstavljajo značilno sliko območja. Poseljenost prebivalstva je, razen v večjih krajih, razpršena. Hiter gospodarski razvoj v zadnjem desetletju in s tem pogojena infrastruktura močno vplivata na upravljanje z divjadjo v nižinskih loviščih. Pomembno umetno oviro za divjad predstavlja avtocesta Ljubljana – Maribor. Industrijski in trgovski centri ter objekti logistične podpore precej posegajo v naravne habitate živalskih vrst. Najbolj so moteči koridorji avtocest in njihovi priključki, ki brez specializiranih omilitvenih objektov (tipski nadhodi in podhodi – t.i. zeleni mostovi) pogosto omejujejo ustaljena mesta prehodov divjadi. Po podatkih iz Gozdnogospodarskih načrtov GGO v LUO prevladuje s 64 % gozdnata krajina, sledita kmetijska in primestna krajina z 32 %, medtem ko znaša delež gozdne krajine 4 %. Površina gozda je 68.039 3 ha, kar predstavlja 48,6 % gozdnatost. Lesna zaloga gozdov znaša 296 m /ha, povprečni letni prirastek je 7,5 3 m /ha. Temeljna in upravljavsko najpomembnejša vrsta parkljaste divjadi v LUO je srnjad, ki je na življenjsko okolje v LUO zelo dobro prilagojena, hkrati pa loviščem predstavlja lovno gospodarsko najpomembnejšo vrsto. Sledijo ji divji prašič, gams, navadni jelen, damjak in muflon. Med malimi zvermi so najštevilčnejše lisice in kune belice. Jazbec ter kuna zlatica sta razmeroma redka. Od male divjadi so v manjšem številu zastopane še poljski zajec, raca mlakarica, fazan, pižmovka, navadni polh in poljska jerebica. Večina vrst male poljske divjadi je v stagnaciji. Številčnost lovnih ptic iz družine vranov je okolju prilagojena, razen sive vrane, ki se je v zadnjem desetletju močno namnožila. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 3 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 2.1: Seznam lovišč v LUO Nekdanja šifra lovišča Površina (ha) Sedanja šifra lovišča Ime lovišča Upravna enota Skupna Lovna Nelovna 381 384 0901 0902 ŠKALE OLJKA Velenje Velenje 2820 2637 2656 2393 164 244 385 0903 VELENJE Velenje 5910 5056 854 396 0904 POLZELA Žalec 3971 3470 501 400 0905 ŽALEC Žalec 5377 4773 615 021 0906 DOBRNA Celje 4496 4212 284 326 0907 VITANJE Slovenske Konjice 4745 4553 192 024 0908 VOJNIK Celje 4210 3879 331 325 0909 SLOVENSKE KONJICE Slovenske Konjice 6155 5478 677 327 0910 LOČE Slovenske Konjice 4152 3830 322 334 0911 PONIKVA Šentjur 3579 3266 313 330 0912 DRAMLJE Šentjur 3620 3368 252 022 0913 KAJUH ŠMARTNO Celje 3487 3155 332 025 0914 GRMADA CELJE Celje 4724 3481 1243 020 0915 HUM CELJE Celje 5007 4004 1003 395 0916 GOZDNIK GRIŽE Žalec 3108 2761 347 397 0917 PREBOLD Žalec 3888 3628 260 398 0918 TABOR Žalec 3526 3374 152 125 0919 REČICA pri LAŠKEM Laško 4237 3985 252 126 0920 LAŠKO Laško 6915 6454 461 023 0921 BOJANSKO ŠTORE Celje 4032 3730 302 333 0922 ŠENTJUR pri CELJU Šentjur 4920 4314 606 351 0923 LOG ŠENTVID Šmarje pri Jelšah 2689 2478 211 350 0924 ŠMARJE pri JELŠAH Šmarje pri Jelšah 3438 3106 332 347 0925 PRISTAVA Šmarje pri Jelšah 3902 3587 315 331 0926 LOKA pri ŽUSMU Šentjur 3038 2884 154 332 0927 HANDIL DOBJE Šentjur 5767 5435 332 124 0928 JURKLOŠTER Laško 4803 4678 125 329 0929 BOHOR PLANINA Šentjur 3414 3280 134 345 0930 KOZJE Šmarje pri Jelšah 6917 6526 391 353 0931 PODČETRTEK Šmarje pri Jelšah 3643 3382 261 344 0932 BISTRICA ob SOTLI Šmarje pri Jelšah 3122 2955 167 346 0933 PODSREDA Šmarje pri Jelšah 3659 3530 129 SKUPAJ 4 139.908 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 127.661 12.247 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Slika 2.1: Položaj LUO v Sloveniji Slika 2.2: Lovišča v LUO Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 5 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 6 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI Temeljni namen ukrepov v življenjskem okolju divjadi, ki jih izvajajo LD, je ohranjanje in krepitev naravnih prehranskih ter bivalnih razmer za divjad in številne druge prostoživeče živalske vrste. Učinki navedenih ukrepov so pomembni tudi za izvajanje načrtovanega odvzema divjadi. Ocenjujemo, da je življenjsko okolje divjadi v LUO še vedno dokaj dobro ohranjeno, vendar pa se stanje v zadnjih desetletjih precej poslabšuje. Glavni dejavniki, ki omejujejo življenjske pogoje so hiter razvoj infrastrukture (cestnega omrežja, trgovskih centrov, industrijskih površin,…) v okolici večjih mest, intenzivno kmetijstvo v nižinskih območjih in ograjevanje kmetijskih površin za namene paše drobnice in govedi. Slednje vse bolj ovira gibanje divjadi in s tem v celoti omejuje njen življenjski prostor, hkrati pa omejuje tudi izvajanje lova. Precej zaskrbljujoče je tudi stanje obor za rejo divjadi. Pri zagotavljanju bivalnih in prehranskih pogojev za divjad predstavlja vse večji problem porušena razvojna sestava gozdov. Delež mlajših razvojnih faz (mladovij) je bistveno premajhen (za več kot polovico), to pa se odraža v pomanjkanju prehrane za rastlinojedo divjad, hkrati pa omejuje tudi njene bivalne razmere. Zaradi prilagodljivosti kmetijstva na aktualne družbeno ekonomske razmere ugotavljamo, da je to v zadnjih letih vse bolj sonaravno in ekološko usmerjeno, kar v nekaterih delih LUO že nudi ugodne pogoje za revitalizacijo habitatov poljske divjadi. Še vedno pa ocenjujemo, da so glavni omejitveni dejavniki ohranitve poljske divjadi prekomeren vpliv plenilcev (ptic ujed, vranov in malih zveri), močno razvejano cestno omrežje in vpliv potepuških psov. Kljub delnemu zaraščanju in opuščanju kmetijskih površin, je za smotrno upravljanje s poljsko divjadjo v LUO še vedno premalo remiznih površin. Zaradi dobre zastopanosti vodnih teles v nižinskih predelih LUO so življenjski pogoji za obvodne in vodne živalske vrste dokaj ugodni. Ciljno stanje življenjskega okolja divjadi v LUO je podrobneje opredeljeno v ON. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 7 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3.1 Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 Preglednica 3.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 Vrsta ukrepa Enota mere Načrtovan obseg Realiziran obseg Stopnja uresničitve načrta (%) 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI ure 11.840 11.997 101,33 Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna košnja) ha 87,11 77,39 88,84 Spravilo sena z odvozom ha 54,82 47,92 87,41 Priprava pasišč za divjad ha 11,80 11,40 96,61 Gnojenje travnikov ha 7,00 6,20 88,57 Vzdrževanje grmišč ha 3,25 3,25 100,00 Vzdrževanje remiz za malo divjad ha 5,16 4,96 96,12 Vzdrževanje gozdnega roba ha 9,75 8,95 91,79 Izdelava in vzdrževanje kaluž število 66 64 96,97 Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira število 10 10 100,00 Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja število 132 130 98,48 Postavitev in vzdrževanje gnezdnic število 128 100 78,13 3. BIOTEHNIČNI UKREPI Zimsko krmljenje parkljaste divjadi kg 1.910 2.250 117,80 Zimsko krmljenje male divjadi kg 7.450 6.105 Preprečevalno krmljenje kg 7.290 6.800 81,95 93,28 Privabljalno krmljenje kg 27.500 27.355 99,47 Krmne njive ha 15,12 17,04 112,70 Pridelovalne njive ha 7,19 4,29 59,67 kg 6.100 6.227 102,08 4. LOVSKI OBJEKTI Solnice (založene) število 1.901 1.860 97,84 Lovske preže (obnova in novogradnja) število 255 313 122,75 Krmišča (obnova in novogradnja) število 53 54 101,89 104,95 100,60 95,86 Količina soli Lovske steze (obnova in novogradnja) km Ukrepi varstva in monitoringa divjadi so bili med letom 2014 nekoliko preseženi. Podobno rast dejavnosti omenjenega področja zasledujemo vsa zadnja leta, kar je vsekakor spodbudno. Ocenjujemo, da se zaradi sprememb v okolju, ki so predvsem posledica negativnih človekovih vplivov, dejavnosti lovskih čuvajev z leti povečujejo in pridobivajo na javnem pomenu. S pomočjo podatkov, ki jih ZGS pridobi prek zgoraj navedenih informacij, je načrtovanje upravljanja z divjadjo lažje in temelji na realnejših osnovah. Obseg biomeliorativnih ukrepov se v zadnjem srednjeročnem obdobju ni bistveno spreminjal. Odstopanja posameznih ukrepov med leti so predvsem posledica različnih okoljskih dejavnikov, kot so vremenski ekstremi (npr. daljša sušna obdobja, dolge in ostre zimske razmere…). Skupna realizacija načrtovanih biomeliorativnih ukrepov v minulem letu je znašala 92 %. Od načrtovanih 6.536 ur je bilo izvedenih dobrih 6.000 ur, kar je približno enako kot v minulih letih. Pri realizaciji posameznih ukrepov večjih odstopanj od načrta ni zaslediti, razen pri vzdrževanju gnezdnic za ptice pevke, kjer je načrt dosežen le 78 %. Izpostaviti je treba precej slabo realizacijo košnje in vzdrževanja travnih površin v gozdnem prostoru, ki je za zagotavljanje prehranskih virov rastlinojedih parkljarjev izjemnega pomena. Pri sklopu biotehničnih ukrepov v okolju se v analizi najbolj osredotočimo na krmljenje divjadi. V minulem letu so bile načrtovane količine krme za zimsko krmljenje parkljaste divjadi presežene za 18 %. Slednje je verjetno posledica izjemno okrnjenih okoljskih pogojev glede naravne hrane ob koncu minulega leta. Velika 8 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 večina krme (7 t koruze in žit) pa se je porabila za poljsko divjad. Za preprečevalno krmljenje so LD porabile 6,2 t koruze, 400 kg tropin in 200 kg suhe krme, ali 93 % načrtovanega. Z namenom privabljanja divjadi (v največji meri divjega prašiča), se je porabilo dobrih 27 t koruze, ostale hrane pa se v ta namen redkeje koristi. Privabljalno krmljenje je močno pogojeno z izvajanjem individualnega lova na divje prašiče, ki je bilo zaradi večje gostote populacije v minulem letu dokaj intenzivno. Medtem ko je bil obseg načrtovanih površin za krmne njive presežen za 13 %, pa je bila realizacija obdelave pridelovalnih površin le 60 % načrta. Skupna realizacija vseh biotehničnih ukrepov je dosegla 91 % načrtovanega. Upravljavci lovišč so od načrtovanih 10.169 ur v te namene porabili približno 9.300 ur, kar je skoraj enako kot v letu 2013. Menimo, da je na področju krmljenja poleg usklajenega katastra krmišč po loviščih, v bodoče treba še več pozornosti namenjati upoštevanju določil LN s področja krmljenja. Pri terenskih ogledih je namreč občasno moč zaznati prekomerne količine dodatne krme v nekaterih loviščih, kar pa je strokovno nepotrebno in za divjad celo škodljivo. Zaradi slabših vremenskih razmer (obilo padavin), je bilo v minulem letu precej manj sadja ter nekaterih drugih kmetijskih pridelkov, kar se nedvomno odraža tudi pri večini vrst rastlinojede divjadi. Zaradi navedenega smo v minulem letu beležili precej povečan vpliv različnih vrst ptic na plodove sadja in različne povrtnine. Količina in struktura krmljenja divjadi je zadnja leta dokaj enakomerna, med leti se spreminja predvsem zaradi nihanja številčnosti divjega prašiča in posledične intenzivnosti lova nanj. Iz preglednice 3.1 je razvidno, da večino krme LD porabijo za privabljanje divjadi (divjega prašiča). V ta namen se je krmilo največ koruze, žit in semenja, na krmiščih za damjake in muflone v območjih načrtnega upravljanja z njimi, pa se je zalagalo še suho in sočno hrano (seno, tropine, jabolka). Poraba soli kot prehrambnega dodatka rastlinojedim parkljarjem se znižuje, kar je skladno z dolgoročnimi usmeritvami ON. Lovski objekti Ukrepi na področju obnove in novogradnje lovskih objektov so bili v minulem letu zadovoljivo realizirani. Od načrtovanih 19.120 delovnih ur so LD v te namene porabile dobrih 17.000 ur. Realizacija izgradnje in obnove visokih prež je bila presežena za dobrih 20 %, pri ostalih ukrepih pa je zaznati manj aktivnosti. Omenjena odstopanja na upravljanje z divjadjo sicer nimajo neposrednih negativnih posledic, vendar je tudi te ukrepe zaželeno dosegati. Dinamika dejavnosti LD na področju vzdrževanja in novogradenj lovskih objektov v zadnjih petih letih je precej izenačena. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 9 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3.2 Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju v letu 2015 Načrt ukrepov v življenjskem okolju divjadi je sinteza trenutnih razmer v okolju, usmeritev iz ON, predlogov lovišč in lastniških razmerij med LD ter lastniki zemljišč. Pri oblikovanju navedenih ukrepov smo z lovišči že predhodno sodelovali na različnih področjih, še posebej pri strategiji krmljenja in številnih biomeliorativnih ukrepih (sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja, vzdrževanje pasišč, grmišč, remiz, gozdnega roba, itd). Preglednica 3.2: Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015 Vrsta ukrepa Enota mere Načrtovan obseg 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi ure 11.621 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna košnja) ha 79,04 Spravilo sena z odvozom ha 50,81 Priprava pasišč za divjad ha 13,60 Gnojenje travnikov ha 7,30 Vzdrževanje grmišč ha 3,05 Vzdrževanje remiz za malo divjad ha 4,90 Vzdrževanje gozdnega roba ha 11,35 Izdelava in vzdrževanje kaluž število 64 Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira število 10 Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja število 117 Postavitev in vzdrževanje gnezdnic število 88 3. BIOTEHNIČNI UKREPI Zimsko krmljenje parkljaste divjadi kg 2.410 Zimsko krmljenje male divjadi kg 6.545 Preprečevalno krmljenje kg 8.290 Privabljalno krmljenje kg 27.000 Krmne njive ha 12,54 Pridelovalne njive ha 4,99 kg 6.100 Solnice (založene) število 2.040 Lovske preže (obnova in novogradnja) število 230 Krmišča (obnova in novogradnja) število 51 Količina soli 4. LOVSKI OBJEKTI Lovske steze (obnova in novogradnja) km 103,40 Ukrepi s področja varstva in monitoringa divjadi so namenjeni predvsem kontroli lovišč, varstvu in monitoringu divjadi, zmanjševanju izgub (povoza) divjadi ter opozarjanju javnosti o aktualnostih s področja upravljanja z divjadjo in lovišči. Zaradi stopnjevanja negativnih vplivov v okolju divjadi, se načrt dejavnosti s predmetnega področja v zadnjem srednjeročnem obdobju nenehno povečuje. V letu 2015 načrtujemo 11.621 delovnih ur za zgoraj navedene ukrepe, katerih dinamika je med drugim povezana še z javnimi pooblastili LD in večjo odgovornostjo za upravljanje z lovišči, ki izhajajo iz določil koncesijske pogodbe in predmetne zakonodaje. Ukrepe nadzora in varovanja naravnega okolja je zaželeno realizirati v čim večjem obsegu, pri čemer je še posebej pomembno izobraževanje širše javnosti in lovcev. Najpomembnejše je obveščanje in pomoč lastnikom zemljišč pri omejevanju in sanaciji škod od divjadi ter posledično ohranjanju populacij divjadi. V okviru javnih pooblastil lovskih organizacij je treba s preventivnimi akcijami zagotavljati mir v loviščih in skupaj z lovsko čuvajsko službo ter pristojno inšpekcijo opozarjati javnost na motnje v okolju. Navedene ukrepe naj se usmerja preko LD v sodelovanju z ostalimi organizacijami, ki delujejo na področju varstva narave (Zavod za varstvo narave, Kmetijsko gozdarska zbornica, društva lastnikov zemljišč, ZGS,…). Pomembno je spremljanje in evidentiranje vseh negativnih vplivov, ki omejujejo življenjske pogoje divjadi, pri 10 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 čemer je treba izpostaviti predvsem nadzor nad vožnjami z motornimi vozili v naravnem okolju, spremljavo pojavljanja psov brez nadzora ter ukrepanje ob njihovem prekomernem pojavljanju in negativnih posledic kmetijske ter gozdarske proizvodnje. Dopustna odstopanja realizacije načrta: Načrt za varstvo in monitoring divjadi je treba realizirati vsaj 85 %, dovoljeno pa ga je presegati. Biomeliorativna dela: V skladu z dolgoročnimi usmeritvami iz ON želimo v bodoče z biomeliorativnimi ukrepi predvsem pospešiti dela na področju ohranjanja in revitalizacije habitatov poljske divjadi v LUO. Na področju ukrepov za ohranjanje in krepitev naravnih prehranskih ter bivalnih pogojev divjadi načrtujemo v letu 2015 skupno 6.063 delovnih ur. S področja košnje travnikov v gozdnem prostoru načrtujemo 2 % večji obseg, kot je bil realiziran v lanskem letu, povečuje (za 20 %) se tudi priprava pasišč za divjad, spravilo sena in gnojenje travnikov. Navedeni ukrepi so še posebej potrebni v območjih večje gozdnatosti (Bohor, Paški Kozjak, Rudnica, Konjiška gora, Stenica) in manjšega deleža gozdnih robov. V LUO se zadnja desetletja pospešeno zaraščajo višinski travniki, kar želimo s pomočjo biomeliorativnih ukrepov omiliti. Gnojenje travnikov naj se izvaja s hlevskim gnojem na vsakih nekaj let, odvisno od matične podlage zemljišča. Vzdrževanje grmišč je zaželeno na območjih večjih gostot divjadi, da se s tem prepreči prekomerne vplive na gozdno mladje. Ukrep se lahko izvaja tudi na zaraščajočih površinah. Grmišča naj se vzdržuje tam, kjer za to že obstojajo naravne površine (preseke elektrovodov, degradirane površine in brežine gozdnih cest). Vzdrževanje remiz naj se izvaja pretežno v nižinskih loviščih (Polzela, Hum Celje, Žalec, Grmada, Šentjur, Log Šentvid, Ponikva, Šmarje pri Jelšah, Pristava), kjer še obstajajo naravni pogoji za ohranitev poljske divjadi. Nekoliko manj načrtujemo sadnje plodonosnih drevesnih vrst, ostali ukrepi pa so dokaj primerljivi s prejšnjimi leti. Obseg sadnje in naravne obnove se v veliki meri izvaja preko lastnikov gozdov in v koordinaciji z revirnimi gozdarji ZGS, kjer tudi z gojitvenimi ukrepi zagotavljamo ustrezen delež (približno 15 %) plodonosnega drevja in grmovja v gozdnem ekosistemu. Vnašajo naj se jerebika, skorš, češnja, oreh, lesnika in hrasti. Nižinska lovišča pozivamo, da skušajo v bodoče pridobiti več površin za vzdrževanje remiz, mirnih con in drugih, ekološko pomembnih območij za revitalizacijo poljske divjadi. Vzpodbujati je treba sonaravno pridelavo hrane in zagotavljati ugodne življenjske pogoje prostoživečim živalskim vrstam (valilnice, trhla debla, vzdrževanje trstičij, grmišč, omejkov, gozdnih ostankov in posamičnih dreves, ter ohranitev naravnih vodotokov). Vodna telesa naj se vzdržuje na način, da se ohranja brežine in očisti zarast. Kaluže naj se vzdržujejo predvsem na območjih, kjer so slabši hidrološki pogoji (karbonatna tla). Dopustna odstopanja realizacije načrta: Načrt za biomeliorativna dela je treba realizirati vsaj 80 %, zaželeno in dovoljeno je preseganje načrtovanih ukrepov. Večina biotehničnih ukrepov je namenjenih monitoringu ter lažjemu in lovsko pravičnejšemu odstrelu divjadi. Za krmljenje divjadi v LUO se sme v letu 2015 krmiti največ 44,26 t hrane, od česar prevladuje koruza, namenjena privabljalnemu krmljenju. S krmljenjem se v ekosistem dodatno vnaša energija, zaradi česar je treba to ustrezno regulirati v odnosu do naravnih prehranskih virov, intenzivnosti lova in številnih okoljskih dejavnikov med letom. Biotehnične ukrepe smo uskladili z dejanskimi potrebami, kjer smo upoštevali predvsem naravno prehransko ponudbo v minulih letih. Predloge lovišč za namen privabljalnega krmljenja in zalaganja solnic smo zmanjšali in prilagodili prej omenjenim okoljskim dejavnikom ter dolgoročnim usmeritvam. Dinamika posameznih ukrepov ostaja približno enaka, torej se v primerjavi s prejšnjimi leti načrtovane količine krmljenja znatno ne spreminjajo. Načrt krmljenja je usklajen s katastrom krmišč in dinamiko odvzema po loviščih v preteklih letih. Krmljenje ob bogatem obrodu gozdnega drevja v jesenskem in zgodnjem zimskem času je funkcionalno nepotrebno in nesmiselno, s finančnega stališča LD pa tudi potratno. Večino hrane zaužijejo ostali parkljarji (srnjad, jelenjad, gams) in ptiči, kar je s stališča prebavnega ciklusa živali in porabe energije v tem času neprimerno in celo škodljivo. Slednje povzroča le večje potrebe živali po vodi in močnejše objedanje ter lupljenje gozdnega drevja. Vnos biomase oz. energije s krmljenjem se ob upoštevanju lastnosti živalske vrste, velikosti populacije, razporeditve v prostoru in stanja ekosistema dolgoročno zmanjšuje. Krmi se prednostno s krmo, ki je proizvedena na območju krmljenja. Za pridelavo suhe krme naj se izkorišča gozdne jase sredi sklenjenih gozdov. Zimsko krmljenje divjadi je v LUO namenjeno pretežno poljski divjadi (poljskemu zajcu, fazanu in poljski jerebici), pod posebnimi pogoji iz tega načrta pa tudi muflonu in damjaku. Polaganje krme je treba omejiti na obdobje daljše zime in neugodnih pogojev, kot so visok sneg in žled. Za ostale rastlinojede naj se v ostrih razmerah polaga čim več naravne hrane (omela, bršljan, jelka, vejniki, …). Močna krmila naj bodo ustrezno primešana ostalim vrstam hrane. V letu 2015 načrtujemo slabih 9 t hrane za zimsko krmljenje, od tega 6,5 t za malo poljsko divjad, predvsem poljskega zajca. Zaradi škod od divjadi v kmetijstvu je smiselno preprečevalno oz. odvračalno krmljenje, ki mora temeljiti na strokovnih izhodiščih, ki so natančneje Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 11 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 opredeljena v ON. V LUO se sme načrtno krmiti na preprečevalnih krmiščih samo divjega prašiča (glej poglavje 4.6) in le izjemoma damjaka. Privabljalno krmljenje se dopušča z namenom spremljanja populacij divjadi, opazovanja in lažjega odstrela. Namenjeno je divjemu prašiču, muflonu ter damjaku. Usklajeno mora biti z navodili o upravljanju s posameznimi vrstami divjadi in katastrom krmišč v LUO. Dovoljeno je le zalaganje krmišč, ki so navedena v prilogi LUN (preglednica 7.1), hkrati pa usklajena z ZGS. Pri tem je treba spoštovati načrtovane količine krme, namen krmljenja, vrsto divjadi za katero se pretežno krmi, vrsto krmišča, čas založenosti in vrsto krme (glej poglavja »Ukrepi v življenjskem okolju divjadi pri posameznih živalskih vrstah«). V strogih naravnih zavarovanih območjih (rezervati, robno območje rezervatov) se krmljenje ne sme izvajati. Krmišča in solnice je prepovedano locirati v bližini naravnih mladovij oziroma umetnih nasadov. Priporočamo, da se na krmnih njivah sadi krmne mešanice brez uporabe herbicidov in umetnih gnojil. Uporaba sadilnega materiala za krmne njive, ki je tujerodnega izvora (invazivne vrste kot je topinambur) je prepovedana. Mrhovišča za lažji odvzem lisic in ostalih malih zveri je dopustno zalagati samo v zimskem času. Na njih naj se uporabljajo predvsem ostanki uplenjene divjadi. Locirana naj bodo na manj izpostavljenih, človeku nedostopnih mestih. Pri zalaganju mrhovišč je treba upoštevati ukrepe s področja sanitarne in veterinarske stroke. Temeljni namen solnic v okolju je zagotavljanje dodatne ponudbe mineralov rastlinojedi divjadi, ki ji olajša spomladanski prehod na sočno naravno hrano. Po ugotovitvah novejših raziskovanj sicer dodajanje soli nima pozitivnih učinkov na divjad. Pomembno je predvsem za doseganje načrta odvzema. Priporočamo zalaganje s soljo in mineralnimi kamni v zmernih količinah (priporočeno do največ 3 kg na solnico). Zalaganje solnic je dovoljeno le v spomladanskih mesecih. Njihovo število je omejeno na največ 3 solnice na 100 ha gozda. Vsaj enkrat letno je koristno okolico objektov kjer prihaja do gostitve divjadi razkužiti z apnom, da s tem preprečimo širjenje zajedavcev. Solnice naj se izdeluje pretežno iz naravnih materialov (lesa). Postavljanje solnic ni dovoljeno: • v mladovjih (mladje, gošča) in sestojih v obnovi, oziroma je dovoljeno le ob soglasju lastnika gozda in ZGS, • ob cestah in v območju gozdnih rezervatov, • v bližini hidroloških, botaničnih, zooloških in ekosistemskih naravnih vrednot, • ob vodnih virih oz. le v minimalni oddaljenosti 50 m in na način, ki onemogoča vnos soli vanje. Soli tudi ni dovoljeno neposredno vnašati v luže, kaluže in ostala vodna telesa. Seznami zavarovanih območij, naravnih vrednot, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij (NATURA 2000) in njihovi varstveni režimi, ki vplivajo ali omejujejo upravljanje z divjadjo in njenim življenjskim okoljem, se nahajajo v ON za obdobje 2011–2020 kot priloge v poglavju 8.1. Podrobnejše varstvene usmeritve istega načrta v poglavju 4 določajo pogoje in usmeritve za izgradnjo lovskih objektov. Dopustna odstopanja realizacije načrta: Načrta biotehničnih del ni treba dosegati, ne sme pa se ga presegati. Lovski objekti. Temeljni namen visokih prež in bivakov v loviščih je spremljanje populacijske dinamike živalskih vrst ter strokovno pravilno in lovsko etično izvajanje odstrela divjadi. Primerno vzdrževanje lovskih stez je zelo pomembno za izvajanje ukrepov varstva in monitoringa divjadi ter lova. V letu 2015 načrtujemo skupaj nekaj več kot 17.000 delovnih ur za izgradnjo in obnovo lovsko tehničnih objektov. Načrt je prilagojen upravljanju z lovišči, zaradi česar naj se upoštevajo dejanske potrebe lovišč po teh objektih. Priporočamo da se število lovskih prež enakomerno porazdeljuje v okolju in prilagaja dejanskim potrebam. Grajene naj bodo iz naravnih materialov in oblikovno v sozvočju z okoljem. Azbestne, plastične in pločevinaste strehe ne sodijo ne te objekte. Preže morajo biti vselej varne za uporabnike. Priporočamo, da se na njih namesti opozorilo o uporabi na lastno odgovornost. Pri načrtu gradnje in obnove visokih prež smo v celoti upoštevali predloge lovišč, saj so predvidena dela na tem področju povezana predvsem s potrebami upravljavcev lovišč pri izvajanju monitoringa divjadi in lovu. S stališča vplivov v okolju so za načrtovanje pomembna predvsem krmišča za parkljasto divjad, za katera je na ZGS vzpostavljen kataster v vseh loviščih LUO, ki ga morajo upravljavci upoštevati pri izdelavi letnih načrtov lovišč. Register teh objektov (priloga LUN: preglednica 7.1) je opremljen s prostorskimi atributi (ime, KO, parcela, …). Za vsako krmišče je v Letnem načrtu lovišča opredeljen namen krmljenja, temeljna vrsta divjadi, za katero je objekt namenjen, vrsta krmišča in vrsta ter količina krme. Vsi zgoraj navedeni podatki so arhivirani na ZGS OE Celje. Načrt del s področja gradnje in obnove lovskih objektov naj se ne presega. 12 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 V tekočem letu se sme na območju celotnega LUO zalagati 156 krmišč za veliko parkljasto divjad, od tega 142 privabljalnih, 11 preprečevalnih in 3 zimska. Seznam krmišč se nahaja v prilogi LUN, natančne lokacije (X in Y koordinate) so arhivirane na ZGS, OE Celje. Krmišča za zimsko krmljenje male poljske divjadi niso zajeta v navedenem katastru, ker se med leti številčno in lokacijsko precej spreminjajo. Priporočila za njihovo uporabo so navedena v nadaljevanju načrta, natančneje v poglavjih o mali poljski divjadi. Lovske koče in bivaki sicer ne služijo neposredno upravljanju z divjadjo, vendar so za zagotavljanje s koncesijo določenih pogodbenih obveznosti nujno potrebne. Dinamika obnove in novogradnje lovskih objektov je zadnja leta precej izenačena. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 13 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3.3 Škode od divjadi Skupna škoda od divjadi za minulo leto je znašala nekaj več kot 25.000 EUR, kar je 7 % manj kot leta 2013. Od vse ovrednotene škode so LD v minulem letu lastnikom zemljišč izplačale dobrih 19.000 EUR, za nadomestila v obliki materialov je bilo porabljeno 7.800 EUR, poleg tega pa so upravljavci lovišč za sanacijo porabili še dobrih 1.200 delovnih ur. Po podatkih LD je bilo za preventivno zaščito poljščin in travnikov porabljeno še dodatnih 4.000 delovnih ur, za nabavo kemičnih in tehničnih odvračal pa namenila dokajšnja finančna sredstva (slednjih iz evidenc ni mogoče pridobiti, ocena je podana na podlagi ustnih virov pristojnih oseb LD). V primerjavi z letom 2013 se je povečala škoda na koruzi, za dobro tretjino pa se je zmanjšala na travnikih. Povečale so se škode na vrtninah in žitih. Največ škode od divjadi je v minulem letu povzročil divji prašič, ki je prevladoval s 92 %. deležem, sledi srnjad z dobrimi 5 %, vpliv ostalih vrst divjadi v okolju pa je zanemarljiv. Izpostaviti je treba tudi škode od sive vrane, ki so zaradi okrnjenih prijav oškodovancev redkeje evidentirane in pogosto niso zajete v poročilih. Nenehno se soočamo s škodami na posevkih žit in koruze v spomladanskih mesecih, ter jeseni pred spravilom pridelkov. Škodo evidentiramo tudi na nelovnih površinah in sicer na silažnih balah, silosih, gospodarskih objektih, itd. Opozoriti je treba še na škodne primere po kuni belici, za katere predvidevamo, da niso dosledno evidentirane, vendar njihove odškodnine dosegajo precej visoke vrednosti. V primerjavi s prejšnjim letom se je obseg škod od divjih prašičev zmanjšal, kar je po našem mnenju predvsem posledica neažurnega evidentiranja. Po navedbah upravljavcev lovišč je namreč določen delež škodnih dogodkov, ki so se zgodili pozno jeseni še nezaključen in se bo njihova obravnava oziroma sanacija izvedla v spomladanskih mesecih leta 2015. Preglednica 3.3: Škoda, ki jo je povzročila divjad v letu 2014 Vrsta divjadi Kultura kulture srna sadno drevje skupaj srna navadni jelen kulture skupaj navadni jelen damjak travniki skupaj damjak gams travniki Ovrednotena škoda (v EUR) 2014 EUR / 100 ha 1.367,11 1,07 0 0 1.367,11 1,07 100,00 0,08 100,00 0,08 100,00 0,08 100,00 0,08 60,00 0,05 60,00 0,05 kulture 11.294,48 8,85 travniki 12.004,05 9,40 skupaj divji prašič 23.298,53 18,25 SKUPAJ PARKLJARJI 24.925,64 19,52 52,50 231,92 0,04 0,18 284,42 0,22 25.210,06 19,95 skupaj gams divji prašič lisica jazbec SKUPAJ OSTALE VRSTE VSE SKUPAJ V zgornji preglednici so zajete vse izplačane odškodnine, finančno ovrednoteni stroški materiala (semena, umetna gnojila, poljščine, zaščitna sredstva…) in delo lovcev pri sanaciji škod (ravnanje izritin, setev, …). Za finančno ovrednotenje opravljenega dela smo obračunavali delovno uro po vrednosti 5 EUR. Navedene so vse evidentirane (torej prijavljene) škode od divjadi na lovnih površinah, ločeno po glavnih povzročiteljih in vrstah kultur, kjer so bile obravnavane. Kljub navedenemu ugotavljamo, da je dolgoročni trend gibanja škod od divjadi zmerno naraščajoč, najizraziteje pri divjem prašiču. Slednje je poleg dejanskega vpliva divjadi v veliki meri tudi posledica sprememb cen kmetijskih pridelkov, inflacije in doslednejšega prijavljanja škodnih primerov. (npr. cena koruze se je v lanskem letu zaradi dobre letine zmanjšala). 