Posavsko - Zavod za gozdove Slovenije
Cesta bratov Milavcev 61 8250 Brežice Tel. (07) 499 1600; fax. (07) 499 1613, [email protected] LETNI LOVSKO UPRAVLJAVSKI NAČRT ZA VII. POSAVSKO LOVSKO UPRAVLJAVSKO OBMOČJE ZA LETO 2015 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO VSEBINE 1 UVOD ...................................................................................................................................................... 1 2 OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠČ ........................................................................................................ 2 3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI........................................................................................................... 3 4 3.1 Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014........................................................... 4 3.2 Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015.......................................................... 7 3.3. Škode od divjadi......................................................................................................................... 12 3.4 Vpliv rastlinojede divjadi na gozdne ekosisteme........................................................................ 17 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD ................................................................................................................ 21 4.1 Srna (Capreolus capreolus) ....................................................................................................... 21 4.2 Navadni jelen (Cervus elaphus) ................................................................................................. 30 4.3 Damjak (Dama dama)................................................................................................................ 35 4.4 Gams (Rupicapra rupicapra)...................................................................................................... 40 4.5 Divji prašič (Sus scrofa) ............................................................................................................. 42 4.6 Šakal (Canis aureus) ................................................................................................................. 50 4.7 Lisica (Vulpes vulpes) ................................................................................................................ 51 4.8 Jazbec (Meles meles) ................................................................................................................ 53 4.9 Kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica (Martes martes)....................................................... 55 4.10 Navadni polh (Glis glis) .............................................................................................................. 57 4.11 Pižmovka (Ondatra zibethia)...................................................................................................... 58 4.12 Poljski zajec (Lepus europaeus) ................................................................................................ 59 4.13 Fazan (Phasianus colchicus) ..................................................................................................... 61 4.14 Poljska jerebica (Perdix perdix) ................................................................................................. 63 4.15 Raca mlakarica (Anas platyrhynchos)........................................................................................ 64 4.16 Sraka (Pica pica), šoja (Garrulus glandarius) in siva vrana (Corvus cornix) ............................. 64 4.17 Nutrija ali bobrovka (Myocastor coypus) in rakunasti pes (Nyctereus procyonoides)................ 67 4.18 Načrt dodajanja divjadi............................................................................................................... 68 5 KRONOLOGIJA..................................................................................................................................... 69 6 EVIDENCE ............................................................................................................................................ 70 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice II Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1.1: Kronologija nastanka letnega načrta za VII. Posavsko LUO za leto 2015.............................. 1 Preglednica 2.1: Pregled lovišč.......................................................................................................................... 2 Preglednica 3.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 ..................................................... 4 Preglednica 3.2: Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015 .................................................... 7 Preglednica 3.3: Škoda, ki jo je povzročila divjad v letu 2014 ......................................................................... 12 Preglednica 3.4: Število prijav škod po loviščih v obdobju 2008-2014 ............................................................ 14 Preglednica 3.5: Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi v letu 2014........................................... 15 Preglednica 3.6: Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod v letu 2015 .......................................................... 15 Preglednica 3.7: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež objedenosti po višinskih razredih in drevesnih vrstah v letu 2014 ................................................................................................... 17 Preglednica 4.1.1: Načrt in realizacija odvzema srnjadi v letu 2014................................................................ 21 Preglednica 4.1.2: Načrt odvzema srnjadi za leto 2015................................................................................... 27 Preglednica 4.1.3: Dopustna odstopanja od načrtovanega odvzema srnjadi.................................................. 27 Preglednica 4.1.4: Analiza odvzema srnjadi za obdobje 2010 – 2014 ............................................................ 28 Preglednica 4.2.1: Načrt odvzema jelenjadi v skupini 1 .................................................................................. 33 Preglednica 4.2.2: Načrt odvzema jelenjadi v skupini 2 .................................................................................. 33 Preglednica 4.2.3 Analiza odvzema jelenjadi za obdobje 2010 – 2014........................................................... 33 Preglednica 4.3.1: Odvzem in realizacija odvzema damjaka v lovišču (koloniji) Boštanj v letu 2014.............. 35 Preglednica 4.3.3: Načrt odvzema damjaka v lovišču (koloniji) Boštanj za leto 2015 ..................................... 38 Preglednica 4.3.4: Analiza odvzema damjaka za obdobje 2010 – 2014 ......................................................... 39 Preglednica 4.4.1: Načrt odvzema gamsov za leto 2015 za lovišče Loka pri Zidanem Mostu. ....................... 41 Preglednica 4.4.2: Analiza odvzema gamsa za obdobje 2010 – 2014 ............................................................ 42 Preglednica 4.5.1: Načrt in realizacija odvzema divjih prašičev v letu 2014 po skupinah lovišč ..................... 45 Preglednica 4.5.2: Načrt odvzema divjih prašičev v letu 2015......................................................................... 47 Preglednica 4.5.3: Analiza odvzema divjega prašiča za obdobje 2010 – 2014 ............................................... 48 Preglednica 4.7.1: Analiza odvzema lisice za obdobje 2010 – 2014 ............................................................... 52 Preglednica 4.8.1: Analiza odvzema jazbeca za obdobje 2010 – 2014........................................................... 54 Preglednica 4.9.1 Analiza odvzema kune belice in kune zlatice za obdobje 2010 – 2014 .............................. 56 Preglednica 4.12.1: Analiza odvzema poljskega zajca za obdobje 2010 – 2014 ............................................ 59 Preglednica 4.13.1: Analiza odvzema fazana za obdobje 2010 – 2014 .......................................................... 62 Preglednica 4.14.1: Analiza odvzema poljske jerebice za obdobje 2010 – 2014 ............................................ 63 Preglednica 4.15.1: Analiza odvzema race mlakarice za obdobje 2010 – 2014 ............................................. 64 Preglednica 4.16.1: Analiza odvzema srake, šoje in sive vrane za obdobje 2010 – 2014 .............................. 66 Preglednica 4.18.1: Načrtovano dodajanje divjadi v letu 2015 ........................................................................ 68 Preglednica 5.1: Kronologija usklajevanja višine načrta odvzema .................................................................. 69 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice III Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO SLIK Slika 2.1: Položaj LUO v Sloveniji...................................................................................................................... 3 Slika 2.2: Lovišča v LUO.................................................................................................................................... 3 Slika 3.1: Realizacija vzdrževanja pasišč, grmišč, remiz in gozdnega roba v obdobju 2010-2014 ................... 5 Slika 3.2: Realizacija izdelave in vzdrževanja kaluž in večjih vodnih virov ter sadnje plodonosnega drevja v obdobju 2010-2014..................................................................................................................................... 6 Slika 3.3: Poraba krme v obdobju 2010-2014.................................................................................................... 7 Slika 3.4: Ovrednotena škoda po vrstah divjadi v obdobju 2008-2014............................................................ 12 Slika 3.5: Izplačane odškodnine od divjih prašičev in odvzem divjih prašičev v obdobju 2008-2014.............. 13 Slika 3.6 Višina škode od divjega prašiča po skupinah lovišč v obdobju 2009-2014 na 100 ha lovne površine .................................................................................................................................................................. 13 Slika 3.7.: Popisne enote v Posavskem lovsko upravljavskem območju ........................................................ 17 Slika 4.1.1: Primerjava odvzema z načrtom odvzema srne............................................................................. 21 Slika 4.1.2: Odvzem srne v obdobju 2010 –2014 ............................................................................................ 21 Slika 4.1.3: Primerjava dejanske vezave odstrela srn 2+ in srnjakov 2+ z načrtovano v obdobju 2008-2014 22 Slika 4.1.4: Primerjava odstrela in izgub dve in več letnih srn ter dve in več letnih srnjakov v obdobju 20062014.......................................................................................................................................................... 23 Slika 4.1.5: Delež izgub srnjadi po starostnih in spolnih kategorijah v obdobju 2008-2014 ............................ 23 Slika 4.1.6: Delež izgub v odvzemu po spolnih in starostnih kategorijah v obdobju 2008-2014...................... 24 Slika 4.1.7: Telesne mase mladičev srnjadi v obdobju 2010 – 2014............................................................... 25 Slika 4.1.8: Telesne mase enoletne srnjadi v obdobju 2010 - 2014 ................................................................ 25 Slika 4.1.9: Mase rogovja dve in večletnih srnjakov v obdobju 2010-2014 ..................................................... 25 Slika 4.1.10: Starostna sestava dve in več letne srnjadi odvzete v obdobju 2013-2014 ................................. 26 Slika 4.2.1: Primerjava odvzema z načrtom odvzema navadnega jelena ....................................................... 30 Slika 4.2.2: Odvzem navadnega jelena v obdobju 2010 – 2014...................................................................... 30 Slika 4.2.4: Odvzem navadne jelenjadi v sosednjih loviščih skupine lovišč Posavskega hribovja v obdobju 2007-2014 ................................................................................................................................................ 32 Slika 4.3.1: Odvzem damjaka v koloniji Boštanj v obdobju 2010-2014 ........................................................... 35 Slika 4.3.2: Odvzem damjaka v koloniji Krakovo v obdobju 2010-2014 .......................................................... 36 Slika 4.3.4: Delež posameznih kategorij damjaka v odvzemu v lovišču Boštanj v obdobju 2010-2014 .......... 36 Slika 4.3.5: Odvzem damjaka v loviščih, ki mejijo na kolonijo Boštanj v obdobju 2007-2014 ......................... 37 Slika 4.4.1: Primerjava odvzema z načrtom odvzema gamsa......................................................................... 40 Slika 4.5.1: Karta skupin lovišč za upravljanje z d. prašičem .......................................................................... 43 Slika 4.5.2: Primerjava odvzema z načrtom odvzema divjega prašiča............................................................ 43 Slika 4.5.3: Odvzem divjega prašiča v obdobju 2010 - 2014........................................................................... 44 Slika 4.5.4: Odvzem divjih prašičev po skupinah lovišč v obdobju 2007-2014................................................ 44 Slika 4.7.1: Odvzem lisic v obdobju 2010 - 2014............................................................................................. 51 Slika 4.8.1: Odvzem jazbeca v obdobju 2010 - 2014 ...................................................................................... 53 Slika 4.18.1: Dodajanje divjadi v obdobju 2008-2014...................................................................................... 