1. No category

»Domovina je
lübezen«
STR. 2
Z Leonom
Štukljem po
papriko v
Somboteu
STR. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
7.
maja
2015

Leto
XXV,
št.
19
Ljubljana: Sodelovanje Slovencev iz sosednjih držav se bo nadaljevalo
SLOMAK JE IZ KOME, A JE – ŠE – NA ŠIBKIH NOGAH
Slovenski manjšinski koordinaciji namenjamo posebno pozornost, ker si jo
zasluži, tako z odličnim
delom v prvih petih, šestih
letih kakor po zahtevnih
nalogah, ki jih bo tudi v
prihodnje poskušala reševati. »Slomak je iz kome, a
je - še - na šibkih nogah«,
je aktualne razmere označila Suzanne Weitlaner,
dosedanja in sploh prva
koordinatorka povezovalnega manjšinskega telesa
po tem, ko so pred enim
letom sprejeli nov pravilnik. Tedaj so se v Ljubljani,
enako kakor minuli teden,
dogovorili, da Slomak ne
bo imel predsednika s štiriletnim mandatom, ampak
koordinatorko/koordinatorja z enoletnim mandatom, namestnikom in sekretarjem.
Po novem pravilniku so
poskusili delovati, vendar
jim ni uspelo, čeprav se je
Suzanne Weitlaner iskreno
trudila oživiti zastalo delovanje. Zdaj bi moral postati
koordinator Darko Šonc,
predsednik
Slovenske
skupnosti v Zagrebu oziroma Hrvaškem, vendar
se je vlogi zaradi aktualnih
obveznosti odrekel. Tako
Slomak vodi njegov prvi
predsednik, tokrat v vlogi
enoletnega koordinatorja,
namestnik je Jože Hirnök,
sekretarsko delo pa bo
V Ljubljani so se za oživitev Slomaka zbrali: Nanti Olip, Bernard Sadovnik, Jože Hirnök, Jure Kufersin,
Suzanne Weitlaner, Rudi Pavšič, Drago Štoka in Marjan Šturm.
opravljal Jure Kufersin. Zastopane so vse štiri države
in vodilni predstavniki
krovnih organizacij: Rudi
Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske
zveze v Trstu, Drago Štoka,
do nedavna predsednik
Sveta slovenskih organizacij v Trstu, po izvolitvi
ga bo zamenjal novi predsednik te organizacije, Jože
Hirnök, predsednik Zveze
Slovencev na Madžarskem,
Marjan Šturm, predsednik
Zveze slovenskih organizacij, Nanti Olip, podpredsednik Narodnega sveta
koroških Slovencev, in Bernard Sadovnik, predsednik
Skupnosti koroških Slo-
venk in Slovencev, vsi trije
iz Celovca, predsednica KD
Člen 7 za avstrijsko Štajersko Suzanne Weitlaner in
Darko Šonc, predsednik
Slovenskega doma Zagreb.
Suzanne Weitlaner je v razpravi poudarila, da je ideja
o Slomaku dobra, vendar je
trenutno njegova vloga minimalna, če sploh kakšna.
Zavzela se je za nadaljevanje delovanja, zlasti zaradi
skupnega zamejskega sodelovanja z uradnimi ustanovami oziroma z aktualno
politiko v Sloveniji. Da je to
ena izmed najpomembnejših nalog, je izpostavil tudi
Rudi Pavšič in ocenil, da
odnos Slovenije do Sloven-
cev v sosednjih državah ni
dober, med manjšinami in
Slovenijo je premalo dialoga. Nova generacija slovenskih politikov je premalo
seznanjena s problemi zamejstva, pa tudi prav ni,
da si v aktualni slovenski
vladi še niso vzeli časa, da
bi skupaj sprejeli predstavnike vseh manjšin ali da
bi bili povabljeni na sejo
državnozborske Komisije
za Slovence v zamejstvu in
po svetu. Podobno je razmišljal tudi Drago Štoka
in povedal, da Slovenija
ni pripravljena pomagati
Slovencem v Italiji pri ukinjanju malih dvojezičnih
občin, češ da ne more po-
segati v pravice italijanske
države, kar v konkretnem
ne drži. Bernard Sadovnik
je menil, da Slovenija preveč zmanjšuje finančno pomoč manjšinam, razkorak
med nujnim varčevanjem
in manj denarja za Slovence v sosedanjih državah je
prevelik in ne odraža resničnih razmer. »Postali
smo preveč pridna manjšina,« je menil. Nandi Olip
je poudaril, da se morajo
lotevati manjšega števila
problemov in vsebin in
vztrajati do rešitve le-teh.
Jože Hirnök je ocenil, da se
razmere med Slovenci na
Madžarskem postopno izboljšujejo, kar se, denimo,
kaže v izvolitvi zastopnice
v parlamentu, prenosu pristojnosti za dvojezično šolstvo na Državno slovensko
samoupravo, novostmi na
gospodarskem področju in
tudi v nekoliko izdatnejši
finančni pomoči manjšini.
Iz razprave je Rudi Pavšič
izluščil tri aktualne in temeljne naloge, in sicer da
mora Slovenija izboljšati
odnose do Slovencev v sosednjih državah, spremeniti politiko zmanjševanja
denarja za manjšine in
tretje, Slomak se mora povezovati z Evopsko unijo,
njenimi ustanovami in posamezniki.
ERNEST RUŽIČ
2
»Domovina je lübezen«
Devet lejt je že minaulo od
toga, ka so kulturni dom v
maloj slovenskoj vesi Šempas
gorobnovili. V vesnici, štero
najdemo v Vipavskoj dolini nej
daleč od varaša Nova Gorica,
od tistoga mau držijo kulturna
srečanja z imenom »Domovina
je sprevajo klavir.
Posebna gostja večera je bila
evropska poslanka Patricija
Šulin. Kak je tapravla, kultura
zaznamüje skupnost, ji dava
identiteto. Dava nam zavüpanje, kvaliteto v žitki. »Ka je
domovina?« - se je spitavala
Mukičova banda je sprevajala Sombotelske spominčice
je lübezen«. Prireditev je povezana s svetkom 27. aprila, gda v
Sloveniji svetijo začetek rabuke
prauti okupatori v drügoj svetovnoj bojni.
Na te programe domanji lidgé
- med njimi pa najbole krčmaroša pa predsednik lokalnoga
drüštva Srečko Mesarič - pozovéjo pevske zbore s sausednji
rosagov, gde živejo Slovenci:
tak z Italije, Avstrije, Hrvaške
pa Madžarske. Z našoga Porabja je že skoro vsikša skupina gorpoiskala malo vesnico
pri taljanskoj grajnci, letos pa
so se tá odpelale Sombotelske
spominčice. Zdaj oprvin se je
organizatorom prišikalo pozvati skupino iz Srbije.
Kulturni program se je začno
večer v ausmoj vöri, sploj veuki
kulturni dom je napunilo više
dvejstau najgir lüdi. Navzauče je pozdravila predsednica
krajevne skupnosti Barbara
Kante, štera je povödala, ka je
domovina rejsan lübezen za tiste Slovence tö, šteri zvün njeni
grajnc živejo. Tihincom pa je té
rosag ranč tak sploj lejpi.
Na oder so oprvin staupili domanji pesmarge MePZ Lipa,
šteri majo nauvo mlado zborovodkinjo pa dosta nauvi članic.
Tak je ta pevska skupina gratala dosta mlajša. Zaspejvali so tri
lejpe štiriglasne pesmi, zmejs ji
govornica - »Mesto? Lidgé? Rosag? Je vse tau pa eške več: je
lübezen, mati, srcé.« Patricija
Šulin je dale povödala, ka ka
je deteti materina rauka, je za
vözraščenoga falat zemlé, gde
je doma. Slovenci po svejti leko
gorostanejo prejk pesmi, mu-
matinske klape«. Za en malo so
se jim pridrüžile ženske, pa so
vsi zamaj tak veselo pa koražno spejvali, ka je publika drügo
nej mogla, samo ploskati. Eške
edno gospel, négersko cerkveno pesem so v engleškom geziki zaspejvali. Gda je je že 35 na
odri bilau, smo zvödali, ka je
tau MePZ Encijan od slovenskoga drüštva iz rovačke Pule.
Ovak že deset lejt spejvajo, pa
kak smo vidli, v menjši skupinaj tö. Z njimi gorstaupijo takši
tö, ka so nej Slovenci.
Od domanji skupin so na oder
prišli trgé fudaške, šteri se zovéjo Muzikantje izpod Vitovske
gore. Té veuki brejg je nej daleč
od Šempasa, trgé goslarge pa
so tak vlejkli fude, ka so vsem
lampe oprejte ostale. Eške bole
zatok, ka je eden od nji invalid
biu, pa je v vozički sejdo, drügiva dva pa sta mladiva bila.
Spominčice iz Sombotela
so se nutpokazale s petimi
pesmimi. Na fudaj je ženske
sprevajo Francek Mukič, na
tamburicaj pa Dušan Mukič.