14 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Večletna analiza višine škod od divjadi, kljub precejšnjemu spreminjanju številčnosti divjih prašičev ne izraža pričakovanih nihanj, kar je zagotovo tudi posledica uravnavanja številčnosti divjadi (predvsem divjega prašiča) z odstrelom in aktivnega varovanja kmetijskih kultur. Ugotavljamo, da LD dokaj dobro ocenjujejo populacijska nihanja ter posledično vpliv divjega prašiča v kmetijski krajini in z odstrelom zadovoljivo uravnavajo njegovo številčnost. Pri analizi oziroma interpretaciji vpliva divjadi v okolju je poleg številčnosti populacij treba upoštevati številne dejavnike v ekosistemih in dejavnike okolja, kot so klimatski pogoji med letom, trajanje snežne odeje, rodnost prizadete kulture v letu, sezonske razmere, obrod plodonosnih drevesnih vrst itd. Slednji namreč najbolj očitno vplivajo na stanje v populacijah vrst divjadi. Pri vplivu divjadi v okolju ne smemo zanemariti pozitivnih učinkov, ki jih nekatere vrste opravljajo v ekosistemu. Izpostaviti je treba predvsem vpliv divjega prašiča na naravno pomlajevanje gozdov, pomembno pa je tudi uravnavanje različnih vrst ličink v travni ruši in regulacijo talnih glodalcev. Nedvomno je pomemben tudi sanitarni pomen sive vrane in lisice v okolju. V spodnji preglednici je navedeno število prijavljenih škod po divjadi za minulo srednjeročno obdobje, ločeno po posameznih loviščih. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 15 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 3.4: Število škodnih primerov v zadnjem petletnem obdobju Leto IME LOVIŠČA 2010 2011 Skupaj 2012 2013 2014 ŠKALE 7 7 3 7 4 28 OLJKA 1 8 16 18 9 52 VELENJE 15 12 2 2 5 36 POLZELA 10 38 24 7 12 91 ŽALEC 19 30 29 24 12 114 DOBRNA 1 2 18 8 10 39 VITANJE 7 6 6 5 4 28 9 4 19 4 0 36 21 6 23 16 2 68 LOČE 4 6 9 4 5 28 PONIKVA 7 4 3 0 2 16 DRAMLJE 11 12 16 8 2 49 KAJUH - ŠMARTNO 0 2 5 3 0 10 GRMADA - CELJE 8 2 7 1 6 24 VOJNIK SLOV. KONJICE 8 9 8 11 4 40 GOZDNIK - GRIŽE 17 6 15 6 10 54 PREBOLD 27 20 16 9 8 80 8 11 13 28 34 94 28 16 17 35 16 112 HUM - CELJE TABOR REČICA pri LAŠKEM 9 4 9 12 21 55 BOJANSKO - ŠTORE 23 18 14 21 26 102 ŠENTJUR pri CELJU 2 1 5 2 2 12 LOG ŠENTVID 0 0 1 0 2 3 ŠMARJE pri JELŠAH 0 4 2 1 1 8 PRISTAVA 1 0 0 2 6 9 LOKA pri ŽUSMU 0 0 1 0 2 3 HANDIL - DOBJE 0 1 0 0 0 1 JURKLOŠTER 8 5 18 9 12 52 BOHOR - PLANINA 0 0 2 2 1 5 KOZJE 6 2 12 9 9 38 PODČETRTEK 3 1 2 4 9 19 BISTRICA ob SOTLI 3 3 8 3 6 23 LAŠKO PODSREDA SKUPAJ 3 3 5 1 1 13 266 243 328 262 242 1341 Število škodnih dogodkov se med lovišči v LUO razlikuje, kar je precej nenavadno. Menimo da je vzrok temu predvsem v pomanjkljivem vodenju evidenc. Sicer pa je število prijav dokaj povezano z višino škod po loviščih in se v zadnjem srednjeročnem obdobju občutno ni spreminjalo. 16 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Gibanje škod po vrstah divjadi v zadnjih petih letih je prikazano v grafikonu št. 3.1. 35000 30000 25000 EUR Ostale vrste 20000 Divji prašič Navadni jelen 15000 Srna 10000 5000 0 2010 2011 2012 2013 2014 LETO Slika 3.1: Dinamika ovrednotenih škod od divjadi v LUO Škoda v € Odvzem 40000,00 600 35000,00 30000,00 400 25000,00 20000,00 300 15000,00 Odvzem (kos) Izplačana škoda (EUR) 500 200 10000,00 100 5000,00 0,00 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Slika 3.2: Škode in odvzem divjih prašičev V zadnjem desetletju številčnost populacije divjega prašiča narašča, zmerno se povečujejo tudi škode na travnikih in številnih drugih kmetijskih kulturah. Gostota prašičev je predvsem odraz različnih okoljskih dejavnikov (količina hrane), delno pa tudi vpliva številčnega in strukturnega odvzema/odstrela. V zadnjem desetletju je odvzem svinj 2+ in lanščakinj skupaj znašal le 13,4 %, namesto načrtovanih 17,5 %. Trend rasti populacije je treba v bodoče z odstrelom zaustaviti do te mere, da bo sprejemljiva za normalen razvoj kmetijstva, ki bo zagotovljen ob ekonomsko in okoljsko dopustni višini škod na kmetijskih kulturah. Tudi v lanskem letu se je potrdila domneva, da na številčnost divjih prašičev najbolj vpliva ponudba naravne hrane, ki je bila med leti 2013/14 sicer dokaj normalna, vendar je gostota populacije kljub temu v nekaterih delih LUO močno narasla. Kljub razmeroma visokemu odvzemu prašičev v minulem letu ocenjujemo, da je številčnost Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 17 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 populacije v LUO trenutno še dokaj velika. Ob upoštevanju odstrela v letu 2014 in prvih dveh mesecih 2015, ter precej slabega obroda plodonosnih drevesnih vrst v jeseni 2014, pričakujemo v letošnjem letu zmanjšanje številčnosti populacije. Pri upravljanju s prašičem moramo upoštevati dejstvo, da z odstrelom zgolj usmerjamo naravno gibanje populacije in jo skušamo oblikovati v smeri ekonomske nosilne zmogljivosti okolja in naravne starostne ter spolne sestave. Največji delež škode od divjadi je bilo evidentirane na območju LUB Bohor (35 %), sledijo LUB Južno od Savinje (33 %), Paški Kozjak (19 %), Rudnica (10 %) in Konjiška gora (3 %). Za škodo, ki jo povzroča divjad na nelovnih površinah v lovišču odgovarja upravljavec, v kolikor je škoda nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija. Navedene škodne dogodke ocenjujejo pooblaščenci MKGP na ZGS. V letu 2014 smo obravnavali 9 prijav z omenjenega področja. Skupna ocenjena škoda je za tretjino manjša kot leta 2013 in je znašala 20.470 EUR, vendar po nam dostopnih informacijah en znesek v višini dobrih 14.000 EUR ni bil priznan oziroma izplačan zaradi neprimernega varovanja premoženja pred divjadjo. Število škodnih primerov s predmetnega področja bi bilo še precej večje, vendar so s Pravilnikom o minimalnih pogojih za zaščito posameznih nelovnih površin pred škodo od divjadi (Ur. l. RS, št. 3/13) predpisani načini varovanja premoženja, zaradi česar številne prijave škod nismo obravnavali. Največ škodnih primerov so povzročile kune belice in srnjad. Tovrstnih primerov nikakor ne moremo povezovati z gostoto populacij divjadi v LUO, ampak zgolj s slučajnostnim pojavljanjem škod. Evidence navedenih škodnih primerov in predmetne dokumentacije so arhivirane na ZGS, OE Celje. Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi v letu 2014 Ukrepi za preventivno zaščito kmetijskih kultur pred prekomernim vplivom divjadi so bili v minulem letu intenzivnejši ( za 20 %) kot leto prej. Načrt je bil presežen za 12 %. Velika večina opravil s tega področja je bila izvedena z nameni preprečevanja škod od divjih prašičev na travnikih in ostalih kmetijskih kulturah. V kolikor se ukrepi za preprečevanje škod nebi izvajali, bi bila zagotovo višina in obseg škod od divjadi še bistveno večji. LD so izvajale ograjevanja z električnimi pastirji in zaščito s kemičnimi odvračali. Preglednica 3.5: Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2014 Vrsta ukrepa Število objektov Opravljene ure tehnična sredstva 42 2.296 kemična sredstva 32 1.719 SKUPAJ 74 4.015 Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod v letu 2015 Načrt aktivnosti na področju zaščite kmetijskih kultur pred škodami od divjadi je definiran na podlagi pričakovanih vplivov in ocene številčnostjo divjadi, predvsem divjega prašiča. Prioritetno načrtujemo zavarovanje kmetijskih kultur in travnikov na delih LUO z največjo potencialno ogroženostjo od divjih prašičev, to so območja LUB Južno od Savinje, Bohor in Paški Kozjak. Smiselno je varovanje potencialno ogroženih kultur v neposredni bližini večjih gozdnih kompleksov in kmetijskih površin v gozdnati krajini. Treba je predvsem zaščititi območja, kjer je zadnja leta prihajalo do povečanih škod. Za odganjanje divjadi naj se lovišča poslužujejo električnih pastirjev, žičnih in plastičnih elektroograj, optičnih in zvočnih naprav, ter kemičnih odvračal. Lastnike zemljišč morajo LD, skladno s 53. členom ZDLov-1, ustrezno podučiti o načinu varovanja in uporabi sredstev za zaščito. Na odsekih cest, kjer je evidentiran povečan povoz divjadi je smiselno namestiti sredstva za odvračanje, hkrati pa od upravljavca ceste zahtevati postavitev prometnega znaka o nevarnosti prehoda divjadi. Preglednica 3.6: Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod 2015 18 Vrsta ukrepa Število objektov Načrtovane ure tehnična sredstva 36 2.115 kemična sredstva 30 1.709 SKUPAJ 66 3.824 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preprečevanje oziroma omilitev škode od divjadi je opredeljena v 53. členu ZDLov-1. Ukrepi ki jih mora lovska organizacija izvajati morajo biti določeni v letnih načrtih lovišč. Zakon eksplicitno ne našteva, kateri bi bili ti ukrepi, pač pa navaja, da lovišča skupaj z lastniki zemljišč in gozdov določijo medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z uporabo zaščitnih sredstev in preprečevanjem škod od divjadi in na divjadi. Fizična ali pravna oseba (lastnik zemljišča) mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. Lastniki morajo uporabljati in vzdrževati zaščitna sredstva, ki jih je dolžan priskrbeti upravljavec lovišča. Sodelovanje lovske organizacije z oškodovanci pri zaščiti kmetijskih in gozdnih kultur, ki jo lahko povzroči divjad, je obvezno. Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča, ki ne dovoli upravljavcu lovišča zavarovanja zemljišča, ga pri tem ovira ali odstrani sredstva oziroma ovire za preprečevanje škode, ne dovoli oziroma preprečuje izvajanje lova, namerno poškoduje ali odstrani lovske objekte, oziroma ne ravna v skladu z ZDLov-1, nima pravice do povrnitve škode, ki jo povzroči divjad na teh površinah. Pri škodah moramo ločiti povzročitelje škod, oziroma kdo za škodo odgovarja glede na to, kje je le-ta nastala. ŠKODA NA PREMOŽENJU A. Za škodo, ki jo povzroči divjad na lovnih površinah v lovišču odgovarja upravljavec lovišča. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine je sledeč: 1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način. Pooblaščenec lovišča v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve navede v zapisnik. 2. Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca, na kraju ogleda ali v osmih dneh, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode območni komisiji za ocenjevanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah pri LUO. Za Savinjsko - Kozjansko LUO je sedež komisije na Upravni enoti Celje, Ljubljanska cesta 1, 3000 Celje. 3. Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah sestavljajo predsednik ali njegov namestnik ter dva člana ali njuna namestnika. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko. Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica brez pravice glasovanja. 4. Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine. 5. Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom zgoraj navedenih postopkov. Pri ocenjevanju škode je treba smiselno upoštevati izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov, glede na vrsto kulture oziroma način pridelave. Vse kulture intenzivne pridelave (intenzivni sadovnjaki, površine za pridelavo povrtnin...) je treba ustrezno zaščititi v skladu s predpisi, ki jih podajo soglasjedajalci za postavitev in obratovanje omenjenega objekta. Pri tem je treba upoštevati določila Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito posameznih nelovnih površin pred škodo o divjadi (Ur. l. RS, št 3/13). Te kulture se skladno z 10. čl. ZDLov-1 izloči iz lovnih površin lovišč. Odškodnina za povzročeno škodo mora nadomestiti dejansko povzročeno škodo. LD mora voditi pregled opravljenih ukrepov, dokazila o izvedbi preventivnih zaščitnih ukrepov ter vrsto in količino tehničnih in kemičnih sredstev, ki jih nudi lastnikom v okviru ukrepov za preprečevanje škod. Z navodili o uporabi odvračal je treba seznaniti oškodovance in kontrolirati pravilno izvedbo. B. Za škodo, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah v lovišču je odgovoren upravljavec lovišča, če je storjena po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine: 1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo krajevno pristojni območni enoti ZGS. Za LUO se škodo prijavi na ZGS, OE Celje, Ljubljanska 13, 3000 Celje. 2. Pooblaščena oseba MKGP (predstavnik ZGS, pristojne OE) v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v Zapisnik o nastanku škode, ki jo je povzročila divjad. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 19 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3. Če se oškodovanec in pooblaščena oseba ne sporazumeta o višini odškodnine na kraju ogleda ali v osmih dneh ter ne skleneta Sporazuma o določitvi višine odškodnine od divjadi na nelovnih površinah, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo. 4. Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvo in drugo zgoraj navedeno točko. C. Za škodo, ki jo povzročajo zavarovane vrste prostoživečih živali odgovarja RS, ki je vrste zavarovala. Škodo ocenjuje pooblaščeni delavec ZGS, ki sestavi predpisan zapisnik, sklene Sporazum z oškodovancem in ju posreduje na ARSO. ŠKODA NA ZDRAVJU LJUDI je tista, ki jo divjad povzroči neposredno zdravju človeka in je vsa nepremoženjska škoda, ki je nastala oškodovancu zaradi delovanja divjadi. ŠKODA POVZROČENA Z IZVAJANJEM LOVA je vsaka škoda, ki so jo pri izvrševanju lova povzročili lovci, gonjači ali drugi udeleženci lova in lovski psi. Za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem odgovarja upravljavec lovišča, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za ostalo škodo nastalo pri izvrševanju lova in upravljanju z loviščem, ima oškodovanec pravico neposredno uveljavljati škodo od povzročitelja. ŠKODA NA DIVJADI je premoženjska in ekološka škoda, povzročena z neposrednim protipravnim uničenjem, poškodovanjem ali prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzročena posredno s protipravnimi posegi v prostor, ki spreminja, krči ali uničuje habitate, naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne dejavnike. Odgovoren je tisti, ki je ravnal namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost). Za škodo na divjadi ob trku s premikajočim se vozilom odgovarja voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi, upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca, ali upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo. Dopustna odstopanja realizacije načrta: Načrt ukrepov s področja preprečevanja škod od divjadi je treba dosegati, zaželeno je, da se ga presega po dejanskih potrebah. 20 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3.4 Vpliv rastlinojede divjadi na gozdne ekosisteme Na ZGS smo pričeli s sistematičnim spremljanjem objedenosti gozdnega mladja leta 1996. Popis smo ponavljali in sicer v letih 1996, 2000 in 2004 podroben popis (vse poškodbe nad statistično srednjo višino razreda v oddaljenosti od vrha poganjka) skupaj s hitrim popisom (poškodbe terminalnega poganjka nastale v približno enem letu), ter v letih 1998 in 2002 samo hitri popis. V letih 2009 in 2010 je ZGS opravil prvi popis objedenosti gozdnega mladja po prenovljeni metodi na območju celotne Slovenije. Izvedba popisa na terenu prostorsko ni vezana na območje LUO, ampak se opravlja po »ekoloških enotah« oziroma popisnih enotah pri oblikovanju katerih smo upoštevali populacijska območja rastlinojede parkljaste divjadi in zaokrožena gozdnata območja, ki so si podobna po drevesni sestavi, geološki podlagi, klimi, ipd. Na območju LUO smo popis izvedli v letih 2009 in 2010. Leta 2014 smo v vseh popisnih enotah v LUO izvedli drugi popis objedenosti mladja. V vsaki od popisnih enot je bilo popisanih predpisano število ploskev, ki zagotavlja statistično zanesljivost metode (52 ploskev). Pri popisu ugotavljamo, da je stopnja objedenosti odvisna od številnih okoljskih dejavnikov. Kljub temu pa nam rezultati analize nudijo dodano vrednost pri razumevanju dogajanj v populacijah divjadi, predvsem glede gibanja njene številčnosti in gostot. V LUO ležijo naslednje popisne enote: • Celjsko – Bistriška kotlina, ki zavzema osrednji, severni in zahodni del LUO z izjemo lovišča Vitanje; • Kozjansko, ki zavzema južni in vzhodni del LUO in • Zasavje, ki zavzema jugozahodni del LUO. V zelo majhnem delu ležijo na območju LUO še popisne enote Haloze na skrajnem vzhodnem delu, Zgornja Savinja na skrajnem zahodnem delu in Pohorje, ki leži na območju lovišča Vitanje na severu LUO. Slika 3.3: Popisne enote v Savinjsko – Kozjanskem lovsko upravljavskem območju Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 21 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Pri tolmačenju rezultatov popisa objedenosti se je treba zavedati, da so posamezne drevesne vrste v prehrani parkljaste divjadi različno priljubljene. Tako je npr. delež objedenosti plemenitih listavcev lahko zelo visoka že pri nizkih gostotah rastlinojede parkljaste divjadi, nasprotno pa je delež objedenosti smreke praviloma visok pri visokih gostotah divjadi. Raziskave kažejo, da se odvisnost med številčnostjo divjadi in objedenostjo mladja najbolj odraža pri objedenosti bukve. Bukev je med divjadjo srednje priljubljena, prostorsko je zastopana praktično na vseh rastiščih in je navsezadnje graditeljica večine sestojev, zato je primerna za ugotavljanje vpliva rastlinojede divjadi na gozdno mladje. Predmet analize vpliva rastlinojedih parkljarjev je tisti segment gozda, od katerega je odvisno naravno pomlajevanje in s tem nadaljnji razvoj gozda. S tega vidika je predvsem pomembno, kakšna je številčnost in vrstna sestava mladja v najvišjem višinskem razredu (R4), ki ga še spremljamo in predstavlja osnovo za vrstno pestrost bodočih sestojev. Izostanek oz. zelo nizek delež nekaterih drevesnih vrst (jelka, plemeniti listavci) v tem razredu je lahko posledica močnejšega objedanja. To še posebej velja za primere, ko imamo v nižjih višinskih razredih znaten delež določene drevesne vrste, v najvišjem razredu pa ta drevesna vrsta ni ali pa je slabo zastopana. Predvidevamo, da je razvoj mladja, ki preraste višino 150 cm neodvisen od objedanja parkljaste divjadi. Število dreves na enoto površine se z rastjo gozda zmanjšuje. Za normalno gospodarjenje z gozdom je torej nujno, da se lahko z ustreznimi gozdnogojitvenimi ukrepi (redčenjem) spreminja deleže drevesnih vrst tako, da se zasleduje ciljna drevesna sestava. 22 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež objedenosti po višinskih razredih in drevesnih vrstah v letu 2014 Popisna enota: Celjsko - Bistriška kotlina Skup. DV < 15cm R1 15-30cm št. DV DV obj. vz. št./ha št./ha % % % Smreka Jelka Bori Bukev Hrasti Plemeniti listavci Drugi trdi listavci Mehki listavci Iglavci Listavci Skupaj R2 30-60cm DV % št./ha R3 60-100cm obj. % DV % št./ha obj. % R4 100-150cm DV št./ha obj. % % 21 2 911 9 4.229 10,0 14 3.831 26,6 14 1.020 7,3 15 473 8 1 456 4 1.791 18,1 4 1.045 45,2 8 547 68,2 6 199 25 100,0 1 50,0 R1-R4 DV % št./ha obj. % 10 9.552 15,9 4 3.582 35,4 50 50,0 28 23.583 15,3 25 26 33 18.375 21 10.224 9,5 33 9.105 23,2 41 2.985 16,7 41 1.269 25 39 21.868 38 18.110 3,8 11 2.886 4,3 5 373 6,7 3 100 26 21.468 3,9 23 19 10.478 8 3.831 14,3 6 1.617 26,2 4 299 33,3 5 149 8 5.896 18,1 4.252 19 9.304 34,8 28 7.587 26,6 26 1.891 23,7 30 920 21 19.702 29,3 152 1 448 77,8 5 1.269 96,1 1 75 2 1.791 87,5 1.367 13 6.020 12,4 18 4.901 31,0 22 1.592 28,1 22 672 14,8 14 13.184 21,3 33 98 55.125 87 41.916 13,8 82 22.463 26,2 78 5.622 19,0 78 2.438 4,1 86 72.440 17,8 34 100 56.492 100 47.937 13,6 100 27.364 27,1 100 7.214 21,0 100 3.110 6,4 100 85.624 18,3 29 8 5 21 2 2,0 8,1 Ugotovitve: OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4) • Pri obravnavi so upoštevani podatki popisov v popisnih enotah (v nadaljevanju: PE) znotraj LUO. • Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) v PE Celjsko - Bistriška kotlina znaša dobrih 18 %, in se je v primerjavi z letom 2009 statistično značilno povečala in sicer od 13,6 % na 18,3 %. • Delež skupne objedenosti se je najmočneje povečal v drugem in tretjem višinskem razredu. • Skupna objedenost iglavcev znaša 21,3 %, v primerjavi z letom 2009 se je statistično značilno povečala in sicer od 4,6 na 21,3 %. • Skupna objedenost listavcev znaša 17,8 %, v primerjavi z letom 2009 se je statistično neznačilno povečala in sicer od 15,1 na 17,8 % • Skupna objedenost jelke se je statistično značilno povečala in sicer od 16 % na 35 %. • Skupna objedenost smreke se je v primerjavi z letom 2009 statistično značilno povečala in sicer od 4 % na 16 %. • Skupna objedenost bukve znaša 15 %, v primerjavi z letom 2009 se je sicer nekoliko povečala in sicer iz 13,6 na 15,3 %. • Skupna objedenost hrastov se je skoraj prepolovila in sicer iz 7,5 % na 3,9 %. Zaskrbljujoč pa je izjemno majhen delež v najvišjem razredu R4, kjer znaša samo 3 %. Zastopanost hrasta gradna je v vseh višinskih razredih 26 %, izginjanje predpisujemo predvsem prepočasnemu odpiranju pomladitvenih jeder in s tem slabi osvetljenosti mladja. • Razmeroma nizek je delež iglavcev (14 %) v vseh višinskih razredih. • Delež trdih listavcev znaša 21 % in je glede na gozdno gojitvene cilje previsok. • Tekoča objedenost (v zadnjem letu) predstavlja dobrih 75 % celotne objedenosti. OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4) • Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša dobrih 6 %, v letu 2009 je pa je znašala le 1 %, • Objedenost iglavcev znaša 15 %, vendar zgolj na račun jelke, smreka v tem razredu ni več poškodovana. V letu 2009 je znašala poškodovanost iglavcev 9 %. • V višinskem razredu R4 je delež objedenosti razmeroma majhen (6,4 %) in s stališča pomlajevanja neproblematičen. Tudi število osebkov/ha (3.110) je več kot zadovoljivo. • Objedenost listavcev znaša 4 %, v letu 2009 v tem razredu ni bilo poškodovanih osebkov mladja. • Najbolj je poškodovana jelka (50 % osebkov), vendar je številčno izjemno redka v tem razredu, hkrati pa tudi z gozdno gojitvenega stališča manj pomembna. • Objedenost bukve znaša le 2 %, kar je popolnoma sprejemljivo. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 23 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Presoja vpliva gozd-divjad: Objedenost v PE Celjsko - Bistriška kotlina je kljub povečanju v zadnjem popisu še vedno relativno nizka in za razvoj gozdov neproblematična. Glavna povzročitelja sta srnjad, v nekaterih delih PE pa še gams. Slednji povzroča na območjih večjih gostot populacije izjemno veliko poškodovanost mladja (tudi blizu 100 %). Močno so poškodovane med drugim tudi za divjad manj priljubljene drevesne vrste (npr. smreka in bukev). Velik delež poškodovanih osebkov smo zaznali predvsem na ploskvah, ki so locirane na Konjiški gori, Paškem Kozjaku in Stenici, kjer je gams dokaj številčen. Problem v PE predstavlja premajhen delež smreke v mladju, ki se sicer od vznika vseskozi povečuje. Na povečano stopnjo objedenosti v letu 2014 so nedvomno vplivali številni okoljski dejavniki oz. vremenske razmere v zimi 2013/14, manj pa spreminjanje (povečevanje) številčnosti divjadi. Popisna enota: Kozjansko Skup. DV Smreka Jelka Macesen Bukev Hrasti Plemeniti listavci Drugi trdi listavci Iglavci Listavci Skupaj < 15cm R1 15-30cm št. DV DV obj. vz. št./ha št./ha % % % 7 št./ha obj. % 1.856 13,9 5.000 22,7 4 2.010 56,4 155 100,0 1 226 1 309 83,3 103 100,0 23 21 20.081 22 12.114 12,8 35 14.640 18,3 2.256 6 3.557 10,1 2 773 40,0 19 53 51.895 38 21.238 25,2 20 8.402 49,7 12 2.217 51,2 13 722 21 27 15.001 25,4 30 12.217 30,0 23 4.330 26,2 8 412 7.220 45 3.969 obj. % 3 7 21 št./ha 11,7 R4 100-150cm DV št./ha obj. % % 1.354 2 12 R3 60-100cm DV % 5 14 13.989 12 1 R2 30-60cm DV % 52 100,0 8.506 10,9 16 63 876 3.351 R1-R4 DV % št./ha obj. % 8 11.702 15,9 4 2.165 59,5 464 88,9 30 38.610 15,0 3 4.330 15,5 35,7 31 32.579 33,5 37,5 23 31.960 27,4 13 18,5 10 16 15.569 7 4.175 39,5 13 5.258 26,5 21 4.021 12,8 16 876 14.331 24,8 24 84 81.453 93 51.910 21,4 87 36.033 30,0 79 15.052 21,2 84 4.485 23,0 87 107.480 24,3 24 100 97.022 100 56.085 22,7 100 41.291 29,6 100 19.073 19,5 100 5.361 19,2 100 121.810 24,4 Ugotovitve: OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4) • Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) v PE Kozjansko znaša 25 %, in se je v primerjavi z letom 2009 statistično značilno povečala in sicer od 16,8 % na 24,4 %. • Delež skupne objedenosti se je najmočneje povečal v prvem in drugem višinskem razredu, v tretjem pa se je zmanjšal za tri odstotne točke. • Skupna objedenost iglavcev znaša 25 %, v primerjavi z letom 2009 se je statistično značilno povečala in sicer od 9,8 na 24,8 %. • Skupna objedenost listavcev znaša 24 %, v primerjavi z letom 2009 se je statistično značilno povečala in sicer od 17,5 na 24,3 %. • Skupna objedenost smreke se je v primerjavi z letom 2009 statistično značilno povečala in sicer od 6,7 % na 15,9 %. • Skupna objedenost jelke se je statistično značilno povečala in sicer od 16 % na 35 %. • Objedenost bukve znaša 15 %, v primerjavi z letom 2009 se je statistično značilno povečala in sicer iz 1,1 na 15,0 %. Njen delež v mladju je primeren (30 %). • Skupna objedenost hrastov se je ob približno isti zastopanosti med drevesnimi vrstami značilno zmanjšala in sicer iz 26,4 % na 15,5 %. Tudi v tej PE je zaskrbljujoč izjemno majhen delež te drevesne vrste v najvišjem razredu R4, kjer znaša samo 3 %. • Delež plemenitih listavcev znaša zavidljivih 31 % (se je povečal od leta 2009, ko je znašal 29 %), njihova objedenost je 33 %. • Delež iglavcev (25 %) v vseh višinskih razredih je zadovoljiv, z višino pa narašča. • Delež trdih listavcev znaša 27 % in je glede na gozdno gojitvene cilje previsok. Pričujoč delež je verjetno odraz slabe realizacije gojitvenih del v mladovjih. • Tekoča objedenost (v zadnjem letu) predstavlja dobrih 84 % celotne objedenosti. OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4) • Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša dobrih 19 %, in se je od leta 2009 povečala za štiri odstotne točke. • Objedenosti iglavcev v tem razredu nismo beležili, njihova zastopanost je, glede na gozdno gospodarske razrede v PE Kozjansko, zadovoljiva (16 %). • Objedenost listavcev znaša 19 %, v letu 2009 v pa je bilo poškodovanih 15 % osebkov. 24 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 • • Najbolj so poškodovani plemeniti listavci in drugi trdi listavci, poškodovanih je približno 18 % sadik bukve. Število osebkov na ha v tem višinskem razredu je 5.400 osebkov, kar je za doseganje gozdno gojitvenih ciljev popolnoma dovolj. V višinskem razredu R4 je poškodovanih slaba petina osebkov, kar je s stališča pomlajevanja neproblematično. Presoja vpliva gozd-divjad: Poškodovanost gozdnega mladja v PE Kozjansko se je izmed vseh v LUO najbolj povečala. Kljub navedenemu ugotavljamo, da pričujoča stopnja objedenosti za trajnostno obnovo gozdov ni problematična. Iz zaključkov analize lahko sklepamo, da se je številčnost srnjadi sicer povečala, vendar nikakor ne v tolikšnem deležu, kot se odraža v njenem okolju. Pri tem je treba opozoriti, da je okolje ki ga obravnavamo za srnjad izjemno primerno. Kljub ugotovitvi, da je v PE Kozjansko razmeroma velik delež gozdnega robu, prehranska kapaciteta okolja pa zelo dobra, ne moremo prezreti dejstva, da je delež mladja v gozdovih bistveno premajhen. Posledično lahko pričakujemo povečano poškodovanost mladovij. Glavni povzročitelj objedanja v PE je nedvomno srnjad, vpliv ostalih parkljarjev je zanemarljiv. Problem v PE predstavlja premajhen delež smreke v mladju, ki se sicer od vznika vseskozi povečuje, vendar v najvišjem razredu zopet upade. Popisna enota: Zasavje Skup. DV Smreka Jelka Bori Bukev Hrasti Plemeniti listavci Drugi trdi listavci Mehki listavci Iglavci Listavci Skupaj < 15cm R1 15-30cm št. vz. DV št./ha DV št./ha obj. % % % 8 R2 30-60cm DV % št./ha R3 60-100cm obj. % DV % št./ha obj. % R4 100-150cm DV št./ha obj. % % R1-R4 DV % št./ha obj. % 18 6.814 9,2 20 5.357 1,9 22 1.976 2,6 20 624 18 14.772 5,3 5 1.746 11 4.265 37,8 14 3.693 29,6 15 1.352 34,6 8 260 12 9.570 33,2 104 50,0 156 33,3 11 10 3.842 8 3.121 18,3 11 3.017 13,8 22 1.976 2,6 34 1.040 12 9.154 11,4 3.144 7 2.601 16,0 3 728 28,6 3 260 80,0 2 52 5 3.641 24,3 12 63 24.101 31 11.599 21,1 17 4.577 42,0 7 624 33,3 25 16.800 27,2 12 14 23 8.634 10,8 31 8.114 18,6 23 2.029 23,1 17 520 10,0 24 19.297 15,4 2 624 16,7 4 936 16,7 9 780 6,7 19 572 9,1 3 2.913 12,5 1.746 30 11.131 20,1 35 9.154 13,6 37 3.329 15,6 29 884 30 24.498 16,3 13 95 36.326 70 26.579 16,8 65 17.372 24,3 63 5.669 17,4 71 2.185 7,1 70 51.805 19,0 15 100 38.072 100 37.709 17,8 100 26.527 20,6 100 8.998 16,8 100 3.069 5,1 100 76.303 18,1 6 1 5 52 8 5.239 2 8 5 100,0 Ugotovitve: OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4) Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) v PE Zasavje je bila leta 2014 18 %, in se je v primerjavi z letom 2009 statistično neznačilno zmanjšala in sicer od 21,7 % na 18,1 %. Delež skupne objedenosti se je najizraziteje zmanjšal v četrtem višinskem razredu, kjer se je poškodovanost prepolovila. Skupna objedenost iglavcev znaša 16 %, v primerjavi z letom 2009 se je statistično značilno povečala in sicer od 0,7 na 16,3 %. Skupna objedenost listavcev znaša 19 %, v primerjavi z letom 2009 se je statistično značilno zmanjšala in sicer od 29,7 na 19,0 %. Objedenost smreke v vseh višinskih razredih, se je v primerjavi z letom 2009 povečala in sicer od 0 % na 5,3 %. Izjemno se je povečala poškodovanost jelke (iz 1 % na 33 %). Objedenost bukve znaša 11 %, v primerjavi z letom 2009 se je zmanjšala in sicer iz 14,3 na 11,4 %. Njen delež v mladju se je zmanjšal iz 14 % na 11 %. Skupna objedenost hrastov se je ob približno isti zastopanosti med drevesnimi vrstami značilno zmanjšala in sicer iz 41 % na 24 %. Tudi v tej PE je treba opozoriti na zaskrbljujoče majhen delež te drevesne vrste v najvišjem razredu R4, kjer znaša samo 5 %. Delež plemenitih listavcev znaša 25 % in se je od leta 2009 zmanjšal iz 41 % takratne zastopanosti v drevesni sestavi mladja. Njihova objedenost je 27 % (leta 2009 pa kar 43 %). Delež iglavcev (30 %) v vseh višinskih razredih je zadovoljiv, z višino zmerno narašča. Tekoča objedenost (v zadnjem letu) predstavlja dobrih 84 % celotne objedenosti. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 25 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4) • Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša dobrih 5 %, in se je od leta 2009 statistično značilno zmanjšala, in sicer iz 11 % na 5 %. • Objedenosti iglavcev v tem razredu prav tako kot pred petimi leti nismo beležili, njihova zastopanost je bistveno boljša kot pri zadnjem popisu. • Objedenost listavcev znaša le 7 %, v letu 2009 v pa je bilo poškodovanih 12 % osebkov. • Število osebkov na ha v tem višinskem razredu je dobrih 3.000 osebkov, kar je za doseganje gozdno gojitvenih ciljev popolnoma dovolj. Delež bukve znaša dobro tretjino vseh osebkov, smreke je 20 %, plemenitih listavcev nismo zajeli v vzorcu. Presoja vpliva gozd-divjad: Poškodovanost mladja v gozdovih zasavske PE je manjša kot pred leti. Podobno kot v preostalih delih LUO tudi tu ne moremo z gotovostjo trditi, da je to posledica nižjih gostot rastlinojedih parkljarjev, čeprav je ta v PE Zasavje dokaj verjetna. Slednje je lahko tudi posledica med vrstnega vpliva (plenjenja) divjega prašiča na srnjad, kar opažamo v zadnjem desetletju zaradi precejšnje rasti populacije prašiča. Glavna povzročitelja objedanja mladja v PE sta srnjad in v manjšem delu gams. Komentar (skupen za vse popisne enote v LUO) Objedenost mladja se je v dveh popisnih enotah (Celjsko Bistriška kotlina in Kozjansko) statistično značilno povečala. Skupna objedenost v LUO se je iz 16,2 % povečala na 20,2 %. Medtem ko je bilo pri popisu leta 2014 ugotovljena približno enaka poškodovanost listavcev in iglavcev, pa smo leta 2009/10 beležili precej manjšo poškodovanost iglavcev. Menimo, da so ugotovljeni rezultati v veliki meri posledica okoljskih sprememb in manj povečanega vpliva rastlinojedih parkljarjev. Vendar je treba kljub temu pridobljene ugotovitve smiselno upoštevati pri načrtovanju upravljanja z divjadjo v LUO. Pri obravnavi rezultatov popisa objedenosti vsekakor ne smemo prezreti tudi dejstva, da mladovja divjadi predstavljajo pomemben vir prehranske baze. Posledično je zato zelo pomemben delež mladovij in sestojev v obnovi. Tako kot velja za veliko večino LUO v Sloveniji, tudi v Savinjsko - Kozjanskem ugotavljamo, da je delež mladovij bistveno nižji, kot bi si ga želeli, ob predpostavki uravnoteženega stanja razvojnih faz. Za zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi želimo, da se razvoj gozdov čim bolj usmerja v izenačitev dejanskega stanja z modelnim stanjem razvojnih faz. S povečanjem deleža mladovij lahko bistveno razbremenimo ostale površine in poskrbimo za večjo usklajenost med živalsko in rastlinsko komponento. V osnovanju novih pomladitvenih jeder, ki so v tesni povezavi z intenzivnostjo sečenj oz. gospodarjenjem z gozdovi, vidimo glavni ukrep, s katerim lahko bistveno izboljšamo prehranske možnosti za rastlinojedo divjad. Problem za intenziviranje pomlajevanja gozdnih sestojev vidimo predvsem v nepripravljenosti zasebnih lastnikov gozdov po intenziviranju gospodarjenja z gozdovi. Žal ugotavljamo, da večje pomlajene površine nastanejo predvsem kot posledica ujm in delovanja lubadarja, manj pa kot rezultat aktivnega usmerjenega razvoja gozdov. Najvišji možni poseki, kateri so opredeljeni v gozdnogospodarskih načrtih GGE so razmeroma visoki in omogočajo med drugim tudi intenzivnejše uvajanje primernih gozdnih sestojev v obnovo. Na podlagi analize popisov objedenosti gozdnega mladja v LUO ugotavljamo, da proces naravnega pomlajevanja zaradi vpliva rastlinojede divjadi ni ogrožen. Ob upoštevanju dejstva, da je delež mladovij v gozdnih sestojih izjemno nizek ter močno odstopa od modelnega stanja, je dejanska stopnja objedanja kljub navedenemu sprejemljiva in na proizvodne sposobnosti gozdov nima motečega vpliva. Dejansko stanje mladovja dosega manj kot ½ modelnega. Slednje povzroča razmeroma veliko okrnjenost prehranske ponudbe v gozdovih. Ob upoštevanju dejstva, da je divjad sestavni del gozdnih ekosistemov, je treba dopustiti njen vpliv tudi pri zagotavljanju lesno proizvodne vloge. Ob pravilni strategiji pomlajevanja, vse od pripravljalnih in semenilnih sečenj do končnih posekov na določenih rastiščih, je obnova gozdov kljub vplivu rastlinojede divjadi zagotovljena. Na podlagi izkušenj iz dosedanjih popisov ugotavljamo, da je stopnja objedanja gozdnega mladja močno odvisna od sezonskih sprememb, ki jih med leti različno zaznamujejo vremenski pojavi kot so sneg, žled, poplave, suša, zmrzal,… Posledica tega so relativno velika odstopanja objedenosti med popisnimi leti, kar pa nikakor ne odraža gostote rastlinojede divjadi. 26 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4 4.1 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD Srna (Capreolus capreolus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Enotni prostorski okvir obravnave upravljanja s srnjadjo je celotno LUO. Z njo upravljajo vsa lovišča, saj jim predstavlja upravljavsko in lovno gospodarsko najpomembnejšo vrsto divjadi. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Glede na okoljske pogoje med letom 2014 je bil številčni in strukturni odvzema srnjadi zelo dober. Skupni odvzem je znašal 4.265 živali. Načrt je bil po dolgih letih celo presežen, realizacija je dosegla 100,6 %. Pričujoč odvzem se je tudi v primerjavi z letom prej povečal, in sicer za dober odstotek. Hkrati s tem pa ugotavljamo, da se je za 2 % povečal, glede na povprečje zadnjih petih let. Z odstrelom so LD iz lovišč LUO izločile dobrih 3.400 osebkov ali 80 % skupnega odvzema. Razmeroma visok delež odstrela je nedvomno tudi posledica določil načrta LUO, pri čemer je treba izpostaviti vezavo čistega odstrela med srnjaki in srnami starostne kategorije 2+. Dinamika skupnega odvzema srnjadi v minulem srednjeročnem obdobju je dokaj izravnana, delež izgub blago upada. Najizrazitejše negativno odstopanje smo beležili leta 2011, ko je poleg nizke absolutne vrednosti odvzema tudi realizacija načrta znašala zgolj 92 %, hkrati pa je bil delež izgub med najvišjimi v zadnjih letih (23 %). Zanimiva je še ugotovitev, da je bila najslabša realizacija odvzema srnjadi v zadnjem srednjeročnem obdobju v loviščih z razmeroma veliko gostoto divjih prašičev (lovišča LUB Južno od Savinje - 92 % realizacija, lovišča LUB Bohor - 95 % realizacija). V minulem letu so vsi upravljavci lovišč realizirali načrt odvzema srnjadi v dopustnih odstopanjih. Odvzem srnjadi po starostnih in spolnih kategorijah je bil precej bolje usklajen z načrtom. Manjša odstopanja je bilo moč zaznati le pri srnah mladicah, kjer je realizacija načrta znašala 95 %, pri vseh ostalih kategorijah pa je bistveno višja. Poseganje med spoloma je bilo dobro izravnano. Delež juvenilnih osebkov v odvzemu znaša slabih 60 %, razmerje med mladiči, enoletno in 2+ srnjadjo pa je: 34 % : 25 % : 41 %. Izpostaviti je treba razmeroma visoko realizacijo moških lanščakov (106 % načrtovanih) in srn 2 +. Slednje je predvsem posledica načrtovane vezave odstrela s srnjaki. Prilagajanje po spolni strukturi je skladno z načrtom LUO in ne odstopa od prejšnjih let. Odvzem v kategorijah starejše srnjadi (2 +) je dokaj dobro usklajen z načrtom, pri enoletnikih in mladičih pa odstopanja nimajo negativnega vpliva na nadaljnje upravljanje. Kot ugotavljamo zadnjih nekaj let, se je tudi lani zmanjšalo razmerje med izgubami moške in ženske srnjadi, in je znašalo 1 : 1,3 v korist srn. Trdimo, da je slednje predvsem posledica zgoraj navedenega določila o vezavi odstrela srn in srnjakov 2+. Sicer pa je nesorazmerje izgub glede biologije vrste, spolne sestave populacije in razporejenosti v prostoru dokaj pričakovano. Spolno razmerje čistega odstrela se je v minulem letu precej bolj izravnalo, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti nedvomno pomemben upravljavski dosežek. Evidentirane izgube srnjadi, ki v veliki meri temeljijo na materialnih dokazih, so v lanskem letu znašale 20 % in so med nižjimi v zadnjem srednjeročnemu obdobju. Njihov dolgoročni trend je padajoč. Med vzroki izgub z 62 % prevladuje povoz srnjadi na cestah (533 živali), sedijo izgube mladičev pri košnji (93 živali), zaradi napadov psov brez nadzora pa smo beležili 82 poginulih srn. Naravnih dejavnikov izgub srnjadi je v zadnjih letih nekoliko manj, v povprečju pa zaradi njih pogine slabe 4 % vse odvzete srnjadi iz lovišč LUO. V primerjavi z letom 2013 se je delež naravnih izgub precej zmanjšal. Že tretje leto zapored je relativno majhen delež izgub zaradi bolezni. Razmeroma škodljiv je vpliv psov brez ustreznega nadzora, pomembno pa je izpostaviti tudi krivolov, ki je bil zaznan v 14 primerih. Predvidevamo, da evidence poginov zaradi plenilcev in pokosa ne odražajo dejanskega stanja izgub, kar je treba vsekakor upoštevati pri načrtovanju strukture odvzema. V sestavi izgub s 23 % prevladuje ženski del srnjadi, najbolj izstopajo srne 2+ s 33 %. Razmerje izgub med srnjaki in srnami, starejšimi od dveh let, je bilo lani 1 : 2. Delež izgub med mladiči in enoletno srnjadjo znaša 19 %. V minulem letu je bilo evidentiranih največ izgub v loviščih Log Šentvid (35 % skupnega odvzema), Grmada Celje (32 %), Handil Dobje (32 %) in Velenje (31 %), najmanj pa v loviščih Podsreda (5 %), Rečica pri Laškem (9 %) in Bohor Planina (9 %). V primerjavi s prejšnjimi leti se visoke izgube ponavljajo pri veliki večini istih lovišč. Povprečna intenziteta odvzema srnjadi v LUO za minulo leto je znašala 3,34 živali/100 ha lovne površine, kar je nekoliko nad povprečjem zadnjih petih let. Realizacija načrta odvzema med lovišči je znašala med 89 % in 113 %. Najvišja je bila v loviščih Loče (113 %), Vojnik (108 %) in Velenje (106 %), najnižja pa v loviščih Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 27 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Prebold (89 %), Podčetrtek (92 %) in Tabor (92 %). Na pregledu odstrela in izgub srnjadi za leto 2014 je bilo ugotovljeno, da so LD le izjemoma kot dokaz o odvzemu divjadi priložile zapisnik (in ne materialni dokaz). Od skupnega odvzema srnjadi v LUO je bilo le 1,15 % zapisnikov brez materialnih dokazov ali 5,7 % od vseh zabeleženih izgub. Največ nematerialnih dokazov (zapisnikov) so LD priložile pri mladičih, in sicer 13 % od izgub v omenjenih kategorijah, kar je precej manj kot prejšnja leta. Devetnajst LD je pri dokazovanju odvzema uporabila izključno materialne dokaze (čeljustnice oziroma trofeje). Delež ostarelih srn v odvzemu minulega leta je znašal 28 %, med srnjaki 2 + pa 18 %. Tudi delež ostarelih srn med izgubami ni bistveno večji in je znašal 30 %. Pri podrobni analizi ugotavljamo, da je v loviščih s slabšo realizacijo načrta oziroma manjšo intenziteto odvzema srnjadi in večjim deležem izgub, tudi delež ostarele srnjadi v skupnem odvzemu večji (lovišča Jurklošter, Gozdnik Griže, Prebold, Rečica pri Laškem in Log Šentvid). Prav tako ugotavljamo, da je delež nadpovprečno trofejno razvitih srnjakov v teh loviščih manjši, narašča pa v loviščih z dobro realizacijo načrtovanega odvzema in visoko intenziteto na enoto površine. V primerjavi s prejšnjim letom se je povečal delež ostarelih osebkov v odstrelu, zmanjšuje pa se ostarela srnjad pri evidentiranih izgubah, najizraziteje pri srnah. Sicer pa ugotavljamo, da se delež ostarele srnjadi v zadnjem srednjeročnem obdobju postopno zmanjšuje. Predvidevamo, da je slednje predvsem posledica višjega deleža odstrela v skupnem odvzemu in posledično tudi boljše realizacije načrtovanega odvzema v navedenih kategorijah. Delež srn 2+ v čistem odstrelu je v primerjavi s srnjaki znašal 89 %, kar je precej bolje kot v minulih letih. Povprečna masa rogovja srnjakov starejših od dveh let je bila 256 g. V letu 2014 se je sicer nekoliko povečala, vendar je bila povprečna vrednost trofej kljub temu pod dolgoletnimi vrednostmi. Posledično je manjši tudi delež nadpovprečno trofejno razvitih osebkov z maso rogovja preko 330 g. Okoljski pogoji minulega(ih) leta(t) so botrovali zmernemu zvišanju bruto telesnih mas uplenjene srnjadi, vendar omembe vrednih sprememb nismo ugotovili. Pozitivne spremembe so bile izrazitejše pri srnjakih, predvsem pri enoletnikih. Po dosedanjih izkušnjah se navedene starostne kategorije na spremembe v okolju najbolj odzivajo. Tudi mase uplenjenih mladičev so se v primerjavi z letom 2013 povečale. Odvzem srnjadi v zadnjem srednjeročnem obdobju je bil dokaj izravnan. Povprečje znaša 4.208 živali, realizacija načrta je bila 96,6 %. Odstopanja so bila največja pri mladičih moškega spola, kjer je bila realizacija 87 %, pri lanščakih pa je bila presežena za 9 %. Realizacija načrtovanega odvzema pri ostalih starostnih oziroma spolnih kategorijah se giblje med 95 % in 98 %. Petletni odvzem ženske srnjadi je z načrtom razmeroma dobro usklajen, prešibko je bilo le poseganje med srne 2 + (95 % načrtovanega). Najizrazitejše je odstopanje v odvzemu moške srnjadi (mladiči in lanščaki), kar pa s stališča razvoja populacije ni zaskrbljujoče, saj je bil skupni odvzem omenjenih kategorij povsem ustrezen. Petletna realizacija načrta odvzema se giblje od 92,2 % (leta 2011) do 100,6 % (2014). Delež mlade srnjadi v odvzemu (mladičev in enoletnih živali, tj. lanščakov in mladic) se giblje od 59,1–61,0 % skupnega odvzema in v povprečju znaša 59,6 %, kar je popolnoma v skladu z navodili o upravljanju s srnjadjo v Sloveniji. Povprečje izgub srnjadi v LUO znaša 22 %, močno pa navzgor odstopajo izgube starejših srn s 33 %, kar želimo v bodoče še izboljšati. Evidentirane izgube srnjakov 2+ so znašale 15 %. Srednjeročno poseganje v populacijo po spolu je delno v korist ženske srnjadi. Trend izgub se precej znižuje, najizraziteje v zadnjih treh letih. Največji delež je bil dosežen leta 2010 (25 % skupnega odvzema), najmanj pa leta 2012 (18 %). 57 % poginule srnjadi evidentiramo na prometnicah, sledijo negativni vplivi potepuških psov (13 %), košnje (11 %) in ostalih naravnih dejavnikov (bolezni, neznani vzroki, poškodbe). Z gotovostjo lahko trdimo, da je višina in medletna dinamika naravnih izgub srnjadi poleg nihanja številčnosti populacije močno podvržena življenjskim pogojem med letom, še posebej trajanju ostrih zimskih razmer in obdobju visokih poletnih temperatur ter suše. Škode, ki jih povzroča srnjad na kmetijskih kulturah, se zadnjih nekaj let znižujejo. Po podatkih lovskih organizacij so znašale odškodnine za minulo leto nekaj manj kot 1.400 EUR, kar je sicer dobrih 40 % več kot leto prej, vendar ocenjujemo, da vrsta v kmetijski krajini trenutno ni moteča. Največ škode smo zaznali na različnih kmetijskih kulturah in povrtninah (stročnicah in zelenjavi). Ugotavljamo, da je uspešnost izvajanja načrtovanih ukrepov poleg stanja v populaciji srne močno povezana s pogoji za lov, pri čemer je treba izpostaviti aktivnosti LD v septembru in oktobru, ko naj bi se izvedel največji delež odstrela ženske srnjadi in mladičev. 28 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Presoja uspešnosti gospodarjenja: Glede na številčno in strukturno realizacijo načrta odvzema v zadnjih letih, zanemarljiv obseg škod ter zmanjševanje izgub srnjadi, ocenjujemo upravljanje s srnjadjo v LUO kot uspešno. Pri tem je treba izpostaviti še razmeroma visoko doseganje deleža srn 2+ v odstrelu in zmanjševanje izgub srnjadi. Ocenjujemo, da se je s tem bistveno bolj uravnala spolna in starostna struktura populacije srnjadi in se približala naravnemu stanju. Pri analizi realizacije odvzema med lovišči ugotavljamo, da se preseganje, oziroma slaba realizacija v večini primerov ponavljata pri istih loviščih, iz česar sklepamo, da je upravljanje s srnjadjo v veliki meri pogojeno s prizadevnostjo in organizacijsko sposobnostjo (posameznih) upravljavcev lovišč. Ocena stanja populacije Ocenjujemo, da je populacija srnjadi v LUO številčno in strukturno dobro usklajena z njenim okoljem. Trenutno stanje je v veliki meri posledica odstrela kot glavnega dejavnika smrtnosti, številnih okoljskih vplivov, med drugim pa tudi posledica medvrstnega odnosa (plenilstva) z divjim prašičem. Razporeditev osebkov v prostoru je dokaj enakomerna, odvisna od značilnosti okolja in socialnih navad vrste. Srnjad je dokaj številčna v območjih z večjo heterogenostjo kmetijskih kultur in manjšo gozdnatostjo ter višjim deležem gozdnih robov. Njena številčnost upada v gozdni krajini in na območjih kjer se vrsta prostorsko srečuje z gamsom, divjim prašičem, navadnim jelenom in damjakom. Ocenjujemo, da je spolna struktura populacije delno v korist ženske srnjadi, kar je s stališča biologije vrste normalno in sprejemljivo. Starostna struktura je blizu naravni, v nekaterih loviščih še vedno beležimo prevelik delež ostarele srnjadi. Srnjad v LUO predstavlja enega glavnih povzročiteljev objedanja gozdnega mladja. Analiza ki je bila izdelana na podlagi popisa objedenosti iz leta 2014 je pokazala precejšnje povečanje poškodovanosti mladja (glej poglavje načrta 3.4). Na nivoju LUO se je v obdobju od 2009/10 do 2014 povečal delež poškodovanih osebkov gozdnega mladja iz 16 % na 20 % in sicer najizraziteje pri iglavcih. Pri terenskih popisih smo ugotovili, da se pojavljajo škode z objedanjem predvsem na plemenitih listavcih (gorskem javorju, češnji, brestu) in mehkih listavcih (vrbe, trepetlika, …). Kljub navedenemu ocenjujemo, da naravna obnova gozdnih sestojev v LUO zaradi vpliva rastlinojedih parkljarjev ni pretirano omejena. Vpliv srnjadi na kmetijske kulture (metuljnice, žita, hmelj, vrtnine in vinograde) je glede na zastopanost in lovno gospodarski pomen vrste v okolju sprejemljiv. Usklajenost populacije srnjadi z ostalimi živalskimi vrstami je dobra. V loviščih z večjo gostoto divjih prašičev zaznavamo plenilski odnos na populacijo (mladiče) srnjadi, kar je lahko vzrok lokalnega zmanjšanja njene številčnosti. Pri upravljanju s srnjadjo je potrebno upoštevati tudi plenilski vpliv lisic in kun. Močneje je prisotna konkurenca znotraj vrste, ki je še posebej izražena v spomladanskem času, ko starejši srnjaki oblikujejo in zasedajo teritorije, kjer prihaja do preganjanja med moškimi osebki. Prav tako je močneje izražena tekmovalnost med srnjaki v paritvenem času - prsku (druga polovica julija, prva polovica avgusta). Vitalnost osebkov je zadovoljiva, vrsta se spremembam v okolju razmeroma dobro prilagaja. Upravljanje s populacijo srnjadi, ki temelji na strokovnih usmeritvah iz načrtov LUO je razmeroma uspešno. Kljub navedenemu pa je treba opozoriti na nekatere probleme, ki se pojavljajo predvsem zaradi povoza divjadi, poginov zaradi vpliva nekontroliranega gibanja psov v okolju in s tem povezanimi težavami pri izvajanju lova. Slednje se pogosto izraža pri upravljanju s srnjadjo na mejah z nelovnimi površinami, oziroma v urbanih območjih. Zdravstveno stanje srnjadi je zadovoljivo, občasno se pojavljajo znaki zaparazitiranosti, predvsem s pljučnočrevesnimi zajedavci. Delež naravnih izgub v odvzemu je pričakovan, trendi telesnih mas in ostali biološki kazalci so pozitivni. Prilagojeni cilj Cilj upravljanja s srnjadjo je stabilna in vitalna populacija naravne spolne, starostne ter socialne strukture, številčno usklajena s prehranskimi razmerami v okolju in drugimi kazalci v ekosistemu. Z upravljanjem je treba zagotoviti ustrezen delež srednje starih, telesno močnih, vitalnih osebkov, ki naj predstavljajo temelj populacije. Cilj upravljanja s srnjadjo je znižati izgube zaradi povozov, kar naj se dosega med drugim tudi z intenziviranjem odstrela. Pri določanju ciljev je treba smiselno upoštevati tudi vpliv srnjadi na gozdni ekosistem (stopnjo objedenosti mladja) in višino škod v kmetijstvu. Srnjad kot avtohtono vrsto obravnavamo prednostno pred ostalimi rastlinojedi. Vzdrževati je treba primerno številčnost in socialno strukturo populacije v smislu sobivanja z malo divjadjo, gamsom, divjim prašičem, damjakom in muflonom. Glede na trenutno stanje populacije srnjadi, njenih vplivov na okolje, realizacijo načrta odvzema, višino izgub, gibanje povprečnih telesnih mas in ostalih bioloških znakov, določamo za cilj ohranjanje številčnosti Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 29 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 populacije. Zaradi pozitivnega vpliva na populacijo srnjadi v LUO določamo za dolgoročni cilj tudi dvig odvzema srnjadi na nivoju LUO, ki naj se giblje med 3,2 in 4,0 živali/100 ha, to pa je smiselno zaradi optimalnejšega upravljanja z vrsto, oziroma racionalnejšega koriščenja tega obnovljivega naravnega vira. Slednje bo imelo neposreden pozitivni vpliv na prirastek populacije in hkrati s tem tudi na dvig vitalnosti osebkov. Težiti je treba k dvigu deleža odstrela v skupnem odvzemu srnjadi ob hkratnem znižanju izgub. Prostorsko naj se srnjad pojavlja v vseh zanjo primernih okoljih, predvsem v kmetijsko gozdnati krajini s primernim deležem gozdnega roba. V pogledu ciljnega stanja življenjskega okolja srnjadi je treba vrsti zagotavljati ohranjanje pasišč v gozdnem prostoru ter mirnih con, ki so opredeljene v ON. V smislu trajnostnega gospodarjenja z gozdovi je treba vzpostaviti naravno stanje mladovij v gozdnem prostoru, ki je opredeljeno z gozdnogospodarskimi načrti. S tem se bo vzpostavila potrebna ponudba naravne hrane vsej rastlinojedi divjadi kot sestavnemu delu gozdnega ekosistema. Ukrepi in usmeritve Načrt ukrepov za upravljanje s srnjadjo v LUO je opredeljen na podlagi sinteze kazalcev populacije, pridobljene z analizo petletnega upravljanja, s poudarkom na zadnjem letu. Na podlagi okoljskih pogojev minulega leta, realizacije strukturnega in številčnega odvzema srnjadi, višine in strukture izgub ter njenih trendov, predlogov LD za leto 2015, bioloških kazalcev uplenjene srnjadi, višine in trendov škod na kmetijskih in gozdnih površinah, zaključkov popisa objedenosti drevesnih vrst v letu 2014, ter številnih drugih znakov, načrtujemo v letu 2015 za 3 % večji odvzem srnjadi kot v minulem letu. Skupni načrt odvzema za LUO je 4.360 živali, ali 3,41 živali/100 ha lovne površine. To predstavlja 102 % lanskoletne in 104 % povprečne pet letne realizacije. Načrtovana intenziteta odvzema srnjadi v loviščih naj se giblje od 3,0 živali/100 ha lovne površine navzgor, izjemoma lahko tudi manj, v kolikor je stanje v habitatu in populaciji srne temu primerno. Pri razdelitvi načrta odvzema med lovišči je treba upoštevati tudi medvrstni odnos (plenilski) z divjim prašičem in malimi zvermi. V vseh loviščih z več kot 1/3 izgub srnjadi v zadnjem srednjeročnem obdobju, je treba načrt odvzema v letu 2015 povečati. Ukrep naj se v uvede v loviščih Log Šentvid pri Grobelnem, Grmada Celje Velenje in Handil Dobje. Preglednica 4.1.1: Načrt odvzema srnjadi (število, % od skupnega odvzema) Mladiči M 654 (15 %) Mladiči Ž 785 (18 %) Lanščaki 654 (15 %) Mladice 480 (11 %) Srnjaki 2+ 872 (20 %) Srne 2+ 915 (21 %) SKUPAJ 4.360 (100%) Poleg trenutnega stanja v populaciji srnjadi smo pri načrtu ukrepov upoštevali tudi dolgoročne usmeritve upravljanja z vrsto, ki izhajajo iz ON. Ocenjujemo, da bo ob upoštevanju z načrtom predpisanih določil in priporočil predlagan odvzem realno dosegljiv. Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema Višina in prostorska razdelitev odvzema srnjadi v LUO je določena na podlagi ocene stanja, opredeljenih kontrolnih metod in določenih ciljev upravljanja s populacijo. Pri razdelitvi odvzema srnjadi po loviščih je treba upoštevati odstopanja realizacije od načrta v preteklem(ih) letu(ih), hkrati pa na podlagi ocen stanja v loviščih in odvzema zadnjih let izravnavati intenziteto in strukturo odvzema. Pri tem je treba upoštevati sledeče dejavnike: • trenutno stanje srnjadi glede številčnosti in prostorske porazdelitve, • trende bioindikatorjev, • realizacijo odvzema srnjadi v LUO v preteklih petih letih, • realizacijo odvzema v preteklem letu, • predloge LD, • zdravstveno stanje, predvsem prisotnost značilnih bolezni srnjadi, • ugotovljene vsakoletne izgube in trende, • škode v gozdu in na kmetijskih površinah, • medvrstne odnose do drugih živalskih vrst in znotraj vrste, • spremembe v življenjskem okolju divjadi. 30 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 V načrtu odvzema delitev dvo- in večletnih osebkov na srednje stare in stare ni opredeljeno in ni potrebno. Dejanska struktura načrtovanega odvzema za posamezna lovišča lahko odstopa od izhodiščne v primeru večjih odstopanj realizacije odvzema od načrtovanega odvzema v preteklem(ih) letu(ih) ali zaradi ostalih vzrokov (struktura izgub, vzroki izgub, krivolova, naravnih ujm, izjemnih in nepredvidljivih dogodkov). Odstopanja realizacije od načrtovanega odvzema po višini in znotraj spolne ter starostne strukture (še posebej v starostnem razredu 2+), ki so izven meja dopustnih odstopanj, se smiselno upošteva pri načrtovani višini in strukturi odvzema za naslednje leto. Izvršen odvzem se kategorizira skladno s kriteriji v LUO, ki je določen v skladu s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju (Ur. l. RS, št. 120/05). Ostalo Izraz »odstopanje« v nadaljevanju pomeni razliko med realiziranim in načrtovanim odvzemom srnjadi. Izraženo je lahko v absolutni količini (osebek) ali v % od načrtovanega odvzema. Dopustna odstopanja od načrtovanega odvzema pri srnjadi: Starostni razred Dovoljena odstopanja (v % od načrtovanega št. v danem razredu) M Ž Mladiči +/- 30 %* Lanščaki / Mladice +/- 30 %* Srnjaki 2+ / Srne 2+ Skupaj +- 15 % +/- 30 %* +/- 30 %* +/- 15 % +- 15 % +/- 15 % +/- 15 % * Pri kategorijah mladičev in enoletnih osebkov obeh spolov do +-30 % pomeni možnost kompenzacije številčnega odvzema obeh navedenih kategorij v okviru istega spola, kar konkretno pomeni, da je možno npr. od načrtovanega absolutnega števila mladičev M spola odvzeti le-teh do 30 % manj/več, to pa je potem treba kompenzirati s zmanjšanim/povečanim odvzemom od načrtovanega absolutnega števila v razredu lanščakov in obratno. V posameznem lovišču je po opravljeni kompenzaciji, kot je predhodno opisano, dovoljeno odstopanje realizacije v obeh kategorijah (mladiči, enoletni) skupaj in pri posameznem spolu v višini do +/-15 % načrtovanega števila odvzema. Dopustno odstopanje v kategoriji nad dvoletnih srnjakov in srn je do +/-15 % od načrtovanega števila odvzema te kategorije. Zaradi zagotavljanja ustreznega spolnega razmerja med nad dvoletno srnjadjo je v tem načrtu LUO določena neposredna vezava med višino realiziranega odstrela srnjakov in srn 2+. Številčno mora odstrel srn 2+ po loviščih dosegati vsaj 80 % odstreljenih srnjakov 2 +. Preseganje načrtovanega odvzema dve- in več letnih srn v višini prek + 15 %, ki bi nastalo zaradi vezave odstrela na odstreljene 2+ srnjake in zaradi evidentiranja izgub srn, ne šteje kot nedovoljeno preseganje načrtovanega odvzema. V posameznem lovišču je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do +/-15 % načrtovanega skupnega odvzema srnjadi. V primeru, da je v posameznem starostnem razredu načrtovan odvzem nižji od 10 živali, dopustna toleranca +/-15 % pomeni dve (2) živali, pri načrtovanem odvzemu 10 ali več osebkov pa zaokrožitev na najbližjo celo vrednost. Odstopanje od načrtovane strukture prek dopustnih toleranc, tako po višini kot po strukturi, se smiselno upošteva pri načrtu za naslednje leto. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 31 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Časovna dinamika odvzema: • priporočeno je čim hitreje izvršiti odstrel srn in mladičev, predvidoma najmanj 70 % do 31. oktobra, • do 25. julija je priporočeno odstreliti največ 2/3 za odvzem predvidenih srnjakov 2+, • odstrel srnjakov 2+ naj bo kljub zgoraj navedenemu priporočilu v čim večjem deležu realiziran po paritvenem obdobju (prsku), • pri odstrelu srn v kategoriji 2+ je treba upoštevati načela strokovne izbire, kjer naj prevlada telesna masa, ocena starosti in vitalnost osebkov, • morebitna odstopanja realiziranega odvzema od načrtovanega preko dopustnih mej iz tega načrta, ki bi nastala kot posledica evidentiranih izgub srnjadi, ne štejejo kot kršitev določil načrta, • omejevanje lova srnjadi z internimi akti upravljavcev lovišč ni opravičilo za nedoseganje načrta odvzema. Ukrepi za zmanjšanje nenaravnih izgub so: • ustrezno visok odstrel vseh kategorij srnjadi in dovolj zgoden odstrel mladičev obeh spolov v septembru in oktobru, • ukrepi za zmanjšanje nenaravnih izgub, predvsem povoza kot so kemične ograje, odsevniki, zvočne naprave, plašilne naprave pri kosilnicah, cestnoprometni znaki…, • postavitev ustreznih opozorilnih znakov na javnih prometnicah ob izvajanju skupnih lovov, • intenziviranje odstrela na mestih z višjo potencialno verjetnostjo izgub, predvsem povoza, • izvajanje prestreznega krmljenja srnjadi v primeru ekstremnih zim in izrazitega povečanja povoza srnjadi pozimi, in sicer skladno z določili in pod pogoji Območnega načrta za obdobje 2011–2020; • odkrivanje in preprečevanje krivolova, • spremljanje nekontroliranega gibanja psov v okolju in ustrezno ukrepanje, • izobraževanje lastnikov zemljišč in obveščanje javnosti o ukrepih v okolju, predvsem v času poleganja mladičev in zimskih mesecih. Ukrepi v življenjskem okolju: • načrtno krmljenje srnjadi ni dovoljeno, razen v primerih in pod pogoji, ki so opredeljeni v ON, • zelo priporočljivo je vzdrževanje pasišč v gozdnem prostoru, namenjenih za vse vrste rastlinojede divjadi. Ukrep naj se po možnosti izvaja po cvetenju, • vzdrževanje grmišč v gozdnem prostoru, • sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja, • sečnja v zimskem času in s tem zagotavljanje primerne prehranske baze v obdobju ostrih zimskih pogojev, • zagotavljanje miru v času poleganja mladičev in v zimskem času, • kontrola gibanja psov v okolju, še posebej v času poleganja mladičev, • oblikovanje in zaščita mirnih con zlasti v območju zimovališč, • obveščanje javnosti o aktualnostih in ukrepih pri upravljanju s populacijo srnjadi, • število solnic je omejeno na max. 3 solnice na 100 ha gozda in jih zalagamo le spomladi. Solnice za divjad se ne smejo nameščati na način, ki omogoča vnos soli v vodni biotop, v nobenem primeru pa v razdalji, manjši od 50 m od vodnega biotopa, • v gozdnih predelih s poudarjeno obnovo, ob cestah in gozdnih rezervatih postavljanje solnic ni dovoljeno. 32 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.1.2: Analiza odvzema srnjadi Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Mladiči M Lanščaki Srnjaki 2+ Skupaj SRNJAKI Mladiči Ž Mladice Srne 2+ Skupaj SRNE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 660 544 864 2068 875 400 848 2123 4191 2011 626 556 836 2018 796 419 822 2037 4055 2012 716 577 826 2119 923 412 856 2191 4310 2013 554 692 848 2094 809 439 877 2125 4219 2014 Skupaj %/spol %/skupaj 610 3166 30,4 15,0 675 3044 29,2 14,5 844 4218 40,4 20,0 2129 10428 100,0 49,6 844 4247 40,0 20,2 403 2073 19,5 9,9 889 4292 40,4 20,4 2136 10612 100,0 50,4 4265 21040 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Načrt - skupaj 4.380 4.400 4.380 4.380 4.240 21780 Odstrel in izgube / načrt 95,7 92,2 98,4 96,3 100,6 96,6 Delež srnjakov 49,3 49,8 49,2 49,6 49,9 49,6 Delež srnjakov 2+ 20,6 20,6 19,2 20,1 19,8 20,0 Delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na59,2 spol 59,1 61,0 59,1 59,4 59,6 Izgube Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 905 745 679 744 731 3804 146 188 116 188 128 766 1051 933 795 932 859 4570 25,1 23,0 18,4 22,1 20,1 21,7 3140 3122 3515 3287 3406 16470 % 83,2 16,8 100,0 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 poškodbe 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 46 78 71 111 70 376 73 83 25 45 39 265 17 12 13 21 14 77 553 521 477 506 533 2590 17 12 9 9 9 56 4 0 0 0 1 5 180 136 75 105 82 578 138 64 105 103 93 503 23 27 20 32 18 120 % 8,2 5,8 1,7 56,7 1,2 0,1 12,6 11,0 2,6 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 33 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Starostna in spolna kategorija/leto Mladiči M Indeks Lanščaki Indeks Mladiči Ž Indeks Mladice Indeks Mladiči M + Ž Indeks Masa trofej srnjakov 2+ (gr) Povprečna masa trofej / leto Srnjaki 2+ Indeks 34 2010 9,4 100 12,7 100 9,1 100 13,4 100 9,2 100 2011 9,4 100 12,7 100 9,3 102 13,2 99 9,3 101 2012 9,1 97 14,2 112 9,1 100 13,8 103 9,1 99 2010 2011 2012 2013 2014 259,2 259,0 275,9 250,0 255,9 100 100 106 96 99 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 2013 8,8 94 12,4 98 8,9 98 13 97 8,9 96 2014 9,2 98 13,3 105 9,1 100 13,4 100 9,1 99 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.2 Navadni jelen (Cervus elaphus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave jelenjadi v LUO je njeno celotno območje. Ločena je obravnava le za lovišče Vitanje, ki meji na osrednje območje upravljanja z vrsto. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odvzem jelenjadi v LUO je zaradi občasne prisotnosti vrste zgolj slučajnosten in dokaj redek. Močno je pogojen z migracijami osebkov iz sosednjih LUO in pobegi živali iz obor za rejo divjadi. V lovišču Vitanje, kjer jelenjad dokaj redno prihaja iz Pohorskega LUO zadnjih nekaj let beležimo razmeroma slab odstrel. V minulem letu je znašal skupni odvzem 5 živali, od tega 2 v lovišču Vitanje in po eden v loviščih Loče, Kozje in Podčetrtek. Zaradi nenačrtnega odstrela je posledično neustrezna tudi spolna oziroma starostna struktura. V minulem letu smo beležili dve izgubi in sicer zaradi povoza (jelen 2 – 4 let) in krivolova (jelen 2 – 4 let). Analizo upravljanja je zaradi majhnega in slučajnostnega odvzema jelenjadi nesmiselno izvajati, ker precejšen delež uplenjenih osebkov izvira iz nenaravnega okolja. Odvzem navadnega jelena v zadnjem petletnem obdobju precej niha. Ne glede na to ocenjujemo, da upravljavci lovišč zadovoljivo sledijo cilju upravljanja, tj. območje brez jelenjadi. Zaradi nenačrtnega in številčno majhnega odstrela je struktura precej porušena. V skupnem odvzemu jelenjadi zadnjih petih let je evidentirano 33 moških osebkov (2/3 skupnega odvzema), v veliki večini mlajših kategorij (2 – 4 letni). Izgub je dobra desetina, največ zaradi povoza, krivolova in nepojasnjenih vzrokov. Delež mladičev in enoletnikov v odvzemu znaša 35 %, starejših kategorij je zanemarljivo malo. Ocena stanja populacije Navadni jelen je v LUO občasno prisotna vrsta, najpogosteje v njenem severnem delu, natančneje na prisojnih območjih Pohorja in na Paškem Kozjaku. Redkeje se pojavlja se še na Stenici, Konjiški gori, Bohorju in Zasavskem hribovju. V ostalih predelih LUO je njena občasna prisotnost pogojena pretežno z osebki, ki uhajajo iz obor za rejo divjadi. Sodeč po opazovanjih ter vplivu vrste v okolju ugotavljamo, da je navadna jelenjad v LUO vse bolj pogosta, še posebej v ostrih zimskih razmerah, ko prihaja v nižje ležeča območja. Izvira pretežno iz sosednjih LUO (Pohorsko, Posavsko, Kamniško – Savinjsko). Jelenjad je dokaj redno prisotna v lovišču Vitanje, ki edino izvršuje odvzem po predlagani spolni in starostni strukturi, razmeroma pogosto pa se pojavlja še na Konjiški gori. Zaradi neobičajne prisotnosti jelenjadi iz obor se vrsta lahko pojavlja v vseh loviščih LUO. Ker gojene živali pogosto niso ustrezno označene, je oteženo tudi kasnejše ukrepanje upravljavcev lovišč, lovske inšpekcije in ZGS. Lastniki obor namreč v večini primerov ne upoštevajo določil predmetne zakonodaje in zgolj občasno obveščajo pristojne službe o pobegu živali v naravno okolje. Posledice škod, ki jih povzročajo na kmetijskih in gozdnih kulturah morajo pogosto obravnavati krajevno pristojne LD. Prostorska porazdelitev jelenjadi je odvisna predvsem od sezonskih selitev iz sosednjih LUO in je pretežno posamična ali skupinska. V manjših tropih prevladujejo teleta obeh spolov, lanščaki in junice, jeleni starosti 2-4 let ter mlajše košute. Starejših starostnih kategorij jelenjadi je manj. Zdravstveno stanje jelenjadi in vitalnost je dobra. Škode v gozdu (lupljenje, drgnjenje, objedenost mladja) po jelenjadi so zaenkrat redkeje zaznavne in na gospodarjenje z gozdovi ne vplivajo. Kljub temu pa v robnih območjih večje gostote jelenjadi občasno prihaja do škod na monokulturah smreke, gorskega javorja in velikega jesena. Negativne medvrstne odnose z ostalimi prostoživečimi živalmi zaradi majhne številčnosti jelenjadi nismo zaznali. Ugotavljamo še, da kljub neomejeni možnosti preseganja načrta odvzema tega ukrepa vsa lovišča ne koristijo v zadostni meri. Predvsem odstrel ženske jelenjadi, ki predstavlja temeljni pogoj za preprečevanje širitve vrste v LUO, ni zadovoljivo realiziran. Prilagojeni cilj Jelenjad v LUO dolgoročno ni zaželena. Sprejemljiva je zgolj v gozdnati krajini južnega Pohorja in Bohorja. Prevladujoči krajinski tipi v LUO in s tem povezane prehranske in bivalne razmere ne dopuščajo oblikovanja večjih populacijskih območij vrste. Iz navedenega sledi, da se ji ne dopusti širjenja v naravno okolje. Cilj upravljanja z jelenjadjo je torej zaustaviti širjenje populacije v zanjo neprimerne predele Kozjanskega, spodnje Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 35 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Savinjske in Šaleške doline. Ostale avtohtone vrste morajo biti v primerjavi z navadnim jelenom obravnavane prednostno. Ukrepi in usmeritve Načrt odvzema navadnega jelena je opredeljen samo za lovišče Vitanje. Na podlagi stanja v populaciji, upravljanja v zadnjem petletnem obdobju, vplivu vrste v okolju in dolgoročnim ciljem, načrtujemo za leto 2015 poseganje v populacijo jelenjadi v višini 5 osebkov. Pri odstrelu jelenjadi priporočamo upoštevanje strukture iz preglednice 4.2.1. Pri realizaciji načrta naj se upoštevajo tudi splošna navodila ON o upravljanju z vrsto v LUO. Načrt naj se realizira v največji možni meri, zaželeno pa ga je presegati. Dopustno odstopanje od načrta je -3 živali. Na območju ostalih lovišč v LUO se jelenjad pojavlja občasno v majhni gostoti. Odstrel številčno ni omejen, mora pa biti realiziran v skladu z dolgoročnimi usmeritvami ON. Zagotavljati je treba zgolj dolgoročno izravnavo poseganja med spoloma. Pri odstrelu jelenjadi je treba težiti k razmerju 1 jelen (starosti 2+) : 1 košuta, junica, lanščak ali tele. Za vsa lovišča, ki so v zadnjem (minulem) letu uplenila samo trofejno jelenjad, je obvezno pred odstrelom le-te v letu 2015 odvzeti predpisan delež ne trofejne jelenjadi (1 : 1), pri čemer se upošteva za izravnavo strukture odvzem v kategoriji telet, junic, košut in lanščakov. Preglednica 4.2.1: Načrt odvzema jelenjadi za lovišče Vitanje (število, % od skupnega odvzema) Teleta moški 1 (20 %) Teleta ženski 1 (20 %) Lanščaki 0 Junice 1 (20 %) Jeleni 2+ 1 (20 %) Košute 2+ 1 (20 %) (0 %) SKUPAJ 5 živali (100 %) Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema Načrt odvzema jelenjadi v LUO se lahko poljubno preseže. Lovišča, ki nimajo predvidenega odvzema navadnega jelena v Letnem načrtu lovišča, smejo kljub temu izvajati odstrel v skladu z zgoraj navedenimi usmeritvami in določili ON. V primeru prisotnosti jelenjadi v okolju, ki potencialno izhaja iz obor, naj o tem lovišča nemudoma obvestijo ZGS in lovsko inšpekcijo. Z namenom doseganja dolgoročnih upravljavskih ciljev je treba zagotoviti čimprejšnji odstrel teh osebkov. Ukrepi v življenjskem okolju: Dopolnilno krmljenje jelenjadi v LUO ni dovoljeno, priporočljiva je izvedba biomeliorativnih ukrepov, kot so košnja travnikov, spravilo sena, vzdrževanje grmišč in sečnja iglavcev (jelke) v zimskem času. Ukrepi so podrobneje navedeni v ON. Dodajanje in vnašanje jelenjadi v naravno okolje LUO ni dovoljeno. 36 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.2.2: Analiza odvzema jelenjadi Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Teleta M Lanščaki Jeleni 2-4 Jeleni 5-9 Jeleni 10 + Skupaj JELENI Teleta Ž Junice Košute 2+ Skupaj KOŠUTE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol % skupaj 2 1 1 0 0 4 12,1 8,2 1 1 1 3 1 7 21,2 14,3 4 6 5 3 3 21 63,6 42,9 0 0 1 0 0 1 3,0 2,0 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 7 8 8 6 4 33 100,0 67,3 1 0 2 0 0 3 18,8 6,1 0 1 2 0 0 3 18,8 6,1 2 2 5 0 1 10 62,5 20,4 3 3 9 0 1 16 100,0 32,7 10 11 17 6 5 49 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Načrt - skupaj 9 10 10 10 5 44 Odstrel in izgube / načrt 111,1 110,0 170,0 60,0 100,0 111,4 Delež JELENOV 70,0 72,7 47,1 100,0 80,0 67,3 Delež trofejnih jelenov 2+ in več 40,0 54,5 35,3 50,0 60,0 44,9 Delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na40,0 spol 27,3 35,3 50,0 20,0 34,7 Izgube Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 1 0 1 1 2 5 0 0 0 1 0 1 1 0 1 2 2 6 10,0 0,0 5,9 33,3 40,0 12,2 9 11 16 4 3 43 % 83,3 16,7 100,0 Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 poškodbe 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 1 3 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 % 0,0 0,0 16,7 50,0 16,7 0,0 0,0 0,0 16,7 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 37 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.3 Damjak (Dama dama) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Upravljanje z damjakom v LUO poteka v dveh, upravljavsko ločenih območjih. Na območju lovišča Škale, kjer je bila vrsta naseljena pred dobrimi štirimi desetletji, obsega njeno prvotno območje površine ugreznin nad rudnikom lignita Velenje in bližnje vzpetine. Na jugu ga omejujejo udorninska jezera, na zahodu sega do črte Šoštanj-Topolšica-Lajše, na severu območje omejuje magistralna cesta Topolšica-Škale, na vzhodu pa črta Turnska gošča-Škalsko jezero. Območje je veliko okrog 600 ha in obsega pretežno del lovišča LD Škale in del lovišča LD Velunja v sosednjem Kamniško-Savinjskem LUO. V ostalih območjih LUO, predvsem v loviščih Podčetrtek, Loka pri Žusmu in Pristava, upravljamo z manjšim tropom damjakov, ki je nastal izključno s pobegom živali iz obor za rejo divjadi. Populacija na Kozjanskem se giblje predvsem na območju Olimske gore in Rudnice. Zaradi velikega števila obor za rejo divjadi v LUO je verjetnost pobegov v naravno okolje relativno velika in iz leta v leto narašča. V zadnjih nekaj letih je prisoten tudi dotok damjakov iz območja Zasavskega LUO, predvsem iz lovišča Dol pri Hrastniku. Zaradi potencialne nevarnosti pobega živali iz obor se damjak občasno pojavlja v vseh loviščih LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odvzem damjaka v LUO v zadnjih letih močno niha in je odvisen predvsem od odstrela osebkov, ki niso predmet načrtnega upravljanja. Gre za živali, ki zaradi nevestnega odnosa lastnikov obor do lastnine pogosto prehajajo v naravno okolje. Odvzem v lovišču Škale se zmanjšuje. Glede na cilj upravljanja z damjakom v LUO je smiselna ločena obravnava lovišča Škale od ostalih lovišč LUO. Dolgoročni odvzem damjaka v lovišču Škale zmerno upada. V minulem letu je bilo tu uplenjenih zgolj 6 osebkov, poleg tega pa je LD evidentirala še 4 izgube (en povoz in trije nepojasnjeni pogini). Realizacija lanskoletnega načrta je znašala 83 %. Spolna in starostna struktura odvzema je z načrtom dobro usklajena. Ocenjujemo, da z upravljanjem damjakov v lovišču Škale razmeroma dobro zasledujemo cilj, to je ohranjanje srednje starih, vitalnih osebkov, ki predstavljajo jedro populacije. Realizacija načrta v zadnjem srednjeročnem obdobju je bila 83 %. Od načrtovanih 70 je bilo iz omenjenega lovišča odvzetih 58 osebkov, od tega kar 22 % (13 damjakov) izgub, kar je precej nenavadno. Delež izgub pri ženski jelenjadi je enkrat večji kot pri moški. Z odvzemom se je močneje (57 %) posegalo med moški del populacije. Najslabša realizacija je bila pri junicah (50 %) in košutah (70 %). Srednjeročni odvzem mladičev in enoletnih damjakov obeh spolov je znašal 71 %, kar je glede na stanje v populaciji in zasledovanje cilja upravljanja, ustrezno. Skupni odvzem damjakov v LUO je minulo leto znašal skupaj 38 osebkov, od tega kar 20 v lovišču Podčetrtek, 4 v Preboldu, po eden pa v loviščih Handil Dobje, Bistrica ob Sotli, Velenje in Žalec. Z veliko verjetnostjo sklepamo, da je večina tovrstnega odvzema pogojena s prisotnostjo živali, ki izvirajo iz obor. Ugotavljamo, da se problematika pobegov živali v naravno okolje, kljub rednim opozorilom lastnikom obor, iz leta v leto stopnjuje. Največ pobegov beležimo v zimskem in spomladanskem času, ko so žične ograje podvržene poškodbam po snegu, žledu in plazovih ter so slabo nadzorovane in vzdrževane. Pogosto prihaja do poškodb ograj in uhajanja živali v naravno okolje tudi zaradi prevelike številčnosti in stresa divjadi. Zaradi pobegov damjakov je MKGP in lovska inšpekcija v minulih letih na predlog ZGS izdala več odločb o izrednem odstrelu izven zakonsko predpisane lovne dobe. Gibanje telesnih mas in rogovja uplenjenih damjakov zaradi majhnega vzorca in vpliva gojenih živali ne more predstavljati osnove za korektno analizo. Kljub temu pa ugotavljamo, da trofejna moč uplenjenih jelenov v lovišču Škale narašča. Škode od damjakov na kmetijskih in gozdnih kulturah so lokalno prisotne, predvsem na koruzi, žitih, vinogradih in sadnem drevju, vendar v skupnem obsegu ne predstavljajo pomembnega deleža. Ocena stanja populacije Številčnost damjakov v loviščih Škale in Velunja (v Kamniško-Savinjskem LUO) je zaradi povečanega odvzema v zadnjih letih nekoliko nižja. Vrsta se nekontrolirano širi izven območja obravnave, kar je predvsem posledica človekovih motenj v okolju. Migracije potekajo v severni in vzhodni smeri izven prvotnega območja naselitve, kar želimo z upravljanjem v bodoče zaustaviti. Damjak si išče druga, mirnejša območja, kar 38 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 povzroča konflikte v obliki škod na kmetijskih kulturah, pogosteje pa se pojavljajo tudi nenaravne izgube (povozi, poškodbe, napadi potepuških psov,…). Prvotno življenjsko okolje damjaka je sicer vrsti dokaj primerno (grmišča, primerna drevesna sestava, dovolj gozdnega roba), vendar mu zaradi naraščajočega antropogenega vpliva ne nudi ustreznih pogojev ohranjanja trenutne številčnosti. Pri medvrstnem odnosu je zaznati moteč vpliv na populacijo srnjadi, ki je v območju damjaka manj številčna. Spolna in starostna struktura populacije je zadovoljiva. Zaradi razmeroma majhnega števila živali ter izolacije kolonije se vse bolj izraža genska degradacija šaleške populacije damjakov. Slednje se kaže predvsem na slabši vitalnosti mladičev in verjetno večji smrtnosti v prvem letu starosti (telesne mase mladičev obeh spolov v zadnjem petletnem obdobju se znižujejo). Vitalnost osebkov je sicer zadovoljiva, vendar je njena dolgoročna obstojnost precej negotova. Posamezne skupine damjakov v drugih loviščih LUO zaradi stihijskega nastanka (pobegi iz obor) številčno močno nihajo in so odvisne predvsem od uspešnosti regulacije z lovom. Prilagojeni cilj Cilj upravljanja z damjakom v lovišču Škale je stabilna, zdrava, s prehranskimi pogoji okolja in drugimi živalskimi vrstami usklajena populacija, ki hkrati zagotavlja normalno reprodukcijo, prostorsko pa je vrsta dopustna v prvotnem območju obravnave. Ciljna številčnost in struktura je opredeljena z okoljsko in ekonomsko sprejemljivim vplivom v ekosistemu. Dolgoročni cilj upravljanja z damjakom v škalski koloniji ne dopušča konfliktov z avtohtonimi živalskimi vrstami. Ciljna struktura v smislu kakovosti populacije je opredeljena z naravno starostno in spolno sestavo, predvsem pa okolju sprejemljivo številčnostjo. Pomemben upravljavski cilj je tudi ustrezna možnost vraščanja mladih jelenov v starejše starostne kategorije. Glede na obsežnost degradacije okolja in ekološko socialni pomen gozdov v katerem damjaki živijo, je prisotnost vrste sicer dobrodošla, vendar je njen obstoj dolgoročno vprašljiv. Predeli ob Velenjskem jezeru postajajo vse bolj pomembni za rekreacijo in zadovoljevanje številnih socialnih funkcij. V odnosu z ostalimi vrstami divjadi (srnjadjo, malo divjadjo) v okolju je damjak po upravljavski prioriteti v podrejenem položaju. Ciljno stanje življenjskega okolja je opredeljeno s trenutnim stanjem. Za populacijo damjaka na območju ostalih lovišč v LUO, razen lovišča Škale, je cilj popolna izločitev te alohtone vrste iz proste narave. Ukrepi in usmeritve So prilagojeni različnim ciljem upravljanja z vrsto v LUO: Načrtovanje številčnega in strukturnega odvzema, opredeljeno v tem načrtu, velja izključno za lovišče Škale, ki upravlja z damjakom po Navodilih za usmerjanje razvoja populacij divjadi v Sloveniji. Na podlagi ocene in poznavanja stanja v populaciji, upravljanju v zadnjih letih, vplivu vrste v okolju, sprememb v prostoru in dolgoročnih usmeritev, načrtujemo v letošnjem letu nespremenjen odvzem, to je 12 osebkov damjaka. Za optimalno doseganje upravljavskega cilja je treba glavnino odstrela usmeriti v mlajše starostne kategorije. Načrt je usklajen z ukrepi v sosednjih loviščih Velunja in Smrekovec (v Kamniško- Savinjskem LUO). Načrta odvzema jelenov starejših od dveh let ni treba realizirati, namesto njih pa naj se smiselno poseže v kategorije telet obeh spolov. Odvzem se načrtuje po strukturi, kot je razvidno iz spodnje preglednice. Preglednica 4.3.1: Načrt odvzema damjaka za lovišče Škale (število, % od skupnega odvzema) Teleta moški 2 (17 %) Teleta ženski 3 (25 %) Lanščaki 2 (17 %) Junice 2 (17 %) Jeleni 2-4 1 (8 %) Košute 2+ 1 (8 %) Jeleni 5-8 1 (8 %) Jeleni 9+ 0 SKUPAJ 12 živali (100 %) Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 39 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 • V vseh ostalih loviščih LUO je dovoljen neomejen odvzem damjakov. Odstrel se torej lahko izvrši za vse starostne in spolne kategorije, pri čemur pa je treba upoštevati le zakonsko predpisano lovno dobo. Načrtovanje odvzema damjaka v LN in LNL torej ni posebej opredeljeno. Številčnost damjaka je treba zniževati in preprečevati njegovo širitev v nezaželena območja. Za reševanje problemov, ki so posledica uhajanja divjadi iz obor za rejo divjadi, je treba upoštevati naslednje ukrepe: Če lastnik obore ugotovi pobeg živali, je dolžan o tem takoj obvestiti upravljavce lovišč, lovsko inšpekcijo in ZGS, ki ukrepajo o pobeglih živalih skladno s 50. členom ZDLov-1A. Lastnik oziroma imetnik obore mora pobeglo divjadi ujeti v osmih dneh od dneva, ko je bil pobeg ugotovljen, sicer se pobegle živali štejejo za prosto živečo divjad. O nadaljnjem ravnanju s pobeglo divjadjo odloča ZGS. V dogovoru z upravljavci ter lovsko inšpekcijo je treba opredeliti možnosti privabljanja pobeglih živali nazaj v oboro za vsak konkreten primer posebej. Upravljavci obor so odgovorni za škode, ki jih vrsta povzroča na gozdnih in kmetijskih zemljiščih. Glede na konfiguracijo terena, tehnične možnosti odlova, vrsto in strukturo pobegle divjadi ter ostale dejavnike se določi način rešitve problema. Pri gradnjah in obratovanju obor je treba upoštevati zakonske predpise s področja lovstva (ZDLov-1 (50 čl.)) in gradnje objektov (Zakon o graditvi objektov, Ur. l. RS, št. 110/2002). Reja v oborah se izvaja v skladu s predpisi o živinoreji in veterini. Dovoljenja za obratovanje morajo biti skladna s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov..., Ur. l. RS, št. 114/03. Sestavni del dokumentacije je tudi soglasje ZGS za poseg v gozdni prostor. Dodajanje in vnašanje damjaka v prosto naravo v Sloveniji ni dovoljeno. Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema V lovišču Škale, kjer z damjakom načrtno upravljamo, naj se iz populacije najprej izločajo podpovprečno telesno in trofejno razviti osebki. Odvzema v razredih damjakov starejših od dveh let se ne sme prekoračevati. Načrta odvzema v tej kategoriji ni treba dosegati, odstrel pa se lahko nadomesti s poseganjem v razredu mladih damjakov (teleta in 1+). Dopustna je tudi zamenjava srednje starih živali (starosti 2 do 8 let) s starostnim razredom 9+. Priporočeno je čim hitreje izvršiti odstrel telet, junic in košut, predvidoma najmanj 70 % do 30. novembra. Dovoljeno odstopanje realizacije od načrta odvzema je navzdol v višini – 15 % skupnega načrtovanega odvzema damjakov, znotraj posamezne kategorije pa +- 1 žival. Realizacija odvzema telet se lahko kompenzira z odstrelom junic ali lanščakov ter obratno. Preseganje načrtovanega odvzema glede na zastavljeni dolgoročni cilj v načrtu LUO ni omejeno. Odstopanja od načrtovane strukture prek meja dopustnih odstopanj opredeljenih v tem načrtu, se smiselno upoštevajo pri načrtovani višini in strukturi odvzema za naslednje leto. V vseh ostalih loviščih LUO velja zaradi preprečitve širjenja damjaka neomejen odvzem, vendar je odstrel dopustno izvajati le v lovni dobi. V primeru pobega živali iz obor in posledične nevarnosti za škodo na kmetijskih kulturah, motornih vozilih ali drugem premoženju naj se odobri izredni odstrel izven lovne dobe skladno z zakonskimi predpisi. Krmljenje damjakov je dovoljeno le v območju načrtnega upravljana (lovišče Škale), na mestih ki so usklajena z ZGS. Zimsko krmljenje je dovoljeno od 1. oktobra do 1. aprila. Krmljenje naj se izvaja s kombinacijo močnih, sočnih in voluminoznih krmil. Priporočljivo je, da je močna krma v maksimalnem deležu do 10 %, damjaku na razpolago predvsem v jesenskih mesecih (oktober – december). Količina sočne in grobo vlaknate krme ni omejena, količine položene krme naj bodo odvisne od naravne ponudbe hrane. Količina in vrsta krme naj bo v skladu z letnim načrtom lovišča. Privabljalno krmljenje je dovoljeno predvsem s ciljem olajšanega opazovanja in odstrela. Gostota krmišč za zimsko in privabljalno krmljenje znaša do 2 krmišči na 1000 ha lovne površine lovišča. Prehrambeno ponudbo se dopolnjuje z vzdrževanjem travnikov v gozdu, vzdrževanjem grmišč, sečnjo v zimskem obdobju ter obdelavo krmnih njiv. 40 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.3.1: Analiza odvzema jelena damjaka Starostna in spolna kategorija/leto Teleta M Lanščaki Jeleni 2-4 Jeleni 5-8 Jeleni 9 + Skupaj JELENI Teleta Ž Junice Košute 2+ Skupaj KOŠUTE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol %/skupaj 9 6 3 5 3 26 32,5 17,3 8 4 5 3 12 32 40,0 21,3 4 4 5 2 5 20 25,0 13,3 2 0 0 0 0 2 2,5 1,3 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 23 14 13 10 20 80 100,0 53,3 12 2 3 4 5 26 37,1 17,3 3 2 2 1 6 14 20,0 9,3 9 6 2 6 7 30 42,9 20,0 24 10 7 11 18 70 100,0 46,7 47 24 20 21 38 150 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Načrt - skupaj 18 16 12 12 12 70 Odstrel in izgube / načrt 261,1 150,0 166,7 175,0 316,7 214,3 Delež JELENOV 48,9 58,3 65,0 47,6 52,6 53,3 Delež trofejnih jelenov 2+ in več 12,8 16,7 25,0 9,5 13,2 14,7 Delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na68,1 spol 58,3 65,0 61,9 68,4 65,3 Izgube Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 5 0 1 2 1 9 0 2 1 1 3 7 5 2 2 3 4 16 10,6 8,3 10,0 14,3 10,5 10,7 42 22 18 18 34 134 % 56,3 43,8 100,0 Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 poškodbe 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 0 1 1 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 1 1 1 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 2 % 31,3 0,0 0,0 50,0 0,0 0,0 6,3 0,0 12,5 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto Teleta M Indeks Lanščaki Indeks Teleta Ž Indeks Junice Indeks Teleta M + Ž Indeks 2010 17,1 100 36,7 100 18,5 100 25,3 100 17,9 100 2011 19,7 115 35,9 98 17,0 92 25,5 101 19,0 106 2012 13,5 79 34,0 93 18,0 97 33,5 132 15,8 88 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 2013 23,0 135 42,0 114 16,7 90 24,5 97 20,2 113 2014 21,0 123 36,5 99 17,3 94 28,3 112 18,7 104 41 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.4 Muflon (Ovis ammon musimon) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote S populacijo muflona v LUO načrtno upravljamo na pogorju Šmohorja, ki je prostorsko omejeno z loviščema Rečica pri Laškem in Hum Celje. Na severovzhodu je kolonija omejena z reko Savinjo, na zahodu sega do Kotečnika, na jugu pa do južnih obronkov Šmohorja. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Populacija muflonov je v zadnjem petletnem obdobju številčno precej upadla, čemur se je prilagodilo tudi upravljanje. V minulem letu smo evidentirali zgolj odstrel štirih mladičev – jagnjet in sicer treh ženskih in enega moškega. Pričujoč odvzem predstavlja 2/3 načrta, ki pa ni bil zavezujoč. Izveden je bil v loviščih Hum Celje in Rečica pri Laškem. Struktura je v skladu z usmeritvami lanskoletnega načrta LUO. Načrt odvzema v zadnjih letih znižujemo in prilagajamo stanju v populaciji ter vplivu vrste v njenem okolju.. Srednjeročni odvzem v območju načrtnega upravljanja je znašal 16 živali, kar je 67 % od 24 načrtovanih muflonov. Skupna realizacija odvzema v LUO je znašala 29 osebkov, od tega 60 % jagnjet. Slednje je posledica odstrela muflonov izven območja načrtnega upravljanja. Odvzem starejših ovc je znašal 17 %, delež odraslih samcev pa je dosegel 14 %. Močneje (55 %) se je posegalo v ženski del populacije. Strukturno poseganje je bilo precej porušeno, kar je predvsem posledica majhnega številčnega odvzema. Izgube muflonov, ki so posledica neugotovljivih dejavnikov niso velike ( 7 %), vendar predvidevamo, da je njihov delež predvsem pri jagnjetih še precej večji. Kljub zgoraj navedenim ugotovitvam je skupni odvzem muflonov v LUO zadnjih nekaj let še vedno dokaj velik in odraža neurejeno stanje na področju gojitve divjadi v oborah. Precejšen delež skupnega odvzema je namreč pogojen z odstrelom osebkov, ki izvirajo iz obor. Ocena stanja populacije Populacija muflonov na Šmohorju se v zadnjih dveh letih številčno krepi. Prisotnost osebkov je pogostejša v njenem severnem delu (lovišče Hum Celje). Ocena številčnosti temelji na terenskem opazovanju (obisk krmišč, sledi muflonov, iztrebki, vpliv v okolju…). Sicer pa je stanje v populaciji precej zaskrbljujoče predvsem zaradi nemira v okolju in genske izolacije kolonije. Zaradi navedenega je muflon postal izrazito nočna žival, kar še dodatno otežuje upravljanje z njim. Zelo moteč je vpliv potepuških psov v okolju. Škode na gozdnem mladju v območju obravnave ne odstopajo od ostalega dela LUO, iz česar lahko sklepamo, da je vpliv muflona neznaten. Škod na kmetijskih in gozdnih kulturah v zadnjem desetletju nismo obravnavali. Medvrstni odnos muflona na ostalo divjad je zanemarljiv, morda je zaznaven le do divjega prašiča in gamsa. Njegovo življenjsko okolje je razmeroma dobro ohranjeno, tako z vidika naravne ponudbe hrane, kot bivalnih pogojev. V območju obravnave je zadovoljiv delež mladovij in pašnih površin. Glavno oviro mu predstavljajo le negativni vplivi človeka, ki se zadnja leta precej stopnjujejo. V sosednjem, Zasavskem LUO, upravljajo z mufloni v loviščih Hrastnik, Trbovlje in Dol pri Hrastniku. Na dokaj malem območju torej upravljamo z dvema različnima populacijama iste vrste, ki se zaradi krčenja med seboj že več let ne križata. Matična populacija »šmohorske« kolonije je bila naseljena leta 1965 in izvira pretežno iz Gran Paradisa (Italija), medtem ko je »hrastniška« z Brionov. Zdravstveno stanje muflonov je zaradi prej navedenih dejavnikov slabo, kar potrjujejo občasni pogini živali. Spolna in starostna struktura se zaradi močnega znižanja številčnosti vse bolj ruši in odmika od naravne sestave populacije. Prilagojeni cilj Cilj upravljanja z muflonom v območju upravljanja je ohranitev številčnosti, ki naj bo usklajena z naravnimi pogoji. Ciljna gostota in razporejenost v prostoru naj omogoča uspešno prehajanje in križanje osebkov med zasavsko in šmohorsko kolonijo. Pomembna je enakomerna zastopanost muflonov obeh spolov in ustrezen delež nosilcev populacije. Razred starih muflonov mora zajemati primeren delež populacije. Ciljno stanje glede življenjskega okolja je opredeljeno z razmerami, ki so v območju obravnave trenutno vzpostavljene v pogledu prehranske kapacitete in bivalnih pogojev (travnih površin, grmišč, naravnega mladja, zimovališč, krmišč, …). 42 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Glede na dolgoročne usmeritve upravljanja z muflonom kot neavtohtone vrste in opredeljenimi cilji, znižanje številčnosti ne pomeni siromašenja naravnih populacij. V odnosu z gamsom, srno in divjim prašičem mora biti muflon v podrejenem položaju. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 načrtujemo v loviščih Hum Celje in Rečica pri Laškem odvzem šestih muflonov v starostni in spolni strukturi iz preglednice 4. 4. 1. Načrt odvzema je odraz trenutnega stanja v populaciji, analizi odvzema in njenim trendom v zadnjih petih letih, predlogu lovišč, vplivu vrste v okolju, ocene številčnosti in dolgoročnega upravljavskega cilja. Z načrtom odvzema želimo doseči oblikovanje stabilne populacije, kar pomeni izravnano spolno strukturo in piramidalno starostno sestavo tropa na Šmohorskem pogorju. Preglednica 4.4.1: Načrt odvzema muflonov (število, % od skupnega odvzema) Jagnjeta moški 1 (17 %) Jagnjeta ženski 1 (17 %) Ovni 1+ 1 (17 %) Ovce 1+ 1 (17 %) Ovni 2+ 1 (17 %) Ovce 2+ 1 (17 %) SKUPAJ 6 živali (100 %) I. starostni razred sestavljajo jagnjeta (mladiči) obeh spolov II. starostni razred sestavljajo enoletni ovni in ovce. III. starostni razred sestavljajo ovni in ovce starosti 2+ in starejši Razred mladih muflonov predstavljajo mladiči in 1+ mufloni obeh spolov. Ta starostna kategorija praviloma še ne sodeluje v reprodukciji. Razred starih muflonov predstavljajo ovni in ovce starosti 2+ in starejši. Ta starostni razred tvorijo nosilci populacije, ki jih je zaželeno varovati v čim večji meri. Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema Iz populacije muflonov v območju načrtnega upravljanja je treba praviloma najprej izločevali podpovprečno telesno in trofejno razvite osebke. Dopustno odstopanje od načrta v posameznem lovišču je +1 žival v razredu mladih muflonov, načrta pa ni treba dosegati. Prednost pri odstrelu dajemo vsem sekundarnim jagnjetom. Pri uravnavanju odnosa gams : muflon je treba dati prednost avtohtoni vrsti. Pomemben ukrep varstva muflona je spremljanje stanja in gibanja populacije v okolju prek rednih nalog lovsko čuvajske službe v LD. Izvajanje biomeliorativnih del, predvsem vzdrževanje grmišč in travnih površin, naj se izvaja skladno z LN in LNL. Predlagamo, da se s planinsko organizacijo uskladi način markiranja planinskih poti in tako usmerja pohodnike v območja, ki zagotavljajo mir v okolju in s tem možnost nadaljnjega upravljanja z muflonom. Odstrel muflona izven območja načrtnega upravljanja oziroma območja obravnave opredeljenega v tem načrtu je sproščen, ne glede na spol in starost. Pri tem je treba upoštevati le Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur. l. RS, št.101/04). Krmljenje muflonov je natančneje opredeljeno v ON, poglavju 6.5.2 (Ukrepi v življenjskem območju muflona). Zimsko krmljenje muflonov je treba izvajati od septembra do aprila. Krmijo naj se s kombinacijo močnih, sočnih in voluminoznih krmil. Količina krme naj bo prilagojena naravni ponudbi hrane. Priporočljivo je, da je močna krma v maksimalnem deležu do 10 % muflonu na razpolago predvsem v poznih poletnih in jesenskih mesecih (oktober – december). Količina sočne in grobo vlaknate krme ni omejena. Odstrel na teh krmiščih ni dovoljen. Krmljenje je dovoljeno v osrednjem območju opredeljenem za upravljanje z muflonom in to le na krmiščih, ki so usklajena med LD in ZGS oziroma registrirana v katastru. Privabljalno krmljenje muflona na območju načrtnega upravljanja je namenjeno privabljanju te vrste divjadi z namenom olajšanega opazovanja in odstrela. Za doseganje učinka privabljanja so na krmišču potrebne in priporočene le minimalne količine krme, ki opravljajo funkcijo privabljanja muflonov. Privabljalno krmljenje se lahko izvaja v času lovne dobe. Na krmišču je lahko divjadi dostopno največ do 5 kg močnih vrst krme (briketov, žit ali koruze) na dan. Močna krma naj bo muflonom na razpolago le v poznih poletnih in jesenskih mesecih (september– december). Sočna in voluminozna krma pa naj bo na razpolago v zimskih in spomladanskih mesecih. Število krmišč za krmljenje muflonov mora biti v celotnem osrednjem območju enakomerno porazdeljeno in usklajeno s strategijo krmljenja. Dodajanje soli v spomladanskem času olajša spomladanske prehode na sočno hrano. V gozdnih predelih s poudarjeno obnovo, ob cestah in gozdnih rezervatih postavljanje solnic ni dovoljeno. Prehranbeno ponudbo za muflona je treba dopolnjevati z vzdrževanjem košenic in grmišč, še posebno v gozdnem prostoru. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 43 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.4.2: Analiza odvzema muflonov Starostna in spolna kategorija/leto Jagnjeta M Enoletni Ovni 2+ Skupaj OVNI Jagnjeta Ž Enoletne Ovce 2+ Skupaj OVCE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol %/skupaj 4 1 0 1 1 7 53,8 24,1 2 0 0 0 0 2 15,4 6,9 2 1 1 0 0 4 30,8 13,8 8 2 1 1 1 13 100,0 44,8 2 2 1 2 3 10 62,5 34,5 1 0 0 0 0 1 6,3 3,4 4 0 1 0 0 5 31,3 17,2 7 2 2 2 3 16 100,0 55,2 15 4 3 3 4 29 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 Načrt - skupaj 4 Odstrel in izgube / načrt 375,0 Delež OVNOV 53,3 Delež ovnov 2+ 50,0 Delež mladih (mladiči, enoletni) neglede na60,0 spol 2011 2012 2013 2014 Skupaj 6 4 4 6 24 66,7 75,0 75,0 66,7 120,8 50,0 33,3 33,3 25,0 44,8 16,7 25,0 0,0 0,0 16,7 75,0 33,3 100,0 100,0 69,0 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 2 1 1 0 0 0 2 6,7 25,0 0,0 0,0 0,0 6,9 14 3 3 3 4 27 % 0,0 100,0 100,0 Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 1 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 % 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto Jagnjeta M Indeks Enoletni Indeks Jagnjeta Ž Indeks Enoletne Indeks Jagnjeta M + Ž Indeks 44 2010 12,3 100 22,5 100 11,5 100 19 100 12,0 100 2011 11 100 0 0 14,3 124 0 0 13,2 110 2012 0 0 0 0 10,5 91 0 0 10,5 87 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 2013 16 130 0 0 9,8 85 0 0 11,9 99 2014 11 89 0 0 10,2 89 0 0 10,4 86 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.5 Gams (Rupicapra rupicapra) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Načrtno upravljanje z gamsi v LUO poteka v več med seboj povezanih tropih na Konjiški gori, Stenici in Paškem Kozjaku. Gams se pojavlja še na Rudnici, Bohorju in Zasavskem hribovju, torej povsod tam, kjer so zanj zagotovljeni ustrezni življenjski pogoji. Tropi gamsov so neenakomerno prostorsko porazdeljeni, vendar medsebojno povezani, zlasti po grebenih v smeri V–Z (Savinjsko-Kozjanska populacija). Sicer z gamsom v LUO upravljamo v tropih, ki so habitatno vezani na posamične skalne grebene, hkrati pa vpeti v strnjene gozdne komplekse. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Skupni odvzem gamsov v LUO je bil v minulem letu razmeroma dobro realiziran. Od načrtovanih 108 je bilo odvzetih 97 gamsov ali 90 %. V primerjavi s prejšnjim letom je bil odvzem za dobro desetino višji. Realizacija načrta je bila najslabša pri dvoletnih osebkih obeh spolov, nekoliko boljša pa pri ostarelih gamsih. Preseganje načrtovanega odvzema je prisotno pri ženskih mladičih in enoletnih kozlih, odstrel pa je razmeroma slab pri srednje starih in starejših osebkih. Skupni odvzem v predreproduktivnih kategorijah (mladiči, 1+ in 2+) je znašal 59 % celotnega odvzema, kar je celo nad načrtovanim deležem. Realizacija je številčno in strukturno dokaj dobra predvsem v loviščih, kjer LD upravljajo z večjim številom osebkov v populaciji. Poseganje med ostarele gamse obeh spolov se v zadnjih nekaj letih povečuje in je lansko leto znašalo 15 osebkov ali dobrih 15 % skupnega odvzema. V srednjih starostnih razredih je bilo odvzetih 25 živali, kar je sicer nekaj več kot leto poprej, vendar še vedno pod načrtovanim številom. V skupnem odvzemu prevladujejo kozli s 53 %. Kljub dejstvu, da odstrel v razredu srednje starih gamsov ni bil dosežen, odstopanja niso v neskladju z upravljavskimi cilji. Vse zgoraj navedene ugotovitve so nedvomno posledica strukturno pravilnega odstrela v vseh starostnih razredih gamsov. Odvzem ostarelih gamsov se povečuje, kar kaže na približevanje ciljni starostni strukturi. Ocenjujemo, da odvzem mladih gamsov v zadnjih letih zagotavlja ustrezno preraščanje vitalnih osebkov v starejše kategorije, kar štejemo kot del zastavljenega cilja upravljanja z gamsom. Nedoseganje načrtovanega številčnega odvzema gamsov v LUO je v veliki meri posledica slabe realizacije v loviščih z manjšim načrtom (LUB Južno od Savinje, Bohor). Izgube gamsov zajemajo okrog 5 % delež in v minulem letu ne odstopajo od povprečja zadnjih petih let. Prevladujejo nepojasnjeni vzroki poginov, evidentirani so še pogini zaradi potepuških psov in krivolova. Načrt odvzema gamsov v letih 2010 - 2014 je znašal 533 živali, odstreljenih ali drugače odvzetih iz lovišč je bilo 452 živali, ali 85 % načrtovanih. Realizacija je bila sicer na robu dopustih odstopanj, vendar je odstrel strukturno ustrezen in se z leti izboljšuje. Spolna struktura je 52 % moških in 48 % ženskih osebkov. Podobno kot na letni ravni tudi tu zaznavamo nekoliko slabšo realizacijo v kategorijah dvoletnih gamsov (verjetno zaradi previdnosti pri odstrelu), načrt pa je presežen pri mlajših kategorijah obeh spolov, kar je pozitivno. Realizacija srednje starih kozlov je 83 %, koz pa 67 %. Medtem ko je poseganje med ostarele gamse 70 % pa je pri starih kozah pod polovico načrtovanih. Starostna sestava v zadnjih petih letih je idealna in v primerjavi s prejšnjim obdobjem neprimerno bolj prilagojena načrtom. V razredu mladih gamsov je odvzem znašal 63 %, v razredu srednje starih pa 24 %. Izgube gamsov v obdobju po letu 2010 se gibljejo med 4,8 in 8,0 % in med leti bistveno ne nihajo. Velika večina (71 %) poginov je nepojasnjenih, sledi vpliv potepuških psov (18 %) in povozov na cestah. Izgub v ženskem delu populacije je precej več, kot pri moških gamsih. Še vedno ocenjujemo, da je bil v minulih letih odstrel/odvzem gamsov v LUO številčno premajhen, to pa mestoma povzroča prekomerne številčnosti tropov, kar s stališča vpliva vrste v gozdovih ni ustrezno. Povprečne telesne mase uplenjenih gamsov se dolgoročno zmerno dvigujejo, podoben trend pri večini kategorij smo zaznali tudi v lanskem letu. Nekoliko so se zmanjšale le telesne mase srednje starih gamsov obeh spolov. Občutnejših nihanj med leti ni zaznati, kar potrjuje domnevo, da je gams na okoljske spremembe dobro prilagodljiv. Ocena stanja populacije Temelji na podlagi številčnega in strukturnega odvzema zadnjih nekaj let, informacij LD in vpliva gamsov na gozdno mladje. V lanskem letu smo na ZGS izvedli terenski popis poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi. Pri tem smo med drugim ugotovili zelo visok delež poškodovanih osebkov gozdnega mladja v območjih s stalno prisotnostjo gamsov. Analize objedanja kažejo, da je njegova populacija v posameznih delih LUO še vedno preštevilčna oziroma neusklajena z okoljem. Najbolj so poškodovani gozdovi na Konjiški gori, Stenici, Rudnici in Paškem Kozjaku. Objedanje je najizrazitejše na jelki, gorskem javorju, velikem jesenu, bukvi, češnji, jerebiki in gorskem brestu. Ugotavljamo, da se kljub zadovoljivemu in strukturno ustreznemu odvzemu trend številčnosti populacije gamsov še vedno dviguje. Posamezni osebki se pojavljajo v okolju, kjer jih do sedaj nismo opažali. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 45 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Spolna in starostna sestava večjih tropov je dobra, socialna struktura se izboljšuje in je dokaj dobro oblikovana v območjih večje številčnosti. V manjših tropih vzdolž zasavskega hribovja, Bohorja in Rudnice je struktura precej bolj porušena. Slednje je posledica nepravilnega odvzema, običajno premočnega poseganja v srednje starostne razrede. V tropih je razmeroma velik delež mladih in srednje starih osebkov, ki so v območjih velike številčnosti telesno podpovprečno razviti. Premajhen pa je delež starejših živali, kar je verjetno posledica upravljanja z vrsto v zadnjih desetletjih, ko je bilo poseganje v mlajše starostne kategorije prešibko. Vrsta je na okolje dobro prilagojena, prirastek je sorazmerno velik, na kar se je treba v bodoče primerno odzvati z ustreznim odvzemom. Zdravstveno stanje gamsov je kljub relativno veliki številčnosti vrste dobro, delež evidentiranih izgub je razmeroma majhen in dokaj stabilen. V nižjih predelih prihaja do konkurence s srno, tako v prehranskem kot bivalnem pomenu. Gamsjih garij v minulem desetletnem obdobju v LUO nismo evidentirali. S stališča upravljanja z gamsom v LUO je treba izpostaviti predvsem motnje v osrednjih življenjskih okoljih tropov, ki povzročajo nepredvidene migracije tako posameznih osebkov, kot večjih skupin gamsov izven »matičnih« habitatov. Vpliv, ki ga zaznavamo je posebej moteč zaradi človekovih dejavnosti v prostoru, kot so plezanje, intenzivno pohodništvo, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju, promet z zračnimi plovili, nekontrolirano gibanje psov v okolju itd. Prilagojeni cilj Cilj upravljanja z gamsi je stabilna, vitalna, zdrava, s prehranskimi razmerami okolja in drugimi živalskimi vrstami usklajena populacija, v kateri so enakomerno zastopani gamsi obeh spolov, nadalje so dobro zastopani nosilci populacije, oziroma razred srednje starih gamsov ter tudi gamsi največjih starosti, ki so zaželeni zaradi doseganja lovnogospodarskih ciljev. Dolgoročno je treba stremeti k oblikovanju naravne spolne in starostne strukture, ki naj se vzpostavlja tudi v manjših tropih vzdolž Zasavskega hribovja, Bohorja in Rudnice. Zagotovljeno mora biti stalno prehajanje med tropi, predvsem pri starejših osebkih. V odnosu s srnjadjo in divjim prašičem je gams v okolju ki ga trenutno zaseda, prednostna vrsta, saj je na razmere v habitatu odlično prilagojen. Glede na stanje v populaciji gamsa v LUO in njegov vpliv v okolju, želimo z upravljanjem doseči zmerno znižanje trenutne številčnosti. Ta cilj zasledujemo predvsem na Konjiški gori in Paškem Kozjaku. Ciljno stanje življenjskega okolja je opredeljeno z modelnim stanjem gozdnih sestojev v pogledu trajnosti. Tu je načrtovan vsaj dvakrat višji delež mladovij od trenutnega stanja v gozdovih, kjer upravljamo z gamsom. Pomemben cilj je tudi višji delež travnih površin v gozdnem prostoru, kjer se vrsta trenutno nahaja. Slednje naj se izvaja predvsem v sodelovanju z lastniki zemljišč. Ukrepi in usmeritve Upravljanje z gamsom je določeno glede na številčni in strukturni odvzem zadnjih let, predlog LD in ugotovitve popisa poškodovanosti gozdnega mladja v območjih prisotnosti vrste v LUO. Načrt za leto 2015 je za 16 % višji kot v minulih dveh letih, in znaša 125 gamsov. LD so predlagale odvzem 117 živali. Načrtovana spolna in starostna struktura iz preglednice 4.5.1 je definirana na podlagi realizacije odvzema zadnjih nekaj let s poudarkom na zadnjem letu, stanja v populaciji in usmeritvami za upravljanje z gamsi v posameznih ekoloških enotah. Pri razdelitvi odvzema med LUB je treba upoštevati usmeritve upravljanja z gamsi v LUO navedene v ON, ter izvajanje letnih načrtov lovišč v zadnjih nekaj letih. Pri odstrelu gamsov je treba prednostno zagotavljati izbirni odstrel telesno šibkih, predvsem mlajših osebkov. Pozornost je treba posvetiti zadostnemu količinskemu in strukturno načrtovanemu odstrelu, pri čemer naj se v zadostni meri upošteva s tem načrtom dopustne prerazporeditve med starostnimi kategorijami. Spol mladičev naj se podredi izbirnemu odstrelu in določi po njeni realizaciji. 46 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.5.1: Načrt odvzema gamsov (število, % od skupnega odvzema) Kozliči M 9 (7 %) Kozice Ž 9 Kozli 1+ 11 (9 %) Koze 1+ 10 (8 %) Kozli 2+ 12 (10 %) Koze 2+ 12 (10 %) Kozli 3+ - 7+ 18 (14 %) Koze 3+ - 10+ 19 (15 %) Kozli 8+ 12 Koze 11+ 13 (10 %) (10 %) Skupaj : (7 %) 125 živali (100 %) Načrtovanje upravljanja z gamsom v LUO je različno glede na stanje v populaciji in zato ločeno po posameznih ekoloških enotah: • V LUB Paški Kozjak in Konjiška gora se načrtuje odvzem po usmeritvah ON za znižanje številčnosti populacije. • Za LUB južno od Savinje, Bohor in Rudnica je poseganje z odvzemom opredeljeno v navodilih o upravljanju z vrsto po usmeritvah, ki veljajo za posamične skupine gamsov. Tu velja dosledno varovanje reproduktivnega dela populacije. • Močnejše poseganje v ženski del populacije je ob upoštevanju neusklajenega odstrela v zadnjih letih predvideno za doseganje želenega cilja. Preglednica 4.5.2: Spolni in starostni razredi Starostni razred Kozli Koze I 0+, 1+, 2+ 0+, 1+, 2+ II 3+ - 7+ 3+ - 10+ III 8+ in starejši 11+ in starejše Razred mladih gamsov – I. starostni razred predstavljajo 0+, 1+ in 2+ gamsi obeh spolov. Praviloma navedeni osebki še ne sodelujejo v reprodukciji. Naravna smrtnost v tem starostnem razredu je največja. Znotraj razreda mladih še posebej ločimo mladiče - 0+ in enoletne - 1+ gamse ter gamse starosti 2+. Razred srednje starih gamsov – II. starostni razred predstavljajo kozli 3+ do vključno 7+, ter koze 3+ do vključno 10+. Ta starostni razred tvorijo nosilci populacije, katere je treba v kar največji možni meri varovati. Razred starih gamsov – III. starostni razred predstavljajo kozli 8+ in starejši, ter koze 11+ in starejše. Ta starostni razred predstavljajo osebki največjih starosti. Zadostno preraščanje v III. starostni razred je tudi eden izmed splošnih ciljev upravljanja z gamsi. Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: • Gamse iz srednjega starostnega razreda in koze vodnice naj se varuje, razen telesno izrazito šibkih, neprebarvanih osebkov, oziroma samic, ki vodijo zelo šibke mladiče. • Iz populacije naj se prednostno izloča podpovprečno telesno in trofejno razvite osebke iz I. in II. starostnega razreda. • Kot merilo kakovosti naj se upošteva telesna razvitost (masa) in moč rogljev. Pri telesni masi naj se upošteva starost in mesec odvzema. • Glede na stanje v populacijah gamsov je treba dosledneje izvajati določila letnih načrtov lovišč, predvsem v loviščih z nižjim odvzemom. • Upravljanje z gamsom v loviščih Škale, Velenje, Dobrna in Vitanje, ki mejijo na sosednje Pohorsko LUO, mora biti usklajeno z upravljanjem s to živalsko vrsto v loviščih Dolič in Mislinja. Usklajevanje naj se upošteva pri pripravi razdelilnika odvzema po omenjenih loviščih. • Lov na gamsa naj se začne izvajati takoj po začetku lovne dobe. 50 % odstrela naj se realizira do konca oktobra. • Preseganje realizacije načrta nad načrtovano zaradi morebitnih izgub po končanem odstrelu ne pomeni kršitve določil letnega načrta. Dopustna odstopanja v realizaciji od načrta po loviščih in za LUO so po višini do + - 15 % od načrtovanega skupnega števila odvzema. Odvzem v srednjem razredu pri vsakem spolu posebej se lahko Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 47 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 prekorači le do 10 %, v ostalih razredih preseganje ni omejeno v skladu s splošnimi določili možnih odstopanj realizacije od načrta. V kolikor 10 % znotraj posamezne spolne kategorije II. starostnega razreda predstavlja manj kot 1 žival, se kot dopustno odstopanje šteje +- 1 žival. Neizvršeni odvzem v drugem starostnem razredu se lahko nadomesti z odvzemom v prvem in tretjem starostnem razredu. Odvzem v tretjem starostnem razredu se lahko nadomesti z odvzemom v prvem starostnem razredu. Morebitna odstopanja pri spolni strukturi prek meja dopustnih odstopanj se upoštevajo pri letnih načrtih v naslednjem obdobju. Morebitna odstopanja pri starostni strukturi v II. starostnem razredu pri obeh spolih se neglede na meje dopustnih odstopanj upoštevajo pri letnih načrtih v naslednjem obdobju. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema od vključno 4 do vključno 10 osebkov gamsa, se kot dopustno odstopanje od načrta praviloma šteje realizacija + 1 žival do - 2 živali. V teh loviščih se srednji starostni razred pri obeh spolih ne sme presegati. Razlika v spolnem razmerju pa lahko pri realizaciji odstopa za največ 1 žival. V loviščih, kjer načrt odvzema ne presega 3 osebke, ga ni obvezno dosegati, lahko pa se ga presega za 1 žival, vendar ne v srednjem starostnem razredu. Morebitna odstopanja pri starostni strukturi v II. starostnem razredu pri obeh spolih se, ne glede na meje dopustnih odstopanj, upošteva pri letnih načrtih v naslednjem obdobju. Za lovišča z izjemno prisotnostjo gamsa (Polzela, Oljka, Žalec, Ponikva, Dramlje, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Kajuh Šmartno, Handil Dobje in Log Šentvid) se dovoljuje neomejen odvzem v razredu mladih gamsov (mladiči, gamsi 1 + in 2+). Pri upravljanju z gamsom je zelo pomembno spremljanje populacijske dinamike, hkrati z ugotavljanjem vplivov v okolju in medvrstnih odnosov z ostalimi živalskimi vrstami. Spremljati je treba gibanje gamsjih garij v sosednjih LUO, kot najnevarnejše bolezni te vrste divjadi. Važno je tudi spremljanje gibanja potepuških psov v življenjskem okolju gamsa in ustrezno reševanje omenjene problematike. Vse navedeno naj se izvaja hkrati z obhodi in kontrolo lovišč, ki so zajeti pri ukrepih za varstvo in monitoring divjadi. • Dodatno krmljenje gamsa ni dovoljeno. • V ostrih zimskih razmerah priporočamo sečnjo primernega drevja in s tem obogatitev naravne prehranske baze. • Ukrepi v življenjskem okolju gamsa: ohranjanje naravnega okolja in zagotavljanje miru v obdobju poleganja mladičev ter v zimskem času. Zimovališča gamsov, ki so opredeljena v gozdnogospodarskem delu ON naj se ohranja v prvotnem stanju, dejavnosti se tu lahko omeji skladno z veljavno zakonodajo s področja lovstva in varstva okolja. • V habitatih gamsa je treba zagotoviti čiščenje in košnjo (vsaj enkrat letno) sicer neizkoriščenih travnikov in goličav, vendar se pri tem ne sme ogrožati varovalne vloge gozda. Omenjeni ukrepi naj se v loviščih s primerno številčnostjo gamsa v naslednjih letih povečujejo. • Pomembno je stalno usklajevanje interesov v okolju z ostalimi uporabniki prostora, kjer gams živi. Slednje naj se izvaja s pobudami LD za omejevanje negativnih vplivov v življenjskem okolju. V ta namen je potrebno nenehno poglabljati sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, lastniki zemljišč, gozdarji, planinci, naravovarstveniki, rekreativci itd • Dodajanje soli v spomladanskem času olajša prehode na sočno hrano. Zalaganje solnic se izvaja zgolj za srnjad, saj zaradi prekrivanja življenjskih okolij teh dveh vrst gams zadovoljuje tovrstne potrebe na obstoječih solnicah. 48 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.5.3: Analiza odvzema gamsov Starostna in spolna kategorija/leto Mladiči M Kozli 1+ Kozli 2+ I. starostni razred Kozli 3+ do 7+ Kozli 8+ in več Skupaj KOZLI Mladiči Ž Koze 1+ Koze 2+ I. starostni razred Koze 3+ do 10+ Koze 11+ in več Skupaj KOZE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol %/skupaj 11 11 17 13 9 61 25,7 13,5 6 6 11 10 13 46 19,4 10,2 12 10 5 5 7 39 16,5 8,6 29 27 33 28 29 146 61,6 32,3 9 12 12 11 14 58 24,5 12,8 8 6 3 8 8 33 13,9 7,3 46 45 48 47 51 237 100,0 52,4 12 12 12 13 14 63 29,3 13,9 12 9 15 12 12 60 27,9 13,3 5 5 5 1 2 18 8,4 4,0 29 26 32 26 28 141 65,6 31,2 9 10 11 8 11 49 22,8 10,8 3 2 7 6 7 25 11,6 5,5 41 38 50 40 46 215 100,0 47,6 87 83 98 87 97 452 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Načrt - skupaj 101 110 105 108 108 532 Odstrel in izgube / načrt 86,1 75,5 93,3 80,6 89,8 85,0 Delež KOZLOV 52,9 54,2 49,0 54,0 52,6 52,4 Delež kozlov 2+ in več 33,3 33,7 20,4 27,6 29,9 28,8 Delež koz 2+ in več 19,5 20,5 23,5 17,2 20,6 20,4 Delež mladih (mladiči, 1+) ne glede na spol47,1 45,8 56,1 55,2 49,5 50,9 Izgube Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 2 0 2 2 2 8 5 4 4 4 3 20 7 4 6 6 5 28 8,0 4,8 6,1 6,9 5,2 6,2 80 79 92 81 92 424 % 28,6 71,4 100,0 Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 5 4 4 4 3 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 1 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 % 71,4 0,0 3,6 7,1 0,0 0,0 17,9 0,0 0,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 49 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto mladiči M Indeks kozli 1+ Indeks mladiči Ž Indeks koze 1+ Indeks mladiči M + Ž Indeks 50 2010 10,3 100,0 16,3 100,0 8,9 100,0 16 100,0 9,7 100,0 2011 11,5 111,7 15,8 96,9 9,5 106,7 15,9 99,4 10,5 108,2 2012 10,6 92,2 15,7 99,4 10,8 113,7 16,3 102,5 10,7 101,9 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 2013 10,4 98,1 16,7 106,4 10,2 94,4 14,8 90,8 10,3 96,3 2014 11,1 106,7 17,0 101,8 10,2 100,0 14,9 100,7 10,65 103,4 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.6 Divji prašič (Sus scrofa) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Osnovni prostorski okvir upravljanja z divjim prašičem je celotno LUO, ki je zaradi različnega stanja v populaciji operativno razdeljeno na manjše ekološke enote, imenovane lovsko upravljavske bazene (LUB). Znotraj teh se spremlja ocena številčnosti in struktura populacije, biološki kazalci, gibanje v prostoru, trendi sprememb številčnosti, ter vpliv vrste v okolju. Temeljne usmeritve upravljanja s prašičem so usklajene s sosednjimi LUO. Usklajevanje je permanentno in prilagojeno vplivu vrste v okolju, ki se med leti precej spreminja. Z divjim prašičem se v LUO upravlja znotraj sledečih lovsko upravljavskih bazenov: 1. LUB Južno od Savinje zajema 5 lovišč: Hum Celje, Rečica pri Laškem, Gozdnik Griže, Prebold in Tabor. 2. LUB Bohor zajema 9 lovišč: Bojansko Štore, Grmada Celje, Handil Dobje, Jurklošter, Laško, Bohor Planina, Bistrica ob Sotli, Kozje, in Podsreda. 3. LUB Konjiška gora zajema 5 lovišč: Slovenske Konjice, Loče, Dramlje, Šentjur, in Ponikva. 4. LUB Paški Kozjak zajema 9 lovišč: Dobrna, Kajuh Šmartno, Vojnik, Vitanje, Polzela, Žalec, Velenje, Oljka Šmartno in Škale. 5. LUB Rudnica zajema 5 lovišč: Loka pri Žusmu, Pristava, Šmarje, Log Šentvid in Podčetrtek. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odvzem divjega prašiča v minulem letu je znašal skupaj 550 osebkov, kar je 67 % več kot leta 2013. Načrt je bil presežen za 45 %. Menimo, da je pričujoč odvzem v veliki meri posledica slabšega odstrela minulega leta in dokaj ugodnih okoljskih pogojev v preteklih dveh letih. Strukturni odvzem prašičev je bil sledeč: 68 % mladičev, 21 % enoletnih živali in 11 % starejših. V primerjavi s prejšnjimi leti je bil odvzem mladičev – ozimcev razmeroma velik, kar je predvsem posledica večje številčnosti populacije, slednja pa je pogojena z visoko rodnostjo leta 2014. Dokaj velik je tudi odvzem dvo in večletnih osebkov, ki je bil v zadnjem srednjeročnem obdobju v relativnem deležu najvišji. Iz rodnega dela populacije je bilo odvzetih kar 30 svinj 2+ in 58 lanščakinj, ali 16 % skupnega odvzema. Spolna struktura odvzema je bila izravnana v vseh starostnih razredih. Skupna intenziteta odstrela in izgub divjega prašiča v letu 2014 je bila 0,43 živali/100 ha lovne površine. Petletni odvzem se je že drugo leto zapored povečal in je znašal 0,34 živali na 100 ha. Podobne trende smo v minulem letu beležili tudi v večini drugih LUO po Sloveniji. Ocenjujemo, da je bila tako višina kot struktura skupnega odstrela divjih prašičev v minulem letu zelo dobro realizirana. Odvzem po LUB oziroma stopnja realizacije načrta je bila najslabša v LUB Paški Kozjak in Konjiška gora. Preglednica 4.6.1: Številčni odvzem divjega prašiča, indeks v primerjavi z letom 2013 in realizacija načrta 2014 LUB Odvzem(št.) Indeks (2014/2013) Realizacija načrta (v %) 1. Južno od Savinje 2. Bohor 3. Paški Kozjak 4. Konjiška gora 5. Rudnica 206 172 96 44 32 155 202 118 209 320 160 154 108 116 267 Skupaj LUO 550 167 145 % Delež evidentiranih izgub prašičev v minulem letu je najnižji v obdobju po letu 2010 in znaša 2,4 % skupnega odvzema. Njihov srednjeročni trend je padajoč, prevladujejo pogini zaradi povozov na cestah, sledijo neznani oziroma nepojasnjeni vzroki poškodb živali. Prisotnosti klasične prašičje kuge pri oddanih vzorcih krvi uplenjenih prašičev v minulem letu ni bilo zaznati. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 51 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 V primerjavi s prejšnjimi leti se je povečal odstrel starejših osebkov, kar je verjetno posledica določil lanskoletnega načrta LUO o močnejšem poseganju med omenjene kategorije, predvsem ženske osebke. Povprečne telesne mase uplenjenih prašičev v minulem letu so se zmanjšale pri mladičih, kar pripisujemo manjši količini naravne hrane. Pri starejših kategorijah so se mase povečale na raven zadnjega srednjeročnega obdobja. Zaradi navedenega pričakujemo, da se bo v letu 2015 gostota populacije zmanjšala. Kljub temu pa je treba upoštevati dejstvo, da je analiza telesnih mas uplenjenih prašičev močno podvržena dinamiki odstrela med letom, zaradi česar je sklepanje o stanju v populaciji na podlagi omenjenega biološkega kazalca precej nezanesljivo. Srednjeročni trend odvzema divjega prašiča kaže zmerno rast, struktura odstrela je zadovoljiva in dokaj dobro usklajena z načrti. Minimalni načrt je bil presežen za 21 %, to pa je predvsem posledica izjemno visokega odstrela leta 2012 in 2014. Struktura odvzema po starostnih razredih je bila za obdobje 2010-2014 sledeča: 71 % mladičev, 22 % enoletnikov in 7 % starejših živali. Pri slednjih je še posebej slabo realiziran odstrel merjascev, ki znaša le 3 % skupnega odvzema. Delež odvzema starejših, predvsem ženskih osebkov je bil za normalizacijo številčnosti prešibek. Srednjeročni odvzem po spolu je delno v korist moških osebkov, k temu pa je največ prispeval odstrel lanščakov. Delež mladičev je dokaj visok, kar je s stališča trajnostnega upravljanja z divjim prašičem ustrezno. Negativna odstopanja so prisotna le pri starejših živalih in lanščakinjah, kar je gotovo eden od vzrokov dolgoročne rasti številčnosti populacije. Presoja uspešnosti gospodarjenja: Kljub zgoraj navedenemu ocenjujemo, da je upravljanje z divjim prašičem v Savinjsko - Kozjanskem LUO uspešno. Ne glede na precejšnje nihanje številčnosti populacije v minulih letih se škode na kmetijskih kulturah ne povečujejo pretirano, kar je nedvomno posledica reguliranja številčnosti z odstrelom in ukrepov za preventivno zaščito kmetijskih površin. Skupna odškodnina za škode od divjega prašiča v letu 2014 je znašala dobrih 23.000 €, kar je kljub povečani gostoti dokaj sprejemljivo. Ocena stanja populacije Ocenjujemo, da je trenutna številčnost populacije divjega prašiča v večjem delu LUO dokaj dobro usklajena z njegovim življenjskim okoljem. Na podlagi analize odvzema po LUB in višine škod na kmetijskih kulturah ugotavljamo, da je gostota populacije precej visoka v LUB Južno od Savinje in Bohor. Po več letni odsotnosti vrste v LUB Rudnica se je lansko leto tudi tu povečala številčnost, kar se je že odražalo na vplivu vrste v kmetijski krajini. Naraščajoč trend iz prejšnjih let v LUB Paški Kozjak se je umiril, v ostalih ekoloških enotah pa ocenjujemo stanje kot dokaj usklajeno. Prirastek prašičev je razmeroma visok, v reprodukciji sodelujejo že mlajše svinje - ozimke, kar je nezaželeno. Dolgoročni trend odvzema divjega prašiča v LUO je naraščajoč, vitalnost osebkov je dobra, populacija se v okolju številčno in prostorsko krepi, čeprav so njena nihanja med leti zelo velika. Na podlagi dinamike ter strukture odvzema, ocene številčnosti, škod v okolju in drugih znakov v populaciji ocenjujemo, da številčnost divjega prašiča v LUO zadnja leta zmerno narašča, ker je treba z aktivnim lovom preprečiti. Prostorska razporeditev divjega prašiča v LUO je pogojena z večjimi gozdnimi kompleksi, ki mu nudijo ustrezne habitatne pogoje. Gostota je večja v gozdovih z bogato prehransko ponudbo (bukev, kostanj, hrasti) in primernim deležem naravnih mladovij. Zaradi dolgoročnega naraščanja številčnosti populacije se divji prašič občasno pojavlja v območjih, ki zanj do sedaj niso bila značilna. Zaskrbljujoča je prisotnost v nižinskih delih lovišč Šmarje pri Jelšah, Log Šentvid, Hum Celje in Šentjur pri Celju. Pogosto se pojavlja tudi v ravnicah Savinjske doline. Povečuje se vpliv vrste na kmetijske kulture, ki pa jih po naši oceni lovišča zaenkrat dokaj uspešno rešujejo s tehnično zaščito kultur in strpnim sodelovanjem s kmetovalci. Občasno se pojavljajo večje škode na kmetijskih kulturah, ki so bile v minulem letu izraziteje prisotne v LUB Južno od Savinje, Paški Kozjak in v nekaterih loviščih LUB Bohor (Bistrica ob Sotli, Podsreda). Divji prašič se pogosteje pojavlja tudi v okolici urbanih naselij. Lokalno je prisoten dokaj močan vpliv na travnate površine, koruzna polja (predvsem v avgustu), žita in okopavine. Po dosedanjih izkušnjah je za zaščito koruznih njiv in travnatih površin zelo učinkovito varovanje s tehničnimi sredstvi (električni pastir), ki pri strokovni namestitvi in redni kontroli dokaj dobro preprečujejo vdore tropov na kmetijske površine. Absolutno pa je še vedno najučinkovitejši ukrep za normaliziranje škod primerna višina in struktura odstrela. Pri upravljanju z divjim prašičem je treba upoštevati dejstvo, da je reprodukcijska moč vrste izjemna, kar lahko v njegovem okolju povzroča nepredvidljive preglavice. Glede na odvzem prašičev v letu 2014 in številne okoljske dejavnike (izredno slab obrod v 2014), pričakujemo v letošnjem letu zmerno zmanjšanje številčnosti divjega prašiča. 