68 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice IV Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 1 UVOD Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območja za leto 2015 je sestavljen v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu in njegovimi spremembami (Ur.l. RS, št. 16/04, odločba US št. 120/06, št. 17/08, št. 46/14 – ZON-C). Zakon določa izdelavo letnih načrtov za lovsko upravljavska območja (Ur.l. RS, št. 110/04), ki so nadomestila nekdanja lovsko gojitvena območja. Znotraj LUO so opredeljena lovišča in lovišča s posebnim namenom (Ur.l. RS, št. 128/04). Za lovišča so bile v sredini leta 2009 podeljene koncesije za trajnostno upravljanje s populacijami divjadi. Razdelilnik s tem načrtom opredeljenega odvzema in del v življenjskem okolju se naredi za ta lovišča. Stara in nova lovišča se v LUO bistveno ne razlikujejo, še največje razlike so v sedaj natančno določenih mejah in površinah. Skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu je bilo ustanovljeno Območno združenje upravljavcev lovišč za VII. Posavsko LUO in izvoljen devet članski izvršni odbor, ki v postopku izdelave tega načrta zastopa upravljavce lovišč v LUO. Letni načrt za VII. Posavsko LUO za leto 2015 temelji na ciljih in usmeritvah lovsko upravljavskega dela Območnega načrta za VII. Posavsko LUO za obdobje 2011 - 2020. Poleg zgoraj navedenih predpisov, je napisan tudi v skladu z: • Zakonom o gozdovih (Ur.l. RS, št. 30/93 in spremembe). • Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št. 91/10). • Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (U.l. RS, št. 101/04, št. 81/14). • Odlokom o lovsko upravljavskih območjih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, št. 110/04). • Uredbo o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v RS (Ur.l. RS, št. 117/04, št. 38/14). • Odlokom o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, št. 128/04, št. 38/14). • Navodili za usmerjanje razvoja populacij divjadi v Sloveniji (usklajeno ZGS, znanstveno-raziskovalne institucije, LZS, OZUL-i in IRSKO, 2011). Najpomembnejši dogodki, ki so vplivali na sam nastanek načrta so prikazani v spodnji preglednici: Preglednica 1.1: Kronologija nastanka letnega načrta za VII. Posavsko LUO za leto 2015 Datum Kraj Organ Vsebina 19. januar Globoko 20. januar Boštanj 23. januar 6. marec Kostanjevica na Krki, Cerklje ob Krki Krško Brežice 9. marec Brežice 19. marec 27. marec 2. april 10. april Brežice Ljubljana Brežice Ljubljana 22. januar Komisija za oceno odstrela in izgub divjadi v LUO OZUL Strokovni svet ZGS OE Brežice ZGS OE Brežice Strokovni svet ZGS Svet ZGS OE Brežice MKGP Pregled odstrela in izgub divjadi Uskladitveni sestanek Določitev osnutka načrta Javna predstavitev osnutka načrta Obravnava osnutka načrta Določitev predloga načrta Oddaja predloga načrta na MKGP Za pogosteje uporabljene izraze so v pričujočem načrtu uporabljene naslednje okrajšave: • LUO – VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje, • LN – letni načrt za LUO, • LNL – letni načrt lovišča, • EE – ekološka enota, • PE – popisna enota, • GGO – gozdnogospodarsko območje, • GGE – gozdnogospodarska enota, • ZGS – Zavod za gozdove Slovenije, • LIS – Lovsko informacijski sistem Lisjak, • OZUL – Območno združenje upravljavcev lovišč Posavskega LUO, • IRSKGLR – Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, • UVHVVR – Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. • MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 1 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 2 OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠČ LUO sega na območje petih občin: Brežice, Krško, Sevnica, Kostanjevica na Krki in Laško. Območje se nahaja na jugovzhodu države. Upoštevaje reliefne in posledične ekološke značilnosti delimo območje na štiri ekološke enote: • Gorjanci (hriboviti svet med mejo z Republiko Hrvaško in reko Krko, do Šentjerneja), ki obsega 13.626 ha, v njo pa spadajo lovišča Mokrice, Čatež ob Savi, Cerklje ob Krki, Podbočje in Kostanjevica na Krki. • Krško-Brežiška kotlina (nižinski svet območja od reke Sotle do Šentjerneja), ki obsega 20.656 ha, v njo spadajo lovišča Artiče, Globoko, Dobova, Brežice, Kapele, Veliki Podlog, Krško, Videm ob Savi, Cerklje ob Krki, Kostanjevica na Krki, Bučka in Raka. • Bohor-Orlica (hriboviti svet od reke Sotle na vzhodu do Zidanega mostu na zahodu), ki obsega 32.222 ha, v njo pa spadajo lovišča Bizeljsko, Pišece, Senovo, Veliki Kamen, Brestanica, Artiče, Globoko, Videm ob Savi, Sevnica, Loka pri Zidanem mostu in Zabukovje. • Posavsko hribovje (hribovit, razgiban svet med rekama Savo in Krko), ki obsega 16.337 ha, v njo pa spadajo lovišča Raka, Krško, Boštanj, Studenec-Veliki Trn in Bučka. Razen naravnih meja, ki omejujejo (ali vsaj otežujejo) gibanje prostoživečim živalim (npr. reke), v območju narašča število umetnih pregrad (ograja ob avtocesti, ograja ob izgradnji akumulacij savske vode za hidrocentrale, naraščanje števila obor za rejo divjadi). Preglednica 2.1: Pregled lovišč Šifra Lovišče Stara Nova 10 0713 Artiče 11 0715 Bizeljsko 12 0720 Mokrice 13 0716 Globoko 14 0719 Dobova 15 0721 Čatež ob Savi 16 0722 Cerklje ob Krki 17 0718 Brežice 18 0714 Pišece 19 0717 Kapele 115 0708 Senovo 116 0709 Veliki Kamen 117 0707 Brestanica 118 0710 Raka 119 0723 Veliki Podlog 120 0712 Videm ob Savi 121 0711 Krško 122 0725 Kostanjevica na Krki 123 0724 Podbočje 290 0703 Sevnica 291 0701 Loka pri Zidanem mostu 292 0702 Boštanj 293 0706 Studenec-VelikiTrn 294 0704 Zabukovje 295 0705 Bučka SKUPAJ LUO Upravna enota Površina (ha) Skupna Lovna Brežice 2.741 2.452 “ 2.906 2.694 “ 2.684 2.457 “ 2.454 2.250 “ 2.396 2.096 “ 2.890 2.689 “ 4.054 3.537 “ 2.446 2.133 “ 2.495 2.344 “ 2.177 2.049 Krško 2.976 2.800 “ 2.173 2.030 “ 5.510 4.988 “ 3.404 3.202 “ 2.871 2.755 “ 3.461 2.945 “ 5.430 4.899 “ 5.000 4.749 “ 2.668 2.553 Sevnica 2.913 2.581 “ 3.853 3.688 “ 5.068 4.798 “ 4.341 4.111 “ 3.799 3.663 Novo mesto 2.134 2.047 82.844 76.510 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice Gozd 864 1.024 1.441 1.102 511 1.644 1.012 384 1.273 539 1.750 961 2.473 1.707 1.208 1.430 2.068 3.194 1.385 1.371 2.559 3.519 2.598 2.250 1.177 39.444 2 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Slika 2.1: Položaj LUO v Sloveniji Slika 2.2: Lovišča v LUO 3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 3 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Posavsko LUO je reliefno in floristično bogat prostor, ki v svojem ohranjenem stanju lahko nudi dobre pogoje za življenje divjadi. V nižinskem svetu LUO primanjkuje primernega življenjskega prostora za malo divjad v zimskem obdobju – zaradi ogoljenih površin po jesenskem spravilu kmetijskih pridelkov. V hribovitem predelu LUO je smiselna bogatitev prostora s plodonosnimi vrstami drevja ter urejanje virov pitne vode za divjad. Za območje LUO velja splošna ugotovitev, da se življenjski pogoji za divjad postopoma in vztrajno slabšajo. Gre za posledice urbanizacije, postavljanja umetnih pregrad, povečanega prometa ipd., kvaliteto življenjskega prostora za divjad pa so že konkretno bistveno poslabšali: izgradnja avtoceste Ljubljana – Obrežje in do sedaj zgrajene hidroelektrarne na reki Savi. Kvaliteto okolja v LUO, kot življenjskega prostora divjadi, bodo po pričakovanjih bistveno poslabšali še v prihodnje načrtovani veliki in prostorsko zahtevni posegi (dokončna izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi, intenziviranje vojaškega dela letališča v Cerkljah ob Krki, načrtovana izgradnja civilnega dela vojaškega letališča (projekt Feniks), načrtovana izgradnja nove cestne povezave med Krškim in Brežicami,... 3.1 Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 Preglednica 3.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 Vrsta ukrepa 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna košnja) Spravilo sena z odvozom Priprava pasišč za divjad Gnojenje travnikov Vzdrževanje grmišč Vzdrževanje remiz za malo divjad Vzdrževanje gozdnega roba Izdelava in vzdrževanje kaluž Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja Postavitev in vzdrževanje gnezdnic 3. BIOTEHNIČNI UKREPI Zimsko krmljenje male divjadi Preprečevalno krmljenje Privabljalno krmljenje Krmne njive Pridelovalne njive Količina soli 4. LOVSKI OBJEKTI Solnice (založene v letu 2014) Lovske preže (obnova in novogradnja) Krmišča (obnova in novogradnja) Lovske steze (obnova in novogradnja) Stopnja uresničitve načrta (%) Enota mere Načrtovan obseg Realiziran obseg ure 2.600 3.161 122 ha ha ha ha ha ha ha število število število število 32,9 5,2 1,3 0,8 6,7 16,7 4,1 62 6 50 4 26,0 2,9 0,9 0,6 6,6 16,7 4,1 66 7 50 4 79 55 69 75 98 100 100 106 117 100 100 kg kg kg ha ha kg 37.390 17.500 23.500 20,9 9,2 2.650 36.445 17.763 23.655 20,1 8,8 2.745 97 102 101 96 96 104 število število število km 1.443 183 105 26 1.373 188 106 25,5 95 103 101 98 Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi; Skupaj so upravljavci lovišč za ukrepe varstva in monitoringa divjadi opravili 3.161 ur, kar je 122 % načrtovanega. Ukrep so v preteklih LNL načrtovali le nekateri upravljavci lovišč (v letu 2013 le 11), tako da je povečan obseg v letu 2014 posledica predvsem boljšega vodenja evidenc. Ukrepe so izvajali vsi upravljavci lovišč v LUO. Biomeliorativni ukrepi: Realizacija biomeliorativnih ukrepov je večinoma v skladu z načrtovanim obsegom del, večja odstopanja so predvsem pri ukrepih, ki so načrtovana v majhnem obsegu. Vzdrževanje pasišč s košnjo je pomemben biomeliorativen ukrep za izboljšanje prehranskih razmer za divjad, kar lahko omili vpliv le te na gozdne in kmetijske površine, pripomore pa tudi k lažjemu opazovanju divjadi in izvrševanju načrtovanega odstrela. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 4 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Obseg izvedbe ukrepa je v primerjavi s preteklim obdobjem nekoliko upadel in se ustalil na okoli 30 ha vzdrževanih pasišč. Načrtovan obseg v letu 2014 pa je bil realiziran le 79 %. Ocenjujemo, da je to delno tudi posledica vremenskih razmer, saj zaradi obilnega deževja, v nekaterih loviščih ni bilo možno pravočasno izvesti košnje (nižinska lovišča). 5,6 ha košnje je bilo izvedeno ročno (9 upravljavcev lovišč), 20,4 ha pa strojno (14 upravljavcev lovišč). Skupaj je ukrep izvajalo 15 upravljavcev lovišč. Najvišji obseg ročne košnje je bil izveden v lovišču Loka pri Zidanem Mostu (2,7 ha), strojne košnje pa v lovišču Brežice (3,95 ha). Ocenjujemo, da je ukrep potrebno izvajati, posebno znotraj večjih gozdnih kompleksov. Načrtovano spravilo sena z odvozom je bilo izvedeno z 55 %. Manjša realizacija je povezana z manjšo izvedbo načrtovane košnje. Ukrep so izvajali 4 upravljavci lovišč (Boštanj, Kapele, Loka pri Z.M., Mokrice). Priprava pasišč za divjad je bila načrtovana v dveh loviščih (Bizeljsko in Mokrice), izvedena je bila 69 %. Ukrep gnojenja travnikov je bil načrtovan v dveh loviščih, izveden je bil v lovišču Mokrice. Ukrep vzdrževanja grmišč je bil načrtovan v 8 loviščih, realiziran je bil 98 %. Pri realizaciji tega ukrepa izstopajo predvsem upravljavci lovišč Artiče, Bizeljsko, Cerklje ob Krki, Kapele in Globoko. Ker gre za nižinska lovišča, imajo ti objekti bolj značaj remize za malo divjad. Obseg vzdrževanja grmišč je zadnja leta dokaj enakomeren, znaša okoli 6 ha. Vzdrževanje remiz za malo divjad je bilo izvedeno na 16,7 ha, kar pomeni 100 % realizacijo. Ukrep je izvajalo 11 upravljavcev lovišč, predvsem na območju EE Krško-Brežiško polje, kjer je številčnost male divjadi največja in je ta ukrep tudi zelo zaželen. V zadnjem obdobju se je obseg izvedbe tega ukrepa, ustalil pri okoli 16 ha. Zaradi intenzivnega kmetijstva na nižinskem delu LUO, je vedno težje pridobiti primerne površine za vzpostavitev »novih« remiz, zato je nerealno pričakovati, da bi se lahko v bližnji prihodnosti obseg bistveno povečal. Ukrep vzdrževanja gozdnega roba je bil izveden 100 %. Načrtovan in izveden je bil v 5 loviščih. Obseg izvedbe tega ukrepa je v preteklem obdobju znašal okoli 4 ha letno. Po naši oceni je izvedba realno nekoliko večja, saj upravljavci lovišč pogosto vzdržujejo gozdni rob tudi posredno z urejanjem vidljivosti v okolici lovskih prež. Biomeliorativni ukrepi 35 Vzdrževanje pasišč s košnjo Površina (ha) 30 25 Vzdrževanje grmišč 20 15 Vzdrževanje remiz za malo divjad 10 5 0 2010 2011 2012 2013 2014 Vzdrževanje gozdnega roba Leto Slika 3.1: Realizacija vzdrževanja pasišč, grmišč, remiz in gozdnega roba v obdobju 2010-2014 Izdelava in vzdrževanje kaluž je bila izvedena v 15 loviščih, realizacija načrta je znašala 106 %. Pri izvedbi izstopa upravljavec lovišča Boštanj (21 kaluž, v ostalih loviščih se vzdržuje od 1 do 6 kaluž). V zadnjem obdobju so upravljavci lovišč povečevali obseg vzdrževanja kaluž, kar je po naši oceni posledica povišanja številčnosti in prostorskega širjenja divjega prašiča. Ukrep izdelave in vzdrževanja večjih vodnih virov, je bil na 7 objektih izveden v loviščih Kapele, Pišece in Krško. V zadnjem obdobju je opazen trend rahlega naraščanja obsega izvedbe tega ukrepa, kar je tudi zaželeno. Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja je bila izvedena 100 %. Ukrep je bil izveden v 4 loviščih (Boštanj, Brežice, Loka pri Z.M. in Mokrice). Ukrep postavitve in vzdrževanja gnezdnic je bil načrtovan v dveh loviščih (Boštanj, Brežice), izveden je bil 100 %. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 5 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Biomeliorativni ukrepi 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Izdelava in vzdrževanje kaluž Število Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira 2010 2011 2012 2013 2014 Sadnja in vzdrževanje plodonosne ga drevja in grmovja Leto Slika 3.2: Realizacija izdelave in vzdrževanja kaluž in večjih vodnih virov ter sadnje plodonosnega drevja v obdobju 2010-2014 Stopnja realizacije načrtovanih biomeliorativnih del je tekom leta odvisna od spremenljivih prostorskih možnosti, dogovorov z lastniki površin in dejanske potrebe izvedbe načrtovanih del ter izvedbenih možnosti upravljavcev lovišč. Biomeliorativni ukrepi so zelo pomembni za izboljšanje življenjskega okolja divjadi, vendar je izvedba zelo različna po posameznih loviščih, tudi med sosednjimi, kjer so običajno podobne razmere za divjad. V letu 2014 so ponovno zelo izstopali posamezni upravljavci lovišč, ki so izvajali (skoraj) vse zgoraj navedene biomeliorativne ukrepe in tako dodali svoj pečat k izboljševanju okolja divjadi. Žal pa so na nasprotni strani tudi lovišča (Brestanica, Čatež ob Savi, Raka, Senovo, Sevnica, Studenec-Veliki Trn, Zabukovje), kjer je izvedba teh ukrepov minimalna ali nična, kar je treba v prihodnje izboljšati. Biotehnični ukrepi: Zimsko krmljenje male divjadi se je izvajalo v 18 loviščih. Položeno je bilo 36,4 tone krme, večinoma koruze, kar je 97 % načrtovanega. Največ krme je bilo položene v loviščih EE Krško-Brežiško polje, kjer je mala divjad najštevilčnejša in je ta ukrep tudi zaželen. V zadnjem obdobju je opazen trend upadanja položene količine krme za malo divjad, kar je skladno s trendom gibanja številčnosti male divjadi. Preprečevalno krmljenje divjega prašiča je izvajalo 13 upravljavcev lovišč (leta 2014 17), ki so za ta namen porabili 17,8 ton krme, kar pomeni 102 % realizacijo načrta. Na začetku preteklega obdobju je obseg preprečevalnega krmljenja divjega prašiča nekoliko naraščal, v zadnjem letu pa se je v skladu z lanskim LN precej zmanjšal. Za namene privabljalnega krmljenja divjega prašiča in v manjši meri tudi jelenjadi, se je v 22 (v letu 2014 19) loviščih položilo 23,7 ton krme, kar je 101 % načrtovanega. V zadnjem obdobju se obseg porabe krme za namen privabljalnega krmljenja nekoliko povečuje, kar je v skladu z načrti. Povečal se je predvsem zaradi prostorskega širjenja divjega prašiča v nekatera lovišča, kjer pred leti ni bil prisoten ter delno zaradi prekategoriziranja nekaterih krmišč iz preprečevalnih v privabljalna. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 6 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Biotehnični ukrepi - krmljenje Količina krme (kg) 50.000 Zimsko krmljenje 40.000 30.000 Preprečevalno krmljenje 20.000 Privabljalno krmljenje 10.000 0 2010 2011 2012 Leto 2013 2014 Slika 3.3: Poraba krme v obdobju 2010-2014 3.2 Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015 Preglednica 3.2: Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015 Enota Načrtovan Vrsta ukrepa mere obseg 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi ure 3.200 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna košnja) ha 28,8 Spravilo sena z odvozom ha 2,9 Priprava pasišč za divjad ha 0,9 Gnojenje travnikov ha 0,6 Vzdrževanje grmišč ha 6,0 Vzdrževanje remiz za malo divjad ha 16,3 Vzdrževanje gozdnega roba ha 3,9 Izdelava in vzdrževanje kaluž število 63 Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira število 5 Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja število 45 Postavitev in vzdrževanje gnezdnic število 8 3. BIOTEHNIČNI UKREPI Zimsko krmljenje male divjadi kg 36.100 Preprečevalno krmljenje kg 16.750 Privabljalno krmljenje kg 25.520 Privabljalno krmljenje – divji prašič Privabljalno krmljenje – navadni jelen Krmne njive Pridelovalne njive Količina soli 4. LOVSKI OBJEKTI Solnice (založene v letu 2015) Lovske preže (obnova in novogradnja) Krmišča (obnova in novogradnja) Lovske steze (obnova in novogradnja) kg kg 23.570 1.950 ha ha kg 19,7 8,8 2.808 število število število km 1.496 184 103 27 Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi: Načrtovana dela naj se izvajajo predvsem v okviru organizirane lovsko čuvajske službe ter nadzora lovišča s strani članov lovskih družin. Ukrep obsega spremljavo stanja in varovanja habitatov in populacij prostoživečih živali, evidentiranje in pobiranje izgub divjadi, nadzor potepuških psov in mačk ter podobno. V letu 2015 načrtujemo 3.200 ur za izvajanje teh ukrepov. Z razdelilnikom se bo določila kvota ur vsem upravljavcem lovišč v LUO. Obseg načrtovanih del ni treba realizirati, zaželena pa je čim večja izvedba s strani upravljavcev lovišč ter posledično zagotavljanje evidenc o opravljenih ukrepih. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 7 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Biomeliorativni ukrepi: Potrebna je predvsem čim boljša realizacija ukrepov, ki neposredno vplivajo na kakovost življenjskega okolja divjadi, predvsem vzdrževanje remiz za malo divjad v nižinskem delu LUO in vzdrževanje pasišč ter grmišč in gozdnega roba po celotnem LUO. Večina pomembnejših biomeliorativnih ukrepov je za leto 2014 načrtovana v podobnem obsegu, kot je bila realizacija v preteklem letu. Vzdrževanje pasišč s košnjo: Ukrep je potrebno pospeševati predvsem v loviščih, kjer prevladuje gozdna krajina in v območjih z manj intenzivnim kmetijstvom. Načrtovan obseg je v primerjavi z načrtom preteklega leta nižji za 13 % ter za 11 % višji od lanske realizacije. Ukrep se načrtuje v 15 loviščih, povprečno 1,9 ha/lovišče. Obseg načrtovanih del mora biti realiziran vsaj 70 %, zaželeno je preseganje načrtovanih količin. Spravilo sena z odvozom: Površine, na katerih se bo izvedel ta ukrep so predvsem odločitev upravljavcev lovišč. Obseg načrtovanih del ni treba realizirati. Priprava pasišč za divjad: Ukrep naj se izvaja predvsem v gozdnatih območjih, kjer primanjkuje pašnih površin. Obseg načrtovanih del ni treba realizirati, zaželeno je preseganje načrtovanih količin. Gnojenje travnikov: Površine, na katerih se bo izvedel ta ukrep so predvsem odločitev upravljavcev lovišč. Obseg načrtovanih del ni treba realizirati. Vzdrževanje grmišč: Ukrep naj se izvaja predvsem tam, kjer je prisotnih več vrst rastlinojedih parkljarjev. V okviru ukrepa se vsakih nekaj let poseka grmovni sloj, kateri se potem odzove s hitro rastjo mladih poganjkov, ki so pomemben prehranski vir za divjad. Izvedbo ukrepa načrtujemo v 8 loviščih, povprečno 0,7 ha/lovišče. V primerjavi z načrtom za leto 2014, je načrtovan obseg tega ukrepa manjši za 11 %. Obseg načrtovanih del mora biti realiziran vsaj 70 %. Navzgor se količine izvedbe ne omejuje, zaželeno je preseganje. Vzdrževanje remiz za malo divjad: Prednostno naj se izvaja v predelih, kjer obstajajo ugodne razmere za malo divjad ter v območjih, kjer se bo v lovišče dodajala mala divjad iz umetne vzreje. Ukrep je načrtovan v 11 loviščih, povprečno 1,5 ha/lovišče. V primerjavi z načrtom za leto 2014, je načrtovan obseg tega ukrepa manjši za 2 %. Obseg načrtovanih del mora biti realiziran vsaj 70 %, zaželeno pa je preseganje načrtovanih količin. Vzdrževanje gozdnega roba: Z ukrepom se ohranja pravilno oblikovan, širok in stopničast gozdni rob, ker le tak nudi ustrezne življenjske pogoje za divjad in ostale prosto živeče živali. Ukrep načrtujemo v 6 loviščih, v primerjavi z letom prej je načrtovan obseg manjši za 5 %. Obsega načrtovanih del ni treba realizirati, zaželeno pa je preseganje načrtovanih količin. Izdelava in vzdrževanje kaluž: Ukrep se izvaja v območju, kjer se pojavljajo jelenjad, damjak in divji prašič, prednostno v območjih, kjer je manj površinskih voda. Priporočljivo je, da se vzdržujejo 3 kaluže na 1.000 ha gozda. Pri tem je treba preprečiti dostop soli v vodo, zato se solnic v neposredni bližini kaluž ne izdeluje in polni. Kaluže in drugi vodni viri se vzdržujejo na način, ki ohranja biotsko pestrost in le v obdobjih izven razmnoževalnih ciklov dvoživk in drugih živali, to je predvsem pozno jeseni ali pozimi. Če je vodni vir suh, se ga lahko obnavlja tudi poleti. V letu 2015 se načrtuje vzdrževanje 63 kaluž v 15 loviščih. Obseg načrtovanih del mora biti realiziran vsaj 70 %, zaželeno pa je preseganje načrtovanih količin. Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira: Ukrep obsega vzdrževanje posameznih odsekov manjših tekočih voda ali umetnih vodnih površin (bajerji, račniki,...). Obsega načrtovanih del ni treba realizirati, zaželeno pa je preseganje načrtovanih količin. Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja: Ukrep, s katerim izboljšujemo prehranske razmere za prosto živeče živali. Izvaja naj se predvsem na območjih strnjenih gozdov skozi sodelovanje upravljavcev lovišč, lastnikov gozdov in javno gozdarsko službo - ZGS. Obsega načrtovanih del ni treba realizirati, zaželeno pa je preseganje načrtovanih količin. Postavitev in vzdrževanje gnezdnic: Ukrep se naj izvaja predvsem v loviščih, kjer je majhen delež naravnih dupel. Obsega načrtovanih del ni treba realizirati, zaželeno pa je preseganje načrtovanih količin. Solnice: Namen solnic je olajšati predvsem spomladanski prehod na sočno naravno hrano, preskrbo z mineralnimi snovmi ter doseganje načrta odvzema, zato je priporočljivo zalaganje solnic v zmernih količinah s soljo in mineralnimi kamni (do največ 3 kg na solnico). Ukrep polaganja soli se načrtuje v vseh loviščih v LUO, razen v loviščih Raka in Senovo. Načrtujemo zalaganje 1.496 solnic z 2.808 kg soli, kar znaša 1,9 kg soli/solnico. Obsega načrtovane količine soli ni treba realizirati, preseganje ni dovoljeno. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 8 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Postavljanje solnic je prepovedano: • • • • • V gozdnih sestojih - mladovjih in sestojih v obnovi, oz. je dovoljeno le ob soglasju lastnika gozda in ZGS. Ob cestah in v območju gozdnih rezervatov. Ob vodnih virih oz. le v minimalni oddaljenosti 50 m in na način, ki onemogoča vnos soli vanje. Soli tudi ni dovoljeno neposredno vnašati v luže, kaluže in ostala vodna telesa. V območja ali bližino območij, kjer so prisotne redke, ogrožene in zavarovane vrste živali ter rastišča redkih, ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst. V bližino območij naravnih vrednot, v ožja zavarovana območja in v dele širših zavarovanih območij s strožjim varstvenim Biotehnični ukrepi: Krmljenje divjadi Kot ukrep krmljenja sodijo vse vrste polaganja hrane v naravno okolje, ki je namenjena prehrani divjadi. Za polaganje hrane se ne smatra posek drevja za objedanje in pridelava krme na kmetijskih površinah (krmnih njivah), s katero se divjad prehranjuje neposredno na rastočih rastlinah. Kot ukrep krmljenja prav tako ne šteje polaganje soli, kljub temu pa je pri polaganju le te potrebno upoštevati v načrtih zapisane usmeritve in omejitve. Namensko krmljenje srnjadi in gamsa, razen v izjemnih razmerah, ni dovoljeno. Po namenu krmljenja ločujemo zimsko, preprečevalno in privabljalno krmljenje. 1. Zimsko krmljenje Zimsko krmljenje se izvaja z namenom zmanjšanja pritiska divjadi na naravne prehranske vire in tvorbe energijske rezerve v času prehranske ožine. S tem ukrepom se divjad v obdobju leta, ko nastopi prehranska ožina prostorsko zadržuje v predelih zimovališč. Pri mali divjadi je namenjeno povečanju prehranske ponudbe tudi izven zimskega obdobja ter s tem preživetju posameznih osebkov oz. skupin divjadi, ki imajo kot skupni učinek povečevanje številčnosti te divjadi. Zimsko krmljenje se lahko v LUO izvaja za naslednje vrste divjadi: Damjak (krmi se lahko le v lovišču Boštanj) Mala divjad (fazan, poljska jerebica, poljski zajec, raca mlakarica) Zimsko krmljenje divjega prašiča je na celotnem območju Republike Slovenije ter tako tudi v Posavskem LUO prepovedano. V letu 2015 v skladu s predlogi upravljavcev lovišč, načrtujemo samo zimsko krmljenje male divjadi. Načrtovana poraba krme za namen zimskega krmljenja male divjadi je za 3 % nižja od lanske. Ukrep se načrtuje v 19 loviščih. Ker je cilj upravljanja z malo divjadjo povečanje ali vsaj ohranjanje številčnosti, se lahko poraba krme za ta namen tudi preseže, vendar ne za več kot 30 % načrtovane količine. Krmljenje mora biti izvajano z vrsto krme in na način, ki je v največji možni meri prilagojena vrsti divjadi katero se krmi (poljski zajec, fazan, poljska jerebica, raca mlakarica). Pri krmljenju z močno škrobno krmo mora biti le ta položena tako, oziroma zaščitena s tehničnimi objekti (nadkritje, lese), da se prepreči, da bi pretežni del krme zaužila srnjad. Lokacije krmljenja male poljske divjadi se ne upoštevajo kot krmišče, katere se vodi v katastru krmišč, mora pa biti lokacija opredeljena v letnem načrtu lovišča. Male poljske divjadi se na krmiščih ne lovi. 2. Preprečevalno krmljenje Preprečevalno krmljenje se izvaja le za divjega prašiča v časovno omejenem vegetacijskem obdobju, z namenom zadrževanje živali v predelih, kjer so manjše možnosti nastanka škod na kmetijskih površinah. Preprečevalno krmljenje divjega prašiča je dovoljeno zgolj v loviščih, kjer povprečni letni odvzem divjega prašiča v zadnjih treh letih dosega 5 ali več živali (v loviščih Sevnica, Senovo, Veliki Kamen, Artiče in Kapele preprečevalno krmljenje ni dovoljeno). Preprečevalno krmljenje je v ustreznih razmerah strnjenih gozdov in Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 9 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 primerne oddaljenosti od kmetijskih površin, namenjeno odvračanju tropov divjih prašičev od kmetijskih kultur, pri čemer se priporoča tudi krmljenje z beljakovinsko hrano na osnovi žit (soja, rastlinske beljakovine,…). Priporočeno obdobje izvajanja preprečevalnega krmljenja je od začetka junija do konca oktobra, izjemoma za konkretna lovišča v primeru večletnega pojavljanja škod tudi prej. Podroben časovni termin izvajanja preprečevalnega krmljenja z letnim načrtom lovišča opredeli upravljavec lovišča. Upravljavec lovišča sme praviloma imeti le eno preprečevalno krmišče na začetnih 1000 ha gozdne površine, pri določanju primernosti lokacij se upošteva tudi strnjenost gozdnega kompleksa (gozdne krajine). Preprečevalno krmišče mora biti oddaljeno praviloma vsaj 500 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino. Lov na teh krmiščih je prepovedan. 3. Privabljalno krmljenje Privabljalno krmljenje se izvaja z namenom privabljanja divjadi zaradi odstrela. Privabljalno se krmi naslednje vrste divjadi: navadni jelen, damjak, divji prašič, lisica, kuna belica in kuna zlatica. Privabljalno krmljenje divjih prašičev je prvenstveno namenjeno opazovanju ter lažjemu izvrševanju odstrela. Za doseganje učinka privabljanja so na krmišču potrebne in priporočene le minimalne količine krme, ki opravljajo funkcijo privabljanja divjih prašičev. Privabljalno krmljenje divjega prašiča se lahko izvaja vse leto. Divjadi naj bo dnevno dostopno na privabljalnem krmišču največ do 2 kg ustrezne vrste krme (žit ali koruze), kar posledično pomeni, da je maksimalna dovoljena letna količina krme na posameznem privabljalnem krmišču 730 kg. Termin založenosti (v letu) je v pristojnosti upravljavca lovišča. Krmišča so praviloma lahko locirana po eno na vsakih 200-600 ha gozdne površine. Pri tem je potrebno zagotoviti, da so mesta privabljalnega krmljenja divjega prašiča oddaljena od krmišč, kjer se izvaja preprečevalno krmljenje vsaj 300 m. Za krmo je priporočljivo uporabljati vse vrste žit in koruze. Priporočeno je le krmljenje na način, da je krma na krmiščih dostopna predvsem divjemu prašiču (npr: krmni valj, polaganje krme v tla, prekrivanje krme, …) in ne ostali divjadi (srnjad, jelenjad, damjak). Privabljalno krmljenje navadne jelenjadi se izvaja s ciljem olajšanega opazovanja in odstrela. Privabljalno krmljenje jelenjadi se lahko izvaja le v času lovne dobe na jelenjad. Pri privabljalnem krmljenju je dovoljeno zalagati največ 1 krmišče na 500 ha lovne površine lovišča, pri čemer je na posameznem krmišču dovoljeno dnevno položiti skupno največ 50 kg krme, od tega količina močne krme, ki je dnevno dostopna jelenjadi, ne sme presegati 5 kg. Privabljalno krmljenje jelenjadi je dovoljeno le v loviščih južno od reke Save. Načrtovan obseg preprečevalnega krmljenja divjega prašiča v letu 2015 znaša 16.750 kg krme. Načrtovana količina krme je za 4 % manjša glede na načrt preteklega leta, medtem ko je načrtovana količina krme za namen privabljalnega krmljenja divjega prašiča za 7 % povečana (skupen obseg preprečevalnega in privabljalnega krmljenja je povečan za 2 %). Za ta ukrep smo se odločili, ker ocenjujemo, da morajo krmišča za divjega prašiča služiti predvsem lovu oz. lažjemu izvrševanju načrtovanega odvzema, ne pa vnosu dodatne energije v lovišča, kar povzroča zgodnejšo spolno zrelost ozimk in lanščakinj ter posledično večji prirastek populacije. V letu 2015 bomo v skladu s Programom dela ZGS OE Brežice ter v sodelovanju z upravljavci lovišč, opravili dodatne analize o primernosti lokacij krmišč ter o sami številčnosti krmišč v posameznih loviščih. Potrebno bo tudi ugotoviti katera preprečevalna krmišča opravljajo svojo funkcijo, tista ki temu namenu ne služijo, pa ukiniti ali pa prekategorizirati v privabljalna krmišča. Krmišča za divje prašiče se del leta lahko uporabljajo kot privabljalna, del leta pa se na njih ne lovi in imajo preprečevalni značaj (predvsem junij-oktober). V LN za leto 2015 je 20 krmišč opredeljenih kot kombinirana. Preprečevalno krmljenje se bo izvajalo v 14 loviščih (na 37 lokacijah), privabljalno krmljenje divjega prašiča v 23 loviščih (na 78 lokacijah) ter privabljalno krmljenje jelenjadi v 4 loviščih (na 6 lokacijah). Načrtovane količine krme za preprečevalno in privabljalno krmljenje divjadi ni potrebno realizirati ter jo tudi ni dovoljeno presegati. Krmljenje malih zveri (lisica, kuna belica) ima izključno značaj privabljalnega krmljenja z namenom lova. Izvaja se s krmo živalskega izvora ter s krmo rastlinskega izvora (sadje). Krmljenje mora biti izvajano na način, ki je skladen z veterinarskimi predpisi o ravnanju s stranskimi živalskimi proizvodi. Malih zveri ne krmimo v območjih habitatov gozdnih kur. Lokacije krmljenja se ne upoštevajo kot krmišče, katera se vodi v katastru krmišč, mora pa biti krmišče opredeljeno v LNL. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 10 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Podrobnejši podatki o posameznih krmiščih so v katastru krmišč, ki je kot priloga sestavni del načrta. V prihodnje bo potrebno kataster krmišč v sodelovanju med ZGS in upravljavci lovišč še prenavljati oz. dodatno usklajevati glede na površino gozdnih kompleksov, obseg škod ter številčnost posameznih vrst divjadi v loviščih. Krmne njive so namenjene izboljšanju prehranskih razmer divjadi in zadrževanju divjadi (posebej divjih prašičev) znotraj gozdnih površin. V letu 2015 ta ukrep načrtujemo v 20 loviščih, povprečno 1 ha/lovišče. Pridelovalne njive so namenjene pridelavi krme za divjad. Načrtujemo jih v 10 loviščih, povprečno 0,9 ha/lovišče. Upravljavce lovišč opozarjamo, da pri gospodarjenju s krmnimi in pridelovalnimi njivami, ki jih sami obdelujejo, upoštevajo ukrepe za preprečevanje širjenja koruznega hrošča – to pomeni pravočasno odstranjevanje koruze, mulčanje, izvajanje kolobarja in razkuževanje semena. Načrtovan obseg krmnih in pridelovalnih njiv ni treba realizirati, lahko pa se ga preseže. Lovski objekti: V letu 2015 načrtujemo podoben obseg obnove in novogradenj lovskih prež (101 % načrta leta 2014), krmišč (98 %) in lovskih stez (104 %) kot v preteklem letu. Načrtovan obseg novogradenj lovskih objektov ni treba realizirati ter ga tudi ni dovoljeno presegati, načrtovan obseg obnove lovskih objektov ni treba dosegati, lahko pa se ga preseže. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 11 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3.3. Škode od divjadi 3.3.1 Škode v letu 2014 V letu 2014 so upravljavci lovišč evidentirali za 10.146,2 € škod od divjadi, kar je za 117 % več kot leto prej in 29 % manj kot leta 2012, ko je bil evidentiran najvišji obseg škod v zadnjem obdobju. Tako kot v preteklih letih, je tudi v letu 2014 največ škode povzročil divji prašič (85 %), sledi srnjad z 10 %, siva vrana 3 % ter navadni jelen in lisica po 1 %. Divji prašič je največ škode povzročil na kulturah (predvsem na koruzi in krompirju), nekaj manj pa z ritjem travnikov. Srnjad je povzročala škodo predvsem v vinogradih, jelenjad ter siva vrana na kmetijskih kulturah (koruza) in lisica na domačih živalih. Skupaj je bilo evidentiranih 97 prijav škode, ki so bile tudi zaključene s sporazumom o odškodnini. 80 prijav je bilo zaradi škod od divjega prašiča (največ v loviščih Podbočje in Boštanj, po 13 oz. 12), 13 zaradi srnjadi (od tega 8 v lovišču Pišece), 2 zaradi lisice (lovišče Pišece) ter po 1 zaradi sive vrane in navadne jelenjadi. Preglednica 3.3: Škoda, ki jo je povzročila divjad v letu 2014 Ovrednotena škoda* 2014 EUR / 100 ha Vrsta divjadi Kultura 1.037,0 1,36 srna kulture 1.037,0 1,36 skupaj 100,0 0,13 navadni jelen kulture 100,0 0,13 skupaj 7.507,5 9,81 kulture divji prašič 1.138,2 1,49 travniki 8.645,7 11,30 skupaj 9.782,7 12,79 SKUPAJ PARKLJARJI 112,0 0,15 lisica 251,5 0,33 siva vrana 363,5 0,48 SKUPAJ OSTALO 10.146,2 13,26 VSE SKUPAJ *Ovrednotena škoda = izplačane odškodnine v denarju + izdan material + opravljene ure sanacije (1 ura = 5 €) 16000 ostale vrste 14000 EUR 12000 divji prašič 10000 8000 damjak 6000 navadni jelen 4000 2000 srna 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 LETO Slika 3.4: Ovrednotena škoda po vrstah divjadi v obdobju 2008-2014 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 12 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 14000 600 12000 500 10000 EUR 400 8000 300 6000 200 4000 ODVZEM (KOS) Iz slike 3.5 je razvidna primerjava med višino odvzema in višino odškodnin od divjega prašiča. Višina odškodnin niha zelo podobno kot odvzem. V letu 2012 smo zabeležili do takrat rekorden odvzem divjih prašičev, kakor tudi višino odškodnin. V letu 2013 je upadel tako odvzem kakor višina odškodnin, v letu 2014 pa smo zabeležili nov rekorden odvzem divjih prašičev, medtem ko se je višina odškodnin tudi povečala, vendar ne tako kot smo pričakovali, glede na visok odvzem/številčnost divjih prašičev. Delno je lahko to tudi posledica dobre letine koruze in dokaj nizkih tržnih cen. 100 2000 0 0 2008 2009 2010 2011 LETO 2012 Odvzem 2013 2014 Škoda Slika 3.5: Izplačane odškodnine od divjih prašičev in odvzem divjih prašičev v obdobju 2008-2014 Primerjavo obsega škod, ki so jo povzročili divji prašič, smo naredili tudi po posameznih skupinah lovišč. V preteklem letu so največ škode na enoto površine (100 ha lovne površine) povzročili v Posavskem hribovju (21,1 €/100 ha), sledijo Gorjanci (11,8 €/100 ha), Dobrava (10,2 €/100 ha), Orlica (8,8 €/100 ha) in Bohor (4,7 €/100 ha). Višina povzročene škode v preteklem letu je bila v Posavskem hribovju in Orlici najvišja v zadnjem obdobju, medtem ko je v ostalih skupinah lovišč največji obseg škode nastal v letu 2012. 25,0 Gorjanci in Krakovo €/100 ha lov. pov. 20,0 Posavsko hribovje 15,0 Bohor 10,0 Orlica Dobrava 5,0 0,0 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Slika 3.6 Višina škode od divjega prašiča po skupinah lovišč v obdobju 2009-2014 na 100 ha lovne površine Škoda od srnjadi je bila v preteklem letu evidentirana v 6 loviščih, največ v lovišču Pišece (8 prijav škod, 357 € ovrednotene škode), škoda pa je bila prijavljena še v loviščih Artiče, Podbočje, Čatež ob Savi, Mokrice in Globoko. Obseg škode je zelo nizek in jo smatramo s stališča pomembnih komponent (biološki kazalniki usklajenosti divjadi z okoljem) za upravljanje s srnjadjo kot relativno neproblematično. Po naših ocenah se zaradi v preteklih letih izvedenih ukrepov za preprečevanje škode, predvsem ograjevanja najbolj izpostavljenih vinogradov in sadovnjakov s strani lastnikov zemljišč, kot tudi ukrepov upravljavcev lovišč, škoda ne bo bistveno povečevala. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 13 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Škoda od jelenjadi je bila v letu 2014 evidentirana le v lovišču Krško. Obseg škod od jelenjadi v LUO je zanemarljiv. V zadnjih letih je bila večina prijav na območju skupine lovišč Gorjanci in Krakovo in le 3 prijave v skupini lovišč Posavsko hribovje (lovišči Bučka in Krško). Glede na trend rasti številčnosti jelenjadi v tem delu LUO, pričakujemo v prihodnje tudi na tem območju pojav škod, vendar v manjšem obsegu. Od ostalih vrst je bila evidentirana tudi prijava škode od sive vrane (lovišče Videm ob Savi) in 2 prijavi škode od lisice (lovišče Pišece). V letu 2014 ni bilo ocenjevanj škode na 2. stopnji, zato ocenjujemo, da so prijavljene škode korektno ocenjene in povrnjene s strani upravljavcev lovišč. Evidentirali smo tudi eno prijavo škode od divjadi na nelovnih površinah, in sicer škodo od srnjadi v lovišču Kapele. Dinamika prijavljanja in izplačevanja odškodnin za škodo, ki jo je povzročila divjad, je odvisna od različnih dejavnikov, kot so odstotek prijaviteljev nastale škode, dela komisij za ocenjevanje škod pri upravljavcih lovišč, dogovorov z lastniki kmetijskih površin, različnih načinov poravnave škode, cene kmetijskih pridelkov, doslednega evidentiranja škod s strani upravljavcev lovišč, ... Trend pojavljanja škod in izplačil odškodnin je pomemben kazalnik pri načrtovanju upravljanja s populacijami divjadi, zato je zelo pomembno korektno ocenjevanje škode in določitev višine odškodnine, kot tudi dosledno evidentiranje v Lovsko informacijskem sistemu. V LIS se vodi evidenca škod od leta 2008. Od takrat do konca leta 2014 je bilo evidentiranih in zaključenih 561 prijav škod v 24 loviščih. V 1 lovišču prijav škod v tem času ni bilo. Ocenjujemo, da posamezni upravljavci lovišč ne evidentirajo prijavo škode, posebno v primerih, ko se z oškodovanci dogovorijo za odpravo škode z delom ali materialom. Evidentiranje škodnih dogodkov je v tem smislu treba popraviti in dopolniti. Preglednica 3.4: Število prijav škod po loviščih v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 LOVIŠČE / LETO 1 2 3 ARTIČE 4 BIZELJSKO 19 13 13 9 7 BOŠTANJ 1 4 BRESTANICA 3 3 BREŽICE 5 2 2 BUČKA 2 1 1 3 CERKLJE OB KRKI 9 3 4 ČATEŽ OB SAVI 1 DOBOVA 4 GLOBOKO 2 KAPELE 11 3 3 KOSTANJEVICA NA KRKI 15 4 2 2 7 KRŠKO 9 5 7 5 15 LOKA PRI ZIDANEM MOSTU 8 3 7 7 10 MOKRICE 3 7 8 9 4 PIŠECE 12 1 2 PODBOČJE 4 4 RAKA SENOVO 8 5 SEVNICA 15 12 27 5 12 STUDENEC – VELIKI TRN 1 2 VELIKI KAMEN 3 3 8 VELIKI PODLOG 2 1 VIDEM OB SAVI 7 1 5 ZABUKOVJE 76 74 106 54 105 Skupaj 3.3.2 2013 2014 1 9 4 1 12 2 5 3 6 2 6 2 3 5 4 5 5 7 6 17 14 1 5 1 10 49 7 3 97 Skupaj 7 4 82 11 12 12 13 24 1 6 2 17 38 48 46 52 34 8 0 14 76 4 14 10 26 561 Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi v letu 2014 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 14 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 3.5: Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi v letu 2014 Vrsta ukrepa Število objektov Opravljene ure tehnična in kemična 48 / 51 1.067 / 1.039 sredstva (načrtovano / realizacija) V letu 2014 je bilo opravljenih 1.039 ur (97 % načrtovanega) za preprečevanje škode od divjadi na 51 objektih (106 % načrtovanih). Ukrepe so izvajali v 15 loviščih, največ ur so za te ukrepe namenili upravljavci lovišč Boštanj, Pišece in Videm ob Savi. Tehnična sredstva za preprečevanje škod na kmetijskih površinah so praviloma električni pastirji in razne vrste ograj, kemična sredstva pa predvsem odvračala (Arbin, Kemakol). Lastniki zemljišč, ki uporabljajo tovrstna zaščitna sredstva se pogosto pritožujejo nad njihovo neuspešnostjo. Poškodovanja visoko donosnih nasadov jagod, sadnega drevja, novodobnega pokrivanja njiv z Lutrasil pokrivko nastajajo praviloma zaradi slabe zaščite objektov pred vplivom divjadi. Problematika škod na in od divjadi v izrazito agrarni krajini je eno od področij, na katerih posamezni upravljavci lovišč delujejo skozi celo leto. O preprečevanju poškodb divjadi opozarjajo vsako leto preko sredstev javnega obveščanja o previdnosti koscev med spomladansko košnjo. Za odseke javnih cest, kjer potekajo prehodi (stečine) divjadi posamezni upravljavci lovišč pošiljajo zahtevke po ureditvi prometne signalizacije. Upravljavec lovišča Brestanica je na najbolj izpostavljenih mestih ob cestah namestil opozorilne silhuete srnjaka. Podjetje ERICO iz Velenja je v dveh loviščih poskusno namestilo elektronska odvračala za divjad. Odvračala so nameščena ob obremenjenih prometnicah in so namenjena odvračanju divjadi od prehajanja čez najbolj prometne dele le-teh. 3.3.3 Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod v letu 2015 Preglednica 3.6: Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod v letu 2015 Vrsta ukrepa Število Načrtovane ure objektov Tehnična in kemična 48 1.255 sredstva Obseg ukrepov za preprečevanje škod po divjadi je načrtovan v podobnem obsegu kot pretekla leta. Na podlagi podatkov o škodah v preteklih letih, ugotavljamo, da morajo še posebno pozornost tem ukrepom nameniti upravljavci lovišč Studenec-Veliki Trn, Boštanj, Loka pri Zidanem Mostu, Pišece, Podbočje, Videm ob Savi in Mokrice. Ukrep načrtujemo v 15 loviščih. Izhodišča letnega načrta so usmerjena v zmanjševanje tovrstnih dogodkov s tem, da se realizacija načrtovanega odvzema zgosti v območjih večje pojavnosti škod na kmetijskih kulturah. Pri škodah moramo ločiti povzročitelje škod, oziroma kdo za škodo odgovarja glede nato, kje je le-ta nastala. ŠKODA NA PREMOŽENJU A. Za škodo, ki jo povzroči divjad, na lovnih površinah v lovišču in lovišču s posebnim namenom odgovarja upravljavec lovišča. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine: 1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način. 1. Pooblaščenec lovišča ali lovišča s posebnim namenom v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v poseben obrazec. 2. Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca, na kraju ogleda ali v osmih dneh, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let. 3. Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, sestavljajo predsednik ali njegov namestnik, ter dva člana ali njuna namestnika. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko. Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica brez pravice glasovanja. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 15 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4. Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine. 5. Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. B. Za škodo, ki jo povzroči divjad, na nelovnih površinah v lovišču in lovišču s posebnim namenom odgovarja Republika Slovenija, razen za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah po krivdi upravljavca lovišča (krivdna odgovornost). Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine: 1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo krajevno pristojni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. 2. Pooblaščena oseba območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v Zapisnik o nastanku škode, ki jo povzročila divjad. 3. Če se oškodovanec in pooblaščena oseba ne sporazumeta o višini odškodnine, na kraju ogleda ali v osmih dneh ter ne skleneta Sporazuma o določitvi višine odškodnine od divjadi na nelovnih površinah, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo. 4. Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. C. Za škodo, ki jo povzročajo zavarovane vrste prostoživečih živali odgovarja R Slovenija, ki je vrste zavarovala. Škodo ocenjuje pooblaščeni delavec ZGS, ki sestavi predpisan zapisnik, sklene Sporazum z oškodovancem in ga posreduje na ARSO. ŠKODA NA ZDRAVJU LJUDI je tista, ki jo divjad povzroči neposredno zdravju človeka in je vsa nepremoženjska škoda, ki je nastala oškodovancu zaradi delovanja divjadi. ŠKODA POVZROČENA Z IZVAJANJEM LOVA je vsaka škoda, ki so jo pri izvrševanju lova povzročili lovci, gonjači ali drugi udeleženci lova in lovski psi. Za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za ostalo škodo nastalo pri izvrševanju lova in upravljanja z loviščem ali loviščem s posebnim namenom, ima oškodovanec pravico neposredno uveljavljati škodo od povzročitelja. ŠKODA NA DIVJADI je premoženjska in ekološka škoda, povzročena z neposrednim protipravnim uničenjem, poškodovanjem ali prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzročena posredno s protipravnimi posegi v prostor, ki spreminja, krči ali uničuje habitate, naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne dejavnike. Odgovoren je tisti, ki je ravnal namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost). Za škodo na divjadi ob trku s premikajočim se vozilom, odgovarja voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi, upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca, ali upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 16 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3.4 Vpliv rastlinojede divjadi na gozdne ekosisteme V letih 2009 in 2010 je ZGS opravil prvi popis poškodovanosti (objedenosti) gozdnega mladja po prenovljeni metodi na območju celotne Slovenije. Izvedba popisa na terenu prostorsko ni vezana na območje LUO, ampak se opravlja po »ekoloških enotah« oz. popisnih enotah pri oblikovanju katerih smo upoštevali populacijska območja rastlinojede parkljaste divjadi in zaokrožena gozdnata območja, ki so si podobna po drevesni sestavi, geološki podlagi, klimi ipd. Kot je razvidno iz slike 3.7 ležijo v Posavskem LUO popisne enote (PE) Kozjansko, Dolenjska II in Gorjanci. Popisna enota Kozjansko obsega vsa lovišča Posavskega LUO, ki ležijo severno od reke Save, z izjemo manjšega dela lovišč Brežice, Videm ob Savi in Čatež ob Savi ter se nadaljuje proti severu v SavinjskoKozjansko LUO. V tej PE sta od rastlinojedih parkljarjev stalno prisotna