Zvün štiri naši ljudski pesmi so
eške zaspejvale eden venček, v
šterom je bilau za en drügim
Najbole farbasto so bili naravnjeni srbski plesci z Niša
zike, plesa, njine manjšinske
skupnosti pa bogatijo njine rosage tö. Na konci svojoga guča
se je gostja spominala na tau,
ka so v Sloveniji pred 25 lejtami
držali prve demokratične volitve, pa se zavalila za samostojno
Slovenijo.
Po svetešnji gučaj se je dale pelo
program. Na oder je najoprvin
staupilo pet moškov z enim
gitaristom, pa so spejvali slovenske ljudske pesmi kak »dal-
osem porabski naut. Na konci
pa so eške cujstaupili trgé moški, tak so štirge pari zaplesali
rejzko, ajnccvajdraj pa rozinko.
Publiki se je njini program trnok vüdo.
V kratkom skeči je edna stara
gospa zašpilala »Mater Slovenijo«, Bogá pa Srečko Mesarič.
Poanto smo že poznali (ka prej
»Sloveniji eške Baug ne more
pomagati«), depa zatok smo
se nasmejali. Ovak je gospaud
Mesarič po vsakšom nastopi
tapravo kakšen hejc.
V črni gvantaj so na oder staupili Beneški Slovenci, Pevski
zbor Rečan. Prišli so z vesnice
Grmek, štera má menje kak
petstau lüdi. Cerkveni zbor
spejva že več kak stau lejt, člani
so dosta pomagali pri tem, ka
aj v vesi grata slovenska šaula.
Zaspejvali so partizansko, lübe-
na Klika iz vesnice Železna
Kapla je v Šempasi gorstaupila
že štrto paut. Lepau štiriglasno
so zaspejvali napitnico pa edno
takšo pesem tö, štero je napiso
muzičar z njine vesi. Najbole
koražno pa je bilau na konci,
gda je zborovodja navzaučin
pravo: »rabimo ritmus«. Cejla publika je pafkala z rokami
pa nogami in venak s pesmari
Dvej koroški skupini sta vküper tö zaspejvali pa igrali
zensko pa domoljubno pesem.
Najbole prilübleni pa so venak
bili člani Folklorne skupine
Andjeli iz Srbije. Pripelali so
je člani Slovenske kulturne
skupnosti France Prešeren iz
varaša Niš, šteri je od Šempasa
daleč 900 kilomejterov. Predsednik skupnosti je navzauče
pozdravo, pa nutpokazo svojo
drüštvo, štero delüje že deset
lejt. Njini mladi se včijo slovenski, majo kauli tristau članov, s
Šempasom so se spoznali prejk
interneta. Tak je domanjim
oprvin gratalo, ka so pozvali
srbsko skupino.
Mladi plesci so bili naravnani
v južnosrbske gvante. Dekle so
mele raužnato kiklo, pozlačeni
prslejk, bejli vacalejg pa rdečo
raužo v lasaj. Moški pa so nosili
kučmo pa prslejk. Vsi zamaj so
nosli bočkore z nausom, šteri
je gori stau. Med njimi je bila
edna 7-8 lejt stara dekličina tö.
Plesali so v kraugi, »kolo« plese,
eden pojep pa je sploj tuko na
bobén. Publiki se je njini nastop sploj vido, ka je bilau nika
ovaškoga, nika, ka je daleč od
nji. Na konci so eške starejši
člani drüštva zaspejvali eden
slovenski šlager.
Večer se je končo s koroškimi
Slovencami. Vokalna skupi-
Porabje, 7. maja 2015
vküper spejvala: »gremo na
ples«.
Ranč tak z Avstrije je prišla
Tamburaška skupina Tamika, v šteroj zvün bajsa igrajo
samo ženske. Skupina je vküper že dvajsti lejt, največ igrajo
slovenske, grške pa rusoške
plese. Depa na programi majo
šlagere, ljudske pa klasične pesmi ranč tak. Na konci svojoga
nastopa so zaigrali eden venček narodnozabavnih pesmi,
ka je publiko pá v veuki aplavz
spravilo.
Gda so gazdi Srečkoni Mesariči
prejkdali bečko piva, sta dva
koroškiva zbora s vküpnov pesmov slobaud vzela od domanji.
Spejvanje pa mili glas tamburic
je napuno cejli kulturni dom. S
programa je niške nej vöüšo,
če rejsan je trpo tri vöre. Biu je
sploj kvaliteten, nutpokazale so
se skupine iz šest rosagov.
Vsikši, ka je na odri biu, si je
zaslüžo večerdjo. Po gesti pa so
naprejprišle fude, pa če rejsan
je že nimo paunauči bilau, se
je začnilo spejvanje pa igranje.
Drügo leto bau obnovleni kulturni dom v Šempasi star deset
lejt. Kak je Srečko Mesarič pravo: »te mo venak cejli keden
svetili«.
-dm-
3
Med Slovenci na Reki
V SLOVENSKOM DAUMI NA BAZOVICI
SMO SE REJSAN DOMA POČÜTILI
25. apriliša se je podala vekša
skupina porabski kulturnikov
na dugo paut, naš cil je biu Slovenski dom na Bazovici na Reki
(Rijeka/Fiume), gde so nas čakali členi slovenskoga drüštva.
Gvüšno se ešče spominate, ka
so oni pred kakšnim letom bili
pri nas pa so v varaškoj gledališkoj dvorani (színházterem)
trno lejpi program meli. S tau
pautjov smo mi vrnili njino
gostovanje, mi smo bili njini
gostje 25. pa 26. apriliša.
Paut pa program je pripravila
sekretarka Slovenske zveze
Gyöngyi Bajzek, stera je z
gospaudom Milanom Grlico,
členom njinoga upravnoga odbora, vse točno mejla zgučano.
Vse informacije smo že pred
pautjov razdelili členom skupin, ka bi znali, kak ta ta dva
dneva potekala.
Doma smo se tak odlaučili,
ka naj vekši tau programa pripravita Komorni zbor ZSM iz
Varaša pa Folklorna skupina
ZSM z Gorenjoga Senika. Dapa
ka v programi nej bi bila samo
pesem pa ples, smo zaprosili
ništrne mlade, ka so povedali
puno s pevci pa folkloristi. Če
rejsan smo bile različne generacije, smo se brž vküper najšle
pa fanj potovale prejk Slovenije
do hrvaške meje, gde nas je že
Komorni zbor ZSM je za gostovanje pripravo 12 pesmi
čako gospaud Milan Grlica, ka
bi nam pokazo paut do Slovenskoga doma na Bazovici.
Členi njinoga drüštva so nas
trno lepau sprejeli, gorprijali.
Za dobrodošlico so nam ponidili vsefele pijačo, od soka
pa do različni palink, vcüj pa
slano pecivo, malo za vgriznit.
Med tejm smo pa že vidli, ka se
Mladi folkloristi z Gorenjoga Senika so zaplesali dva porabska spleta
ali prešteli ništrna literarna
dela, stera gučijo o Porabji ali
so povezana s Porabjom. Tau
smo meli namesto klasičnoga
povezovalnoga teksta (összekötő szöveg), ovak se je pa vsakša
skupina sama notapokazala.
Etak pripravleni smo se 25.
apriliša zazranka v pau sedmoj
napautili iz Monoštra najprva
do Murske Sobote, med potjauv
se je autobus firme Petek na-
Šli smo v hotel Continental, gde
smo brž dobili sobe, vej smo se
pa že doma zgučali, sto v kakšoj sobi bau, pa smo seznam
poslali gostitelom. Eni so malo
ženske flajsno obračajo v künji,
gde so nam cejla dva dneva pripravlale obroke (obeda pa večerjo). Po dugoj pauti smo bili že
pošteno lačni, zatok smo včasin sedli k lepau pripravlenim
stolom. Po zelenjavni kremni
župi so nam prinesle v lupinjaj
pečene krumpiče pa piščančjo
mesau na žari in šalato. Na
konci pa domanji pokaraj, steroga so naše gostiteljice spekle.
počivali pred večer-nim nastopom, drugi smo si šli ogledat
Reko, stera je dobila menje po
reki (folyó) Rječini, stera izvira
v Sloveniji kauli Ilirske Bistrice.
Dosta časa nej bilau, nas je najbole zanimala luka (kikötő),
vej pa šifte pa jahte rejdko vidimo. Po prijetnom španciri po
korzoni smo šli nazaj v hotel,
gde smo se pripravili za večerni program. Cejli zadvečerek
so bile z nami članice njine folklorne skupine, stere so nam
rade odgovarjale, če smo kaj
pitali.
Kauli pau šeste vöre smo prišli nazaj v Slovenski dom, gde
smo malo sprobali oder pa
meli eške probo tak pevski zbor
kak folklorna skupina. Večerni
program je začno njini pevski
zbor, steri je nas pa publiko
pozdravo z dvöma skladbama.