52 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Medvrstni odnos divjega prašiča je delno prisoten v okolju, kjer se srečuje z muflonom, gamsom in damjakom. Vpliv na populacijo srnjadi je dokaj verjeten na območjih večje številčnosti prašičev. Izraža se lahko s plenjenjem mladičev, kar je možen vzrok zmanjšanja števila srnjadi. Zdravstveno stanje je dobro, evidentirane naravne izgube prašičev so razmeroma redke, prisotnost klasične prašičje kuge in obolelosti od trihinoze ni bila evidentirana. Ugotavljamo, da se v zadnjih desetletjih spreminjajo vedenjske navade prašičev. Močno se stopnjujejo različni človeški vplivi na njihovo življenjsko okolje. V gozdovih, kjer se vrsta zadržuje tekom dnevnega mirovanja, se soočamo z močnim porastom antropogenih aktivnosti, ki povzročajo neobičajne migracije divjadi. Tako se prašiči pogosteje pojavljajo v do sedaj nenaseljenih predelih LUO, kot so veliki kmetijski kompleksi v nižinskih območjih. Vse navedeno povzroča stresne situacije v tropih, posledično pa tudi izgube divjadi in škode na kulturah, kjer jih zadnja desetletja nismo beležili. Prilagojeni cilj Temeljni cilj upravljanja z divjim prašičem je stabilna, zdrava, starostno in socialno pravilno strukturirana populacija, ki mora biti številčno usklajena z njenim okoljem, predvsem ponudbo naravne hrane in ostalimi bivalnimi pogoji, med drugim tudi z višino škod v kmetijstvu. Primeren mora biti delež lanščakov (20–25 %) in starejših živali (10 - 15 %), ki pogojujejo normalno in kontrolirano reprodukcijo v populaciji. Ustrezen delež srednje starih osebkov zagotavlja naravno oblikovanje tropov, ki naj jih v okolju vodijo svinje vodnice. Glede na trenutno oceno stanja populacije, pričakovano rodnost, trend škod, naravno prehransko ponudbo in ostale okoljske dejavnike je opredeljen cilj znižanje trenutne številčnosti. Slednje naj se zagotovi s primernim poseganjem v vse starostne razrede, tudi v rodni del populacije. Zgoraj naveden cilj je treba doseči predvsem v LUB Južno od Savinje, kjer je trenutna številčnost kljub razmeroma velikemu odstrelu v preteklih letih, še vedno visoka. V pogledu ohranjanja življenjskih pogojev divjega prašiča je potrebno zagotavljati ustrezen delež plodonosnih drevesnih vrst, ki je opredeljen v gozdnogospodarskih načrtih. Za zagotavljanje primernih bivalnih pogojev je dolgoročni cilj tudi vzpostavitev modelnega stanja razvojnih faz gozdnih sestojev v pogledu trajnosti. Ciljno stanje življenjskega okolja vrste je opredeljeno še z vzdrževanjem trenutnih površin krmnih njiv in ostalih biomeliorativnih ukrepov, ob vsakoletnem upoštevanju naravne prehranske ponudbe. Ukrepi in usmeritve Glede na trenutno oceno stanja v populaciji, lanskoletni odvzem, pričakovano rodnost in številne okoljske dejavnike, načrtujemo za leto 2015 skupni odvzem 450 divjih prašičev, ali 18 % več kot je znašal načrt leta 2014. Pričujoč načrt predstavlja 82 % lanskoletnega odvzema. Odvzem divjega prašiča v letu 2015 se načrtuje na osnovi sklepov MKGP št. 341-22/2015/1, z dne 6. 3. 2015, ki so oblikovani na podlagi sestankov med IRSKGLR, LZS in ZGS. Temeljni namen določil LN je učinkovitejše upravljanje z divjim prašičem v bodoče. Na osnovi sklepov sestankov se v LUO načrtuje sledeče: • načrtuje se skupna višina odvzema divjega prašiča za LUO, ločeno po LUB ; • po strukturi se načrtuje le odvzem lanščakinj in svinj, ki naj skupaj dosega vsaj 20 % delež v strukturi odvzema; • odvzem ostalih kategorij divjega prašiča se podrobneje (po spolu in starosti) ne načrtuje ; • dopustno odstopanje realizacije od načrta, zaradi populacijskih nihanj ali drugih objektivnih razlogov, zaradi katerih osnovni načrt ne bi bil dosežen, naj bo skladen s sprejetim ON – lovsko upravljavski del za 2010 – 2020 in velja za vse kategorije divjih prašičev, tudi za združeno kategorijo lanščakinj in svinj 2+, kjer pa se mora hkrati ob nedoseganju osnovnega načrta ohranjati skupni minimalni delež (vsaj 20%) lanščakinj in svinj 2+ v odvzemu; • načrtovano višino odvzema je dovoljeno in zaželeno neomejeno presegati v vseh kategorijah; • ob doseganju skupnega minimalnega deleža vsaj 20 % lanščakinj in svinj 2+ v osnovnem načrtu odvzema za lovišče, le tega ob preseganju načrta ni treba več dosegati, je pa morebitni nadaljnji odvzem teh kategorij potreben in zaželen. S tem ukrepom se dodatno stimulira odstrel mladičev, ki lahko v reprodukciji predstavljajo pomemben delež; • v kolikor je na nivoju LUO dosežena minimalno načrtovana kvota laščakinj in svinj, zagotavljanje min. 20 % deleža lanščakinj in svinj v odvzemu na nivoju posameznega lovišča ni potrebno, razen tam kjer je to zaradi neusklajenosti številčnosti divjega prašiča z okoljem (občutne škode) nujno potrebno. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 53 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.6.2: Načrt odvzema divjih prašičev za LUO (število, % od skupnega odvzema) Mladiči, lanščaki, merjasci 2+ (skupaj) Lanščakinje, svinje 2+ (skupaj) 360 (80 %) 90 (20 %) SKUPAJ 450 živali (100 %) Pri načrtu smo poleg zgoraj navedenega upoštevali številčni in strukturni odvzem v minulem (ih) letu (ih), odvzem v prvih mesecih letošnjega leta, naravno prehransko ponudbo in vremenske pogoje v času poleganja mladičev. Pri določitvi višine odvzema je pomembna pričakovana rodnost, ki se v obdobju izdelave načrta lahko že okvirno definira. Pomoč pri načrtovanju nam nudijo tudi zaključki raziskave o oplojenosti samic in sicer na podlagi oddanih maternic živali, uplenjenih v jeseni 2012 in letu 2013, ki jih pripravlja Inštitut ERICo Velenje. Ob upoštevanju navedenih dejavnikov okolja in stanja v populaciji divjega prašiča, pričakujemo v letu 2015 znižanje njene številčnosti. Pri načrtovanju odvzema smo upoštevali sledeče dejavnike: • trenutno stanje živalske vrste glede številčnosti in prostorske porazdelitve, • trende bioindikatorjev, • realizacijo odvzema živalske vrste v populacijskem območju v preteklih petih letih, • realizacijo odvzema živalske vrste v populacijskem območju v preteklem letu, • zdravstveno stanje, predvsem tradicionalnih bolezni živalske vrste, • ugotovljene vsakoletne izgube, • škode na kmetijskih površinah, • obrod drevesnih vrst v minulem letu, • medvrstne odnose z drugimi živalskimi vrstami. Višino in prostorsko razdelitev po LUB določamo na podlagi ocene stanja opredeljene s kontrolno metodo in določenih ciljev upravljanja s populacijo. Načrt odvzema po LUB je določen na podlagi realizacije odvzemov prejšnjih let s poudarkom na odvzemu zadnjega leta, predlogov odvzema načrta LD za tekoče leto, evidence škod od prašičev, trendov bioloških kazalcev uplenjene divjadi in trenutne ocene številčnosti po ekoloških enotah. Pomembno vlogo pri določitvi načrta ima naravna ponudba hrane v minulem letu, ki močno vpliva na številčno gibanje populacije v naslednjem letu. Preglednica 4.6.3: Načrt odvzema divjih prašičev po LUB v letu 2015 Mladiči, lanščaki, merjasci 2+ (skupaj) Lanščakinje, svinje 2+ (skupaj) Skupaj 1. Paški Kozjak 2. Konjiška gora 75 19 94 30 8 38 3. Bohor 114 28 142 4. Južno od Savinje 125 31 156 LUB 5. Rudnica 16 4 20 Skupaj LUO 360 80 90 20 450 100 v% Glede na stanje v populaciji ter njenem okolju predvidevamo, da je načrtovana višina in struktura odvzema za leto 2015 realno izvedljiva. Pri razporeditvi načrta med lovišča naj se upošteva predvsem oceno številčnosti, realizacijo načrtovanega odvzema znotraj ekoloških enot v zadnjem srednjeročnem obdobju, višino in strukturo škod v okolju in predloge lovišč za letošnje leto. Ocenjujemo, da bo načrtovan odvzema iz preglednice 4.6.3 zagotavljal normalno in usklajeno številčnost populacije z njenim okoljem v naslednjih letih, hkrati pa zagotavljal naravno spolno in starostno strukturo in posledično biološko stabilnost populacije. Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Za uravnavanje številčnosti populacije v LUO je treba realizirati predvsem dovolj veliko poseganje med vse kategorije divjega prašiča, še zlasti pa v kategorijo ozimcev, kjer sledimo cilju, da v razred enoletnih osebkov preraste minimalno število osebkov. 54 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Zaradi velike variabilnosti v času poleganja mladičev divjih prašičev (prek celega leta) se starostna kategorizacija vsake izločene živali (v kategorijah mladič/ozimec, lanščak in 2+ žival) opravi glede na določitev dejanske starosti (v mesecih) na podlagi pregleda razvojne stopnje in izraščenosti zobovja. Zaradi nezmožnosti prepoznavanja dejanske starosti živali, ki so na prehodu v višji starostni razred, pred samim odstrelom, se pri opredelitvi starostne kategorije v primeru dokončnega dvoma presoja v smislu izbora/določitve nižje starostne kategorije, in sicer: • osebki do ocenjenega 12. meseca starosti se ne glede na datum uplenitve kategorizirajo kot mladiči, pri čemer se pri mejnih primerih (ocenjena starost 12.-13 mesecev) logično upošteva tudi datum prehoda 31.3./1.4.; • osebki med ocenjenim 13. in 24. mesecem starosti se ne glede na datum uplenitve kategorizirajo kot enoletne živali (lanščaki, lanščakinje); • osebki med ocenjenim 24. in 27. mesecem ter uplenjeni do 31.3. tekočega leta se ne glede na dejansko starost ocenijo kot lanščaki/lanščakinje, s čimer se doseže primerljiva kategorizacija živali, ki so bile v istem letu poležene v zimskem oziroma spomladanskem času. Zaradi namenov kasnejših analiz se priporoča, da se za vse divje prašiče do ocenjene starosti 24 mesecev starost v mesecih ustrezno evidentira. V načrtu odvzema delitev 2 in večletnih osebkov na srednje stare in stare ter mladičev po spolu ni opredeljeno in potrebno. Treba pa je izvršen odvzem za ugotovitev primerne socialne in starostne strukture kategorizirati tudi na srednje stare (2 do 5 letne) in stare (zrele) osebke, ter mladiče po spolu. Za doseganje načrtovanega odvzema je zaželeno znotraj leta čimprej začeti z odstrelom mladičev ne glede na spol, njihovo telesno razvitost oz. obarvanost. Svinje vodnice so po socialnem položaju najvišje rangirane žival, zato jih je zaželeno varovati vse dokler vodijo trop, vendar v primernem številu, ki zagotavlja usklajenost vrste s svojim okoljem. Vodeča svinja je žival, ki vodi mladiče in se posebej ne varuje. Stimulirati je treba predvsem odstrel lanščakinj, ki ne vodijo mladičev. V primeru, da se pojavljajo (po fenotipu) očitni križanci z domačim prašičem (vpliv hibridizacije), se lahko odstreljuje vse spolne in starostne kategorije teh (križanih) divjih prašičev brez omejitev, pri čemer se odstrel izven lovne dobe obravnava kot izredni odstrel in mora biti izveden po ustreznih podzakonskih postopkih. Skupinski lovi na divje prašiče naj se praviloma izvajajo od 15.9. do 31.1. Načine lova na divjega prašiča je treba prilagoditi gostoti živali, pri tem pa upoštevati ustrezne vremenske pogoje. Lov naj se intenzivneje izvaja predvsem v času trajanja snežne odeje, ki omogoča razmeroma uspešno spremljanje tropov okolju. Odstrel na privabljalnih krmiščih je treba stimulirati, še posebej odstrel starejših živali, s tem pa zagotoviti ustreznejšo realizacijo načrtovanega strukturnega in številčnega odvzema. Ostalo Odstopanja od načrta: Dopustno odstopanje od načrta odvzema za divjega prašiča za lovišča, ki imajo načrtovan odvzem 20 in več osebkov divjega prašiča, je lahko po višini navzdol največ do 30 %, pri čemer se izračunane vrednosti odstopanja zaokrožujejo na najbližjo celo vrednost. Odstopanje velja za vse kategorije divjih prašičev, tudi za združeno kategorijo lanščakinj in svinj 2+, kjer se mora ohranjati vsaj 20 % delež v celotnem odvzemu. Dopustno odstopanje od načrta odvzema za divjega prašiča za lovišča, ki imajo načrtovan odvzem več kot 5 in do 20 osebkov divjega prašiča, je lahko po višini navzdol največ do 50 %, pri čemer se izračunane vrednosti odstopanja zaokrožujejo na najbližjo celo vrednost. Odstopanje velja za vse kategorije divjih prašičev, tudi za združeno kategorijo lanščakinj in svinj 2+, kjer se mora ohranjati vsaj 20 % delež v celotnem odvzemu. Za lovišča, kjer je prisotnost divjih prašičev zgolj občasna ali je njihova številčnost majhna, in imajo načrtovan odvzem manjši ali enak 5 osebkov, načrtovane višine odvzema praviloma ni treba dosegati (možno odstopanje do 100 %). V nobenem lovišču niti v LUO kot celoti odvzem navzgor količinsko ni omejen, vendar je kljub temu treba težiti k 20 % skupnem deležu lanščakinj in svinj 2+ . Izjemoma, t.j. v primeru bistveno nižje številčnosti divjih prašičev v celotnem LUO ali delih LUO, je odstopanje lahko tudi večje od navedenih, pri čemer se odstopanja utemelji po postopkih, ki so skladni s podzakonskimi akti. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 55 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Lovske organizacije z internimi navodili na noben način ne smejo omejevati izvajanja načrta odvzema divjih prašičev (npr. omejevanje lova na privabljalnih krmiščih, določanje sankcij za uplenitev katerekoli kategorije divjega prašiča, ki je z načrtovanim odvzemom še dovoljena). V loviščih ni dovoljeno omejevanje skupinskih lovov v obdobju od 15.9. do 31.1. Splošni del : • Za določitev starosti divjega prašiča je treba na pregledih odstrela predložiti spodnjo čeljust divjega prašiča, za starejšega (2+) merjasca in svinjo pa še čekane. • Zaradi kontrole mesa divjega prašiča na morebitne bolezenske pojave (trihinela) naj upravljavci lovišč sodelujejo z UVHVVR). • Upravljavci lovišč so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati določene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom UVHVVR. Program vzorčenja bo poslan na OZUL in ZGS. Za izvajanje bodo podpisane pogodbe, na podlagi katerih bodo odvzeti vzorci tudi plačani. V teh programih bo določena vrsta divjadi - v skladu z letnim Pravilnikom (divji prašiči, lisice, prostoživeče ptice), količina in distribucija vzorcev ter vrsta vzorca. Ukrepi v življenjskem okolju divjega prašiča Krmljenje Zimsko krmljenje divjega prašiča je na celotnem območju LUO prepovedano. Preprečevalno (odvračalno) krmljenje divjega prašiča je dovoljeno zgolj v loviščih, kjer povprečni letni odvzem divjega prašiča v zadnjih treh letih dosega 5 ali več živali. Preprečevalno krmljenje je v ustreznih razmerah strnjenih gozdov in primerne oddaljenosti od kmetijskih površin namenjeno odvračanju tropov divjih prašičev od kmetijskih kultur, pri čemer se priporoča tudi krmljenje z beljakovinsko hrano na osnovi žit (soja, rastlinske beljakovine,…). Priporočeno obdobje izvajanja preprečevalnega krmljenja je od začetka junija do konca oktobra, izjemoma za konkretna lovišča v primeru večletnega pojavljanja škod tudi prej. Podroben časovni termin izvajanja preprečevalnega krmljenja z letnim načrtom lovišča opredeli upravljavec lovišča. Lovišče sme praviloma imeti le eno preprečevalno krmišče na začetnih 1.000 ha gozdne površine, pri določanju primernosti lokacij se upošteva tudi strnjenost gozdnega kompleksa (gozdne krajine). Preprečevalno krmišče mora biti oddaljeno praviloma vsaj 500 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino. Lov na teh krmiščih je prepovedan. Privabljalno (lovno) krmljenje divjih prašičev je prvenstveno namenjeno opazovanju ter lažjemu izvrševanju odstrela. Za doseganje učinka privabljanja so na krmišču potrebne in priporočene le minimalne količine krme, ki opravljajo funkcijo privabljanja divjih prašičev. Privabljalno krmljenje se lahko izvaja vse leto. Divjadi naj bo dnevno dostopno na teh krmiščih največ do 2 kg ustrezne vrste krme (žit ali koruze). Termin založenosti (v letu) je v pristojnosti upravljavca lovišča. Gostota in lokacije privabljalnih krmišč se glede na obseg problematike upravljanja z divjim prašičem (gostota odvzema, problematika škod…) in značilnosti lovsko upravljavskega območja (delež in razdrobljenost gozdov…) lahko med leti spreminja in podrobneje določi v načrtih LUO. Krmišča so praviloma lahko locirana po eno na vsakih 400 ha gozdne površine. Pri tem je treba zagotoviti, da so mesta privabljalnega krmljenja divjega prašiča zadosti oddaljena od krmišč, kjer se izvaja preprečevalno krmljenje. Med seboj morajo biti oddaljena vsaj 300 m. Za krmo je priporočljivo uporabljati vse vrste žit in koruze. Priporočeno je le krmljenje na način, da je krma na krmiščih dostopna predvsem divjemu prašiču (npr: krmni valj, polaganje krme v tla, prekrivanje krme, …) in ne ostali divjadi (srnjadi, gamsu). ZGS vodi kataster krmišč ter njihov namen, ločeno po loviščih (glej poglavje 3.2). Register krmišč je arhiviran na ZGS, OE Celje. Letni načrti lovišč in stanje krmišč na terenu morajo biti usklajeni s katastrom krmišč, ki ga vodi ZGS. Kataster krmišč vsebuje krajevno ime, katastrsko občino, parcelno številko, namen krmljenja in vrsto divjadi. Krmne njive za divje prašiče so zaželene v smislu preprečevanja škod na kmetijskih površinah. Po možnosti naj se zasajajo z domačimi vrstami kmetijskih kultur (koruza, detelja, oves) na primernih lokacijah v gozdni krajini. Izbira vrst kultur se opredeli v letnem načrtu lovišča. Pridelovalne njive so dovoljene z namenom pridelave krme za privabljalna oz. preprečevalna krmišča v obdobju po spravilu pridelkov. 56 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Ohranitev in sadnja plodonosnega drevja. Sadnja plodonosnega drevja in grmovja je zaželen ukrep, ki se ga pri delih v okolju pospešuje in ne omejuje. Kaluže in druge vodne vire je priporočeno v območjih s prisotnostjo divjega prašiča, predvsem kjer ni dovolj vodnih teles (kraški tereni), vzdrževati v obsegu najmanj 3 kaluže / 1000 ha. Pri tem je treba preprečiti dostop soli v vodo. Kaluže in drugi vodni viri se vzdržujejo na način, ki ohranja biotsko pestrost in le v obdobjih izven razmnoževalnih ciklov dvoživk in drugih živali, to je predvsem pozno jeseni ali pozimi. Če je vodni vir suh, se ga lahko obnavlja tudi poleti. Divji prašič v gozdu potrebuje mirne goščave, kjer zadovoljuje dnevne bivalne potrebe. Priporočljivo je, da se skupaj z lastniki zemljišč v gozdnem prostoru čimbolj vzdržuje vrsti primerne habitate. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 57 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.6.4: Analiza odvzema divjih prašičev Starostna in spolna kategorija/leto Mladiči M Lanščaki Merjasci 2+ Skupaj PRAŠIČI Mladiči Ž Lanščakinje Svinje 2+ Skupaj SVINJE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol %/skupaj 164 134 217 98 189 802 70,5 36,1 47 50 61 58 58 274 24,1 12,3 5 7 11 6 32 61 5,4 2,7 216 191 289 162 279 1137 100,0 51,2 149 120 205 106 183 763 70,5 34,4 36 26 51 45 58 216 19,9 9,7 18 10 29 17 30 104 9,6 4,7 203 156 285 168 271 1083 100,0 48,8 419 347 574 330 550 2220 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Načrt - skupaj 270 330 380 470 380 1830 Odstrel in izgube / načrt 155,2 105,2 151,1 70,2 144,7 121,3 Delež PRAŠIČEV 51,6 55,0 50,3 49,1 50,7 51,2 Delež mladičev ne glede na spol 74,7 73,2 73,5 61,8 67,6 70,5 Delež lanščakov ne glede na spol 19,8 21,9 19,5 31,2 21,1 22,1 Delež večletnih - 2+ ne glede na spol 5,5 4,9 7,0 7,0 11,3 7,4 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 6 10 13 7 7 43 5 6 14 6 6 37 11 16 27 13 13 80 2,6 4,6 4,7 3,9 2,4 3,6 413 337 561 323 543 2177 % 53,8 46,3 100,0 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 poškodbe 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 3 3 8 4 4 22 1 0 1 1 2 5 0 0 3 0 0 3 6 10 8 5 5 34 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 3 5 2 2 13 % 27,5 6,3 3,8 42,5 1,3 1,3 1,3 0,0 16,3 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto Mladiči M Indeks Lanščaki Indeks Mladiči Ž Indeks Lanščakinje Indeks Mladiči M + Ž Indeks 58 2010 28,7 100,0 64,5 100,0 30,1 100,0 58,4 100,0 29,4 100,0 2011 28 97,6 60,3 93,5 29,2 97,0 51,8 88,7 28,6 97,3 2012 28,7 100,0 69,2 100,0 27,3 100,0 60,8 100,0 28 100,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 2013 30,7 107,0 60,5 87,4 29,9 109,5 50,5 83,1 30,3 108,2 2014 26,9 100,0 64,1 100,0 27,3 100,0 55,6 100,0 27,1 100,0 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.7 Lisica (Vulpes vulpes) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Upravljanje z lisico je enotno opredeljeno za celotno LUO. Zaradi stanja v populaciji ni potrebna ločena obravnava po loviščih oziroma LUB. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Od načrtovanih 1.200 živali v minulem letu je bilo odvzetih skupaj 1.137 lisic, kar je skoraj identično kot leta 2013. Načrt je bil dosežen le 95 %. Menimo, da je pričujoč odvzem za uspešno upravljanje z malo poljsko divjadjo v LUO premajhen. Čisti odstrel je znašal 965 živali, poseganje med spoloma je bilo izenačeno. Delež izgub, ki je v zadnjih letih precej stabilen, je znašal dobrih 15 %. Med njimi močno prevladujejo pogini zaradi povozov na cestah (78%), zmanjšale so se izgube zaradi nepojasnjenih vzrokov (8 %), ostali dejavniki poginov pa so s prejšnjimi leti dokaj primerljivi. Obolelost z garjami je razmeroma pogosta in je premo sorazmerna s številom lisic, ki med leti precej niha. Srednjeročni odvzem je padajoč, česar pa ne moremo trditi za njeno številčnost. Povprečni letni odvzem je v obdobju 2010 – 2014 je znašal nekaj več kot 1.200 osebkov. Dolgoročna nihanja odvzema so predvsem posledica številčnega neravnovesja med vrsto in njenim okoljem, ki občasno povzroča naravno selekcijo v populaciji. Ocenjujemo, da je bil glede na stanje v populaciji in njenim vplivom v okolju odvzem lisice v zadnjem srednjeročnem obdobju premajhen. Čisti odstrel je dosegel dobrih 84 % skupnega odvzema, stopnja realizacije načrta je znašala 92 %. Spolna struktura skupnega odvzema je bila izravnana. V minulem letu so LD oddale v pregled za obolelostjo po steklini 116 lisic. Ocena stanja populacije Lisica je v LUO najštevilčnejši predstavnik malih zveri ter pomemben regulator male poljske divjadi in številnih zavarovanih živalskih vrst. Ocenjujemo, da je trenutno stanje v populaciji dobro usklajeno z njenim okoljem, vendar pa je plenilski odnos lisice do drugih vrst v okolju prekomerno izražen. Medletna nihanja so v veliki meri posledica naravnih prehranskih virov (npr. malih sesalcev leto po obrodu plodonosnih drevesnih vrst) in obolelosti za garjami. Slednje se redno pojavljajo kot pomemben naravni regulator, še posebej v zadnjih dveh desetletjih, ko je bil odstrel lisic razmeroma majhen, pogin zaradi stekline pa zanemarljiv. Po podatkih UVHVVR in upravljavcev lovišč se v obmejnih loviščih z R Hrvaško še občasno pojavlja obolelost za steklino. Medvrstni odnos lisice (plenilstvo) je izražen do večine vrst male poljske divjadi, predvsem pri poljskem zajcu, jerebici in fazanu. Močno je izpostavljen plenilski odnos do zavarovanih in ogroženih živalskih vrst (poljske kure, ptice pevke, obvodne in vodne živalske vrste…). Domnevamo, da ima lisica pomemben vpliv tudi na gostoto srnjadi, saj lahko s plenjenjem srninih mladičev resno vpliva na številčnost vrste. Zaradi zgoraj navedenega in potencialne ogroženosti po garjah ter steklini je močnejša regulacija številčnosti lisičje populacije z odstrelom nujna. Biološki in gospodarski vidik lisice pri uravnavanju števila miši in voluharic je pomemben in koristen. Vrsta se prilagaja hrani v njenem okolju, v bližini človekovih bivališč se hrani tudi z raznimi organskimi odpadki, zaradi česar je v kmetijsko-urbani krajini njena številčnost večja kot drugod. Z namenom zatiranja stekline izvaja UVHVVR redno akcijo oralne imunizacije lisic. Prilagojeni cilj Cilj upravljanja z lisico v LUO je oblikovanje takšne populacije, ki s svojim vplivom ne ogroža naravnega razvoja ostalih prostoživečih živalskih vrst, predvsem poljske divjadi in številnih zavarovanih živalskih vrst. Hkrati s tem naj se ohranja biološko stabilnost vrste v njenem življenjskem okolju. Glede na oceno trenutne številčnosti populacije je ciljna številčnost lisice nižja od sedanje. V odnosu do živalskih vrst, ki ji predstavljajo prehranski vir naj lisica opravlja v okolju vlogo naravno sprejemljivega regulatorja plena. Ciljna starostna in spolna struktura naj se čimbolj približa naravni sestavi. Ukrepi in usmeritve Poseganje v populacijo lisice temelji predvsem na trenutni oceni stanja, prisotnosti značilnih bolezni lisice, analize odvzema zadnjih let, predlogov LD in predvidene rasti populacije. V letu 2015 načrtujemo v LUO odvzem 1.200 lisic v izravnanem spolnem razmerju. Načrt naj se realizira v čim večji meri, v kolikor pa razmere v populaciji lisice dopuščajo naj se tudi preseže skladno z določili tega načrta. Ukrep je namenjen med drugim tudi revitalizaciji poljske divjadi, izvaja pa naj se prvenstveno v njim ustreznih habitatih. Dopustno odstopanje realizacije odvzema od načrta je po višini navzdol do – 30 %, navzgor pa do + 100 %. Zaradi potencialne nevarnost stekline velja v LUO generalna usmeritev, ki predvideva letni odvzem najmanj 1 lisice Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 59 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 na 100 ha lovne površine. Pri odstrelu je treba upoštevati stanje v populaciji in potencialno ogroženost ljudi ter domačih živali zaradi stekline. Odstrel lisic v lovopustu, zaradi očitnih bolezenskih znakov je treba izvajati skladno z 42. čl. ZDLov-1A. Vsak odstrel bolne divjadi je treba nemudoma javiti uradnemu veterinarju in lovski inšpekciji. Upravljavci lovišč so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati določene vzorce uplenjenih, poginulih ali povoženih lisic v preiskavo, v skladu s programom UVHVVR. Program vzorčenja bo poslan na OZUL in ZGS. Za izvajanje bodo podpisane pogodbe. V teh programih bo določena vrsta divjadi - v skladu z letnim pravilnikom (divji prašiči, lisice, prostoživeče ptice), količina in distribucija vzorcev ter vrsta vzorca. Seznam veterinarskih organizacij, ki so pooblaščene za pregled v LUO: - Veterina Šoštanj d.o.o., Kajuhova 13, Šoštanj; - Veterinarski center Celje d.o.o., Trnoveljska cesta 1, Celje; - Veterinarska postaja Laško d.o.o., Trubarjevo nabrežje 1, Laško; - Savinjska veterinarska postaja Žalec d.o.o., Celjska cesta 3a, Žalec; - FARMA, veterinarska ambulanta, Podlog 1, Šempeter; - Toplica center za zdravljenje živali, Topolšica 15, Topolšica; - Veterinarstvo Šentjur d.o.o., C. Leona Dobrotinška, Šentjur pri Celju; - Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah d.o.o., Rogaška c. 46, Šmarje pri Jelšah in - Veterinarska postaja Konjice, Ob potoku 2b, Slovenske Konjice. Lovišča se morajo držati sprejetega navodila UVHVVR o obveznem ravnanju z uplenjenimi lisicami na celotnem okuženem območju s steklino in oddati na pregled zahtevano število kontrolnih lisic. Krmljenje lisic ima izključno privabljalni značaj in naj se izvaja z namenom lova. Mrhovišča naj se zalaga s krmo živalskega in rastlinskega izvora (sadje). Krmljenje mora biti izvajano na način, ki je skladen z veterinarskimi predpisi o ravnanju s stranskimi živalskimi proizvodi. Privabljalna krmišča - mrhovišča za lisice naj bodo vsaj 500 m oddaljena od naselij. Pri tem mora biti zagotovljeno spoštovanje vseh veterinarskih ukrepov. 60 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.7.1: Analiza odvzema lisic Starostna in spolna kategorija/leto Samci Samice 2010 2011 731 2012 496 2013 645 2014 547 Skupaj 560 2979 703 523 690 592 577 3085 Skupaj odstrel in izgube 1434 1019 1335 1139 1137 6064 Načrt - skupaj 1.600 1.200 1.200 1.400 1.200 6600 89,6 84,9 111,3 81,4 94,8 91,9 Odstrel in izgube / načrt Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 135 107 163 102 136 643 69,3 92 54 53 50 36 285 30,7 227 161 216 152 172 928 100,0 % izgub 15,8 15,8 16,2 13,3 15,1 15,3 Odstrel 1207 858 1119 987 965 5136 Naravne izgube Skupaj izgube Vzroki izgub Vzrok / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 1 neznan 25 25 19 32 14 115 12,4 2 bolezen 50 10 10 12 13 95 10,2 3 krivolov 1 0 0 0 0 1 0,1 124 100 159 100 135 618 66,6 5 železnica 3 4 3 2 1 13 1,4 6 zveri 0 0 0 0 0 0 0,0 7 psi 6 3 0 0 0 9 1,0 1 0 0 2 0,2 19 24 6 9 75 8,1 4 cesta 8 kosilnica 9 garje 1 17 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 61 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.8 Jazbec (Meles meles) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Upravljanje z jazbecem je opredeljeno enotno za celotno LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Lanskoletni odvzem jazbeca je bil številčno enak kot v letu 2013, to je 100 živali. Realizacija načrta je znašala 83 %, spolna struktura pa je bila dokaj izravnana. Tudi struktura in višina izgub se v zadnjem srednjeročnem obdobju bistveno ni spreminjala. V minulem letu je bilo evidentiranih polovica izgub, od tega velika večina zaradi povoza na javnih prometnicah. Po uradnih evidencah dosega delež povoženih jazbecev v zadnjih petih letih kar 81 % vseh izgub ali 47 % skupnega odvzema. Poginov zaradi naravnih vzrokov je bilo razmeroma malo, njihov delež se med leti ne spreminja in v povprečju dosega dobrih 16 % od vseh evidentiranih izgub. Realizacija odvzema v minulih petih letih znaša 98 % načrta. Ocenjujemo, da je glede na vpliv vrste v okolju upravljanje z jazbecem skladno z dolgoročnimi usmeritvami. Ocena stanja populacije Po naših ocenah se številčnost jazbeca v minulem letu ni bistveno spremenila. Njegov vpliv v življenjskem okolju je razmeroma nemoteč, pri tem pa je njegov ekosistemski pomen bistveno koristnejši od škod, ki jih povzroča na kmetijskih kulturah. Jazbec je številčnejši v kmetijski krajini, habitatno pa je vezan na gozdni prostor. Spolna struktura populacije je dokaj izravnana, starostna sestava je naravna, kar je med drugim tudi posledica razmeroma majhnega odstrela. Jazbec kot regulator žuželk in malih glodalcev opravlja pomembno vlogo v ekosistemu. Zaradi usklajene številčnosti ne beležimo pomembnih bolezenskih znakov v populaciji, prav tako ni zaslediti resnejših medvrstnih odnosov z ostalimi prostoživečimi živalskimi vrstami. Prilagojeni cilj Cilj upravljanja z jazbecem je dolgoročna ohranitev trenutne številčnosti vrste, ki naj bo prilagojena njegovemu življenjskemu okolju. Želimo ohraniti populacijo naravne spolne in starostne strukture, prilagojeno prehranskim in bivalnim razmeram v okolju. Pomemben cilj je še ohranitev biološke stabilnosti populacije in temu primernih življenjskih pogojev. Ciljno razmerje z ostalimi populacijami živalskih vrst je doseženo s trenutnim stanjem. Ukrepi in usmeritve Načrt odvzema za leto 2015 je opredeljen glede na dokaj stabilno stanje v populaciji, dinamiko odvzema ter predloge lovišč in znaša 120 jazbecev v izravnanem spolnem razmerju. Dopustna odstopanja v realizaciji po loviščih in za LUO so po višini navzdol do – 50 %, odstopanje navzgor je v višini do + 100 % načrtovanega številčnega odvzema. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 jazbecev, se kot dopustno odstopanje navzdol od načrta šteje realizacija 5 osebkov. Številčnost jazbecev naj se uravnava predvsem s skupno višino odstrela, dodatne omejitve po spolni in starostni strukturi niso potrebne. Regulacija z odstrelom je zaželena predvsem v primerih večjih škod na kmetijskih kulturah. Izgube naj se evidentirajo kot pomemben bioindikator stanja populacije. Jazbin ni dovoljeno uničevati, v okolici le teh naj se zagotavlja mir v času reprodukcije in vzreje mladičev. Med ukrepi v življenjskem okolju je pomembna zaščita markirnih dreves, puščanje plodonosnega drevja in odmrle biomase v predelih aktivnih jazbin. Gospodarjenje z gozdovih po načelih sonaravnosti ter ohranjanje gozdnih enklav v kmetijskem prostoru zagotavljajo ustrezne pogoje za vse živalske vrste, s tem pa tudi za jazbeca. 62 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.8.1: Analiza odvzema jazbecev Starostna in spolna kategorija/leto Samci Samice Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 314 63 49 84 59 59 191 34 33 42 41 41 97 82 126 100 100 505 90 85 100 120 120 515 107,8 96,5 126,0 83,3 83,3 98,1 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 48 45 60 49 43 245 13 5 10 11 8 47 61 50 70 60 51 292 62,9 61,0 55,6 60,0 51,0 57,8 36 32 56 40 49 213 % 83,9 16,1 100,0 Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 poškodbe 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 3 3 7 6 7 26 8 2 3 2 0 15 1 0 0 0 1 45 44 56 48 43 236 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 1 3 1 0 7 0 0 0 0 0 0 2 0 0 3 1 6 % 8,9 5,1 0,3 80,8 0,3 0,0 2,4 0,0 2,1 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 63 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.9 Kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica (Martes martes) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Kuna belica (Martes foina) Je razmeroma številčna divjad v vseh loviščih LUO. Upravljane z belico je enotno opredeljeno za vsa lovišča v LUO. Pogosteje je zastopana v kmetijsko urbanem okolju, predvsem v bližini gospodarskih poslopij, osamelih hiš in zaselkov, kjer zadovoljuje večino bivalnih in prehranskih potreb. Kuna zlatica (Martes martes) Je razmeroma redka vrsta divjadi sklenjenih gozdov v LUO. Upravljanje z zlatico je enotno za območje LUO, manjših ekoloških enot v načrtovanju ni predvidenih. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Skupni odvzem kun v minulih letih je bil dokaj stabilen, ocenjujemo da so medletna nihanja številčnosti populacij razmeroma majhna. Skupni odvzem v minulem letu je znašal 230 kun belic, s čimer je bil načrt realiziran 100 %. Od navedenih je bilo nekaj manj kot polovica evidentiranih izgub, od tega velika večina povoza. V lanskem letu se je delež povoženih kun povečal, zaradi česar sklepamo, da se je tudi številčnost populacije v naravi nekoliko povečala. Poseganje v populacijo je bilo sicer zadovoljivo, vendar ocenjujemo, da bi bilo treba zaradi vpliva vrste v njenem okolju odstrel še povečati. Slednje je smiselno s ciljem doseganja okolju prilagojene številčnosti, ki se mestoma izraža s škodami na domačih živalih in na ostrešjih stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Dolgoročno odvzem belice narašča, kar je nedvomno pogojeno s povečevanjem številčnosti populacije, verjetno pa tudi posledica doslednejšega vodenja evidenc. Delež izgub v zadnjem srednjeročnem obdobju se neznatno spreminja in v povprečju znaša dobrih 43 % od vseh odvzetih kun belic. Močno izstopa povoz na cestah, sledijo ostali neznani oziroma nepojasnjeni vzroki poginov živali. Kljub zmernemu dvigovanju odstrela se delež izgub ne zmanjšuje, nasprotno, v minulem letu je bil najvišji v srednjeročnem obdobju. Odvzem zlatice v LUO se v zadnjih nekaj letih ni bistveno spreminjal. Na podlagi podatkov LD je bilo lansko leto evidentiranih samo 10 osebkov odvzema, od tega večina povoženih na cestah. Naravnih izgub je zanemarljivo malo. Glede na vpliv vrste v okolju je pričujoč odvzem popolnoma ustrezen. Vrsta v okolju ne povzroča negativnih posledic, prav tako pa nima resnejšega med vrstnega vpliva na druge živalske vrste. Predvidevamo, da je dejanski odvzem kune zlatice precej višji, še posebej delež nenaravnih izgub. Ocena stanja populacije Ocenjujemo, da se stanje v populacijah kun med leti občutno ne spreminja, morda se številčnost belic zmerno povečuje. Spolna in starostna sestava sta naravno oblikovani, odstrel na trenutno stanje nima pomembnejšega vpliva. Belica se pogosto pojavlja v človekovem bivalnem okolju, kjer lahko občasno povzroča resnejše konflikte, vendar njihova pojavnost ni odvisna od gostote populacije. Njen vpliv pri regulaciji števila miši, voluharic in drugih talnih glodalcev je izjemnega pomena. Številčnost populacije zlatice je z okoljem dobro usklajena, njen vpliv v gozdnem ekosistemu je izjemno pozitiven. Izrazitih medvrstnih vplivov na ostale živalske vrste ni zaslediti. Kune so naravni regulatorji številčnosti male poljske divjadi, malih glodalcev in zavarovanih živalskih vrst, zato je njihova številčnost odvisna predvsem od količine plena. Bolezenski znaki pri kunah so razmeroma redki. Njihov vpliv v okolju, ki je v primerjavi s koristmi zanemarljiv, je moteč pri škodah na domačih živalih, občasno pa beležimo tudi škode od belice na stanovanjskih in gospodarskih objektih, ki se lahko odrazijo v zelo visokih odškodninah za nastalo škodo. Prilagojeni cilj Cilj upravljanja s kunama je ohranitev populacij v naravni, okolju prilagojeni številčnosti, ki zagotavlja biološko ravnovesje in primeren socialni položaj v ekosistemu. Pri kuni belici je ciljno stanje opredeljeno z normalnim vplivom vrste v njenem življenjskem okolju, še posebej dinamiki in višini škod. Številčnost belic bi bilo treba v loviščih, kjer so ustrezni pogoji za malo divjad, zmanjšati. Gostota zlatice naj se ohranja na trenutni vrednosti, ki je po našem mnenju okolju dobro prilagojena. 64 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Ukrepi in usmeritve Na podlagi analize dosedanjega upravljanja, stanja v populaciji in predlogov LD, načrtujemo za leto 2015 nespremenjen odvzem kun belic, to je 230 osebkov. Načrt naj se razdeli po loviščih glede na pomen upravljanja s poljsko divjadjo v konkretnem območju. Dovoljena odstopanja od načrtovanega odvzema kune belice za lovišča in LUO so po višini navzdol do – 50 %, dopustno odstopanje navzgor je v višini do + 100 %. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 kun belic, se kot dopustno odstopanje navzdol od načrta šteje realizacija - 5 osebkov. Lov na kune naj se intenzivira v loviščih z malo divjadjo. Načrt odvzema kune zlatice oblikujemo na podlagi večletnega odvzema, pomena vrste v okolju ter predlogov lovišč. Za tekoče leto načrtujemo odvzem 15 živali, kar zagotavlja dolgoročno ohranitev populacije in skrb za njeno okolje. Načrta po loviščih ni obvezno realizirati, dopustno odstopanje za lovišče je + 1 žival in se sme realizirati tudi v loviščih, ki v letnem načrtu nimajo načrtovanega odvzema te vrste divjadi. Predvideno je enakomerno poseganje v oba spola. Preglednica 4.9.1: Analiza odvzema kun Starostna in spolna kategorija/leto Kuna belica - skupaj odstrel in izgube načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Kuna zlatica - skupaj odstrel in izgube načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 232 195 216 216 230 1089 200 220 230 240 230 1120 116,0 88,6 93,9 90,0 100,0 97,2 7 8 13 13 10 51 15 14 10 20 15 74 46,7 57,1 130,0 65,0 66,7 68,9 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 84 83 91 88 110 456 7 7 7 13 5 39 91 90 98 101 115 495 38,1 44,3 42,8 44,1 47,9 43,4 148 113 131 128 125 645 % 92,1 7,9 100,0 Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 poškodbe 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 5 5 7 13 5 35 1 2 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 83 83 91 85 109 451 1 0 0 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 1 4 % 7,1 0,6 0,0 91,1 0,4 0,0 0,0 0,0 0,8 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 65 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.10 Navadni polh (Glis glis) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Upravljanje s polhom je enotno za celotno LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Lov na polhe v LUO nima posebne tradicije. Kljub temu je bilo v zadnjih petih letih evidentiranih 184 osebkov odvzema, in sicer v loviščih Velenje in Škale. V minulem letu nismo prejeli podatkov o lovu te divjadi. Po nam dostopnih informacijah se je lov na polha vršil skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi in vednostjo upravljavca lovišča. Ocena stanja populacije Navadni polh je številčno zadovoljivo zastopana in stalno prisotna vrsta divjadi v vseh loviščih LUO. Dokaj številčen je v okolju, ki mu nudi primerne prehranske in bivalne pogoje. Pojavlja se predvsem v zrelih bukovih in hrastovih gozdovih. Populacija številčno precej niha, kar je odvisno predvsem od naravnih prehranskih virov (brstenja bukve, hrasta, belega gabra, orehov, leske…). Vpliv polha v okolju je občasno prisoten predvsem na škodah, ki jih povzroča na gospodarskih in stanovanjskih objektih, ostrešjih in premičnem premoženju. Prilagojeni cilj Temeljni cilj upravljanja s polhom je ohranitev populacije v naravi dopustni številčnosti, ki je opredeljena z normalnim vplivom vrste v njenem okolju. Ker lov ne vpliva pomembno na stanje v populaciji ocenjujemo, da številčna opredelitev načrta odvzema ni potrebna. Ukrepi in usmeritve Kjer je izražen interes za lov s pastmi, je zaželeno in priporočljivo to izvajati v okviru interesnih združenj oz. društev, skladno s 43. a členom ZDLov-1 (1., 2. in 3. odst.) in Pravilnikom o polharski dovolilnici. Lov na polhe je dovoljen tudi nelovcem, ki pa si morajo predhodno pridobiti dovolilnico od pristojnega upravljavca lovišča, kar velja tudi za njegove člane. LD naj na podlagi vrnjenih in izpolnjenih dovolilnic vodijo evidenco odvzema in skrbijo za načrt lova na polha. Številčna opredelitev lova v tem načrtu ni določena, kar pomeni, da se polhe lahko lovi glede na trenutno številčnost, ki bo pogojena z letno ponudbo hrane v okolju. LD naj v okviru zakonskih pristojnosti spremljajo stanje v populaciji. Lov je zaradi zagotavljanja miru prepovedan v neposredni bližini pomembnejših habitatov prostoživečih živali. Pomembni ukrepi v okolju vrste so zajeti pri sonaravnem, mnogonamenskem gospodarjenju z gozdovi. 66 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.11 Pižmovka (Ondarta zibethica) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Upravljanje in načrtovanje s pižmovko je enotno za vsa lovišča LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Upravljanje s pižmovko v LUO je v zadnjih letih manj intenzivno. Lanskoletni odvzem je znašal 7 pižmovk, kar je razmeroma malo za doseganje dolgoročnih ciljev. Evidentiran odstrel, ki predstavlja večino odvzema, je glede na prisotnost vrste v LUO razmeroma majhen. Načrt je realiziran zgolj 47 %. Povprečni letni odvzem pižmovk po letu 2010 je znašal 6 živali, ali 46 % načrtovanih. Menimo, da predstavljata glavni problem, ki se pojavlja pri izdelavi analize upravljanja s pižmovko neažurnost evidenc odvzema in manjša motivacija lovcev za lov na to vrsto. Ocena stanja populacije Pižmovka je dokaj redno prisotna vrsta v rekah, potokih in stoječih vodah LUO. V Slovenijo se je spontano razširila v prvi tretjini prejšnjega stoletja in se dobro prilagodila na sladkovodne biotope. Njena reproduktivna moč je relativno velika, temu primeren pa tudi vpliv v okolju. Izraža se predvsem v obliki škod na ribnikih in ostalih vodnih gojiščih. Številčnost pižmovke v LUO je trenutno dobro usklajena z njenim življenjskim okoljem, bolezenski znaki niso poznani. Medvrstni odnos z ostalimi živalskimi vrstami ni pretirano izražen, lahko pa ima negativen vpliv na močvirsko sklednico in nekatere vrste ptic v njenem habitatu. Prilagojeni cilj Ciljno stanje populacije pižmovke naj bo lokalno prilagojeno morebitnim škodam na ribnikih, kar pomeni nižjo številčnost. Starostna in spolna struktura naj bo izravnana. V odnosu z ostalimi živalskimi vrstami vodnih habitatov je pižmovka v podrejenem položaju. Stanje njenega življenjskega okolja je opredeljeno z naravnimi bivalnimi razmerami, ki jih vrsta zadovoljuje v okolici vodotokov. Ukrepi in usmeritve Načrtovanje odvzema pižmovke temelji na dolgoročnih ciljih upravljanja, oceni številčnosti oziroma vplivu vrste v okolju, ter lokalno pogojenih škodnih dogodkih na naravnih in umetnih vodotokih. Slednje iz uradnih evidenc sicer niso razvidne, vendar so po navedbah upravljavcev vodnih površin občasno prisotne. Načrtovanje je opredeljeno za celotno LUO, pri razdelitvi odvzema pa naj se upošteva pomen posameznega lovišča v pogledu zastopanosti in ohranjenosti vodnih ekosistemov v okolju. Glede na stanje v populaciji in upravljanje z vrsto v zadnjem srednjeročnem obdobju, načrtujemo za leto 2015 odvzem pižmovke v višini 15 živali. Dopustno odstopanje po višini navzdol je do – 50 %, odstopanje navzgor je v višini do + 100 % načrtovanega številčnega odvzema. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 5 pižmovk, se kot dopustno odstopanje navzdol od načrta šteje realizacija - 3 kosov. Lovišča, ki v letnem načrtu nimajo opredeljenega odvzema pižmovke, lahko kljub temu navzgor neomejeno realizirajo odvzem. Dosledno je treba voditi evidence o odstrelu in izgubah. Med redne naloge upravljavcev lovišč uvrščamo tudi vzdrževanje vodnih in obvodnih habitatov. Preglednica 4.11.1: Analiza odvzema pižmovk Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 10 10 100 2010 2012 5 15 33 2011 0 0 0 0 10 2013 6 15 40 2012 1 0 1 20 4 2014 4 15 27 2013 0 0 0 0 6 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 7 15 47 2014 0 0 0 0 4 skupaj 32 70 46 skupaj 1 0 1 14 6 2 0 2 6 30 67 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.12 Poljski zajec (Lepus europaeus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Upravljanje s poljskim zajcem je enotno za vsa lovišča LUO. Intenzivnejše se z njim ukvarjamo v nižinskih loviščih, to je v spodnji Savinjski in Šaleški dolini, ter v nižinskem območju Kozjanskega, kjer ima primerne pogoje reprodukcije in preživetja. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Načrtovan odvzem za minulo leto, ki je znašal 210 zajcev, so lovišča realizirala s 84 % deležem, kar je glede na dolgoročne upravljavske usmeritve popolnoma ustrezno. Ob skupnem odvzemu 176 živali, je bilo evidentiranih 60 izgub, večina zaradi povozov na prometnicah. Čisti odstrel, ki je znašal 116 zajcev, se v primerjavi s prejšnjim letom ni spremenil, delež izgub pa se zadnja tri leta zmanjšuje. Evidenca naravnih izgub je izjemno skopa. Trend odvzema poljskega zajca v zadnjem srednjeročnem obdobju pada, manjša nihanja so predvsem posledica sprememb v okolju. Evidentirane izgube obsegajo kar 43 %, od tega je velika večina posledica prometa. Višina evidentiranih naravnih izgub je sicer zanemarljiva, vendar po naših predvidevanjih ne odraža dejanskega odvzema. Nedvomno je vpliv plenilcev (lisic, kun, ptic ujed in vranov) bistveno večji kot pa navajajo uradni podatki upravljavcev lovišč. Ocena stanja populacije Trenutna gostota populacije poljskega zajca je precej nižja, kot jo omogoča njegovo življenjsko okolje. O pozitivnih trendih številčnosti je težko govoriti. Poljski zajec je prisoten v kmetijsko urbani krajini z dokaj ohranjeno naravno pestrostjo gojenih kultur in naravnih habitatov (omejkov, gozdnih ostankov, remiz, …). Struktura populacije je trenutno dobro usklajena z naravnimi pogoji, spolna sestava je dokaj izravnana, starostna struktura je ustrezna. Slednje je v veliki meri posledica naravne regulacije številčnosti, pri čemer prevladuje dejavnik naravne smrtnost (predvsem pri mladičih), odstrel pa pri tem nima pomembne vloge. Vpliv plenilcev predstavlja enega temeljnih omejitvenih dejavnikov razvoja populacije poljskega zajca. Med letna nihanja številčnosti so močno odvisna od številnih okoljskih dejavnikov, pri čemer je treba izpostaviti vpliv vlažnega vremena v času kotitve mladičev. Nenadne klimatske spremembe, predvsem menjava sušnega in izrazito mokrega vremena, izjemno negativno vplivajo na preživetje mladičev. To je še posebej izrazito v poznih zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih. Veliko površinsko intenzivno kmetovanje z uporabo kemičnih zaščitnih sredstev in pospravilo celotne biomase iz njiv v jeseni, močno omejuje življenjske pogoje poljskega zajca. S tem je vrsta v njenem okolju še izraziteje izpostavljena vplivu plenilcev. Vse gostejši promet motornih vozil, urbanizacija in skokovit razvoj infrastrukture močno ogrožajo življenjski prostor vsem vrstam male divjadi. Populacijo poljskega zajca ogrožajo tudi številne bolezni (zajčja kuga, pseudotuberkuloza, bruceloza in pljučni zajedavci), ki pa jih zadnja desetletja zaradi razmeroma majhne številčnosti redkeje beležimo. Prilagojeni cilj Temeljni cilj upravljanja s poljskim zajcem je z njegovim življenjskim okoljem in ostalimi živalskimi vrstami usklajena številčnost populacije. Konkretno to pomeni povečanje številčnosti, ki naj se doseže predvsem v območju njegovega optimalnega življenjskega prostora (nižinski, poljedelski prostor). Pomemben cilj je poleg ohranitve populacije tudi zmerna trajnostna raba z lovom. Struktura po starostnih kategorijah mora zagotavljati primeren delež srednje starih in starejših osebkov, ki uravnavajo socialne odnose v populaciji. V pogledu vpliva vrste v okolju je cilj opredeljen s številčnostjo, ki ne predstavlja pretiranih škod v sadjarstvu ter na ostalih kmetijskih kulturah in posevkih. Zagotovljena naj bo normalna reprodukcija, ki omogoča trajno ohranitev in številčno rast vrste v primerni starostni in spolni strukturi. Ciljno razmerje poljskega zajca v njegovem habitatu je v primerjavi z ostalimi živalskimi vrstami prednostno opredeljeno. Pri upravljanju z njim je treba upoštevati vpliv plenilcev, ki jih je z uravnavanjem številčnosti treba prilagajati stanju v okolju ter v populaciji vrste. Pomembno je zagotavljati optimalne habitatne pogoje poljskega zajca, ki naj imajo pred ostalimi vrstami absolutno prednost. 68 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Ukrepi in usmeritve Načrt odvzema poljskega zajca v letu 2015 je do 210 osebkov. Odvzema ni treba dosegati, navzgor pa je realizacija po loviščih omejena do največ +30 % preseganja načrta. Dosledno je treba evidentirati vse izgube in jih korektno voditi, ne glede na višino odstrela. Preseganje realiziranega odvzema od načrtovanega prek meja dopustnih odstopanj, ki bi nastalo kot posledica evidentiranih izgub po končani lovni sezoni ali po izpolnitvi načrtovanega odvzema, ne šteje kot kršitev določil načrta. Upravljanje s poljskim zajcem in izkoriščanje z lovom se načrtuje s spremljavo populacij v daljšem časovnem obdobju (spremljava prostorske razširjenosti, številčnosti, odstrela in ugotovljenih izgub) in se prilagaja stanju populacije. Pri tem naj se upoštevajo sledeče usmeritve: • na isti površini lovišča se lov vrši praviloma samo enkrat letno ali pa se v smislu kolobarjenja lov lahko izvaja na isti površini tudi večkrat, vendar največ do 1/3 lovne površine lovišča kjer se izvaja lov na poljskega zajca, na preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja. Površine namenjene izvajanju lova in t.i. »mirnih con« brez lova se letno menjajo. Upravljavec lovišča naj takšne površine opredeli v letnem načrtu lovišča, • lov zajcev v bližini intenzivnih nasadov ima prednost pred lovom v ostalem delu lovišča. Na teh površinah se lov lahko ponavlja, • v loviščih, ki imajo ugodne habitatne pogoje za poljskega zajca, priporočamo zalaganje vsaj enega krmišča za zimsko krmljenje na 100 ha zanj primerne površine in več manjših krmnih njiv z ustrezno kulturo, • pomembno je reguliranje lovnih vrst plenilcev z odstrelom, predvsem lisic in kun, • na podlagi katastra lovišč in dejanskega stanja na terenu so vse intenzivne kulture kmetijske pridelave, sadovnjaki, drevesnice, obore za rejo divjadi ter vse površine ograjene z ograjo ki ne dovoljuje prehoda zajcu ali parkljasti divjadi, izločene kot nelovne površine lovišč, • škode ki jih povzroča poljski zajec, se pojavljajo predvsem na sadovnjakih ter intenzivnih nasadih poljščin, ki morajo biti skladno s 1. odst. 53. čl. ZDLov-1 zavarovani proti objedanju. Zaščito nelovnih površin je treba izvajati skladno s Pravilnikom o minimalnih pogojih za zaščito posameznih nelovnih površin pred škodo od divjadi (Ur. l. RS, št. 3/13), ki se je začel uporabljati 1. novembra 2013. Način in pogostnost lovov na poljskega zajca je treba prilagoditi naravnim razmeram v loviščih, pri čemur upoštevamo vse znake v populaciji in ohranjenost življenjskega okolja vrste. Na območjih, kjer je populacija zelo upadla, predvsem v nižinah, se do vzpostavitve ugodnega stanja posegi v populacijo ne izvajajo. Na območjih z intenzivnim kmetijstvom naj se ohranja in/ali vzpostavlja remize, pri čemer naj se sadi na območju prisotne grmovne vrste. Z namenom povečanja številčnosti poljskega zajca naj se intenzivira lov lisic, kun in vranov. Glede na trenutno stanje v populaciji poljskega zajca v LUO predlagamo oblikovanje neodvisne ekološke enote za upravljanje s poljsko divjadjo, v katero bi bila vključena nižinska lovišča z ohranjenimi življenjskimi pogoji za malo divjad. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 69 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.12.1: Analiza odvzema poljskih zajcev Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 232 245 212 181 176 1046 230 240 250 230 250 1200 100,9 102,1 84,8 78,7 70,4 87,2 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 110 110 95 61 59 435 5 3 4 4 1 17 115 113 99 65 60 452 49,6 46,1 46,7 35,9 34,1 43,2 117 132 113 116 116 594 % 96,2 3,8 100,0 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 1 0 3 3 1 8 3 2 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 99 102 93 59 58 411 0 2 0 1 0 3 1 1 1 1 0 4 2 1 2 0 1 6 9 5 0 1 0 15 0 0 0 0 0 0 % 1,8 1,1 0,0 90,9 0,7 0,9 1,3 3,3 0,0 70 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.13 Fazan (Phasianus colchicus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave upravljanja s fazanom je celotno LUO. Potencialna območja so nižinski deli LUO, kot so območja ob Dravinji, Sotli, Savinji, Voglajni in njenih pritokih. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Upravljanje s fazanom v zadnjih letih je zaradi precejšnjega upada številčnosti vse manj intenzivno. Slednje je predvsem posledica siromašenja življenjskih pogojev, kjer je treba izpostaviti plenilski odnos nekaterih vrst v njegovem habitatu. Od načrtovanega odvzema, ki je za minulo leto znašal 30 fazanov, je bil evidentiran samo odstrel treh ptic. Zaradi razmeroma slabih uspehov upravljanja s poljsko divjadjo se v zadnjih letih precej zmanjšuje tudi doseljevanje fazanov v LUO. Po dostopnih podatkih so lansko leto lovišča vložila v naravno okolje 350 fazanov, kar je sicer precej več kot v prejšnjih letih, vendar je ukrep bil izveden samo v enem lovišču (Polzela). Vlaganje je bilo namenjeno predvsem povečevanju številčnosti matične jate in ne lovu. Ocena stanja populacije Fazan je omejeno prisoten v nižinskih delih LUO, kjer so zanj ustrezni življenjski pogoji. To so območja spodnje Savinjske doline, celjske kotline in nižinski predeli lovišč Šentjur pri Celju, Log Šentvid, Šmarje pri Jelšah in Pristava. Fazan je prisoten v območjih z nadmorsko višino do 400 m. V loviščih, kjer so mu zagotovljeni ustrezni naravni pogoji, se sicer zadovoljivo izvajajo načrtovana biotehnična dela, vendar so razlike med njimi očitne. Z namenom ohranitve različnih vrst poljske divjadi se izvaja predvsem osnovanje ter vzdrževanje remiznih površin in zimsko krmljenje. Populacijo fazana so zadnja desetletja močno prizadeli številni agrotehnični ukrepi, krčenje remiznih površin in vpliv plenilcev. Dodajanje iz umetne reje je sicer praksa številnih lovišč, vendar ukrep brez ohranjanja življenjskih pogojev ne zagotavlja njegove dolgoročne ohranitve. Odvzem fazana je zadnjih nekaj letih predvsem odraz izvajanja lova po izpustu, kar je sicer nezaželeno in z lovsko etičnega vidika sporno. Trend številčnost fazana v LUO je po letu 1980 vseskozi padajoč, s precejšnjimi nihanji med posameznimi leti in občutnim upadom v zadnjih dveh desetletjih. Trenutna prisotnost vrste je močno odvisna od vlaganj v naravno okolje. Fazani iz umetne vzgoje niso prilagojeni razmeram v habitatih, zaradi česar so močno podvrženi plenjenju malih zveri, ptic ujed in vranov. Večina naporov povezanih z revitalizacijo matične jate je torej posredno namenjenih zagotavljanju prehranske osnove za naravne plenilce, katerih številčnost se posledično povečuje. Razmnoževanje fazanov v naravnem okolju je zelo okrnjeno. Trenutno stanje v okolju, primernem za poljsko divjad je neugodno, vendar je v zadnjih letih opazen premik v pozitivno smer. Ekstenzivne, okolju prijaznejše metode kmetovanja, ki se postopoma vračajo v prakso, nudijo ugodnejše pogoje za ohranitev populacije. Prilagojeni cilj Cilj, ki ga zasledujemo pri upravljanju s fazanom v LUO je ohranitev vrste v primerni, tj. naravni spolni in starostni strukturi, v pretežno ravninskih in gričevnatih predelih lovišč. Izjemno pomembno za ohranitev vrste je normaliziranje vpliva plenilcev in primeren delež naravnih remiznih površin v okolju. Ukrepi in usmeritve Na podlagi stanja v populaciji in njenem okolju, dosedanjega upravljanja in predlogov lovišč, načrtujemo za leto 2015 odvzem 30 fazanov. Načrta odvzema ni dovoljeno presegati, višine načrta pa ni treba dosegati. Odstrel fazank ni zaželen ter ga je treba čimbolj omejiti le na morebitne pomote pri lovih. Na isti površini lovišča se lov naravnega fazana praviloma izvede samo enkrat letno ali pa se v smislu kolobarjenja lahko izvaja na isti površini tudi večkrat, vendar največ na do 1/3 lovne površine lovišča kjer se izvaja lov na naravnega fazana. Na preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja. Površine namenjene izvajanju lova in t.i. »mirnih con« brez lova naj se letno menjajo. Lovišča naj takšne površine opredelijo v svojih letnih načrtih. V primeru dodajanja fazana se lov na istih površinah izjemoma lahko ponavlja. Temeljni ukrepi ohranitve fazana v zanj primernih habitatih je predvsem intenzivna regulacija plenilcev z lovom in s tem vzpostavitev naravnega ravnovesja z ostalimi živalskimi vrstami, ter ohranjanje zanj primernih habitatnih pogojev. Lovišča, ki imajo primerne naravne pogoje in prostorske možnosti naj urejajo, vzdržujejo in širijo obseg remiznih površin ter izvajajo minimalna vlaganja. Za ohranitev populacije je nujno izvajati stalno zimsko krmljenje, ki lahko pripomore k naravni reprodukciji. Na površini 100 ha primernega dela lovišča za fazana naj se zalaga vsaj 1 krmišče. Lovišča, ki načrtno upravljajo s fazanom, naj izvajajo zimsko krmljenje na Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 71 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 krmiščih, lociranih sredi primernih remiznih površin. Na teh lokacijah je treba hkrati zagotoviti minimalni vpliv plenilcev. Sicer pa naj se dodajanje fazanov zaradi možnega vpliva na avtohtone vrste postopoma zmanjšuje. Vlaganje v naravno okolje je treba uskladiti z določili veljavne zakonodaje (ZON Ur. l. RS, št. 96/04), (ZZZiv Ur. l. RS, št. 43/07). Dodajanje fazana v lovišče neposredno pred lovom je prepovedano. Za leto 2015 načrtujemo dodajanje 160 fazanov v lovišča Polzela, Grmada Celje in Žalec (glej poglavje Načrt dodajanja divjadi). Priporočamo, da se fazana dodaja v spolnem razmerju 1 fazan : 4 fazanke. Od izpusta do izvajanja lova mora preteči najmanj mesec dni. Lov na fazana je treba izvajati skladno z določbami lovsko etičnega kodeksa. Za ohranjanje habitatov fazana je treba omejiti požiganje ne košenih travnatih površin, trstičij in krčenje grmovne podrasti v spomladanskem času. Lovišča naj v večjem obsegu izvajajo vzdrževanje grmišč, remiz, omejkov in posameznih dreves v kmetijski krajini. Za malo divjad je pomembna ustrezna prepletenost gozdnega, poljskega, travniškega in vodnega ekosistema, kar naj LD izvajajo preko različnih biomeliorativnih ukrepov. Umetna vzreja in dodajanje fazana brez pripravljenih ustreznih površin ne koristi ohranitvi naravnih populacij. Izboljšanje življenjskih razmer za divjad pred dodajanjem se šteje za ukrep varstva divjadi. V bodoče je treba stroške nabave in vlaganj v lovišča preusmerjati v ureditev habitatov, kar fazanu zagotavlja dolgoročno ohranitev. Preglednica 4.13.1: Analiza odvzema fazanov Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 35 55 9 2 3 104 103 95 50 45 30 323 34,0 57,9 18,0 4,4 10,0 32,2 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 5 3 2 0 0 10 0 0 2 0 0 2 5 3 4 0 0 12 14,3 5,5 44,4 0,0 0,0 11,5 30 52 5 2 3 92 % 83,3 16,7 100,0 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica 9 poškodbe 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 2 2 0 0 9 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 % 0,0 0,0 0,0 75,0 8,3 8,3 0,0 0,0 8,3 72 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.14 Poljska jerebica (Perdix perdix) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Je celotno območje LUO. Poljska jerebica je v LUO izjemno redka vrsta divjadi. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odstrel poljske jerebice že več kot 15 let na celotnem LUO ni dovoljen. Za njeno ohranitev smo načrtovali predvsem izvajanje ukrepov v njenem življenjskem okolju. V območjih potencialne možnosti ohranitve jerebice smo priporočali izvajanje načrtovanih biotehničnih in bilomeliorativnih ukrepov, predvsem vzdrževanje primernih habitatnih pogojev, kot so ohranjanje grmišč, remiz, zimsko krmljenje in regulacijo številčnosti plenilcev z lovom. Ocena stanja populacije Po ocenah LD je številčnost poljske jerebice zadnje desetletje močno upadla. Lokalno se še pojavljajo posamične „kite“ v območju spodnje Savinjske doline in v nižinskih predelih Kozjanskega. Populacija je močno ogrožena zaradi prekomernega vpliva malih zveri, ujed, vranov in ostalih plenilcev. Zgodnje košnje v času valjenja, kemična sredstva za varstvo rastlin in uničevanje plevelov, sredstva za zatiranje glodalcev in razkuževanje semen neposredno ali posredno vplivajo na vso malo poljsko divjad. Življenjske pogoje za poljsko jerebico ogroža še krčenje obvodnih habitatov, grmišč in gozdnih ostankov. Pomemben negativen dejavnik je tudi urbanizacija ravninskega območja in visoka gostota cestnega omrežja. V primernih območjih lovišč Šentjur, Ponikva, Šentvid pri Grobelnem in Polzela je bilo pred leti več poizkusov ponovne doselitve, ki pa zaradi različnih vzrokov niso bile uspešne. Ker je jerebica poljska divjad obdelane kulturne krajine, je zaradi ponovne uvedbe ekstenzivne kmetijske pridelave mogoče upati na izboljšanje njenih življenjskih razmer. Prilagojeni cilj Cilj upravljanja s poljsko jerebico je ohranitev in revitalizacija vrste v zanjo primernem okolju. Njena zastopanost naj bo prilagojena ohranjenosti kmetijske krajine v pogledu zagotavljanja prehranskih potreb in ustreznega bivalnega prostora. Ukrepi in usmeritve Glede na stanje v populaciji in upravljavski cilj je lov poljske jerebice v LUO v letu 2015 prepovedan. Najpomembnejši ukrep za njeno ohranitev je reguliranje številčnosti naravnih plenilcev, predvsem malih zveri in sive vrane. Pomembno je varovanje potencialnih ekocelic vrste, oziroma ohranjanje številnih življenjskih pogojev. V sodelovanju z lastniki zemljišč naj se skuša doseči omejevanje oziroma kontrola uporabe kemičnih zaščitnih sredstev. V loviščih, kjer je prisotnost vrste dokazana, naj se izvaja zimsko dopolnilno krmljenje, ohranjajo grmišča, remize in gozdni ostanki, skladno s splošnimi priporočili letnega načrta LUO. Pomembno je ugotavljanje številčnosti populacije in prostorske razširjenosti, o čemer naj upravljavci lovišč poročajo pred izdelavo novega letnega načrta LUO. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 73 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.15 Raca mlakarica (Anas platyrhynchos) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Upravljanje z mlakarico je enotno za celo LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Tudi v minulem letu je bil načrtovan odvzem mlakarice razmeroma slabo realiziran. Od načrtovanih 280 je bilo odvzetih skupaj 182 ptic ali 65 %. Čisti odstrel, ki v skupnem odvzemu močno prevladuje, se zadnjih nekaj let zmanjšuje. Glede na vpliv in biološki pomen vrste v okolju je pričujoč odvzem zadovoljiv. Petletni načrt je bil realiziran z 71 % deležem. Menimo, da je relativno slaba izvedba načrtovanega odstrela predvsem posledica majhnega interesa izvajanja lova na to vrsto divjadi, ter vse težjih razmer za lov. Obrežja vodotokov in stoječih voda v LUO so pogosto rekreacijsko močno obiskana (sprehajalci s psi, pohodniki, vodni športi…). Ocena stanja populacije Raca mlakarica je najpogosteje zastopana vrsta rac vodnih in obvodnih biotopov v LUO. Prisotna je na zanjo primernih vodnih površinah kot so porečja Savinje, Boljske, Dravinje, Hudinje, Voglajne in Sotle. Pogosta je tudi na vseh akumulacijskih jezerih v LUO: Šmartinsko, Velenjsko, Škalsko, Slivniško, Vonarsko, Blagovniški ribniki in drugih, ki ji nudijo z obraslimi obrežji ustrezen habitat. Populacija se številčno krepi in je odvisna predvsem od okoljske zmogljivosti habitatov vrste. Lov na gostoto populacije nima pomembnega vpliva. Vitalnost osebkov je dobra, razporejenost v prostoru pa je pogojena z ohranjenostjo biotopov. Spolno razmerje je v naravi dokaj izravnano. Starostna struktura je zaradi relativno majhnega odstrela naravno oblikovana. V okoljih kjer je vrsta najštevilčnejša, ima dobre prehranske in bivalne pogoje. Obvodni ekosistemi ji nudijo ustrezne pogoje za razmnoževanje in preživetje v relativno velikem številu. Vpliv na ostale vrste vodnih in obvodnih ptic je lahko mestoma moteč. Glede na stanje v populaciji ocenjujemo, da je trenutno zdravstveno stanje race mlakarice odlično. Prilagojeni cilj Osnovni cilj upravljanja z mlakarico je dolgoročna ohranitev vrste, ki naj bo številčno prilagojena pogojem v njenem življenjskem okolju, hkrati pa zagotavlja trajno rabo z lovom. V bodoče naj naseljuje vsa potencialna življenjska okolja v LUO. Ohranjati ji je treba primerne habitate za zagotovitev normalne, z njenim okoljem usklajene reprodukcije. Cilj upravljanja je ohranitev trenutnega stanja obrežnih in obvodnih pasov, ter širšega življenjskega prostora. Ukrepi in usmeritve Načrta odvzema zadnja leta bistveno nismo spreminjali. V letu 2015 načrtujemo skupni odvzem do 280 mlakaric, razdelitev po spolu ni predvidena. Načrtovane višine odvzema pri mlakarici ni treba dosegati, navzgor pa je realizacija omejena do največ 30 % preseganja načrta. Pri razdeljevanju načrtovanega odvzema po loviščih naj se upošteva dosedanji odstrel v posameznem lovišču. Lov na mlakarico v posebnih varstvenih območjih mora biti skladen z naravovarstvenimi usmeritvami. Območja z omejitvami so opredeljena v prilogah ON (poglavje 8.4). Za uspešno upravljanje z vrsto priporočamo sledeče ukrepe: • Način in pogostnost lova je treba uskladiti v okviru LUO. • Priporočamo, da se individualni lov na raco izvaja le na tekočih vodah in to največ 1 x tedensko. • Ohranitev ustreznih biotopov za vodno in obvodno perjad: zamočvirjenih površin-mokrišč in obraslih obrežij rek ter jezer. • Z nameni ugotavljanja številčnosti in načrtovanja posegov v populacijo naj se koristi podatke o zimskem štetju mlakaric. • Priporočljivo je sodelovanje med LD in upravljavci vodnih površin pri usklajevanju posegov v prostor. • Čiščenja obrežij potokov, rek in jezer, se ne sme izvajati v času gnezdenja v mesecu marcu in aprilu. • Vlaganje rac iz umetne vzreje v naravne habitate LUO ni potrebno in ni dovoljeno. • Upravljavci lovišč so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva mlakarice v skladu s programom UVHVVR. 74 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.15.1: Analiza odvzema race mlakarice Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 252 275 254 207 182 1170 302 370 420 280 340 1712 83,4 74,3 60,5 73,9 53,5 68,3 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 0 1 0 1 1 3 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 3 0,0 0,4 0,0 0,5 0,5 0,3 252 274 254 206 181 1167 % 100,0 0,0 100,0 Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 % 0,0 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 75 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.16 Sraka (Pica pica), šoja (Garrulus glandarius) in siva vrana (Corvus cornix) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Upravljanje z lovnimi pticami iz družine vranov je enotno opredeljeno v vseh loviščih LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Srednjeročna realizacija načrtovanega odvzema lovnih vrst ptic iz družine vranov je bila glede na njihov lovnogospodarski in okoljski pomen dokaj dobra. Lanskoletni odvzem srake in šoje je bil sicer nekoliko nižji od načrtovanega, po podatkih LD pa je bilo poseganje v populacijo sivih vran dobro. Zaradi njenega prekomernega vpliva v okolju smo načrt v preteklih letih nenehno dvigovali, vendar kljub temu ugotavljamo, da s tem ukrepom ne dosegamo želenih ciljev. Odvzem lovnih ptic iz družine vranov v letu 2014 (število, % realizacije načrta): - sraka: 104 (74 % ) - šoja: 221 (92 % ) - siva vrana: 943 (96 % ) Izgube v skupnem odvzemu ne predstavljajo pomembnega deleža. Ocena stanja populacije Številčna in prostorska zastopanost vseh treh lovnih vrst ptic iz družine vranov v LUO je razmeroma dobra. Zaradi izjemne prilagodljivosti sive vrane v okolju se njena gostota kljub intenziviranju odstrela še naprej povečuje. Slednje je nedvomno pogojeno z biologijo vrste in porušenim razmerjem v odnosu do dostopnih prehranskih virov. Njeno številčnost je z odstrelom ob trenutno veljavni lovni dobi verjetno nemogoče občutneje znižati. Zadnja leta povzroča siva vrana vse več škod na posevkih žit, koruze, sadnem drevju in vrtninah (zelju, solati, ...). Precej velike so tudi škode na nelovnih površinah (stanovanjskih hišah, avtomobilih, silosih, silažnih balah,…). Kljub navedenemu pa je treba opozoriti na pozitiven ekološki pomen vranov, še posebej šoje, ki s svojim načinom prehranjevanja raznaša semena gozdnega drevja in s tem bogati naravno pestrost ekosistemov. Izpostaviti je treba tudi sanitarno vlogo sive vrane v okolju, ki je kljub opisanim težavam prav tako izjemno pomembna. Gostota sive vrane je precej višja v nižinskih predelih lovišč, v urbanih okoljih in v okolici odlagališč komunalnih odpadkov. Številčnost šoje in srake je dokaj dobro usklajena z okoljem. Zdravstveno stanje populacij navedenih ptic je dobro. Močno je izražena medvrstna konkurenca med sivo vrano in ostalimi vrstami v okolju. Predvsem je treba izpostaviti njen vpliv na ptice pevke, nekatere vrste ujed (npr. kanjo), poljsko divjad in različne zavarovane ter ogrožene živalske vrste. Prilagojeni cilj Temeljni cilj upravljanja je ohranitev vrst v okolju primerni številčnosti. To pomeni podobno številčnost šoje in srake kot je trenutno stanje in pol manjšo številčnosti sive vrane. Ciljno razmerje z ostalimi živalskimi vrstami ne sme ogrožati biološkega ravnovesja in prostorske razporeditve ostalih vrst v okolju. Ukrepi in usmeritve Na podlagi stanja v populacijah lovnih ptic iz družine vranov, analize upravljanja, dolgoročnih ciljev, predlogov lovišč in vplivov v okolju načrtujemo za leto 2015 sledeč odvzem: 140 srak, 240 šoj, - 1.000 sivih vran. Načrtov poseganja v populacije omenjenih vrst zadnjih nekaj let nismo pretirano spreminjali, razen pri sivi vrani, kjer ga zmerno povečujemo. Tu načrtujemo odvzem v obsegu, ki ima za posledico čim manjši vpliv vrste na okolje. Z namenom zmanjšanja konfliktov sive vrane v njenem okolju naj se izvaja tudi odvračalni odstrel vrste in sicer v lovni dobi. Z namenom reševanja povečanih škod naj se po potrebi izvaja izredni odstrel v obdobju lovopusta, pri tem pa naj se ustrezno upošteva določila 42. člena ZDLov-1. Vse navedene vrste ptic imajo pomembno ekosistemsko vlogo razširjevalcev plodov ter semen gozdnega drevja in grmovja, zato višine načrtovanega odvzema za srako in šojo ni treba dosegati, navzgor pa se sme načrt presegati za 30 %. Za sivo vrano je dopustno odstopanje po višini navzdol do – 30 %, navzgor pa v višini do + 100 % načrtovanega številčnega odvzema. 76 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 sivih vran, se kot dopustno odstopanje od načrta šteje realizacija - 3 osebke, navzgor pa je preseganje realizacije možno do 100 % načrtovanega števila. Glede na vpliv sivih vran v okolju je zaželeno odvzem čimbolj presegati, še posebej v tistih predelih LUO, kjer je njena številčnost velika. Izvajanje načrta odvzema sive vrane je opredeljeno kot ukrep varstva divjadi, zato naj se izvaja v največji možni meri. Pri upravljanju s populacijo sive vrane naj se smiselno upoštevajo tudi določila Akcijskega načrta za reševanje problemov, povezanih s sivo vrano v Sloveniji. Preglednica 4.16.1: Analiza odvzema srak, šoj, sivih vran Starostna in spolna kategorija/leto Sraka - odstrel in izgube načrt - skupaj odstrel in izgube / načrt Šoja - odstrel in izgube načrt - skupaj odstrel in izgube / načrt Siva vrana - odstrel in izgube načrt - skupaj odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 109 128 135 115 104 591 171 160 160 150 140 781 63,7 80,0 84,4 76,7 74,3 75,7 221 190 256 203 221 1091 244 260 210 250 240 1204 90,6 73,1 121,9 81,2 92,1 90,6 846 882 928 933 943 4532 850 880 900 950 980 4560 99,5 100,2 103,1 98,2 96,2 99,4 Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 0 1 1 0 1 3 1 0 2 1 2 6 1 1 3 1 3 9 1,0 1,0 2,9 1,0 3,1 9,1 1175 1199 1316 1250 1265 6205 Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica 9 poškodbe 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj 1 0 2 1 2 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje % 66,7 0,0 0,0 33,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 77 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.17 Nutrija (Myocastor coypus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Nutrije doslej v LUO nismo zasledili. Prilagojeni cilj Prisotnost nutrije v LUO niti kratkoročno niti dolgoročno ni zaželena. Ukrepi in usmeritve Ob morebitni prisotnosti nutrije v LUO se dovoljuje neomejen lov na to vrsto divjadi, ob upoštevanju vseh zakonskih predpisov s predmetnega področja. Zaželeno je odstreliti vse opažene osebke, saj je vrsta alohtona in invazivna vrsta. 4.18 Rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Je vrsta divjadi, ki je doslej v LUO nismo zasledili. Prilagojeni cilj Prisotnost rakunastega psa v LUO niti kratkoročno niti dolgoročno ni zaželena. Ukrepi in usmeritve Ob morebitni prisotnosti rakunastega psa v LUO se dovoljuje neomejen lov na to vrsto divjadi, ob upoštevanju vseh zakonskih predpisov s predmetnega področja. Zaželeno je odstreliti vse opažene osebke, saj je vrsta alohtona in invazivna vrsta. 4.19 Šakal (Canis aureus L.) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave šakala je območje LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Šakal je bil leta 2004 uvrščen na seznam zavarovanih vrst. Novembra 2014 pa je bil z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur. l. RS, št. 81/14) uvrščen med divjad. Odvzem šakala do leta 2015 ni bil načrtovan. Ocena stanja populacije Vrsta se v Sloveniji pojavlja od leta 1953, po letu 2000 pa so se pojavile prve teritorialne družine. Populacija šakala v Sloveniji narašča, kar kažejo podatki nekaterih popisov in podatki o naključnih opazovanjih. Številčnosti populacije v LUO trenutno ne moremo oceniti, saj je na voljo premalo zanesljivih in sistematično zbranih podatkov. Iz dostopne literature je razvidno, da se stalno prisotne družine šakalov pojavljajo na območju Ljubljanskega barja, Zgornjega Posočja, Cerkniškega jezera in na Krasu. Posamezni podatki prihajajo tudi iz Prekmurja, Krške kotline in Istre. Prilagojeni cilj Prvi cilj pri upravljanju z vrsto je spremljanje stanja vrste, predvsem njene številčnosti, z ustreznim monitoringom. Cilj monitoringa je ugotoviti število stalno prisotnih – teritorialnih družin na območju posameznih LUO. Na podlagi te ocene bo mogoče sprejeti ukrepe za nadaljnje upravljanje z vrsto. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 odvzem šakala v LUO ni načrtovan, saj tega ne dovoljuje tretji odstavek 81. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14; v nadaljevanju ZON). Ker je šakal po ZON-u še vedno zavarovan, za morebitno škodo še vedno odgovarja Republika Slovenija. 78 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Predlagamo, da se vzpostavi monitoring vrste, ki bo zagotovil podatke o stanju populacije, na podlagi katerih bo mogoče upravljanje z vrsto na območjih njene stalne prisotnosti. Monitoring zajema zbiranje podatkov s pomočjo ustreznih sistematičnih popisov, zbiranja naključnih podatkov o pojavljanju in z analizo genetskih vzorcev, pridobljenih ob škodnih primerih. Upravljavci naj zbirajo naključne podatke o pojavljanju živali in jih vključno z lokacijami (kvadranti, koordinate) posredujejo ZGS. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 79 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.20 Načrt dodajanja divjadi Z namenom ohranjanja naravnih populacij načrtujemo v letu 2015 dodajanje 160 fazanov iz umetne vzreje. Izpust je načrtovan v loviščih Polzela, Žalec in Grmada Celje. Način in dinamika vlaganj so opredeljeni v poglavju 4.13. Fazan. Vlaganje fazanov iz umetne vzreje naj se izvaja skladno z določili lovske etike in spoštovanjem določil veljavne zakonodaje (ZON - Ur.l. RS, št. 96/04.). Dovoljeno je dodajanje vitalne in zdrave divjadi, sposobne preživetja v naravi (Zakon o zaščiti živali Ur.l. 43/07). Predlagamo, da se fazana dodaja v razmerju 1 fazan : 4 fazanke. Preglednica 5.1: Načrt dodajanja divjadi Lovišče Vrsta divjadi Število Polzela Fazan 120 Žalec Fazan 20 Grmada Celje Fazan 20 Skupaj Fazan 160 Vsi upravljavci lovišč naj pred vlaganji divjadi v naravo zagotovijo za njih ustrezno bivalno okolje in prehranske pogoje. Dela, ki jih v ta namen opravijo, morajo biti razvidna iz letnih načrtov lovišč. Če lovišča za izboljšanje življenjskih razmer ne zagotovijo ustreznih pogojev, vlaganje divjadi ni smiselno. Izboljšanje življenjskih razmer za divjad pred vlaganjem se šteje za ukrep varstva divjadi. Posamezno divjad je dovoljeno vlagati v lovopustu, vsaj en mesec pred začetkom lovne dobe. Vlaganja divjadi, ki niso načrtovana s tem načrtom, so prepovedana. 80 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 5 EVIDENCE Izdelava načrta je potekala v skladu s Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št. 91/10) in določili ter usmeritvami iz ON. Podatki o odvzemu so bili zbrani v skladu s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju (Ur.l. RS, št. 120/05). Obseg opravljenih del za leto 2014 in načrt za leto 2015 ter drugi podatki uradnih evidenc so bili pridobljeni iz letnih načrtov lovišč za lovišča v LUO. Podatki o odvzemu v letu 2014 so bili v elektronski obliki posredovani ZGS prek spletne aplikacije Lisjak. Podatki so bili oddani pravočasno. Za prizadevnost in skrb pri oddaji letošnjih podatkov gre vsem upravljavcem lovišč ter vodstvu OZUL izraziti priznanje in zahvalo. Izhodišča za izdelavo LN v letu 2016: Pridobivanje podatkov za LN za leto 2016 bo predvidoma podobno kot v preteklem letu. Njihovo zbiranje bo potekalo v skladu z zgoraj omenjenima pravilnikoma ter morebitnimi spremembami in dopolnili: Pregled odstrela in izgub divjadi v loviščih od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 mora biti opravljen najkasneje do 31. 1. 2016. Komisija za pregled odstrela in izgub divjadi mora biti ena za celotno LUO. Član komisije je tudi predstavnik ZGS, ki ob končanem pregledu v posameznem lovišču na zahtevo dobi kopijo izvoda seznama odvzema in izgub. Komisiji se ob pregledu predloži za vsak odstreljen ali izgubljen osebek: • za srnjad, jelenjad in damjaka: trofeja in levi del spodnje čeljusti za enoletne in starejše samce ter levi del spodnje čeljusti za mladiče obeh spolov in samice, • za divjega prašiča: za oba spola cele spodnje čeljusti, • za gamsa: trofeja pri obeh spolih, • za muflona: trofeja in levi del spodnje čeljusti pri samcih, pri samicah in mladičih obeh spolov pa levi del spodnje čeljusti. Evidenčna knjiga: Samo reden vpis v evidenčno knjigo brez materialnega dokaza se ne upošteva. Kot materialni dokaz se lahko predloži zapisnik komisije za ocenjevanje odstrela in izgub posameznega upravljavca lovišča, zapisnik pristojnih javnih služb in državnih organov – Veterinarsko higienska služba, Policija, fotografija z datumom odvzema, trofejni list (lovski gost), ipd., ki jih komisija lahko upošteva kot materialni dokaz odvzema. Čeljusti je komisija po končanem pregledu dolžna trajno uničiti. Kot trajno uničenje čeljusti šteje tudi njihova izročitev raziskovalnim institucijam, in sicer z namenom raziskav divjadi. Morebitno nepredložitev trofej in čeljusti v oceno je komisija dolžna prijaviti lovskemu inšpektorju. Evidenčne knjige je treba voditi tako, da je vanje vpisan vsak kos izločene divjadi, poleg odstrela tudi vse izgube (naravne in nenaravne). Izgube posameznih vrst je treba ločiti po vzrokih, pri »veliki« divjadi še po starostnih kategorijah, pri ostalih vrstah le s skupnim številom. Za odstreljeni del populacije posameznih vrst velike divjadi je treba za vsako starostno kategorijo izračunati povprečno biološko telesno maso (z glavo, trofejo, nogami, a iztrebljeno) na eno decimalko natančno (npr. srnjad, moški mladiči, povprečna telesna masa vseh uplenjenih v LUO v zadnjem letu – 9,2 kg, ...), pri dve in večletnih srnjakih in jelenih je treba izračunati tudi povprečno maso suhega rogovja vseh odvzetih osebkov v lovišču za preteklo koledarsko leto. Voditi je treba tudi evidenco transportnih telesnih mas in geokoordinate odvzema za veliko divjad. Letni načrti lovišč: Do 10. 2. 2016 morajo lovišča posredovati ZGS letne načrte lovišč za leto 2015 v digitalni obliki. Hkrati je treba do navedenega datuma oddati tudi preliminarne načrte lovišč (predloge) za leto 2016. Upravljavce lovišč opozarjamo na dosledno izpolnjevanje letnih načrtov lovišč, saj so osnova za LN. Nujno je navesti konkretne lokacije posegov v okolje v obliki katastrskih občin in parcelnih številk. Upoštevajo naj tudi pripombe, ki jih bomo pripisali k posameznim načrtom lovišč. Več pozornosti naj upravljavci lovišč posvetijo zasledovanju trenda številčnosti in prostorske razširjenosti posameznih vrst divjadi, saj lahko na podlagi teh Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 81 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 82 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 6 PRILOGE NAČRTA Priloga 1: Seznam krmišč za veliko divjad v LUO NAZIV LOVIŠČA KRAJEVNO_IME NAZIV_KO PARC_Št. NAMEN_KRMLJENJA DIVJAD PODČETRTEK TROBNIK SOPOTE 892 divji prašič PODČETRTEK JUTERNIK SOPOTE 888 preprečevalno divji prašič PODČETRTEK KOTE SOPOTE 738/1 privabljalno divji prašič PODČETRTEK SKOKOVA BAJTA SOPOTE 725/25 privabljalno divji prašič PODSREDA MLAČNE OSREDEK 13/1 privabljalno divji prašič PODSREDA ORLICA KRIŽE 320/1 preprečevalno divji prašič PODSREDA DRENOVEC OSREDEK 2041/1 privabljalno divji prašič PODSREDA PRI BARAKI OSREDEK 13/1 privabljalno divji prašič BISTRICA OB SOTLI VELIKI VRH DEKMANCA 1420/1 privabljalno divji prašič BISTRICA OB SOTLI REBER - SEDLO TREBČE 912/1 privabljalno divji prašič BISTRICA OB SOTLI DENŽIČEV BREG OSREDEK 13/1 privabljalno divji prašič BISTRICA OB SOTLI ŽLEBEC KUNŠPERK 1107/1 privabljalno divji prašič BISTRICA OB SOTLI BOHOR- PLANINA pri SEVNICI BOHOR-PLANINA pri SEVNICI BOHOR- PLANINA. pri SEVNICI BOHOR- PLANINA. pri SEVNICI BOHOR- PLANINA. pri SEVNICI BOHOR- PLANINA. pri SEVNICI JIVICE 1107/1 privabljalno divji prašič 664/1 privabljalno divji prašič 657/156 privabljalno divji prašič OSTRIVEC KUNŠPERK ŠENTVID PRI PLANINI ŠENTVID PRI PLANINI ŠENTVID PRI PLANINI 657/156 privabljalno divji prašič POSTATE GOLOBINJEK 383/33 privabljalno divji prašič BUKOVA RAVEN GOLOBINJEK 383/118 privabljalno divji prašič KORENINE GOLOBINJEK 383/33 privabljalno divji prašič BOJANSKO ŠTORE LUKEŽ SVETINA 388 privabljalno divji prašič BOJANSKO ŠTORE ZORK POŽNICA 123 privabljalno divji prašič BOJANSKO ŠTORE ZADOLINE SVETINA 659/2 privabljalno divji prašič BOJANSKO ŠTORE ROMANCE KOMPOLE 849 privabljalno divji prašič BOJANSKO ŠTORE POD ROKOM 1414/122 privabljalno divji prašič DOBRNA TOPOLŠEK 1166/3 privabljalno divji prašič DOBRNA MRZIDOLA ZVODNO BRDCE NAD DOBRNO BRDCE NAD DOBRNO 981/1 privabljalno divji prašič DOBRNA NAD ZILCEM 800/3 privabljalno divji prašič DOBRNA 304/1 privabljalno divji prašič DOBRNA SMOLNIK ŠTRAVSOVE SEDANCE BREZEN BRDCE NAD DOBRNO BRDCE NAD DOBRNO 1538 preprečevalno divji prašič DOBRNA TEMJAK 979/1 privabljalno divji prašič DOBRNA HABETOV VRH PRELSKA BRDCE NAD DOBRNO 774 privabljalno divji prašič DRAMLJE SRŠENOVO SLEMENE 83/3 privabljalno divji prašič DRAMLJE ŠTANTETOVO SLEMENE 168/3 privabljalno divji prašič DRAMLJE ZDOL DRAMLJE 2340/1 privabljalno divji prašič DRAMLJE REDKOVO PODKALOVA RAVEN SLEMENE 3 privabljalno divji prašič ZABUKOVICA 157 privabljalno divji prašič GOZDNIK GRIŽE FUŽINA KAMNI VRH privabljalno Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 83 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 84 NAZIV LOVIŠČA KRAJEVNO_IME NAZIV_KO PARC_Št. NAMEN_KRMLJENJA DIVJAD GOZDNIK GRIŽE GOZDNIK-JUG SLIVNO 903 privabljalno divji prašič GOZDNIK GRIŽE PETKOVA HOSTA MATKE 414/2 privabljalno divji prašič GOZDNIK GRIŽE JOZLOVA GMAJNA PONGRAC 1237 privabljalno divji prašič GOZDNIK GRIŽE PRI ŠT.19 PONGRAC 1542 privabljalno divji prašič GOZDNIK GRIŽE GOZNIK-ZAHOD PONGRAC 1541 preprečevalno divji prašič GOZDNIK GRIŽE NAD JAGROM PONGRAC 1168/1 privabljalno divji prašič GRMADA CELJE SUHI POTOK ZAGRAD 872 preprečevalno divji prašič GRMADA CELJE RAMA BAVČA ZVODNO 1414/259 privabljalno divji prašič GRMADA CELJE NAD KORITOM ZVODNO 1414/239 privabljalno divji prašič GRMADA CELJE SREBOTNIK ZVODNO 1414/160 privabljalno divji prašič GRMADA CELJE HANDIL-DOBJE pri PLANINI HANDIL-DOBJE pri PLANINI NA BAZENU RIFENGOZD 519 privabljalno divji prašič HRASTJE DOBRINA 206/1 privabljalno divji prašič KOŠNICA PARIDOL 1260 privabljalno divji prašič HUM CELJE BERNARDJE TREMERJE 570 preprečevalno muflon HUM CELJE DRAKSLER TREMERJE 584/1 preprečevalno muflon HUM CELJE SKALE-1 LIBOJE 673 privabljalno muflon HUM CELJE SKALE-2 LIBOJE 673 privabljalno divji prašič HUM CELJE KAMČIČ LIBOJE 696 privabljalno divji prašič HUM CELJE PLATO KOŠNICA 481 privabljalno muflon JURKLOŠTER PANEČE 254/1 privabljalno divji prašič JURKLOŠTER FESNGE JAGNIČEVA RAVEN PANEČE 1931/1 privabljalno divji prašič JURKLOŠTER TEHNIKA PANEČE 1911 privabljalno divji prašič JURKLOŠTER RUKZAK MARIJINA VAS 705/6 privabljalno divji prašič JURKLOŠTER PATROV GRABEN MARIJINA VAS 705/2 privabljalno divji prašič JURKLOŠTER ŠLOSBERG MARIJINA VAS 705/2 privabljalno divji prašič JURKLOŠTER POD BOLNICO MRZLO POLJE 1/1 privabljalno divji prašič JURKLOŠTER BLED MRZLO POLJE 1/1 privabljalno divji prašič KAJUH - ŠMARTNO SLANE VODE LEMBERG 323 privabljalno divji prašič KAJUH - ŠMARTNO LENARTOVO RUPE 814 privabljalno divji prašič KOZJE PAŠNICE PILŠTANJ 685/18 privabljalno divji prašič KOZJE ZG.PAŠNICE PILŠTANJ 685/1 privabljalno divji prašič KOZJE ST.GLAŽUTA VETRNIK 43/1 privabljalno divji prašič KOZJE KULPERN VETRNIK 43/1 preprečevalno divji prašič KOZJE KASTELIČ VETRNIK 884 privabljalno divji prašič KOZJE SUŠICA KOZJE 1054/2 privabljalno divji prašič LAŠKO BOROVC RIFENGOZD 731/3 privabljalno divji prašič LAŠKO MUHARJEV HRIB 364 privabljalno divji prašič LAŠKO ŠIBJE TROBNI DOL VRH NAD LAŠKIM 494 privabljalno divji prašič LAŠKO KRNIŠCE 910/1 privabljalno divji prašič LOČE NUNSKA GORA 514/157 privabljalno divji prašič LOČE PRI CERKVI 239 privabljalno divji prašič LOČE NAD POŽLEBOM JURKLOŠTER ZBELOVSKA GORA ZBELOVSKA GORA ZBELOVSKA GORA 226/1 privabljalno divji prašič Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 NAZIV LOVIŠČA KRAJEVNO_IME NAZIV_KO PARC_Št. NAMEN_KRMLJENJA DIVJAD LOČE ZLODERŽNIK LIPOGLAV 883/34 privabljalno divji prašič LOČE SLOM 1113 privabljalno divji prašič LOČE 263/1 privabljalno divji prašič LOKA pri ŽUSMU PAVLOVO POD ORLOVO PEČINO ŽIČE ZBELOVSKA GORA TINSKO 1391/1 privabljalno divji prašič LOKA pri ŽUSMU GLOBOČAJ TINSKO 1391/1 privabljalno divji prašič LOKA pri ŽUSMU ČEBULARJEVA DOLINA 910/29 privabljalno divji prašič LOKA pri ŽUSMU JAVORŠICA LOKA PRI ŽUSMU LOKA PRI ŽUSMU LOKA pri ŽUSMU RESJE DOBRINA LOKA pri ŽUSMU KORENOVO LOKA pri ŽUSMU KOŠNICA POLZELA POTOŠKI HRIB POLZELA SLANICA POLZELA PONIKVA PONIKVA TIČEVO SLATINA 100/1 privabljalno divji prašič PONIKVA SLATINA SLATINA 177/1 privabljalno divji prašič PREBOLD ŽVAJGA MARIJA REKA 258 preprečevalno divji prašič PREBOLD PEČNIK MARIJA REKA 1042 privabljalno divji prašič PREBOLD GODLAR MARIJA REKA 686 privabljalno divji prašič PREBOLD TOLSTI HRIB MARIJA REKA 200 privabljalno divji prašič PREBOLD MARIJA REKA 125 privabljalno divji prašič PREBOLD REŠKA PLANINA BRDNIKOVA PLANINA MARIJA REKA 344/3 privabljalno divji prašič PRISTAVA RUDNICA 1389 privabljalno divji prašič PRISTAVA RUDNICA-VZHOD 2205 privabljalno divji prašič 490/12 preprečevalno divji prašič 894/17 privabljalno divji prašič BABNA GORA 1568/1 privabljalno divji prašič BABNA GORA 930 privabljalno divji prašič DOBRIČ 507/1 privabljalno divji prašič ANDRAŽ 1333 privabljalno divji prašič PUŠE ANDRAŽ 1598 privabljalno divji prašič PEČICE ZAGAJ 23/8 privabljalno divji prašič PRISTAVA LOŽNO TINSKO ROGINSKA GORCA ROGINSKA GORCA 2191/3 privabljalno divji prašič REČICA pri LAŠKEM SUŠAKOVO REČICA 2 privabljalno muflon REČICA pri LAŠKEM ZABOJE REČICA 562 privabljalno divji prašič REČICA pri LAŠKEM JAGJED REČICA 589/1 privabljalno divji prašič REČICA pri LAŠKEM KAVŠKOV ROB SLIVNO 592 zimsko muflon REČICA pri LAŠKEM STIKE SLIVNO 850 privabljalno muflon REČICA pri LAŠKEM KAVŠKOVA SLIVNO 596 privabljalno muflon REČICA pri LAŠKEM PERNICE REČICA 751 privabljalno divji prašič REČICA pri LAŠKEM BABE REČICA 136/4 privabljalno muflon SLOVENSKE KONJICE ŠTEPIH PRELOGE 1390/1 privabljalno divji prašič SLOVENSKE KONJICE NIZEK VRH SLOV.KONJICE 957/1 privabljalno divji prašič SLOVENSKE KONJICE GROFOV ŠTANT PRELOGE privabljalno divji prašič SLOVENSKE KONJICE KRNICE SLOV.KONJICE 957/1 privabljalno divji prašič SLOVENSKE KONJICE GUMNO SLOV.KONJICE 957/2 privabljalno divji prašič SLOVENSKE KONJICE SAVIJA PEČ SLEMENE privabljalno divji prašič SLOVENSKE KONJICE SKALA SLOV.KONJICE 957/2 privabljalno divji prašič SLOVENSKE KONJICE SKALA-konec ceste SLOV.KONJICE 957/2 privabljalno divji prašič ŠENTJUR privabljalno divji prašič PLEŠIVEC KRAJNČICA 1390/11 425/70 1312/3 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje 85 Letni načrt za IX. Savinjsko - Kozjansko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 NAZIV LOVIŠČA KRAJEVNO_IME NAZIV_KO PARC_Št. NAMEN_KRMLJENJA DIVJAD ŠENTJUR MIRANOVA PEČ SMODIVNIKMUCIK LUBELA-TURNSKI GOZD LEŽENPODURŠEN LEŽENMIKLAVŽINA PUSTA GORA POD VEDETOVIM KRAJNČICA 1315 privabljalno divji prašič PAKA 28 privabljalno divji prašič ŠKALE 843/17 zimsko damjak ŠKALE 484 zimsko damjak ŠKALE 351 privabljalno damjak PLEŠIVEC ŠKALE ŠKALE ŠKALE ŠKALE ŠKALE 1004 privabljalno divji prašič PAKA 154/1 privabljalno divji prašič ŠKALE STROPNICA SMODIVNIK PREŽA 5/2 CIRKOVCE 62/1 privabljalno divji prašič OLJKA HUDI POTOK VELIKI VRH 81/4 privabljalno divji prašič OLJKA 1551 privabljalno divji prašič OLJKA TRIPOTOKI LEPA NJIVA HUDI POTOK (nad REČICA OB Brezovcem) PAKI 1/54 privabljalno divji prašič TABOR POLAJNŠK ČRNI VRH 847 privabljalno divji prašič TABOR REBER MIKLAVŽ 674/1 privabljalno divji prašič TABOR STARI GRAD ČRNI VRH 891/4 preprečevalno divji prašič TABOR KLABUK MIKLAVŽ 516/14 privabljalno divji prašič TABOR ŠTRUKLOV GRIČ MIKLAVŽ 438/13 privabljalno divji prašič VELENJE RAMŠAK LIPJE 1027/5 privabljalno divji prašič VELENJE VAGA ANDRAŽ 1247 privabljalno divji prašič VELENJE CEVZAR ANDRAŽ 387/1 privabljalno divji prašič VITANJE JEZERJE BREZEN 695 privabljalno divji prašič VITANJE FLAŠA BREZEN 701 privabljalno divji prašič VITANJE PLANJE SP_DOLIČ 1398 privabljalno divji prašič VITANJE BRUNARICA STENICA 677 privabljalno divji prašič VITANJE JUGOVO STRANICE 585 privabljalno divji prašič VITANJE ŽNIDARJEVO STENICA 561/2 privabljalno divji prašič VOJNIK PRI KAPELI SOCKA 748 privabljalno divji prašič VOJNIK ROVSKI PLAT PODGORJE 448/1 privabljalno divji prašič VOJNIK LAZE BEZOVICA 48/4 privabljalno divji prašič VOJNIK DOBRAVA LOKA 1085/4 privabljalno divji prašič ŽALEC RODOLF STUDENCE 290 privabljalno divji prašič ŽALEC KAJUHOVKA PONIKVA 949/1 privabljalno divji prašič ŽALEC KJUMBERK ŽELEZNO 39/85 privabljalno divji prašič ŽALEC NATHIGAL ŽELEZNO 39/12 privabljalno divji prašič ŽALEC KALE-LAZE PONIKVA 956/3 privabljalno divji prašič ŽALEC KALE-PAINKRET PONIKVA 951/4 privabljalno divji prašič ŽALEC KALE-PEĆNIK PONIKVA 106/7 privabljalno divji prašič ŠKALE 86 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje
© Copyright 2024