srnjad v celotni PE ter gams, ki pa je prisoten le na manjšem delu PE in v LUO z izjemo lovišča Loka pri Zidanem Mostu v zelo majhni gostoti. Občasno se v PE pojavljata tudi jelenjad in damjak. Popisna enota Gorjanci leži na južnem delu LUO in obsega celotna ali večji del lovišč Mokrice, Čatež ob Savi, Cerklje ob Krki, Podbočje in Kostanjevica na Krki. Proti vzhodu se nadaljuje v Novomeško LUO. V tej PE sta od rastlinojedih parkljarjev stalno prisotna srnjad in jelenjad. Popisna enota Dolenjska II obsega lovišča Boštanj, Studenec, Bučka, Raka, Krško, Veliki Podlog in manjše dele lovišč Cerklje ob Krki, Videm ob Savi in Artiče. Proti vzhodu se nadaljuje v Novomeško LUO. V tej PE so od rastlinojedih parkljarjev stalno prisotne vrste srnjad, jelenjad in damjak. Slika 3.7.: Popisne enote v Posavskem lovsko upravljavskem območju V letu 2014 smo v vseh navedenih popisnih enotah izvedli drugi popis objedenosti. V vsaki od popisnih enot je bilo popisanih 51 oz. 52 ploskev, na katerih smo ugotavljali vpliv rastlinojede parkljaste divjadi na poškodovanost gozdnega mladja. Kljub temu, da je stopnja objedenosti odvisna od številnih dejavnikov, nam ta podatek nudi dodano vrednost pri razumevanju dogajanj v populacijah divjadi, predvsem glede trendov gibanja njene številčnosti in gostot. Preglednica 3.7: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež objedenosti po višinskih razredih in drevesnih vrstah v letu 2014 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 17 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Popisna enota: Kozjansko Skup. DV št. < 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 vz. DV % št./ha DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % Smreka 17 1,2 Jelka 17 12,1 7.274 Bori 1 Macesen 1 Ost. Igl. 1 Bukev 45 0,2 749 107 2,7 847 10 6,9 1.959 20 11,1 1.518 11 6,8 318 4,5 1.394 30 3,8 1.077 10 5,8 9 11,0 512 0,4 18 0,3 106 0,1 18 83 0,1 35 100 0,1 794 18 10 100 6,0 4.641 14 4,9 3.777 17 0,0 18 0,2 159 0,0 18 89 19,0 11.455 19,8 6.089 16 32,4 9.177 17 45,8 6.247 12 56,1 2.612 16 31,2 24.125 16 6,2 2.647 10 5,6 1.588 37 2,3 28 1,9 88 20 6,0 4.641 21 53,4 32.196 39,3 12.124 32 22,3 6.318 58 13,2 1.800 70 9,5 441 52 26,7 20.684 44 8,0 4.813 24,6 7.589 24 28,6 8.101 32 21,5 2.930 36 14,4 671 29 24,9 19.289 29 0,3 71 50 0,1 18 0,1 88 40 27 13 8.130 8 2.365 25 11 3.071 17 17 2.330 11 18 848 6 11 8.613 17 Listavci 51 87 52.208 92 28.449 24 89 25.255 33 83 11.313 28 82 3.812 23 89 68.827 28 Skupaj 100 60.338 100 30.814 25 100 28.326 32 100 13.643 25 100 4.660 20 100 77.440 27 Hrasti 19 Plemeniti listavci 41 Drugi trdi listavci 43 Mehki listavci 3 Iglavci 51 3.744 8,6 318 Popisna enota: Gorjanci Skup. DV št. < 15cm R1 15-30cm Smreka 10 1,2 364 Jelka 4 0,5 165 Bori 1 Ost. Igl. 1 Bukev 49 Hrasti 12 Plemeniti listavci 47 Drugi trdi listavci 31 Mehki listavci 3 Iglavci R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 vz. DV % št./ha DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % 1,0 331 20 1,2 215 0,2 66 8 2,5 132 75 0,1 17 2 0,3 232 36 17 17 17 32,1 17.800 47,9 14.390 9 71,2 24.447 13 86,4 15.399 15 91,3 4.896 13,1 7.259 9,9 2.977 11 2,8 959 36 1,5 265 56 0,6 33 41,2 22.872 29,0 8.700 34 13,2 4.532 60 3,6 645 62 0,9 50 13,4 7.458 11,0 3.292 24 11,0 3.771 48 7,0 1.241 72 4,3 232 0,2 99 0,4 132 0,2 33 12 1,2 1.042 0,7 232 7 0,3 17 2 529 6 1 414 12 1 232 7 2 132 8 67,5 59.133 12 4,8 4.234 19 67 15,9 13.927 44 71 9,7 8.535 43 0,5 414 4 1 1.308 8 Listavci 52 100 55.488 98 29.491 18 99 33.941 24 99 17.583 21 98 5.228 11 99 86.243 21 Skupaj 100 55.488 100 30.020 18 100 34.355 24 100 17.815 21 100 5.360 11 100 87.551 21 52 Popisna enota: Dolenjska II Skup. DV št. < 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 vz. DV % št./ha DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % Smreka 21 Jelka 2 0,2 102 4,1 1.272 7,9 2.710 0,2 50 1 8,2 1.389 1 12,7 786 6,9 6.157 17 Bori 1 Bukev 42 31,1 18.926 37,6 11.729 3 53,5 18.438 7 66,5 11.243 5 68,5 4.250 2 51,4 45.660 5 Hrasti 32 Plemeniti listavci 27 Drugi trdi listavci 44 Mehki listavci 3 42,7 25.985 35,7 11.143 13 13,6 4.702 28 5,9 1.004 53 2,2 134 13 19,1 16.982 20 13,4 8.184 8,9 2.761 46 4,8 1.640 62 3,3 552 58 6,5 402 75 6,0 5.354 54 12,6 7.673 13,5 4.216 35 18,9 6.508 49 14,4 2.426 55 9,7 602 42 15,5 13.753 45 1,2 418 96 1,6 268 100 0,8 719 86 Iglavci 22 0,1 17 102 0,1 33 1 0,1 67 4 1.339 100 0,1 17 0,1 67 69 0,5 33 8 2.760 2 8 1.406 1 13 786 50 7 6.291 1 Listavci 51 100 60.768 96 29.849 15 92 31.706 23 92 15.493 19 87 5.421 13 93 82.468 19 Skupaj 100 60.870 100 31.188 15 100 34.466 21 100 16.899 17 100 6.207 11 100 88.759 17 51 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 18 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Pri tolmačenju rezultatov popisa objedenosti se je potrebno zavedati, da so posamezne drevesne vrste v prehrani parkljaste divjadi različno priljubljene. Tako je npr. delež objedenosti plemenitih listavcev lahko zelo visok že pri nizkih gostotah, nasprotno pa je delež objedenosti smreke praviloma visok pri visokih gostotah divjadi. Raziskave kažejo, da se odvisnost med številčnostjo divjadi in objedenostjo mladja najbolj odraža pri objedenosti bukve. Bukev je med divjadjo srednje priljubljena, prostorsko je zastopana praktično na vseh rastiščih in je navsezadnje graditeljica večine sestojev, zato je primerna za ugotavljanje vpliva rastlinojede divjadi na gozdno mladje. Poleg deležev objedenosti posameznih drevesnih vrst je zelo pomembna tudi drevesna sestava v višinskem razredu R4 100-150 cm, to je v razredu, ki predstavlja osnovo za vrstno pestrost bodočih sestojev. Izostanek oz. zelo nizek delež nekaterih drevesnih vrst (jelka, plemeniti listavci) v tem razredu je lahko posledica močnejšega objedanja. To še posebej velja za primere, ko imamo v nižjih višinskih razredih znaten delež določene drevesne vrste, v najvišjem razredu pa ta drevesna vrsta ni ali pa je slabo zastopana. Popisna enota Kozjansko: Ob popisu leta 2009 je skupna objedenost gozdnega mladja v tej PE znašala 19 %. Iglavci, kjer je prevladovala jelka, so bili objedeni 11 %, listavci pa 21 %. Po drevesnih vrstah je bila najvišja objedenost ugotovljena pri borih (41 %) in plemenitih listavcih (36 %), bukev, kot najbolj primerna drevesna vrsta za ugotavljanje vpliva rastlinojedih parkljarjev na razvoj gozdnega mladja, pa je bila objedena 5 %. V ponovnem popisu v letu 2014 je skupna objedenost znašala 27 %. Delež objedenih iglavcev je znašal 17 %, listavcev pa 28 %. Po drevesnih vrstah je bil najbolj objeden macesen (89 %), ki pa ga je zelo malo v sestavi mladja, sledijo plemeniti listavci (44 %) in mehki listavci (40 %). Bukev je bil objedena z 16 % deležem. Primerjava podatkov obeh popisov kaže statistično značilno (hi-kvadrat test) povečanje stopnje objedenosti tako pri iglavcih, kot pri listavcih, po posameznih drevesnih vrstah pa pri smreki, bukvi, plemenitih in drugih trdih listavcih. Ocenjujemo, da kljub precejšnjemu povečanju stopnje objedenosti med obema popisoma, le ta še ne ovira razvoja gozdnega mladja (glej delež DV v R4) oz. je v primerjavi z nekaterimi drugimi PE še vedno dokaj nizka. Visoka stopnja objedenosti izstopa predvsem v GGE Bohor. Analiza preraščanja mladja v višje višinske razrede, kjer je najpomembnejša predvsem sestava mladja v najvišjem razredu (100-150 cm), kaže uspešno preraščanje mladja vseh ključnih drevesnih vrst (bukev, jelka, smreka, drugi trdi listavci in kljub relativno visoki stopnji objedenosti, tudi plemenitih listavcev). V tej PE ni stalno prisotne jelenjadi, kar kaže da tudi srnjad lahko znatno vpliva na poškodovanost gozdnega mladja. Popisna enota Gorjanci: Ob popisu leta 2010 je skupna objedenost gozdnega mladja znašala 20 %. Iglavci so bili objedeni 13 % in listavci 20 %. Po drevesnih vrstah je bila najvišja stopnja objedenosti ugotovljena pri plemenitih listavcih (44 %) in drugih trdih listavcih (36 %), bukev pa je bila objedena 12 %. V ponovnem popisu v letu 2014 je skupna objedenost znašala 21 %. Delež objedenih iglavcev je znašal 8 %, listavcev pa 21 %. Po drevesnih vrstah je bila najvišja stopnja objedenosti pri plemenitih listavcih (44 %) in drugih trdih listavcih (43 %), bukev je bila objedena z deležem 12 %. Primerjava podatkov obeh popisov kaže, da se stopnja objedenosti ni bistveno spremenila, kar potrjujejo tudi rezultati statističnih analiz. Analiza preraščanja mladja v višje višinske razrede, kjer je najpomembnejša predvsem sestava mladja v najvišjem razredu (100-150 cm), kaže zelo visok delež bukve, pojavlja pa se še smreka, drugi trdi listavci, plemeniti listavci, hrasti in mehki listavci. Večji del PE sestavljajo različne združbe bukovih gozdov, visok delež bukve v mladju je že v nižjih višinskih razredih, kljub temu pa bi želeli nekoliko višji delež ostalih drevesnih vrst, kar pa bo potrebno zagotoviti tudi z primernimi gojitvenimi ukrepi. Popisna enota Dolenjska II: Ob popisu leta 2010 je skupna objedenost gozdnega mladja znašala 18 %. Iglavci so bili objedeni 5 % in listavci 19 %. Po drevesnih vrstah je bila najvišja stopnja objedenosti pri mehkih listavcih (71 %) in plemenitih listavcih (50 %), bukev je bila objedena z 7 % deležem. V ponovnem popisu v letu 2014 je skupna objedenost znašala 17 %. Delež objedenih iglavcev je znašal 1 %, listavcev pa 19 %. Po drevesnih vrstah je bila najvišja stopnja objedenosti pri mehkih listavcih (86 %), plemenitih listavcih (54 %) in drugih trdih listavcih (45 %). Bukev je bila objedena z 5 % deležem. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 19 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Primerjava podatkov obeh popisov kaže statistično značilno (hi-kvadrat test) znižanje stopnje objedenosti pri iglavcih ter po posameznih drevesnih vrstah tudi pri smreki, bukvi in hrastih. Le pri drugih trdih listavcih se je stopnja objedenosti statistično značilno povečala. Analiza preraščanja mladja v višje višinske razrede, kjer je najpomembnejša predvsem sestava mladja v najvišjem razredu (100-150 cm), kaže uspešno preraščanje mladja vseh ključnih drevesnih vrst (bukev, smreka, drugi trdi listavci, hrasti in kljub visoki stopnji objedenosti, tudi plemenitih in mehkih listavcev). Pri obravnavi rezultatov popisa objedenosti vsekakor ne smemo prezreti tudi dejstva, da mladovja predstavljajo pomemben vir prehranske baze divjadi. Posledično je zato zelo pomemben delež mladovij in sestojev v obnovi. Za veliko večino LUO velja, da je delež mladovij bistveno nižji, kot bi si ga želeli, ob predpostavki uravnoteženega stanja razvojnih faz. Za zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi želimo, da se razvoj gozdov čim bolj usmerja v izenačitev dejanskega stanja z modelnim stanjem razvojnih faz. S povečanjem deleža mladovij lahko bistveno razbremenimo ostale površine in poskrbimo za večjo usklajenost med živalsko in rastlinsko komponento. V osnovanju novih pomladitvenih jeder, ki so v tesni povezavi z intenzivnostjo sečenj oz. gospodarjenjem z gozdovi, vidimo glavni ukrep, s katerim lahko bistveno izboljšamo življenjsko okolje divjadi. Glede na preteklo intenziteto gospodarjenja z gozdovi, predvsem pa na intenziteto sečenj v zadnjih nekaj letih ter na občutno povečanje možnih etatov, kateri so opredeljeni v gozdnogospodarskih načrtih območij pričakujemo, da se bo delež mladovij občutneje povečal. Naravna obnova gozdov v LUO, ob izvedbi pravilnih in pravočasnih pomladitvenih sečenj ter gojitvenih ukrepih, praviloma ni onemogočena. Na lokacijah, kjer poteka obnova gozda po umetni poti s sadikami, pa je za uspešno obnovo navadno potrebna individualna ali skupinska zaščita sadik. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 20 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD 4.1 Srna (Capreolus capreolus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Po številu odvzetih živali je srnjad najpogostejša divjad v LUO in je za upravljavce lovišč tudi gospodarsko najpomembnejša vrsta. Srnjad se lovi v vseh ekoloških enotah (Krško-Brežiško polje, Gorjanci, Posavsko hribovje in Bohor-Orlica) in v vseh loviščih v LUO ter jo v okviru načrta tudi enotno obravnavamo. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Višina odvzema in stopnja uresničevanja načrta: Pri odvzemu srnjadi ugotavljamo visoko realizacijo načrtov odvzema. Skupna realizacija zadnjih petih let je bila 100,8 %. Najvišja realizacija odvzema v zadnjem petletju, je bila v lovišču Brestanica (110,2 %), najnižja pa v lovišču Kapele (94,3 %). Povprečen letni odvzem je znašal 2.337 živali, oz. 3,1 žival na 100 ha lovne površine. Odvzem je na začetku petletnega obdobja znašal 2.292 živali (leta 2010) in je postopno naraščal do 2.430 živali leta 2014. PRIMERJAVA ODVZEMA Z NAČRTOM 2500 število 2400 2300 2200 2100 2000 2010 2011 Načrt - skupaj 2012 leto SKUPAJ odstrel in izgube 2013 2014 Slika 4.1.1: Primerjava odvzema z načrtom odvzema srne ODVZEM SRNE 2500 število 2000 1500 1000 500 0 2010 2011 Nenaravne izgube 2012 leto Naravne izgube 2013 2014 Odstrel Slika 4.1.2: Odvzem srne v obdobju 2010 –2014 V letu 2014 je bilo odvzetih 2.430 živali, kar pomeni 3,2 živali/100 ha lovne površine. Realizacija načrtovanega odvzema je bila 102,3 % kar je največ v zadnjem petletju. Najnižja realizacija načrtovanega odvzema je bila v lovišču Cerklje ob Krki (90,4 %) in najvišja v lovišču Loka pri Zidanem Mostu (116,5 %). Intenziteta odvzema v posameznih loviščih je bila med 2,2 (lovišče Boštanj) in 5,7 živali/100 ha lovne površine (lovišče Brežice). Najvišja gostota odvzema se vrši na vzhodnem delu LUO (lovišča Artiče, Brežice, Globoko, Kapele, Pišece). Starostna in spolna struktura odvzema v LUO, je v skladu z načrtovano oz. znotraj meja dopustnih odstopanj. Nekoliko nižji delež od načrtovanega je predvsem v razredu moških mladičev, kar pa je kompenzirano z višjim odvzemom v razredu lanščakov. Preglednica 4.1.1: Načrt in realizacija odvzema srnjadi v letu 2014 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 21 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Mladiči M Lanščaki Srnjaki 2+ Skupaj M Mladiči Ž Mladice Srne 2+ Skupaj Ž SKUPAJ Načrt (kos) Načrt (delež) Odvzem (kos) 355 332 474 1.161 451 263 500 1.214 2.375 14,9 % 14 % 20 % 48,9 % 19 % 11,1 % 21,1 % 51,1 % 100 % 324 384 484 1.192 428 270 540 1.238 2.430 Odvzem (delež) 13 % 16 % 20 % 49 % 18 % 11 % 22 % 51 % 100 % Spolna in starostna struktura: Odvzem po spolu je bil v preteklem obdobju dokaj stabilen in v razmerju 50,2:49,8 v korist ženskega spola. Delež mladih v odvzemu je znašal 59,4 % (moški mladiči 14,5 %, lanščaki 15,5 %, ženski mladiči 17,9 % in mladice 11,5 %), delež dve in več letnih srnjakov 19,7 % ter delež dve in več letnih srn 20,9 %. V samem odstrelu je bil delež moškega spola (52,9 %) nekoliko večji od deleža ženskega spola (47,1 %). Struktura odstrela po spolnih in starostnih kategorijah je bila 15,5 % mladičev moškega spola, 16,8 % lanščakov, 21,0 % dve in več letnih srnjakov, 18,5 % mladičev ženskega spola, 11,2 % mladic ter 17,4 % dve in več letnih srn. V preteklem letu je delež čistega odstrela v odvzemu znašal 86,1 %, medtem ko je ta vrednost v zadnjem petletju znašala 82,6 %. Struktura odstrela po spolnih in starostnih kategorijah je bila 13,2 % mladičev moškega spola, 17,2 % lanščakov, 20,6 % dve in več letnih srnjakov, 17,6 % mladičev ženskega spola, 11,1 % mladic in 20,3 % dve in več letnih srn. Glede na podatke iz zadnjega obdobja, se v odstrelu povečuje predvsem delež dve in več letnih srn. V petletju se je povečal iz 14,4 % (leta 2010) na 20,3 % (leta 2014) oz. kar za 70 %. To je posledica določila, da mora odstrel dve in večletnih srn v posameznem lovišču dosegati najmanj predpisan delež odstrela dve in več letnih srnjakov. Z LN za leto 2014, je bil ta delež določen na 85 %, doseglo pa ga je 23 od 25 upravljavcev lovišč. Gledano po posameznih loviščih, je znašal delež odstrela dve in večletnih srn od 67 do 150 % odstrela dve in več letnih srnjakov. Skupno v LUO je znašala vezava odstrela 99 %, kar je več kot v preteklih letih (slika 4.1.3). Načrtovan ukrep se je izkazal, kot zelo učinkovit, saj je zaradi višjega odstrela dve in več letnih srn, v zadnjih treh letih bistveno manj izgub le teh (glej sliko 4.1.4). Delež odstrela ostalih kategorij, je podoben kot v preteklih letih. Skupno se je odstrel srnjadi med prvim in zadnjim letom petletja povečal za 19 %. Iz podatkov Evidenčnih knjig odstrela in izgub velike divjadi je razvidno, da upravljavci lovišč še vedno dokaj pozno pričnejo z intenzivnejšim odstrelom dve in več letnih srn, saj je bilo do konca oktobra izvršenega le 56 % odstrela le teh (leta 2013 46 %), medtem ko je bilo v tem času izvršenega 78 % odstrela mladičev moškega spola in 72 % mladičev ženskega spola. 