Trno smo bili veseli, ka je program prišo poglednit minister
za Slovence iz Ljubljane gospaud
Gorazd Žmavc tö. Gostitele
je pozdravo pa njim na kratki
predstavo Porabje (gde živimo,
kakšne organizacije mamo,
kakšna kulturna društva itd.)
predsednik Slovenske zveze
Jože Hirnök. Za uvod v kulturni program je Regina Labric
tapravla pesem Jožeta Vilda V
Porabju dobri so ljudje, potejm so pa leko poslüšali prvi
tau pravljice Ferija Lainščka
Kovačeva hvaležnost (Mislice). Tau pravljico sta preštejla
v knjižnom geziki dva mladiva
– Brigita Voura pa Zsolt Bajzek – z Gorenjoga Senika. Zatok smo se odlaučili za knjižni
gezik, ka bi publika težko ali
sploj nej razmejla naše domanjo narečje, nej samo zatok,
ka oni knjižno gučijo, liki zatok
tö, ka med členi majo taše tö,
steri bole samo hrvaški znajo.
(Tam je tö največ mejšeni zakonov). Komorni pevski zbor
je pod vodstvom Tomaža Kuharja spopejvo dvakrat po šest
pesmi, začno je s Slovensko deželo, stera je bila vsebinsko dober uvod. Na programi je emo
skladbe ali priredbe slovenskih
avtorjev, nej so pa falile priredbe porabski pesmi tö nej.
Senički mladi folklorniki so
nej samo tau pokazali, ka so
lejpi na odri, liki tau tö, ka
znajo lepau, požlakoma pa veselo plesati. Pa eške dobra grla
(glasove) tö majo, sploj pa podje. Zaplesali so dva porabska
vanji smo se vrnili v hotel, eni
počivat, drugi so pa malo ešče
spoznavali, kakšna je nauč v
tom mediteranskom varaši.
Drügi den smo šli na Trsat, gde
je stari grad, z grada se pa lejpa
panorama odpira na varaš pa
na maurdje. Nejdaleč od grada
je Marijina prauškarska cerkev,
v dvauri pa kip pape Janeza
Pavla II.
V Opatiji, stera je bila ustanovljena (alapít) kak benediktinski
klošter ali opatija, zatok se tak
zové, je nas čakala vodička, stera nam je pokazala en tau tega
varaša, steri se je zvau Abbázia
v časi avstro-ogrske monarhije,
pa je biu irešnji po tom, ka so
se gospaudje s cejle monarhije
ojdli es kaupat.
Gda smo si poglednili varaš,
je nas čakalo presenečenje
(meglepetés). Čako nas je šift
s »fejst« kapetanom pa veselim harmonikašom, steri nas
je pelo od Opatije do Reke pa
nazaj. Dapa čakali so nas naši
gostitelji s slovenskoga društva
tö, steri so se pobrigali za tau,
Na kejpi smo vküper z gostiteli. Napravili smo ga v Opatiji
spleta, sprvajala sta je domanja
muzikanta, na harmoniki Benjamin Sukič, na klarineti
Patrik Bajzek. Skupino sta
pripravila Gyöngyi Bajzek pa
Andraš Sukič. S plesom s kolapoši smo pripelali program do
konca, Porabcom se je za nastop zavalo gospaud Vitomir
Vitaz, v imeni skupin sva se
pa zahvalile Gyöngyi Bajzek pa
Marijana Sukič.
Po večerji pa sküpnom spej-
Porabje, 7. maja 2015
ka bi na šifti nej lačni pa žedni
bili. Gda sta pa dva harmonikaša zašpilala, smo nej samo
spejvali, liki ešče plesali tö.
Dapa kak pravijo, vse ka je
lejpo, brž mine, tak smo se po
obedi v Slovenskom domi na
Bazovici poslovili od naši gostitelov, se spakivali v bus pa
se srečno pripelali domau v
Porabje.
Marijana Sukič
Foto: K. Holec, Gy. Bajzek
4
OD
SLOVENIJE…
Ustavno sodišče razveljavilo sodbo
v zadevi Patria
Ustavno sodišče je razveljavilo obsodilne sodbe prvaka SDS Janeza
Janše, upokojenega brigadirja Toneta
Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana
Črnkoviča v zadevi Patria in primer
vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Ljubljansko okrajno sodišče je
vse tri 5. junija 2013 spoznalo za krive
kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem
ali sprejemanjem daril za nezakonito
posredovanje v postopku izbora in
nakupa finskih oklepnikov Patria. Trojica se je pritožila na ljubljansko višje
sodišče, a ji sodniki niso ugodili, zato
so se morali zglasiti v zaporu na Dobu.
Zoper sodbo so se vsi trije nato pritožili na vrhovno sodišče, ki jim prav
tako ni ugodilo, zato so se obrnili še na
ustavne sodnike. Decembra lani so ti
zadržali izvajanje sodbe predsedniku
SDS in nekdanjemu predsedniku vlade
Janezu Janši do končne odločitve. Janša je tako odločitev o ustavni pritožbi
čakal na prostosti, Črnkovič in Krkovič
pa v zaporu. Po objavi sodbe sta bila izpuščena na prostost.
Alojzij Cvikl prevzel vodenje
mariborske nadškofije
Novi mariborski nadškof metropolit
Alojzij Cvikl je v mariborski stolnici
prejel škofovsko posvečenje, nato pa je
tudi uradno prevzel vodenje mariborske nadškofije. Jezuitskega duhovnika
in dozdajšnjega začasnega ekonoma
nadškofije Alojzija Cvikla je v škofa posvetil apostolski nuncij Juliusz Janusz v
spremstvu dozdajšnjega apostolskega
administratorja mariborske nadškofije Stanislava Lipovška in upokojenega
mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja. Alojzij Cvikl se je rodil v Novi
Cerkvi v občini Vojnik. Po maturi je
vstopil v Družbo Jezusovo. Leta 1995 je
bil imenovan za provinciala jezuitov.
Leta 2010 je sklenil službo rektorja
Papeškega kolegija Russicum v Rimu.
Namesto sobotnega leta na Malti pa je
bil imenovan za ekonoma mariborske
nadškofije. S pomočjo skupine strokovnjakov je pripravil finančni načrt
za prihodnost nadškofije. 14. marca
2015 ga je papež Frančišek imenoval
za novega mariborskega nadškofa
metropolita.
Slovenija
Pismo iz Sobote
KNJIGE SPOŠTUJMO IN
BERIMO CELO LETO
20. Slovenski dnevi knjige so potekali pod pomenljivim geslom
(Iz)berimo knjigo. Petdnevni
slovenski praznik knjige in branja, s katerim je bil zaznamovan
Unescov svetovni dan knjige, je
organiziralo Društvo slovenskih
in preživlja slovenska knjiga od
prejšnjih stoletij do današnjih dni.
Med pobudami, ki jih je izrekel
predsednik slovenskih pisateljev,
je tudi, naj država »poveča sredstva za subvencije in nakup
knjižničnega gradiva ter zniža
Pisatelj Dušan Šarotar in igralec Brane Grubar na predstavitvi
romana Panorama v programu Noči knjige v soboški Pokrajinski in
študijski knjižnici
pisateljev. Letos so v Sloveniji
nadaljevali z lani začeto Nočjo
knjige, in sicer z velikim številom
dogodkov na vseh koncih države
in v zamejstvu. Pridružil se je tudi
Urad za Slovence v zamejstvu in
posvetu, ki je k sodelovanju in
branju povabil slovenske avtorje iz
sosednjih držav. Porabje je zastopala dr. Katarina Hirnök Munda.
Več dogodkov se je zvrstilo tudi v
Pomurju. V soboški Pokrajinski in
študijski knjižnici je bila čajanka s
pisateljem Dušanom Šarotarjem
in njegovim gostom, igralcem
Branetom Grubarjem, živahno
je bilo tudi v lendavski dvojezični knjižnici. Tako ob svetovnem
dnevu knjige, ki je 23. aprila, kot
je Noč knjige istega dne oziroma
noči, je zgolj dobrohotno želeti,
da bi bralne navade in odnos do
slovenske knjige ali knjige v slovenskem jeziku porazdelili na celo
leto in ne zgolj zamejeno v nekaj
»prazničnih dni in noč!«
Dnevi slovenske knjige so se uradno začeli v Ljubljani, kjer je predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina naštel vse tisto, kar
je slabega doživela slovenska knjiga v zgodovini od Trubarja naprej.
Če povzamemo, brez naštevanja
konkretnih podatkov, vidimo,
kako neprijazne razmere doživlja
davek na knjigo.«
Noč knjige je letos združila kar
sto dvajset krajev v Sloveniji in zamejstvu (Celovec in Trst), zvrstilo
se je le nekaj manj kot 400 prireditev, za katere so organizatorji
menili, da bodo pritegnile 100
tisoč bralcev. Odličen je bil tudi
letošnji dogodek v Pokrajinski in
študijski knjižnici v Murski Soboti,
ko sta najnovejši roman (tudi med
desetimi nominiranci za nagrado
kresnik) Panorama predstavila
avtor Dušan Šarotar in njegov
gost, igralec Brane Grubar. Ob svečah, s čajem in pecivom, je odlično
obiskana prireditev, čeprav je trajala kar dobro uro in pol, minila,
kot bi trenil.
Panorama je roman, ki temelji
na popotovanjih. Govori, tako
avtor, o beguncih, emigrantih in
izseljencih, o tistih, ki so želeli ali
morali oditi na tuje. Dušan Šarotar, Sobočanec, ki živi v Ljubljani,
je bil tri mesece na Irskem, v Belgiji in Sarajevu, kjer je srečal zanimive ljudi, o katerih pripoveduje
zgodbe na način, da osebe živijo
v romanu in še hodijo zdaj, ko je
knjiga natisnjena. Pomemben
vsebinski del zgodbe so črnobele
fotografije iz okolij, ki jih je avtor
obiskal. Kot je povedal igralec Brane Grubar, spada Panorama med
Na nebi pa na zemli
Inda svejta smo se dosta na račun policajov šalili. Rejsan, lidge so
si na njini račun vsefele vözbrodili. Pa je potejm vse tak vövidlo,
kak policajge nemajo ranč dosta pameti v glavej. Najbole nazadnje
je tista slejdnja šala od policajov vörpišla. Na, tak je povejdano, ka
je tou slednja šala. Eden človek drugoga človeka pita:
»Ti, vejš, ka več nikšne šale od policajov nega? Rejsan ji nega, ka je
tou vse samo ena velka istina.«
Če več nega šale od policajov, pa gestejo šale od naši libleni plebanošov. Dosta ji geste od spouvedi, od meše, od pokapanja pa eške
vsefele drugo se najde. Tak je bilou nej tak dugo nazaj. Eden plebanoš z male vesi je v varaš prišo. Oprvin je v tom varaši biu. Vsefele
je mogo obrejditi, na konci pa eške na pošto priti. Iške pošto, li jo
iške, po vsej kiklaj jo iške, depa, nikak pošte ne more najti. V tom
iskanji dun nekakoga mora pitati. Ka bi nevoula eške vekša bila,
ednoga nej najbole vrloga pojbiča najde.
»Na, ti tak vrlo vögledaš. Gvüšno mi povejš, kama moram titi, ka
do pošte priden,« ga kak najbole milo plebanoš pita.
»Vejn, depa, ne povejm,« ga pojbič ranč ne pogledne.
»Tou pa je nej lepou od tebe,« ga plebanoš šké tak bole po cerkveno
zošoulati. »Ti nigdar v nebesa ne prideš.«
»Leko, ka nej! Depa vi pa nigdar pošte ne najdete!«
Če je plebanoš pošto najšo ali nej, od toga nigdar guča nej bilou. Je
pa guč biu od toga, ka je eden plebanoš šou v špitale. Tam je na eni
posteli ležo možakar, mejro je. Cejli je biu na mašine gor zakapčeni. Iz tejla v te mašine so vsefele cejvi bile napelane. Plebanoša so
pouzvali, aj možakar slejgnjo spouved ma. Plebanoš skrak postele
stoupi, možakara pita, če njemi šké kaj povedati. Možakar začne
z lampami na velke zrak loviti. Tak sopi, kak bi plebanoši škeu
kaj povedati. Gospoud eške bole kcuj k posteli stoupijo, vüjo kcuj
betežikovim lampam dejejo. Možakar sopi pa li samo sopi.
»Sin moj, če gučati več ne moreš, mi pa na paper napiši, ka mi škéš
prajti,« povejo gospoud.
Kak povejdano, tak napravleno. Betežnik sopi, zrak lovi, kuman,
kuman njemi na paper napiše:
»Sumar eden! Doj s cejvi stoupi! Vej si pa več ne morem odijavati!«
Že kak malo vejkši pojbič mi je na vüje prišla tista šala, kak se že
več nej najbole mladi plebanoš na potači, biciklini pela. Policaj ga
gleda, kak tou staromi človeki dobro dé, tou, kak lepou vej potač
ravnati. Na poštijo stoupi, plebanoša doj stavi.
»Gospoud plebanoš, moram vam nika pripoznati. Dosta stari lidi
na potači sam že vido, depa kak vi vejte pri tej lejtaj lepou picikli
ravnati, takšo pa eške nej.«
Plebanoš ta gor v neba pogledne, se prekriža, policaja pogledne pa
njemi najbole po istini povej:
»Policaj, tou pa vse zatoga volo, ka se gospoud Boug z meuv pelajo.«
Kak plebanš tou povej, policaj že paper piše, štraf njemi napiše.
»Tak, štraf de trbelo plačati! Dva se na potači ne smejta pelati!«
Na, znouva je nikšen policaj naprej prišo. Gučijo, ka je tou najbole
za istino bilou.
Miki
zahtevnejša branja.
Med desetimi nominiranci za nagrado kresnik je tudi prekmurski
rojak Evald Flisar z romanom
Tam me boš našel, sicer pa je
morala žirija prebrati več kot sto
romanov, ki so lani izšli v Sloveniji. Iz Pomurja so doslej nagrado
kresnik, ki jo podeljuje založniška
Porabje, 7. maja 2015
hiša Delo, prejeli Feri Lainšček,
Štefan Kardoš in Vlado Žabot (tudi
pobudnik nagrade kresnik).
Letšnji kresnik je 25. po vrsti, nagrajenec bo znan 23. maja, ko bo
na ljubljanskem Rožniku v čast
svojega in slovenskega romana
prižgal kres in prejel nagrado 5
tisoč evrov.
Ernest Ružič
5
Franc Bobovec – športni zbiratel
Z Leonom Štukljem po papriko v Somboteu
Gda človek nut staupi v ram
Bobovcovih v prekmurski vesnici Dobrovnik, si tak brodi,
ka je prišo v en športni muzej.
»Začnilo se je pred več kak
štiridesetimi leti, gda sam bio
star 17 lejt. Te sam že rad šteu
srbski Tempo. V tej športni novinaj je biu en takši tau, namenjeni vsem tistim, ka zberajo
takše reči, ka so povezane s
športom. Eden velki zbiratelov je bio tüdi Dušan Parađin
iz Splita. Ges sam njemi piso
in tüdi poslo značko (jelvény)
vogrskoga fotbalskoga kluba
Ferencváros, stero sam küpo
v Badacsonyi v enom trafiki. Čiglij je tau nej bila takša
taprava značka, takša, kak
jih zberajo zbirateli, mi je on
poslo eno rejsan lejpo emajlerano značko romunskoga
kluba Progresul Bucuresti,«
začne svojo pripovejst Franc
Bobovec in povej, ka je prva
leta samo značke zbero, največ fotbalskih pa tüdi od hokeja in ške drügih športov. Sploj
dosta jih je na senjaj, pauleg
Jugoslavije največ na Češkoslovaškom, küpo ali zamejno z
drügimi zbirateli. »V Bratislavi
sam tak spozno tüdi svetovno
znanoga fotbalištarskoga golmana Planičko. Največ sam te
menjavo slovenske in vogrske
značke, do sterih sam najleži
prišo,« pove sogovornik, steri
pravi, ka ga ne smejm pitati,
kelko značk ma, ka bi bila tau
za njega kak zbiratela žalitev.
Vörvlite mi, jih je pa rejsan
dosta. »Najbole mi je pri srci
značka fotbalskoga kluba SK
Lendava, steri je bio ustanovleni davnoga leta 1903, samo
eno leto po slavnom madridskom klubi Real. Mislim, ka
sta zdaj ške samo dvej takši
znački, eno ma klub, steri se
zdaj zove Nafta 1903, eno pa
ge,« se pohvali Bobovec, in mi
pokaže fotbalištarske značke
iz vsej rosagov na svejti. Nej
pa so tü samo značke, vse stene so pune zastavic, tüdi takši
bole velkih, stere ekipe vömenijo na tekmi. V omari pa je
tüdi dosta labd, pa tüdi dresov,
na sterih piše, steri igralec ga
je meu oblečenoga na toj pa
na toj tekmi. Dosta tej dresov
so igralci, steri so na toj tekmi
špilali, tüdi podpisali. Gé tüdi
skim športnikom, Leonon
Štukljem, steri je na najvekšij
tekmovanjaj, svetovni prvenstvaj in olimpiski igraj daubo
20 medalj, od toga 8 zlati. Najvekšoga slovenskoga športni-
Franc Bobovec med svojimi zakladi
dosta takši, na sterij piše, ka je
tau dres za Bobija, kak pajdaši
radi zovejo Franca Bobovca:
»Večkrat se zgodi, ka v športni
novinaj prva vidim, ka piše na
dresi, ka je tau za mene. Sploj
moj velki pajdaš in tüdi velki
zbiratel, nekdanejšnji golman
rovaške reprezentance Mari-
ka je svet dobro spozno 1996.
leta, gda je bio kak najstarejši
olimpijski zmagovalec pozvani na otvoritev olimpijskij iger
v Atlanti. Na pitanje, kak sta
se spoznala, Bobovec v smeji
odgovori: »Ges sam njega že
dugo pozno, samo on mene
nej. Malo pred Štukljevim
En tau zastavic, stere futbalerji davajo eden drugoma pred tekmo
jan Mrmić, mi je dosta takši
dresov spravo. Gnesden mi dosta lidí pomaga, sploj tisti, steri so mojo zbirko že vidli. To so
domanji trenerji in nogometaši, pa tüdi iz drügij rosagov kaj
dobim, nej samo iz Rovaške.«
Sogovornik, steri je tüdi
športni novinar, ma sploj dosta pajdašov med fotbaleri pa
tüdi drügimi športniki. Pajdaš
pa je bio tüdi z velkim sloven-
stotim rojstnim dnevom je
Madžarski olimpijski komite
pripravo eno slavje (ünnepség), na steroga so škeli pozvati tüdi najstarejšoga eške
živečoga olimpijskoga zmagovalca (győztes). Prosili so me,
če ga ges pozovém po telefoni
in ga v njihovom imeni povabim v Budimpešto. Tak sam si
brodo, ka s toga nika nede, ali
sam vseeno pauzvo gospoda
Štuklja. On pa je na moje presenečenje (meglepetés) pravo,
ka je že od 1936. leta nej bio
več na Vogrskom, pa ka bi rad
šau. Oni so te po naja poslali
šofera, tak ka sam med potjo
ške intervju leko napravo in
dosta zanimivoga zvedo. V
Budimpešti sam tüdi več kejpov napravo, tüdi te, gda je na
enom stauci gimnastično vajo
napravo,« pove sogovorniki,
steri je počaščeni, ka je bio povableni tüdi na stauti rojstni
den, steroga je Leon Štukelj
ob prisotnosti predsednika
Mednarodnoga olimpijskoga
komiteja Juana Antonia Samarancha proslavlo v rodnon
Novom mesti.
Franc Bobovec je po tistom večkrat obisko slovenskoga olimpionika v Maribori, ednauk pa
sta šla tüdi v Sombotel, gdé je
Leon Štukelj najbole veseli bio,
gda je za dar od profesora Karla Gadányija daubo papriko.
»Lidija, njegva žena, je rada
pri küjanji papriko, nej tisto
krepko, liki ‚csemege’ nücala.
K golaži ali bograči pa si je rad
spiu kakše rdeče vino. Sploj je
rad meu bikavér, zatau sam
njemi tau med drügin dau tüdi
kak dar za njegov rojstni den,«
ške pove Bobovec, steri je v
svoj omar na posebno mesto
dau intervju s predsednikom
Evroske nogometne zveze
(UEFA) Michelom Platinijom,
streroga je napravo te, gda je
biu té legendarni francoski
fotbaler na obiski v Prekmurji.
»Ponosen sam tüdi na zastavico vogrske fotbalske zveze,
stero so vöminili na eni zadnji
tekem, na steri je prva kak je
vujšo v Španijo, ške za vogrsko
ekipo špilo Ferenc Puskás. Ge
vse tau zbiram za svoje zadovoljstvo in veseldje. Vala mojoj
ženi in obema mlajšima, steri
so vsigder meli razumevanje
za to mojo velko lübezen, stera
je več kak hobi,« je ške pravo
Franc Bobovec.
Tekst in fotografiji:
Silva Eöry
Porabje, 7. maja 2015
… DO
MADŽARSKE
Predsednik vlade o smrtni kazni
»Vlada si je prizadevala, da bi zaustavila naraščanje kriminala, temu
je služila uvedba dejanske dosmrtne
kazni, toda le-ta nima zadostne zadržne moči, zato moramo imeti na
dnevnem redu vprašanje smrtne
kazni,« je odgovoril na novinarsko
vprašanje premier Viktor Orbán, ki
so ga po umoru mladega dekleta v kiosku v Kaposváru spraševali, ali želi
vlada kaj ukrepati proti kriminalu.
Premier je z izjavo, ki je podrobneje
ni pojasnil, dvignil precej prahu ne
le med domačimi strankami, temveč
tudi v Bruslju. Vse domače stranke
– tudi provladni krščanski demokrati
– zavračajo ponovno uvedbo smrtne
kazni, ki bi posledično lahko ogrozila
tudi članstvo Madžarske v Evropski
uniji. Madžarska je namreč podpisnica vseh dokumentov, ki prepovedujejo smrtno kazen. Levo-liberalne
opozicijske stranke menijo, da je
izjava premiera na eni strani kost za
glodanje, na drugi strani želi vladna
stranka ponovno pridobiti volivce,
ki jih je v zadnjih mesecih zgubila
in ki so večinoma pristali pri stranki
Jobbik. Stranka Jobbik je za ponovno
uvedbo smrtne kazni, ki jo je leta
1990 odpravilo Ustavno sodišče.
Od srednjih šol se je poslovilo
okrog 79 tisoč dijakov
Okrog 1. maja (četrtek, petek, sobota) so potekale valete po vseh madžarskih srednjih šolah, ko so se od
svojih šol poslovili zadnji letniki, da
bi v ponedeljek (4. maja) začeli z maturitetnimi izpiti. Običaj valet, ko se
organizira svečana povorka dijakov
zadnjih letnikov tudi po mestu, izvira
iz mesta Selmecbánya (današnja Slovaška), kjer so se okrog leta 1870 na
ta način poslovili od svojih šol dijaki
gozdarske in rudarske akademije.
(Sam izraz valeta izvira iz latinske
besede valetans, ki pomeni poslovilec.) Kasneje se je navada razširila po
vsej državi in se drži še danes.
Pisni del maturitetnih izpitov bo trajal od 4. do 26. maja, ustni del pa od
4. do 26. junija. Letos se je na maturo
prijavilo na Madžarskem 115 300 dijakov, ki bodo izpite opravili na 1172
srednjih šolah.
6
Biu je gnauk eden Veseli ansambel
Vsigdar sem tau mislo, ka na
našom tali, na števanovskom
kraji, nej bilau ali samo malo
muzikantov bilau, ansambla
pa sploj nej. Pa te zdaj moram zvedeti, da že pomalek
petdvajsti lejt odim po cejlom Porabji, ka v Števanovci
smo tö meli eden ansambel,
šteri se je tak zvau, ka »Veseli
ansambel«. Kak pa zaka so
ustanovili te ansambel, pa
odkec je daubo ime, od tauga
de nam Feri Bartakovič pripovejdo iz Števanovec. Zaka
ranč on? Zato, ka on je biu
eden med muzikantov, šteri
so v taum ansambli špilali.
- Tau sem vedo od vas, ka
ste dobri nogometaš (focista) bili, dobri ključavničar (lakatos) ste, dosti muzike poslüšate v radioni,
pa če je tak, ešče spejvate
tö. Dapa tau, ka ste vi meli
eden ansambel, gde ste
špilali, tau sem samo zdaj
zvedo.
»Tau je Šporanoma Matjaša
napamet prišlo, ka napravi
eden ansambel, zato ka on
je v Varaša v pihalni godbi
špilo. Tak je te šestdesetsedmoga vküpstano ansambel,
sprvoga nas je pet bilau,
sledkar smo te že samo štirdje ostali.«
- Naletja je bilau te muzikante vküppobrati?
»Tej so te že vsi špilali, Matjaš
je sprvoga na fudi igro, potistim na tropenti, naslejdnja
pa na saksofoni.«
- Vi ste na sterom instrumenti špilali?
»Dja sem na fudi igro, sledkar sem pa za bobene vseu.«
- Fude pa bobeni so zato
fejst daleč kraj eden od
drügoga, nej?
»Če maš posluh pa čütiš ritem, te se tau nika ne šte, na
šterom inštrumenti špilaš.
Zoli Krajcar je ešče z nami
špilo, on tö na saksofoni. Najbola mladi je pa med nami
fudaš biu Nandi Šlemer.«
- Vi ste kak začnili špilati?
»Dja sem se najprvin na fude
navčo špilati, štere so na
gumbe bile, samo mi smo
trgé fudaške bili. Te smo se
tak pogaudili, ka eden fu-
daš ostane, zato dja sem na
bobeni začno špilati, Matjaš
pa sprvoga na tropenti. Kak
sem že pravo, Zavec nas je
nagučo, pa te tak smo začnili špilati, dapa nej tak nagnauk, sprvoga smo samo
probali trikrat na keden.
Sprvoga pri Matjaša doma,
sledkar pa spodkar v krčmej
smo dobili mesto, tašoga
reda večer do desete smo špilali, zato ka puna krčma bila,
šteri so samo zavolo nas tam
sejdli.«
- Kak ste si menje vöodbrali,
kak aj se ansambel zove?
»Tau je tak bilau, ka na boben je gornapisano bilau, ka
Veseli ansambel, mi smo tau
vidli pa tak smo si vözmislili,
ka te našo menje tö tau baude, tak smo te Veseli ansambel gratali.«
- Gda ste si tak zmislili, ka
že špilate tak dobro, ka leko
vzemete veselico ali edno
gostüvanje?
»V krčmej smo dosta probali pa naslejdnje je že tak
bilau, ka sploj dobro šlau. Te
smo tau prajli, ka če do nas
prosili, te vzememo veselice
ali če trbej, te še gostüvanje
tö. Samo ešče prvin kak bi
veselice leko vzeli, najprvin
kak muzikanta so nas registrirali pa izpit (vizsga) smo
mogli naprajti v Somboteli,
ovak bi nej dobili dovoljenje
za veselice.«
- Kak je vögledalo
tau
registriranje v
Somboteli?
»Kak je restavracija Savaria
bila, ta smo mogli titi, tam je
biu izpit. Bila je
pet članska žirija, pa tam pred
njimi smo mogli po ednom
špilati, vsakši
na svojom instrumenti.«
- Ka je vam tam trbelo špilati?
»Predpis je biu, ka si mogo
špilati en valček, tango, nika
hitroga, nika tašo pomalo,
pa eno popevko (táncdal).
- Vsakšoma se je posrečilo?
»Vsakšoma se je posrečilo pa
so nas registrirali. Več vekši ansamblov - kak Makoš
banda pa Šoóša ansambel
so tistoga reda ešče nej meli
te dokumente, dapa mi smo
je mogli naredti zato, ka nas
so vsigdar dregali, vejn zato,
ka so nevoškeni bili. Te dokumente, gda si dovoljenje
proso, je tistoga reda gospaud Standor Tibor vödavo v
Varaši v kulturnom daumi.
On je nam pravo, ka on nam
tanapravi, aj leko te izpit napravimo, pa te nemo meli
več niše nevaule, nedo nas
mogli več glasiti. Drügi so nevoškeni bili, gda smo mi tau
registracijo dobili, ansambel
Makoš je trikrat ali štirikrat
üšo pa so ga itak nej mogli
napravti, nam se je tau prvo
paut posrečilo.«
- Potejm so se te začnila ve-
selice pa gostüvanja?
»Dočas smo že tö dosta veselic pa gostüvanj meli, če
ranč smo nej meli papirov. V
Ritkarovci Šerfeca, Joškana
Zrima, v Andovci Djauskoj
Irinki, v Števanovci Zidara,
na Gorenjom Seniki, v Farkašovci, veselice smo pa špilali
cejlak do Rábagyarmata. Tistoga reda si se mogo podkovati, če si na gostüvanji igro,
zato ka tau je dvej, tri dni
trpelo, spati si pa nej mogo.
Tak se je tau zgaudilo na
Gorejnjom Seniki, gda se je
edna ženila, če dobro vejm,
te se je Ropoš zvala, pa niši
sodak go je vzejo. V soboto
se je začnilo gostüvanje pa
pondejlek večer smo tak njali. Vejš, ka je tau bilau, telko
igrati, dapa vö smo zdržali.
V ciglencaj gda so részesedés
(premije) vöplačüvali, ta so
nas vsigdar zvali. Tam so do
zazranka plesali, tam je nej
trbelo plačati nej za djesti pa
nej za piti, vse je za šenki bilau. Vejš, ka je tam bilau, do
zazranka so že vse vküperstrli, stauce pa stole.«
- Kakšni repertoar ste meli,
ka vse ste igrali?
»Ka so tistoga reda naute bile,
té smo mi vse igrali, najbola
ka so na táncdalfesztivali (festival popevk) spejvali.
- Pa narodno zabavne?
»O, najbola so te šle, kak vogrske tak slovenske. Na gostüvanjaj so se tašim nautam
najbole veselili.«
- Slovenske naute kak ste se
navčili?
»Tistoga reda, ka smo taše
lejpe slovenske naute po radijoni poslüšali, najbole polke, tiste smo te na magnetofon gorvzeli, pa te tak smo se
navčili. Med tejmi nautami
smo vse zato nej spejvali,
samo igrali, dapa dosta je bilau, stere so tekst tö mele.«
- Sto je spejvo med vami?
»Vsakši je dober glas emo
med nami, tak smo spejvali,
Porabje, 7. maja 2015
ka gnauk eden, gnauk drugi,
kak je ranč prišlo.«
- Kelko časa je trbelo, ka ste
se navčili edno nauvo nauto?
»Mi smo se edno nauto tak
po posluhi v pau vöri navčili,
dapa mi smo note (kotta) tö
poznali, znali smo je šteti pa
pisati tö.«
- Te leko povejmo, ka vsi, ka
ste muzikanti bili, ste absolutni posluh meli.
»Rejsan je tak bilau, če smo
kakšno dobro nauto čüli,
štera se je vsakšoma vidla,
te par minutov, pa smo go že
igrali tak, ka vse je štrmelo.«
- Kak tau, ka tak naglo je te
vaš ansambel razpadno?
»Tak sedem lejt smo vküper
špilali, dja sem se oženo,
sledkar Matjaš Zavec sedemdesetpetoga leta pa odišo na
Ozmánbük, pa te tak je ansambel razpadno.«
- Dostakrat vam napamet
pride te vaš ansambel?
Nega tašoga dneva, tau ne
moreš pozabiti, zato ka tau
je za nas velko veseldje bilau.
Sploj lejpe spomine mam s
tista lejta. Taši spomini so,
da smo zazranka na oslici
špilali na gostüvanji. Zato ka
tau bila šega, gda so doma
ram pucali, te so nas na oslico poslali špilat. Ali gda smo
na Gorenji Senik šli na gostüvanje špilat, tau je vzima
bilau. Inštrumente smo že
s kauli prejšnji den odpelali
na Senik, mi pa te drügi den,
ka smo šli, samo velki snejg
je dolaspadno. Batjin Toni z
Verice je pejški üšo prejk po
goštji na Senik, mi pa z buson v Varaš, od tistac pa tö
pejški, zato ka tak velki snejg
spadno, ka bus že tadale nej
pelo. Mi smo samo na ausmo
vöro prišli na Senik, gostüvanje se je pa že v petoj vöri
začnilo, tak ka srmak Toni je
dočas sam mogo špilati na
saksofoni.«
Karči Holec
7
Zakoj, zakoj?
Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva
prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«.
Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila
»zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö,
»zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati,
kak bi mali Peter tou škeu čüti.
DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU
SLOVENŠČINE
24. aprila je v Monoštru v
organizaciji državnega Inštituta za razvoj šolstva (inštitut
ima sedež v Budimpešti, za
berejo madžarske knjige, ker
so bolj zanimive… Ko bi vi,
dragi učenci, vedeli, koliko
krasnih, primernih prav za
Zakoj voda doj teče
Mali Peter že vej, kak se mujvati trbej. Ato pa mamo več ne spitava, zakoj se človek moujvati mora. Eden den se mujva. Mujva
se, kak se mujvati trbej. Zvün toga se njemi po njegvoj staroj
šegi znouva pitanja gor postavlajo. Najprva se njemi, brž po
tejm pa že ati, zmejs mami tö.
»Zakoj,« eške cejli moker nut v künjo vdari.
Gleda ga ata, pogledne ga eške mama. Mali Peter stodji srejdi
künje, doj z nousa njemi na pod kraple vode tečejo.
»Zakoj voda doj teče,« si z rokou zbriše moker naus. Zakoj voda
doj teče pa nej ta gor?«
Nebesko žmetno pitanje! Kak aj steri od starišov malomi Petri
kaj nazaj povej? Kak aj njemi kaj povej, ka de od njiva mala
nevoula tou razmejla? Prvi se ata k toum žmetnom deli kcuj
vzeme.
»Peter,« ata začne najbole pomalek. »Voda vsigdar nikan doj
teče. Samo si naš potok pogledni! Un vsigdar tadoj teče. Un nigdar gor ne teče. Pa je skur z tou vodou iz naše pipe ranč tak.«
»Zakoj?«
»Zatoga volo, ka je voda žmetna. Tak una vsigdar nikan doj
teče, nej pa vznak,« mama tou ne povej najbole pomalek.
»Zakoj? Škem pitati, zakoj pa tista mlaka tam na kraji vesi nikan ne teče,« mali Peter načne nouve nevoule.
»Mlake nikan ne tečejo. Nikan ne morejo tečti,« je ata gvüšen v
tou, kak je zdaj konec s tou vodou.
Depa neje eške vse pri kraji. Ne more biti, če pa glava maloga
Petra mele tadale. Brodi tadale.
»Zakoj pa? Zakoj pa mlaka neške nikan ta tečti,« mali Peter šké
znati vse pa eške več od vsega toga.
Ata si zbrodi nika trno čednoga. Vzeme eno malo vekšo sklejco.
Nut vodou natoči pa na sto deje. Zdaj sinej dun povej, kak tou
dé.
»Peter, ta voda v sklejci je kak ena takša mlaka. Vidiš? Nikan ne
more tečti. Voda iz mlake nikan ne more oditi. Tou pa zatoga
volo, ka je nut zaprejta. Potok je samo z dva kraja nut zaprejti,
dva brga ma. Zatoga volo un leko teče. Un leko, mlaka pa ne
more.«
Tak, tou bi zdaj zavole moglo biti. Tak bar se pogledneta ata pa
mama. Depa mali Peter vej, kak trbej tadale. Tisto sklejco v obé
roké vzeme. Jo zdigne doj s stoula pa jo po podi tavlegé. Mama
skur skriči, ata se za glavou drži.
»Zakoj,« pitanje skur taskriči mama.
»Zatoga volo, ka mlaka tö leko tasteče. Ranč tak kak potok.
Samo malo njoj pomočti trbej. Tak vsikša mlaka leko ranč tak
naredi, kak potok dela,« zgotouvi svoje tumačenje mali Peter.
Je zgotouvo svoje tumačenje. Potejn pa se je eške dugo spitavo:
»Zakoj?«
Zakoj ranč un mora tisto vodou gor brisati, nej pa njegva
mama.
Miki Roš
Učenci in učitelja (Laci Domjan in Beata Bajzek) pred tekmovanjem
šolstvo slovenske narodnosti
pa skrbi Agota Kállay) potekalo že tradicionalno tekmovanje v znanju slovenskega
jezika in književnosti ter
spoznavanju slovenstva. Kot
že nekaj let so tudi tokrat bili
udeleženci samo z DOŠ Jožefa Košiča z Gornjega Senika
in z DOŠ Števanovci, in sicer
sedmo- in osmošolci. Pred
časom so na šolah opravili
pisni del tekmovanja. Najboljši trije učenci z vsake šole
so bili vabljeni na zaključni
ustni del – skupno je tako
bilo 6 tekmovalcev. Vsi so
tekmovali v znanju slovenskega jezika in književnosti,
3 števanovske osmošolke pa
so se preizkusile še v spoznavanju slovenstva.
Začeli smo s tekmovanjem
v znanju slovenskega jezika in književnosti. Učenci
so najprej predstavili vsebino slovenske knjige, ki so
jo prebrali, za drugi del pa
so izžrebali temo, o kateri
so govorili (Družina, Šola,
Prazniki, Konjički in prosti
čas…) po predhodni kratki
pripravi. Pri literarnih delih,
ki so prevladovala, še vedno
vodijo črtice Ivana Cankarja;
to je sicer lepo, toda – gospodje učitelji, ni za trinajstletnike malo prezahtevno?
Ja, učenci so rekli, da raje
vas, in zanimivih knjig obstaja tudi v slovenščini, a vi
ne veste zanje…
Drugi del je bil bolj na kožo
pisan učencem, ki se z danimi temami ukvarjajo že od
vstopa v šolo. Pri nekaterih
boljši. Rezultati pisnega dela
so se prišteli ustnim in slika
je bila naslednja: 1. mesto je
dosegla Patricia Doncsecz z
DOŠ Števanovci, 2. je postala
Melánia Grebenár z DOŠ
Gornji Senik, 3. je bila Laura Nikol Bedi iz števanovske
šole, od 4. do 6. mesta pa so
se zvrstili: Zsófia Bunderla,
Ábel Csuk (DOŠ Gornji Senik) in Vanessza Horváth
(DOŠ Števanovci).
Iz spoznavanja slovenstva
so tekmovale samo 3 števanovske učenke. Tudi tu sta
bila dva dela; v prvem so
tekmovalke odgovarjale na
splošna vprašanja o Porabju,
Železni županiji in matični
državi Sloveniji. V drugem
delu so predstavile mini projektno nalogo, ki so jo vsaka
zase pripravile s pomočjo
različnih virov vnaprej (tradicionalne jedi, predstavitev
Porabja turistom). 1. mesto
Skupna slika po razglasitvi rezultatov, (z leve) Ábel Csuk, Zsófia
Bunderla, Patricia Doncsecz, Vanessza Horváth, Laura Nikol Bedi in
Melánia Grebenár
tekmovalcih nas je prijetno presenetilo, da so vmes
uporabili tudi kakšno narečno besedo, kar pomeni,
da komunicirajo v družini
še s kom, ki govori narečje.
Učenci so se po predstavljenem sodeč zelo trudili, veliko
pripravljali, škoda, da so se
začutile težave, čim smo postavili podvprašanja. Kljub
vsemu so tekmovalci pokazali veliko znanja. Ker pa je
to tekmovanje, smo se v žiriji
morali odločiti, kdo je naj-
Porabje, 7. maja 2015
smo prisodili Lauri Nikol
Bedi, 2. mesto je dosegla Vanessza Horváth, 3. pa je bila
Patricia Doncsecz.
Na takih tekmovanjih se pravo (ne)znanje jezika pokaže
prav v podvprašanjih, zato že
dolga leta opozarjamo učitelje: Govorite več in pogosteje
z učenci slovensko!
Vsem tekmovalcem čestitam
za pogum in uspeh na tekmovanju!
Valerija Perger
PETEK, 08.05.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO,
POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MOJI, TVOJI,
NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 12.00 SVETO IN SVET: ARHIVI BREZ
PREDZNAKA (PREGLEDNA RAZSTAVA SLOVENSKE ARHIVSKE DEDIŠČINE), 13.00
PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI
- HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 OSMI DAN,
17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 PRESNETO ŠTIRINAJSTO:
FEBRUAR: VALENTINOVO, AVSTRALSKA MLADINSKA NADALJEVANKA, 17.55
NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ŽIVALSKI
ČIRA ČARA, RISANKA, 18.15 PUJSEK BIBI: SNEŽAK, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ,
19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 POZABLJENI
SLOVENCI: ŠTEFAN KOVAČ, 20.30 DRŽAVNA PROSLAVA OB 70. OBLETNICI KONCA
II.SVETOVNE VOJNE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI
KLUB: JE PRIJAZNOSTI ODKLENKALO? 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA,
ŠPORT, VREME, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL
PETEK, 08.05.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 ZABAVNI KANAL, 10.15
DOBRO JUTRO, 13.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.35 UGRIZNIMO ZNANOST:
KAKO LETIJO PTIČI? ODDAJA O ZNANOSTI, 15.35 SLOVENCI V ITALIJI, 16.10
RAZKRIVANJE PRETEKLOSTI: REŠEVANJE TEMPELJSKEGA MESTA, NEMŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 16.40 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 17.10
ŽOGARIJA, 17.45 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 18.35 AVTOMOBILNOST,
19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 RABIN IN NEMŠKI ČASTNIK, IZRAELSKA
DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 PODOBA PODOBE: VLADIMIR MAKUC, 21.20
OSIVELI PRIJATELJI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.50 POPRAVLJENA KRIVICA,
AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.40 BALADA O VOJAKU, SOVJETSKI FILM, 0.05
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI KANAL
***
SOBOTA, 09.05.2015, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 ŠKOLJKE, NOVCI,
VKNJIŽBE – ZGODOVINA DENARJA, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.55
TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.20 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO
SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 14.20 PARADIŽ (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 15.15
SOVE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.55 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA: BRAZILIJA,
FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME,
17.20 VIKEND PAKET, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O PETROVI
SKRIVNI ODPRAVI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 NE SE
HECAT’, 21.30 TERAPIJA, AMERIŠKI FILM, 23.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.30
SCOTT IN BAILEY (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.20 OZARE, 0.25 DNEVNIK,
UTRIP, ŠPORT, VREME, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL
SOBOTA, 09.05.2015, II. SPORED TVS
8.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 10.00 CITY FOLK - OBRAZI MEST: ZAGREB, 10.25
POLNOČNI KLUB: JE PRIJAZNOSTI ODKLENKALO? 11.35 DRŽAVNA PROSLAVA
OB 70. OBLETNICI KONCA II.SVETOVNE VOJNE, 12.50 NAŠA BO LETOS POMLAD
(KAJUH), DOKUMENTARNI FILM, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA
KATALONIJE - KVALIFIKACIJE, 15.15 VIKTORJI 2014, 17.15 AVTOMOBILNOST, 17.55
NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: DOMŽALE:LUKA KOPER, 20.00 ENI IN DRUGI,
FRANCOSKI FILM, 22.55 ARITMIČNI KONCERT - BRENCL BANDA, 0.00 BLEŠČICA,
ODDAJA O MODI, 0.30 ZABAVNI KANAL
***
NEDELJA, 10.05.2015, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: DOSTOJANSTVO
ČLOVEKA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNA ODDAJA,
13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, 85 LET
SLAVKA AVSENIKA, 15.10 UMETNIK, FRANCOSKO-BELGIJSKO-AMERIŠKI FILM,
17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 TOČNO POPOLDNE, 18.20 Z
VRTA NA MIZO, 18.40 MUK: DARILO ZA ROJSTNI DAN, RISANKA, 19.00 DNEVNIK,
ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA: AVDICIJA, SLOVENSKA
NADALJEVANKA, 20.30 TO NAŠE ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA,
21.30 INTERVJU: KEITH LOWE, 22.25 POLŽI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.00
POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.30 OBLAST (II.): 13. DEL: ZADNJI DELAVEC,
DANSKA NADALJEVANKA, 0.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.55 DNEVNIK, 1.20 ZRCALO
TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL
NEDELJA, 10.05.2015, II. SPORED TVS
7.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 7.25
UGRIZNIMO ZNANOST: KAKO LETIJO PTIČI? ODDAJA O ZNANOSTI, 7.50
TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJ, 8.25 ŽOGARIJA, 8.50 RAD
IGRAM NOGOMET, 9.30 KOROŠKA POJE 2015 – PESEM SI IN POEZIJA, 10.30 7.
SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE: GŠ MOSTE - POLJE, GŠ GORNJA
RADGONA, GŠ KRANJ, GŠ CELJE, 11.20 VESLANJE: SVETOVNI POKAL, PRENOS
Z BLED, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KATALONIJE, 16.10 VESLANJE:
SVETOVNI POKAL, 17.40 ŠPORTNI IZZIV, 18.20 AVTOMOBILNOST, 18.50 MESTO NA
ROBU, DOKUMENTARNI FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SKRIVNOSTI GLASBE:
ODVISNOST IN TIŠINA, GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 20.25 POMLADNE
NOČI, SAMOSPEVI L. M. ŠKERJANCA: MONIKA BOHINEC, MEZZOSOPRAN IN LECH
NAPIERAŁA, KLAVIR, 21.00 POD SVOBODNIM SONCEM, 21.30 FOYLOVA VOJNA
(VIII.): KROG VEČNOSTI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 23.00 HITLERJEVI OTROCI,
NEMŠKO-IZRAELSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.20 ARITMIČNI KONCERT BRENCL BANDA, 1.25 ZABAVNI KANAL
***
PONEDELJEK, 11.05.2015, I. SPORED TVS
6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!,
KVIZ, 11.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 12.00 LJUDJE IN
ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT,
VREME, 13.35 POLNOČNI KLUB: JE PRIJAZNOSTI ODKLENKALO?, 15.00 POROČILA,
15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI
UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: ILIJA TROJANOW: ODVEČNI ČLOVEK, 17.00
POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE,
18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ČARLI IN LOLA: SNEG
OBOŽUJEM IN MI JE VŠEČ, RISANKA, 18.2 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA
KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI,
KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PLATFORMA, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA:
ZORAN ŠKRINJAR INTERNATIONAL JAZZ CONNECTION, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30
DNEVNIK, 1.00 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV
V ITALIJI, 1.50 INFO-KANAL
PONEDELJEK, 11.05.2015, II. SPORED TVS
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.35
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.20 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR LESARSTVA,
DOKUMENTARNA SERIJA, 13.50 OBZORJA DUHA: DOSTOJANSTVO ČLOVEKA,
14.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.05 PRAVA
IDEJA! 15.35 VIKEND PAKET, 16.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.15 RABIN IN NEMŠKI
ČASTNIK, IZRAELSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.10 POKLIČITE BABICO (I.),
ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA
EVROPE: BESI, RUSKA NADALJEVANKA, 21.00 ZLOČINI V WALESU (I.), ANGLEŠKA
MINI-SERIJA, 22.40 ELENA, RUSKI FILM, 0.25 ODPRTA KNJIGA: ILIJA TROJANOW:
ODVEČNI ČLOVEK, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.35 ZABAVNI KANAL
***
TOREK, 12.05.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ,
11.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSK NADALJEVANKA, 12.10 DUHOVNI UTRIP,
12.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00
PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? =
SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI
- HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 15.40
VIKI VIJAK: BARKA GRE NA IZLET, 15.50 BINE: ČASOPIS, LUTKOVNO-IGRANA
NANIZANKA, 16.15 PLATFORMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30
POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE,
18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OLIVIJA: OLIVIJINO
KRIŽARJENJE, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,
ŠPORT, VREME, 20.00 OBUPANI STARŠI (I.): DRUŽINSKA SOLIDARNOST,
FRANCOSKA NADALJEVANKA, 20.45 POZABLJENI SLOVENCI: IVAN ORAŽEN,
DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI,
KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: MARIJA ŽEBOT, 1.05
POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.35 DNEVNIK, 2.00
SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50
INFO-KANAL,
TOREK, 12.05.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15
DOBRO JUTRO, 13.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.55 SLOVENSKI POZDRAV,
85 LET SLAVKA AVSENIKA, 15.20 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 15.45 CITY FOLK - OBRAZI MEST: PONTA DELGADA, 16.15 MOSTOVI HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 16.45 NE SE HECAT’, 18.05 NEOKRNJENI
KOTIČKI SVETA: BRAZILIJA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50
AVTOMOBILNOST, 21.20 POLICIJA, FRANCOSKI FILM, 23.25 PLESNI VEČER: DEŽ
- ANNE TERESA DE KEERSMAEKER, PLESNA PREDSTAVA IZ PARIŠKE OPERE, 0.45
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.35 ZABAVNI KANAL
***
SREDA, 13.05.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, 11.10 MOJI,
TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 12.00 MEDNARODNA OBZORJA, 13.00
PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: KEITH LOWE, 14.20 GLASNIK,
KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK,
ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ ŽELEZNIKI IN OŠ LEDINA,
LJUBLJANA, KVIZ, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME,
17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00
INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: »RASTNI«
KRUHEK, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,
ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: ELEGANCA JEŽA, FRANCOSKO-ITALIJANSKI
FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35
TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.30
SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20
INFO-KANAL
SREDA, 13.05.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL,
10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 ALPE-DONAVAJADRAN, 14.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA,
14.55 RAD IGRAM NOGOMET, 15.30 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR INFORMATIKE,
DOKUMENTARNA SERIJA, 16.05 TOČNO POPOLDNE, 17.05 Z VRTA NA MIZO,
17.30 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 18.00 ŠKOLJKE, NOVCI, VKNJIŽBE
– ZGODOVINA DENARJA, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.55
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.40 ŽREBANJE LOTA, 19.55 KOŠARKA: DRŽAVNO
PRVENSTVO (M), POLFINALE, 21.45 ŠPORTNI IZZIV, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O
MODI, 22.50 NEIZOBRAŽENI PRESTOPNIKI, ANGLEŠKO-ITALIJANSKO-FRANCOSKI
FILM, 0.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.40 ZABAVNI KANAL
***
ČETRTEK, 14.05.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ,
11.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 11.50 TURBULENCA,
IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNA ODDAJA, 12.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?
12.35 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ODKRITO,
14.2 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10
MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA – HATÁRTALAN, 15.45 OTROŠKI PROGRAM:
OP! 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30
UGRIZNIMO ZNANOST: ALI LAHKO NAŠA KOŽA ZDRAVO PORJAVI?, ODDAJA O
ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE,
18.10 NUKI IN PRIJATELJI: POŽREŠNA PRIJATELJICA, RISANKA, 18.15 TINKA IN
ŽVERCA: ŽVERCA IMA ROJSTNI DAN, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK,
SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.25
UGRIZNIMO ZNANOST: ALI LAHKO NAŠA KOŽA ZDRAVO PORJAVI?, ODDAJA O
ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 DNEVNIK
SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL
ČETRTEK, 14.05.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 ODPRTA KNJIGA:
ILIJA TROJANOW: ODVEČNI ČLOVEK, 9.45 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO
JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI,
14.20 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA: BRAZILIJA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA
SERIJA, 15.20 HITLERJEVA BIBLIJA, DOKUMENTARNI FILM, 16.20 GLASNIK,
KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 16.50 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA
- HATÁRTALAN, 17.30 PRIČEVALCI: MARIJA ŽEBOT, 19.00 TOČKA, GLASBENA
ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 XXI. GENERACIJE ZNANOSTI ZRC
SAZU, 21.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: FIORENTINA : SEVILLA, POLFINALE,
POVRATNA TEKMA, 22.55 WODEHOUSE V IZGNANSTVU, ANGLEŠKI FILM, 0.20
AVTOMOBILNOST, 0.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.40 ZABAVNI KANAL
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
Člani gledališča KU-KUC se bodo predsatvili
z gledališko predstavo KJE JE NOSEK
za najmlajše gledalčke.
Predstava bo 7. maja 2015, ob 10. uri
v Slovenskem domu v Monoštru.
Na predstavo Vas vabi Zveza Slovencev na Madžarskem!
POZVANJE
Slovenska zveza vas v torek, 12. majuša 2015,
v 16.00 vöri vabi na
PREKMURSKO PESNIŠKO POGUČAVANJE
s pesnikom TINETOM MLINARIČOM,
s sterim de se pogučavo novinar ERNEST RUŽIČ.
Srečanje bau
v Slovenskom kulturnom in informativnom centri v Varaši.
MEGHÍVÓ
A Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja
IRODALMI BESZÉLGETÉSÉRE,
melyre 2015. május 12-én (kedden) 16.00 órakor kerül sor
Szentgotthárdon
a Szlovén Kulturális és Információs Központban.
TINE MLINARIČ muravidéki költővel
ERNEST RUŽIČ újságíró beszélget.
VABILO
Zveza Slovencev na Madžarskem
vas prisrčno vabi na predstavitev dokumentarnega filma
avtorja Jánosa Erdélyija
A NYOMSÁVON.
(Dvodelni madžarski
dokumentarec o železni zavesi).
Projekcija bo 8. maja 2015, ob 18. uri
v konferenčni dvorani
Slovenskega doma v Monoštru.
Gost večera bo režiser János Erdélyi.
Prisrčno vabljeni!
MEGHÍVÓ
A Magyarországi Szlovének Szövetsége
tisztelettel meghívja
Erdélyi János:
A NYOMSÁVON (2013) című
kétrészes dokumentumfilmjének bemutatójára, melyre
2015. május 8.-án 18. órai
kezdettel kerül sor a Szlovének Háza konferencia termében.
A bemutató vendége:
Erdélyi János rendező
Mindenkit szeretettel várunk!