100,0 90,0 vezava 80,0 70,0 načrtovana vezava 60,0 50,0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Slika 4.1.3: Primerjava dejanske vezave odstrela srn 2+ in srnjakov 2+ z načrtovano v obdobju 2008-2014 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 22 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Srnjaki 2+ ODST. Srne 2+ ODST. Srnjaki 2+ IZG. Srne 2+ IZG. 500 Število 400 300 200 100 0 2006 2007 2008 2009 2010 Leto 2011 2012 2013 2014 Slika 4.1.4: Primerjava odstrela in izgub dve in več letnih srn ter dve in več letnih srnjakov v obdobju 2006-2014 Višina, vzroki in trendi izgub: V zadnjem petletju so izgube znašale 17,4 % odvzema, od tega je bilo 79 % nenaravnih in 21 % naravnih izgub. Na začetku obdobja (leta 2010) so izgube znašale 23,2 % odvzema, v naslednjih letih pa se je delež izgub zmanjševal in v preteklem letu dosegel najnižjo vrednost, znašal je 13,9 % odvzema. Absolutno gledano se je število izgub med letoma 2010 in 2014 zmanjšalo za približno 200 živali oz. 37 %. Najvišji delež izgub v odvzemu v zadnjem petletju, je bil evidentiran v loviščih Boštanj (36 %), Videm ob Savi (29 %) in Bučka (28 %). 25 ali več % izgub v odvzemu, pa je bilo še v loviščih Brežice, Bizeljsko in Mokrice. Med vzroki izgub prevladujejo izgube zaradi povoza na cestah (60,3 %), sledijo izgube iz neznanih vzrokov (18 %), medtem ko je (evidentiran) delež izgub zaradi bolezni, psov, krivolova, pokosa in ostalih vzrokov zanemarljiv (1-7 %). Trendi zadnjega petletja kažejo upadanje pri večini vzrokov izgub. Med izgubami je bilo več srnjadi ženskega (65 %) kot moškega spola (35 %). Gledano po posameznih spolnih in starostnih kategorijah, je bilo največ izgub med dve in več letnimi srnami (37 %), sledijo mladiči ženskega spola (15 %), dve in več letni srnjaki (14 %), mladice (13 %), mladiči moškega spola (11 %) in lanščaki (9 %). Skozi preteklo pet letno obdobje se kaže rahel trend manjšanja deleža ženskega spola v izgubah in posledično višanje deleža moškega spola. Zmanjševal se je predvsem delež dve in več letnih srn, katerih izgube so se letoma 2010 in 2014 zmanjšale za skoraj 100 živali. 80,0 Delež (%) 70,0 Srnjaki mladiči 60,0 Srnjaki 1+ 50,0 Srnjaki 2+ Srnjaki 40,0 Srne mladiči 30,0 Srne 1+ 20,0 Srne 2+ 10,0 Srne 0,0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Slika 4.1.5: Delež izgub srnjadi po starostnih in spolnih kategorijah v obdobju 2008-2014 Tudi primerjava deleža izgub v odvzemu, po posameznih spolnih in starostnih kategorijah v preteklem obdobju kaže, da je pri dve in več letnih srnah ta najvišji. Pri vseh kategorijah se je na začetku obdobja kazal trend rahlega naraščanja, v zadnjih letih pa v vseh kategorijah delež izgub v odvzemu upada, najbolj izrazito v kategoriji srn 2+. V letu 2014 je nekoliko narasel le delež izgub mladičev. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 23 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Delež izgub v odvzemu 50,0 delež (%) 45,0 40,0 Srnjaki mladiči Srnjaki 1+ 35,0 30,0 Srnjaki 2+ 25,0 20,0 Srne mladiči Srne 1+ 15,0 10,0 Srne 2+ 5,0 0,0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Slika 4.1.6: Delež izgub v odvzemu po spolnih in starostnih kategorijah v obdobju 2008-2014 Izgube srnjadi v letu 2014 znašajo 13,9 % odvzema oz. 337 živali. Največ izgub srnjadi je bilo zaradi povoza na cesti (62 %), sledijo neznani vzroki (19 %), kosilnica (7 %), psi (6 %), pojav različnih bolezni (5 %) ter krivolov in povoz na železnici (po 1 %). Gledano po loviščih, beležijo najvišje izgube v letu 2014 v loviščih Brežice (32,8 % odvzema), Mokrice (30,6 %), Boštanj (29,5 %) ter Videm ob Savi (26 %). V ostalih loviščih v LUO, je delež izgub znašal manj kot 25 % odvzema. Razmerje izgub med spoloma je bilo v preteklem letu 1:1,7 v korist ženskega spola (v letu 2013 1:1,9), v kategoriji dve in več letnih osebkov pa je to razmerje 1:2,2 (M:Ž). Največje razmerje izgub med dve in več letno srnjadjo, je bilo v letu 2014 v loviščih Brestanica (1:9), Bučka (0:6) in Veliki Kamen (1:5). Presoja uspešnosti gospodarjenja: Glede na uspešno realizirane načrte odvzema, zanemarljiv obseg škod od srnjadi ter na zmanjševanje števila izgub, ocenjujemo gospodarjenje s srnjadjo v LUO kot zelo uspešno. Kot največji uspeh upravljanja s srnjadjo lahko izpostavimo doseganje višjega deleža srn 2+ v odstrelu, saj se je v zadnjih treh letih s tem precej znižalo število izgub srnjadi, pa tudi sama spolna in starostna struktura populacije srnjadi v LUO je bistveno bolj ugodna/naravna. Gibanje telesnih mas in mas rogovja: Ocenjujemo, da so spremembe telesnih mas precej bolj odraz medletnega spreminjanja okoljskih dejavnikov (predvsem jakosti obroda gozdnega drevja in zime/dolžine snežne odeje), kot samih sprememb v gostoti populacije srnjadi. V jeseni 2011 je bil zelo bogat obrod gozdnega drevja (bukev, hrasti, kostanj,...), ki je nudil divjadi obilico hrane. Posledično so mladiči obeh spolov v tem letu dosegali najvišje telesne mase. Zaradi dobrih življenjskih pogojev v prvem letu starosti, je ta generacija mladičev tudi v letu 2012, kot kategoriji lanščakov in mladic, dosegala za zadnje obdobje nadpovprečne telesne mase. Gozdno drevje je obrodilo tudi v letu 2013 (vendar precej manj kot leta 2011), kar se je zopet odražalo v nekoliko višjih telesnih masah mladičev. V letih 2010, 2012 in 2014 je bil v LUO slabši obrod, kar se je v teh letih odražalo predvsem v nižjih telesnih masah mladičev obeh spolov in nato tudi z enoletnim zamikom v kategoriji enoletne srnjadi. Na nižje telesne mase mladičev v letu 2012 in enoletne srnjadi v letu 2013, je vplivala tudi ostra zima 2012/13 z dolgotrajno snežno odejo. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 24 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 TELESNE MASE MLADIČEV telesne mase (kg) 10,5 10 9,5 9 2010 2011 2012 2013 2014 leto Mladiči M Mladiči Ž Mladiči M + Ž Slika 4.1.7: Telesne mase mladičev srnjadi v obdobju 2010 – 2014 TELESNE MASE ENOLETNE SRNJADI telesne mase (kg) 14 13,5 13 12,5 12 2010 2011 2012 2013 2014 leto Mladice Lanščaki Slika 4.1.8: Telesne mase enoletne srnjadi v obdobju 2010 - 2014 Mase trofej dve in več letnih srnjakov, so po naših ocenah podobno kot telesne mase, precej odvisne od okoljskih dejavnikov, manj pa kažejo spremembe v gostoti populacije. V letih po močnih obrodih gozdnega drevja so praviloma višje, kot po letih brez gozdnega obroda ali po zimi z dolgotrajno snežno odejo. Glede na relativno milo zimo 2013/2014, bi v letu 2014 pričakovali nekoliko višje povprečne mase trofej (podobno kot pri lanščakih), vendar so najnižje v zadnjem obdobju, kar pa morda tudi nekoliko nakazuje spremembo v gostoti populacije. Masa trofej srnjakov 2+ (gr) 280,0 270,0 260,0 250,0 2010 2011 2012 2013 2014 Slika 4.1.9: Mase rogovja dve in večletnih srnjakov v obdobju 2010-2014 Ocena stanja populacije Trend številčnosti in prostorska porazdelitev: Populacija srnjadi v LUO je dobro usklajena z okoljem. Številčnost srnjadi je stabilna, glede na podatke o realizacijah odvzema pa ocenjujemo, da je v nekaterih loviščih zaznati zmerno številčno naraščanje. Gostota srnjadi je najvišja na vzhodnem delu LUO (lovišča Brežice, Globoko, Kapele, Artiče in Pišece), na južnem (Gorjanci) in zahodnem delu (Posavsko hribovje) pa je gostota srnjadi nekoliko manjša. To je posledica ugodnih naravnih danosti za srnjad v nižinskem in gričevnatem delu LUO, kjer je precejšnja razdrobljenost Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 25 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 gozdnih površin in posledično velika dolžina gozdnega roba, kar srnjadi zelo ustreza na eni strani, na drugi pa tudi kompenzacija biomase velikih parkljarjev v bolj gozdnatih loviščih (srnjadi je manj, kjer so prisotni jelenjad, divji prašič in damjak). Medvrstni vplivi: Na številčnost srnjadi lahko vpliva prisotnost divjih prašičev, navadne jelenjadi in damjaka. Gledano na celoten LUO, je vpliv damjaka majhen oz. zelo lokalen, medtem ko se vpliv divjega prašiča in navadne jelenjadi najverjetneje povečuje hkrati s prostorskim širjenjem in večanjem populacijske gostote teh dveh vrst. Velike zveri, kot plenilec srnjadi se v LUO pojavljajo občasno. Rjavi medved se dokaj redno pojavlja na območju Gorjancev, v zadnjih letih pa vse pogosteje tudi v EE Posavsko hribovje in tudi EE Bohor. Občasno se na območju Gorjancev pojavi tudi volk, nazadnje je bil opažen novembra 2014, v lovišču Kostanjevica na Krki. Na prirastek srnjadi ima lahko večji vpliv lisica, predvsem kot plenilec do nekaj tednov starih mladičev. V zadnjih letih se po podatkih upravljavcev lovišč na delu LUO (lovišča Veliki Podlog, Raka, Kostanjevica na Krki, Podbočje) redno zadržuje tudi šakal, opažene so bile tudi že formirane družinske skupnosti z mladiči, kar bo najverjetneje v bodoče negativno vplivalo na populacijo srnjadi. Spolna in starostna struktura: V populaciji prevladuje ženski spol, kar je v skladu z naravno sestavo populacij srnjadi. Dejansko spolno sestavo populacije po naši oceni najbolje nakazuje struktura izgub. Analize le teh kažejo, da je v razredu mladičev spolna sestava dokaj izenačena, vendar že rahlo v korist ženskega spola, v razredu enoletne srnjadi in naprej z višanjem starosti, pa se razmerje še bolj spreminja v korist ženskega spola. V preteklem letu je bilo spolno razmerje izgub srnjadi 1:1,7 v korist ženskega spola. V razredu mladičev je bilo to razmerje 1:1,3, pri enoletni srnjadi 1:1,5 ter pri dve in več letni srnjadi 1:2,2. V okviru dela Komisije za letno oceno odstrela in izgub, smo vso dve in več letno srnjad na podlagi obrabljenosti zobovja kategorizirali v tri starostne razrede (mladi, srednje stari, stari). Na podlagi teh podatkov smo naredili še nadaljnjo analizo spreminjanja spolne sestave znotraj razreda dve in več letne srnjadi. V razredu mlade srnjadi je bilo spolno razmerje izgub 1:1,2, v razredu srednje stare srnjadi 1:2,1 in v razredu stare srnjadi 1:4,7 v korist ženskega spola. Podatki o izgubah sicer kažejo, da se je v zadnjih letih spolna sestava populacije srnjadi bistveno približala naravni sestavi (iz 1:4,5 leta 2009 na 1:2,2 v preteklem letu). Podatke o starosti sestavi populacije srnjadi smo ravno tako pridobili v okviru letnega pregleda odstrela in izgub, na podlagi obrabljenosti zobovja srnjadi. Podatke smo zbrali za vso dve in več letno srnjad, odvzeto v letih 2013 in 2014, za katere je bila komisiji predložena spodnja čeljustnica, kot materialni dokaz o odvzemu. Kot je razvidno iz slike 4.1.10 je delež stare srnjadi še vedno bistveno višji pri ženskem spolu, kar nakazuje premalo smelo poseganje v razred srn 2+. Zelo visoki deleži stare srnjadi (srn) v odvzemu zadnjih dveh let, so bili predvsem v loviščih Podbočje, Loka pri Zidanem Mostu, Videm ob Savi ter Boštanj (od 61 do 46 %). 47 50 39 40 36 31 Delež (%) 30 30 srnjaki 17 20 srne 10 0 mladi srednje stari stari Slika 4.1.10: Starostna sestava dve in več letne srnjadi odvzete v obdobju 2013-2014 Zdravstveno stanje: Od bolezni in zajedavcev sta najpogosteje prisotna spomladanska driskavost in podkožni ter nosni zolj, vendar v manjšem obsegu in ne vplivata bistveno na višino izgub. Prilagojeni cilj Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 26 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Cilj upravljanja s srnjadjo je v vzdrževanju okolju primerne populacijske gostote ter ohranjanje naravne spolne in starostne sestave populacije. Zaradi optimalnega upravljanja s srnjadjo, želimo v loviščih, kjer beležijo najvišje deleže izgub, le te v prihodnje znižati pod 25 % odvzema, skupno v LUO pa ohranjati pod 20 %. Ukrepi in usmeritve Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Na podlagi stanja v populaciji, bioloških kazalcev, realizacije odvzema zadnjih let, višine in strukture izgub, višine škod ter predlogov upravljavcev lovišč, načrtujemo za leto 2015 odvzem srnjadi v višini 2.380 živali, kar znaša 100,2 % načrta odvzema in 97,9 % realizacije preteklega leta. Z izdelavo razdelilnika odvzema po posameznih loviščih, se načrt odvzema nekoliko poveča predvsem v loviščih, kjer so izgube v preteklih letih presegale 25 % celotnega odvzema. V loviščih PE Bohor, kjer se je s popisom objedenosti ugotovilo povečanje stopnje objedenosti/poškodovanosti gozdnega mladja, se načrt odvzema nekoliko poveča (predvsem v loviščih, ki segajo v GGE Bohor). Preglednica 4.1.2: Načrt odvzema srnjadi za leto 2015 Starostni razred M Mladiči 357 (15 %) 714 (30 %) Lanščaki / Mladice 357 (15 %) Srnjaki 2+ / Srne 2+ 476 (20 %) Skupaj 1.190 (50 %) Ž 380 (16 %) 690 (29 %) 310 (13 %) 500 (21 %) 1.190 (50 %) Skupaj 737 (31 %) 667 (28 %) 976 (41 %) 2.380 (100 %) • V posameznem lovišču je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do +/-15 % načrtovanega skupnega odvzema srnjadi. V primeru, da je v posamezni starostni kategoriji načrtovan odvzem nižji od 10 živali, dopustna toleranca +/-15 % pomeni dve (2) živali, pri načrtovanem odvzemu 10 ali več živali pa zaokrožitev na najbližjo celo vrednost. • Dopustno odstopanje v kategoriji nad dvoletnih srnjakov in srn je do +/-15 % od načrtovanega števila odvzema te kategorije. • Odstrel dve in večletnih srn mora v posameznem lovišču dosegati vsaj 85 % odstrela dve in večletnih srnjakov. Preseganje načrtovanega odvzema dve in več letnih srn preko dopustnih odstopanj zaradi zagotavljanja tega določila, se ne šteje kot kršitev načrta. • *Dopustno odstopanje v kategoriji mladičev in enoletne srnjadi je +- 30 %. To pomeni možnost kompenzacije številčnega odvzema obeh navedenih kategorij v okviru istega spola, kar konkretno pomeni, da je možno npr. od načrtovanega absolutnega števila mladičev M spola odvzeti le-teh do 30% manj/več, to pa je potem potrebno kompenzirati s zmanjšanim/povečanim odvzemom od načrtovanega absolutnega števila v kategoriji lanščakov in obratno. V posameznem lovišču je po opravljeni kompenzaciji, kot je predhodno opisano, dovoljeno odstopanje realizacije v obeh kategorijah (mladiči, enoletni) skupaj in pri posameznem spolu v višini do +/-15% načrtovanega števila odvzema. • Preseganje realiziranega odvzema od načrtovanega prek meja dopustnih odstopanj, ki bi nastala kot posledica evidentiranih izgub srnjadi po končani lovni dobi na posamezno spolno in starostno kategorijo ali po izpolnitvi načrtovanega odvzema v posamezni spolni in starostni kategoriji, ne štejejo kot kršitev določil načrta. Preglednica 4.1.3: Dopustna odstopanja od načrtovanega odvzema srnjadi Dopustna odstopanja Starostni razred M Ž Mladiči +/- 30 %* +/- 30 %* +- 15 % +- 15 % Lanščaki / Mladice +/- 30 %* +/- 30 %* Srnjaki 2+ / Srne 2+ +/- 15 % +/- 15 % Skupaj +/- 15 % Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema • Do prska je priporočljivo upleniti največ 2/3 z načrtom predvidenega števila dvo in večletnih srnjakov. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 27 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 • Do konca oktobra se priporoča odvzem najmanj 70 % srn in mladičev. • Priporočljivo je izvajanje ukrepov za zmanjševanje nenaravnih izgub (promet, košnja) pri srnjadi, kakor tudi stalnega nadzora nad dogajanjem v loviščih zaradi izgub srnjadi po klateških psih in krivolovu. Preglednica 4.1.4: Analiza odvzema srnjadi za obdobje 2010 – 2014 Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto %/spol %/skupaj Mladiči M 2010 366 317 369 317 324 1.693 29,1 14,5 Lanščaki 345 370 334 383 384 1.816 31,2 15,5 Srnjaki 2+ 2011 2012 2013 2014 Skupaj 436 474 440 473 484 2.307 39,7 19,7 1.147 1.161 1.143 1.173 1.192 5.816 100,0 49,8 Mladiči Ž 423 401 422 415 428 2.089 35,6 17,9 Mladice 267 260 274 272 270 1.343 22,9 11,5 Srne 2+ 455 477 466 499 540 2.437 41,5 20,9 Skupaj SRNE 1.145 1.138 1.162 1.186 1.238 5.869 100,0 50,2 SKUPAJ odstrel in izgube 2.292 2.299 2.305 2.359 2.430 11.685 Skupaj SRNJAKI 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 Načrt - skupaj 2011 2012 2013 2014 Skupaj 2.300 2.300 2.270 2.350 2.375 11.595 Odstrel in izgube / načrt 99,7 100,0 101,5 100,4 102,3 100,8 Delež srnjakov 50,0 50,5 49,6 49,7 49,1 49,8 Delež srnjakov 2+ Delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na spol 19,0 20,6 19,1 20,1 19,9 19,7 61,1 58,6 60,7 58,8 57,9 59,4 Izgube Kategorija / leto 2010 2011 2012 396 2013 270 2014 286 Skupaj 283 % Nenaravne izgube 368 1.603 Naravne izgube 164 89 60 69 54 436 21,4 Skupaj izgube 532 485 330 355 337 2.039 100,0 % izgub 23,2 21,1 14,3 15,0 13,9 17,4 Odstrel 1.760 1.814 1.975 2.004 2.093 9.646 78,6 Vzroki izgub vzrok / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 1 neznan 125 72 50 57 63 367 18,0 2 bolezen 39 41 19 24 17 140 6,9 3 krivolov 10 5 6 4 3 28 1,4 274 310 211 227 208 1.230 60,3 4 cesta 5 železnica 13 3 2 5 2 25 1,2 7 psi 35 36 22 25 20 138 6,8 8 kosilnica 36 18 20 13 24 111 5,4 Telesne mase (biološka telesna mase) Starostna in spolna kategorija/leto 2010 Mladiči M Indeks Lanščaki Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 2011 2012 2013 2014 9,5 10,1 9,7 9,8 9,3 100 12,8 107 12,8 102 13,4 104 12,9 98 13,1 28 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Indeks 100 9,4 100 9,8 105 9,5 100 9,4 102 9,3 100 13,5 104 13,3 101 13,9 100 13,5 100 13,2 Mladiči M + Ž 100 9,4 99 9,9 103 9,6 100 9,6 98 9,3 Indeks 100 105 102 102 99 Mladiči Ž Indeks Mladice Indeks Masa trofej srnjakov 2+ (gr) Povprečna masa trofej / leto 2010 Srnjaki 2+ Indeks Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 2011 2012 2013 2014 267,9 260,7 277,9 255,8 252,8 100 97 104 95 94 29 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.2 Navadni jelen (Cervus elaphus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Jelenjad je stalno prisotna predvsem na področju ekoloških enot Gorjanci in Posavsko hribovje. Območje stalne prisotnosti jelenjadi v LUO razmejuje avtocesta Obrežje-Novo mesto, ki onemogoča oz. otežuje prehajanje iz Gorjancev in Krakovskega gozda proti Posavskemu hribovju in obratno. Jelenjad na območju Gorjancev je prostorsko in populacijsko povezana z območjem Žumberka v Republiki Hrvaški, območjem Gorjancev v Novomeškem LUO in območjem Krakovskega gozda. Populacija jelenjadi v Posavskem hribovju pa je prostorsko in populacijsko povezana z Zasavskim (lovišče Radeče) in Novomeškim (lovišča Šentjanž, Tržišče, Šentrupert,…) LUO. Zato načrtujemo upravljanje z jelenjadjo ločeno za skupine lovišč, ki gospodarijo z istimi skupinami jelenjadi, to je skupina lovišč na območju Gorjancev in Krakovskega gozda (skupina 1: Mokrice, Čatež ob Savi, Cerklje ob Krki, Podbočje, Kostanjevica na Krki, Veliki Podlog in Raka) ter skupina lovišč, ki obsega večino območja južno od Save in severno od avtoceste (skupina 2: Krško, Studenec – Veliki Trn, Boštanj in Bučka). Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Višina odvzema in stopnja uresničevanja načrta: V preteklem petletnem obdobju, je bilo v LUO odvzetih 188 kosov navadne jelenjadi, kar je 100,5 % načrtovanega odvzema. V prvih treh letih preteklega obdobja je bil odvzem dokaj konstanten, znašal je med 30 in 33 živali. V letu 2013 je narasel na 36 ter v preteklem letu na 58 živali, kar je najvišji odvzem v zgodovini LUO. V preteklem letu je bila najvišja tudi realizacija načrtovanega odvzema, znašala je 138,1 %. PRIMERJAVA ODVZEMA Z NAČRTOM 60 50 število 40 Načrt - skupaj 30 SKUPAJ odstrel in izgube 20 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 leto Slika 4.2.1: Primerjava odvzema z načrtom odvzema navadnega jelena ODVZEM JELENJADI 60 50 število 40 30 20 10 0 2010 2011 Nenaravne izgube 2012 leto Naravne izgube 2013 2014 Odstrel Slika 4.2.2: Odvzem navadnega jelena v obdobju 2010 – 2014 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 30 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 V loviščih skupine 1 (Gorjanci in Krakovo), je bilo v preteklem obdobju odvzetih 118 živali. Na začetku obdobja (leta 2010 do 2012) je odvzem upadal, v zadnjih dveh letih pa trend obrnil navzgor. Ravno tako kot za celotno LUO, je bil tudi v tej skupini lovišč v preteklem letu zabeležen rekorden odvzem jelenjadi, ki je znašal 34. živali. V loviščih skupine 2 (Posavsko hribovje) je bilo v zadnjem petletju odvzetih 62 živali. Do leta 2011 se višina odvzema ni bistveno spreminjala, znašal je 8-10 živali, v zadnjih treh letih pa je opazen trend višanja odvzema, ravno tako z najvišjo vrednostjo v letu 2014, ko je odvzem znašal 21 živali. V loviščih severno od Save, je večina odvzetih osebkov v preteklem obdobju izvirala iz obor za rejo divjadi, občasno pa v ta lovišča zaide tudi jelenjad iz lovišč skupine 2. V teh loviščih je opazen trend rahlega naraščanja odvzema. ODVZEM PO SKUPINAH LOVIŠČ 35 Gorjanci in Krakovo ODVZEM (KOS) 30 25 Posavsko hribovje 20 15 10 S od Save 5 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 LETO Slika 4.2.3: Odvzem navadnega jelena po skupinah lovišč v obdobju 2007-2014 Spolna in starostna struktura: V preteklem obdobju je bilo v LUO odvzeto 44,1 % jelenjadi moškega spola in 55,9 % ženskega spola, oz. 11,7 % telet moškega spola, 9,6 % lanščakov, 14,9 % 2-4 letnih jelenov, 7,4 % 5-9 letnih jelenov, 0,5 % deset in večletnih jelenov, 17,6 % telet ženskega spola, 16,5 % junic in 21,8 % košut. V loviščih skupine 1 je bilo v zadnjem obdobju v odvzemu 36,4 % jelenjadi moškega spola in 63,6 % ženskega spola. Teleta moškega spola so predstavljala 10,2 % odvzema, lanščaki 8,5 %, 2-4 letni jeleni 12,7 %, 5-9 letni jeleni 5,1 % (dve in več letni jeleni skupaj 17,8 %), teleta ženskega spola 19,5 %, junice 21,2 % in košute 22,9 %. V loviščih skupine 2 je bilo v zadnjem obdobju v odvzemu 53,2 % jelenjadi moškega spola in 46,8 % ženskega spola. Teleta moškega spola so predstavljala 16,1 % odvzema, lanščaki 12,9 %, 2-4 letni jeleni 12,9 %, 5-9 letni jeleni 11,3 % (dve in več letni jeleni skupaj 24,2 %), teleta ženskega spola 16,1 %, junice 9,7 % in košute 21 %. V loviščih severno od Save, je bil v letu 2014 realiziran odvzem 3 kosov jelenjadi, vsi kategorije jelenov 2+. Višina, vzroki in trendi izgub: V zadnjem obdobju je bilo evidentiranih 15 kosov izgub, povprečno 3 živali/leto. Izgube so bile evidentirane zaradi povoza na cesti (6 živali), neznanih vzrokov (5 živali) in krivolova (4 živali). Presoja uspešnosti gospodarjenja: Načrti odvzema po posameznih loviščih so realizirani znotraj meja dopustnih odstopanj, prav tako so upravljavci lovišč v zadnjem obdobju večinoma dosegali najmanj enako višino odvzema košut, kot je znašal odvzem jelenov. Ker v LUO že nekaj let ni evidentiranih bistvenih škod zaradi jelenjadi, ocenjujemo gospodarjenje z jelenjadjo kot uspešno. Gibanje telesnih mas in mas rogovja: Zaradi dokaj nizkega številčnega odvzema v LUO, ne delamo posebnih analiz gibanja telesnih mas in mas rogovja, na podlagi katerih bi sklepali o spremembah populacijskih gostot. Prav tako so ti podatki obremenjeni zaradi živali, ki so domnevno izvirale iz obor za rejo divjadi. Ocena stanja populacije Trend številčnosti in prostorska porazdelitev: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 31 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Ocenjujemo, da je številčnost jelenjadi na območju Gorjancev stabilna, odvisna je predvsem od nihanja številčnosti jelenjadi na območju Žumberka v R Hrvaški. V Posavskem hribovju se številčnost jelenjadi v zadnjih letih krepi, kar je predvsem posledica višanja številčnosti v sosednjih Novomeškem in Zasavskem LUO (glej sliko 4.2.4). Moč je zaznati formirane trope in rukajoče jelene, na jesenskih skupnih lovih pa opaziti večje trope. Severno od Save se občasno pojavljajo posamezni osebki jelenjadi, najpogosteje mladi (2 do 4 letni) jeleni. Splošno gledano je številčnost jelenjadi v LUO v rahlem porastu, zelo visok odvzem v preteklem letu, pa je tudi posledica sprememb določil, ki urejajo lov na jelenjad in so sedaj bistveno bolj stimulativna za upravljavce lovišč. Odvzem jelenjadi (kos) 35 30 25 Radeče Šentjanž Tržišče Škocjan 20 15 10 5 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Slika 4.2.4: Odvzem navadne jelenjadi v sosednjih loviščih skupine lovišč Posavskega hribovja v obdobju 20072014 Spolna in starostna struktura: V populaciji prevladuje ženski spol, kar je tudi naravna sestava jelenje populacije. Ocenjujemo, da je na območju Gorjancev in Krakovega to razmerje še bolj izrazito v korist ženskega spola, kot je v Posavskem hribovju. Na osnovi podatkov odvzema sklepamo, da v populaciji prevladujejo mlajše kategorije jelenjadi. Po naši oceni, je v Posavskem hribovju višji delež jelenjadi starejših kategorij (predvsem pri moškem spolu), kot na območju Gorjancev in Krakovega. Medvrstni vplivi: Zaradi relativno majhne številčnosti v LUO, jelenjad bistveno (še) ne vpliva na druge vrste rastlinojedih parkljarjev. Prav tako jelenjad v LUO nima naravnih plenilcev. Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje navadne jelenjadi je dobro, izgub zaradi bolezni v preteklem obdobju ni bilo evidentiranih. Prilagojeni cilj Številčnost jelenjadi na območju Gorjancev želimo ohraniti oz. nekoliko zvišati, v Krakovskem gozdu pa preprečiti nadaljnje povečevanje številčnosti. Na območju Gorjancev in Krakovega želimo v naslednjem obdobju z zmanjšanim odstrelom lanščakov, povečati vrast v kategorijo jelenov 2+ v populaciji. Na območju Posavskega hribovja (med Savo in avtocesto) želimo številčnost jelenjadi ohraniti na sedanjem nivoju oz. preprečiti nadaljnje povečevanje številčnosti. Severno od Save, so po naši oceni za jelenjad neprimerni življenjski pogoji, zato širjenja v to smer ne želimo in ne načrtujemo. Ukrepi in usmeritve Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Odvzem jelenjadi se načrtuje posebej za skupino 1 (lovišča Mokrice, Čatež ob Savi, Cerklje ob Krki, Podbočje, Kostanjevica na Krki, Veliki Podlog in Raka) in skupino 2 (lovišča Krško, Studenec – Veliki Trn, Boštanj in Bučka). Višina načrtovanega odvzema za leto 2015 je 46 živali, kar je za 9 % več kot v lanskem načrtu in 83 % lanske realizacije odvzema (brez upoštevanja lovišč S od reke Save). Od skupne višine načrtujemo odvzem 24 živali v skupini 1 in 22 živali v skupini 2. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 32 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Struktura načrtovanega odvzema je 25 % dve in več letnih jelenov ter 75 % telet obeh spolov, junic, lanščakov (samo v skupini lovišč 2) in dve in več letnih košut, od tega mora znašati odvzem košut vsaj toliko, kot bo znašal odvzem jelenov. Načrtovana struktura se mora zagotavljati tako znotraj skupine lovišč, kot tudi v posameznih loviščih, lahko tudi v obdobju več let skupaj. Preglednica 4.2.1: Načrt odvzema jelenjadi v skupini 1 Teleta obeh spolov Junice Košute 2+ 18 (75 %) Jeleni 2+ 6 (25 %) SKUPAJ 24 živali Preglednica 4.2.2: Načrt odvzema jelenjadi v skupini 2 Teleta obeh spolov Lanščaki 17 (75 %) Jeleni 2+ 5 (25 %) Junice Košute 2+ SKUPAJ 22 živali V vseh ostalih loviščih (severno od reke Save) je odvzem sproščen v vseh kategorijah. Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: • • • • • • • • • Ko upravljavec lovišča »pokrije« odvzem jelena 2+ s tremi kosi mulaste jelenjadi (od tega 1 košuta 2+), s tem doseže osnovno načrtovano strukturo, se v lovišču ponovno lahko odstreli tudi jelen 2+. Zaradi nedoseganja načrtovane strukture v preteklem letu, morajo v nadaljevanju navedeni upravljavci lovišč, pred odstrelom jelena 2+, iz lovišč odvzeti predpisano število netrofejne jelenjadi; o Bučka: 3 kose mulaste jelenjadi, od tega vsaj 1 košuta. o Krško: 3 kose mulaste jelenjadi, od tega vsaj 2 košuti. o Boštanj: 5 kosov mulaste jelenjadi, od tega vsaj 2 košuti. o Studenec – Veliki Trn: 2 kosa mulaste jelenjadi, od tega vsaj 1 košuta. o Čatež ob Savi: 1 kos mulaste jelenjadi o Raka: 1 košuta. o Veliki Podlog: 2 kosa mulaste jelenjadi, od tega 1 košuta. Priporočeno je čim hitreje izvršiti odstrel telet, junic in košut, predvidoma najmanj 70 % do 30. novembra. V letu 2015 v skupini lovišč 1 ne sme biti v odvzemu več kot 5 živali razreda 2-4 letnih jelenov, v skupini lovišč 2 pa ne več kot 4 živali razreda 2-4 letnih jelenov, kar spremljata OZUL in ZGS. Vsak odvzem dve in več letnega jelena je potrebno obvezno najkasneje v 24-ih urah sporočiti tajniku OZUL-a in vnesti v Lovsko informacijski sistem. Ob izvršenem odstrelu se ugotovi in evidentira tudi spol telet. Pri izvajanju načrtovanega odvzema z odstrelom v kategoriji telet obeh spolov naj bo poudarek na tem, da je potrebno izvršiti količinsko zadosten odvzem v tej starostni kategoriji, pri tem pa je njihov spol drugotnega pomena. V skupini lovišč 1 v letu 2015 ne načrtujemo odvzema lanščakov. Dopustno odstopanje realizacije odvzema navzdol je v višini -20 % od načrtovanega odvzema za LUO. Dopustno odstopanje za lovišča, ki imajo odvzem do vključno 10 živali je lahko navzdol do 2 živali, navzgor pa se lahko načrtovan odvzem presega neomejeno, vendar v skladu z načrtovano strukturo. Odvzema v kategoriji trofejnih (2+) jelenov ni potrebno realizirati, presega se ga lahko sorazmerno s preseganjem odvzema ostalih kategorij. Preglednica 4.2.3 Analiza odvzema jelenjadi za obdobje 2010 – 2014 Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol % skupaj 11,7 Teleta M 5 5 2 4 6 22 26,5 Lanščaki 5 1 4 4 4 18 21,7 9,6 2 6 8 12 28 33,7 14,9 3 3 4 14 16,9 7,4 1 1 1,2 0,5 Jeleni 2-4 Jeleni 5-9 4 Jeleni 10 + Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 33 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Skupaj JELENI 14 6 8 9 15 5 19 27 83 100,0 44,1 6 7 33 31,4 17,6 Junice 7 5 4 6 9 31 29,5 16,5 Košute 2+ 6 8 7 5 15 41 39,0 21,8 19 33 22 30 16 31 17 31 105 100,0 36 58 188 Teleta Ž Skupaj KOŠUTE SKUPAJ odstrel in izgube 55,9 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 Načrt - skupaj 2011 2012 2013 2014 Skupaj 36 38 34 37 42 187 Odstrel in izgube / načrt 91,7 78,9 91,2 97,3 138,1 100,5 Delež JELENOV 42,4 26,7 48,4 52,8 46,6 44,1 Delež trofejnih jelenov 2+ in več 12,1 6,7 29,0 30,6 29,3 22,9 Delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na spol 69,7 66,7 48,4 55,6 44,8 55,3 Izgube Kategorija / leto 2010 Nenaravne izgube 2011 1 Naravne izgube Skupaj izgube 2012 2013 2014 Skupaj % 2 3 3 2 11 73,3 1 1 1 1 4 26,7 100,0 1 3 4 4 3 15 % izgub 3,0 10,0 12,9 11,1 5,2 8,0 Odstrel 32 27 27 32 55 173 Vzroki izgub Vzrok / leto 2010 2011 1 neznan 3 krivolov 4 cesta Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 1 2012 2013 1 1 1 2 1 1 2014 1 3 Skupaj % 2 5 33,3 1 4 26,7 6 40,0 34 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.3 Damjak (Dama dama) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Damjaki, kot alohtona vrsta divjadi v Posavskem območju, so bili naseljeni v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in sicer v Dobravi pri Brežicah, Krakovskem gozdu in v Boštanju pri Sevnici. Dobravske populacije zaradi različnih vzrokov ni več (nemir, krivolov), Krakovska populacija je tik pred propadom, Boštanjska kolonija damjakov pa živi v bližnji okolici naselitve. Problematika upravljanja z damjakom se tako obravnava predvsem v skupini lovišč, ki obsegajo Krakovski gozd (kolonija Krakovo, lovišča Kostanjevica na Krki, Veliki Podlog in Raka) in lovišču Boštanj, od koder damjak občasno prehaja tudi v sosednja lovišča. V zadnjem obdobju se v LUO letno pojavljajo tudi iz obor pobegli damjaki. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Višina odvzema in stopnja uresničevanja načrta: Za lažje izvajanje usmeritev upravljanja z damjakom, od leta 2009 naprej načrtujemo odvzem, od katerega je dovoljeno številčno odstopanje navzgor z edino usmeritvijo v zasledovanju načrtovane starostne in spolne strukture odvzema. Takšna oblika načrtovanja se je pokazala kot primerna. V preteklem petletnem obdobju, je bilo v celotnem LUO odvzetih 288 damjakov oz. povprečno 57,6 živali na leto. Od tega je bilo 77 % damjakov odvzetih v lovišču Boštanj (222 živali), v loviščih kolonije v Krakovskem gozdu 8 % (23 živali) ter v ostalih loviščih 15 % (43 živali). Od ostalih lovišč se damjaki najpogosteje pojavljajo v lovišču Studenec – Veliki Trn in Loka pri Zidanem Mostu, odvzem pa so zabeležili tudi še v loviščih Krško, Globoko, Kapele, Pišece, Senovo in Sevnica. Z izjemo lovišča Studenec – Veliki Trn, kjer so bili odvzeti damjaki, ki migrirajo po naravni poti iz lovišča Boštanj, so ostali odvzeti damjaki večinoma izvirali iz obor za rejo divjadi. V skladu z usmeritvami iz Lovsko upravljavskega načrta za VII. Posavsko LUO za obdobje 2011 – 2020, načrtujemo upravljanje z damjakom ločeno za obe v LUO prisotni koloniji in za vsa ostala lovišča v LUO. V lovišču Boštanj je bila realizacija načrtovanega odvzema damjaka v zadnjem petletnem obdobju 101,8 %. V skladu z načrti odvzema, je na začetku obdobja odvzem postopoma naraščal do leta 2012, ko je bilo odvzetih 57 živali, v naslednjih dveh letih pa je upadal. V preteklem letu je bilo odvzetih 40 damjakov, kar pomeni 95 % načrtovanega odvzema. Manjša realizacija od načrtovane, je bila predvsem v kategoriji košut, kjer je znašala 70 % ter v kategoriji 5-8 letnih jelenov, kar pa je kompenzirano z v višjim odvzemom v razredu 2-4 letnih jelenov. ODVZEM DAMJAKA - KOLONIJA BOŠTANJ 60 50 število 40 30 20 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 leto Nenaravne izgube Naravne izgube Odstrel Slika 4.3.1: Odvzem damjaka v koloniji Boštanj v obdobju 2010-2014 Preglednica 4.3.1: Odvzem in realizacija odvzema damjaka v lovišču (koloniji) Boštanj v letu 2014 Teleta M 9 (112 %) Teleta Ž 9 (100 %) Lanščaki 4 (100 %) Junice 4 (100 %) Jeleni 2-4 4 (133 %) Košute 2+ 10 (70 %) Jeleni 5-8 2 (67 %) Jeleni 9+ 1 (100 %) SKUPAJ 40 živali (95 %) Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 35 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 V loviščih kolonije Krakovo, je bil najvišji odvzem v preteklem obdobju leta 2011, ko je znašal 9 živali. V naslednjih letih je odvzem vseskozi upadal in v preteklem letu ni bil več zabeležen. ODVZEM DAMJAKA - KOLONIJA KRAKOVO število 10 5 0 2010 2011 2012 2013 2014 leto Nenaravne izgube Naravne izgube Odstrel Slika 4.3.2: Odvzem damjaka v koloniji Krakovo v obdobju 2010-2014 V letu 2014 je bil v LUO zabeležen odvzem damjaka še v loviščih Loka pri Zidanem Mostu (7 živali), Krško (7) in Bučka (2). Spolna in starostna struktura: V lovišču Boštanj, je bilo spolno razmerje odvzema v zadnjem petletnem obdobju v korist ženskega spola (53,2 %). V odvzemu je bilo 21,6 % telet moškega spola, 10,8 % lanščakov, 6,3 % 2 do 4 letnih jelenov, 5,4 % 5 do 8 letnih jelenov, 2,7 % devet in več letnih jelenov, 19,8 % telet ženskega spola, 9,9 % junic in 23,4 % košut. V skladu z načrtovanimi ukrepi, se je predvsem na začetku obdobja, v odvzemu povečeval delež ženskega spola ter še posebej delež dve in več letnih košut (glej sliko 4.3.4). V letu 2014 je bilo spolno razmerje odvzetih izenačeno. Struktura odvzema v letu 2014 tako znaša 23 % telet moškega spola, 10 % lanščakov, 10 % 2 do 4 letnih jelenov, 5 % 5 do 8 letnih jelenov, 3 % 9 in več letnih jelenov, 23 % telet ženskega spola, 10 % junic in 18 % košut. KOLONIJA BOŠTANJ 70,0 Delež (%) 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 2010 2011 2012 2013 2014 leto DELEŽ ŽENSKEGA SPOLA Delež trofejnih jelenov 2+ in več Delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na spol Delež košut 2+ Slika 4.3.4: Delež posameznih kategorij damjaka v odvzemu v lovišču Boštanj v obdobju 2010-2014 V loviščih Krakovske kolonije je bilo odvzetih več damjakov ženskega (63 %) kot moškega spola (37 %). Struktura odvzema po posameznih spolnih in starostnih kategorijah je bila 7 % telet moškega spola, 19 % lanščakov, 11 % 2 do 4 letnih jelenov, 15 % telet ženskega spola, 26 % junic in 22 % košut. Višina, vzroki in trendi izgub: V lovišču Boštanj je letno evidentiranih izgub damjakov med 1 in 3 živali, največ iz neznanih vzrokov in povoza na cesti. V Krakovski koloniji v zadnjem obdobju ni bilo evidentiranih izgub damjaka. Presoja uspešnosti gospodarjenja: Kazalci kažejo, da se številčnost damjaka v LUO zmanjšuje, kar je v skladu s cilji, zato ocenjujemo gospodarjenje z damjakom v preteklih letih kot uspešno. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 36 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Gibanje telesnih mas in mas rogovja: Zaradi nizkega številčnega odvzema v LUO, ne delamo posebnih analiz gibanja telesnih mas in mas rogovja, na podlagi katerih bi sklepali o spremembah populacijskih gostot. Prav tako so ti podatki obremenjeni zaradi odstreljenih živali, ki so domnevno izvirale iz obor za rejo divjadi. Ocena stanja populacije Trend številčnosti in prostorska porazdelitev: Številčnost populacije damjakov je bila v prvih dveh letih preteklega obdobja, predvsem v lovišču Boštanj, v porastu. Lokalno so se pojavljale težave pri gospodarjenju z gozdovi, predvsem pri sanaciji površin, kjer so bile v preteklosti gradacije podlubnikov in je otežena tako naravna kot umetna obnova gozda. Ponekod so se pojavljale tudi poškodbe zaradi lupljenja v letvenjakih in mlajših drogovnjakih. Ocenjujemo, da smo z načrtovanimi ukrepi v preteklem obdobju, predvsem s številčno bistveno višjim odvzemom, kot tudi s samo strukturo odvzema, kjer je bil visok delež ženskega spola, kot tudi delež dve in več letnih košut, številčnost damjaka znižali. To kažejo tudi podatki o gibanju odvzema v loviščih, ki mejijo na kolonijo (Studenec – Veliki Trn, Radeče (Zasavsko LUO), Tržišče in Šentjanž (Novomeško LUO)). V teh loviščih je odvzem naraščal od leta 2007 do 2010, nato pa se je trend povečevanja ustavil, kar sovpada z višanjem odvzema v lovišču Boštanj. V zadnjem letu je odvzem v teh loviščih sicer zopet narasel (samo v lovišču Šentjanž), kar bo potrebno spremljati tudi v prihodnje. Odvzem damjaka v loviščih Studenec - Veliki Trn, Radeče, Tržišče in Šentjanž 25 Št. živali 20 15 10 5 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Slika 4.3.5: Odvzem damjaka v loviščih, ki mejijo na kolonijo Boštanj v obdobju 2007-2014 Kolonija na območju Krakovskega gozda je maloštevilna, po podatkih upravljavcev lovišč, naj bi v letu 2014 opazili samo enega jelena, drugje v LUO pa se občasno pojavijo iz obor pobegli damjaki. Medvrstni vplivi: V območjih, kjer so večje gostote damjakov, lahko ta s svojim pretežno celodnevnim ritmom moteče vpliva na srnjad. Gledano na celoten LUO, je ta vpliv zanemarljiv. Damjak v LUO nima naravnih plenilcev. Spolna in starostna struktura: V populaciji prevladuje ženski spol, kar je tudi v skladu z naravno sestavo. Podrobnejših podatkov o starostni strukturi nimamo, glede na odvzem pa ocenjujemo, da je damjak v lovišču Boštanj prisoten v vseh starostnih kategorijah. Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje damjakov je po razpoložljivih podatkih upravljavcev lovišč zadovoljivo, izgub zaradi bolezni v zadnjem obdobju ni bilo evidentiranih. Prilagojeni cilj Cilj gospodarjenja z damjaki je preprečevanje prostorskega širjenja izven obstoječih kolonij in na podlagi določil dolgoročnega načrta, postopna odstranitev damjaka iz Posavskega LUO. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 37 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Ukrepi in usmeritve Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Načrt odvzema za lovišče (kolonijo) Boštanj znaša 38 damjakov, v spolnem razmerju 55 : 45 v korist Ž spola. Preglednica 4.3.3: Načrt odvzema damjaka v lovišču (koloniji) Boštanj za leto 2015 Teleta M 8 (21 %) Teleta Ž 8 (21 %) Lanščaki 3 (8 %) Junice 4 (11 %) Jeleni 2-4 3 (8 %) Košute 2+ 9 (24 %) Jeleni 5-8 2 (5 %) Jeleni 9+ 1 (3 %) SKUPAJ 38 živali V lovišču Boštanj je dovoljeno odstopanje realizacije od načrta odvzema navzdol v višini - 15 % načrtovanega odvzema damjakov, ter tudi znotraj posamezne kategorije. V kolikor 15 % znotraj posamezne spolne in starostne kategorije predstavlja manj kot 1 žival, se kot dopustno odstopanje šteje - 1 žival. Odvzema navzgor se ne omejuje. Po dosegi osnovnega načrtovanega števila damjakov za odvzem, je navzgor odvzem količinsko sproščen, ob doseganju min 55 % mladinskega razreda (teleta in enoletni osebki obeh spolov) ter spolnega razmerja M : Ž = 45 : 55 %, kamor telet ne prištevamo, pač pa zgolj osebke 1+ in starejše. Realizacija odvzema telet se lahko kompenzira z odstrelom junic ali lanščakov ter obratno. Odstrel košut 2+ naj znaša vsaj 70 % višine odstrela nad dvoletnih jelenov. V koloniji Krakovo ni več smiselno načrtovati odvzema številčno ter po posameznih starostnih in spolnih kategorijah. Upravljavci lovišč (Raka, Veliki Podlog, Kostanjevica na Krki) morajo izvajati odstrel tako, da dosega odstrel košut 2+ v obdobju zadnjih treh let, najmanj enako višino kot odstrel jelenov 2+. Odvzem ostalih kategorij (vseh razen jelena 2+) je povsem sproščen. V loviščih Studenec – Veliki Trn in Bučka, ki mejita na obe opisani koloniji damjakov, je v izogib prostorskemu širjenju populacij, dovoljen odstrel vsakega jelena kategorije 2+ zgolj ob predhodnem odstrelu košute 2+, odstrel osebkov ostalih kategorij pa je količinsko povsem sproščen. V vseh ostalih loviščih v LUO, kjer se damjak pojavlja le izjemoma, je dovoljen neomejen odstrel vseh damjakov, ne glede na letni načrt lovišča in strukturo, upošteva se zgolj predpisano lovno dobo. Pri odstrelu osebkov, za katere se predvideva da izvirajo iz obor, se upoštevajo določila 8. odstavka 50. čl. ZDlov-1. Dodajanje in vnašanje damjaka v prosto naravo v Posavsko LUO ni dovoljeno. Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Priporočeno je čim hitreje izvršiti odstrel telet, junic in košut, predvidoma najmanj 70 % do 30. novembra. Ob izvršenem odstrelu se ugotovi in evidentira tudi spol telet. Pri izvajanju načrtovanega odvzema z odstrelom v kategorijah telet obeh spolov naj bo poudarek na tem, da je potrebno izvršiti količinsko zadosten odvzem v tej starostni kategoriji, pri tem pa je njihov spol drugotnega pomena. Upravljavci lovišč s svojimi internimi akti ne smejo omejevati odstrela posameznih kategorij damjakov. Interne omejitve lova ne smejo biti ovira za nedoseganje načrta odvzema. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 38 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.3.4: Analiza odvzema damjaka za obdobje 2010 – 2014 Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol %/skupaj Teleta M 12 7 10 12 11 52 39,7 18,1 Lanščaki 6 4 13 6 9 38 29,0 13,2 Jeleni 2-4 2 2 6 5 5 20 15,3 6,9 Jeleni 5-8 4 1 5 3 2 15 11,5 5,2 Jeleni 9 + 2 2 1 1 6 4,6 2,1 26 16 35 26 28 131 100,0 45,5 Teleta Ž 8 11 14 9 10 52 33,1 18,1 Junice 9 8 6 5 5 33 21,0 11,5 Košute 2+ 8 16 20 15 13 72 45,9 25,0 Skupaj KOŠUTE 25 35 40 29 28 157 100,0 54,5 SKUPAJ odstrel in izgube 51 51 75 55 56 288 2013 2014 Skupaj JELENI 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 Načrt - skupaj 2011 2012 Skupaj 40 55 66 58 42 127,5 92,7 113,6 94,8 133,3 1,1 Delež JELENOV 51,0 31,4 46,7 47,3 50,0 45,5 Delež trofejnih jelenov 2+ in več Delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na spol Delež košut 2+ 15,7 9,8 16,0 14,5 14,3 14,2 68,6 58,8 57,3 58,2 62,5 60,8 15,7 31,4 26,7 27,3 23,2 25,0 Odstrel in izgube / načrt 261 Izgube Kategorija / leto 2010 Nenaravne izgube 2011 2012 2013 3 1 2 2 2 4 4 % izgub 3,9 7,8 Odstrel 49 47 Naravne izgube Skupaj izgube 2 2014 2 1 Skupaj % 2 10 66,7 5 33,3 3 2 15 100,0 5,3 5,5 3,6 5,2 71 52 54 273 Vzroki izgub Vzrok / leto 2010 2011 1 neznan 4 cesta 1 5 železnica 7 psi Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 2012 2013 1 3 2 1 2014 2 1 1 Skupaj 2 1 % 6 40,0 6 40,0 1 6,7 2 13,3 39 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.4 Gams (Rupicapra rupicapra) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Gams je v LUO stalno prisoten v večji številčnosti v lovišču Loka pri Zidanem Mostu. Pred nekaj desetletji se je pojavil gams tudi v okolici Kunšperka v lovišču Bistrica ob Sotli (Savinjsko-Kozjansko LUO), ki meji na lovišče Bizeljsko (Posavsko LUO). V preteklem obdobju je bil gams opažen v hribovitih predelih lovišč EE Bohor-Orlica, na obrobju Dobrave (lovišče Globoko) in v lovišču Boštanj. Pred desetletji je bil gams prisoten tudi na Gorjancih od koder je v preteklosti izginil, vendar je bil v letu 2011 zopet odstreljen en gams v sosednjem Novomeškem LUO (lovišče Šentjernej). Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Višina odvzema in stopnja uresničevanja načrta: Odvzem po številu je po letih dokaj enakomeren, vseskozi pa številčno zelo majhen (med 10 in 14 živali). V zadnjem pet letnem obdobju je bilo odvzetih 60 gamsov, povprečen letni odvzem je znašal 12 gamsov. Vsi gamsi, razen dveh v lovišču Boštanj in enega v lovišču Bizeljsko, so bili odvzeti v lovišču Loka pri Zidanem Mostu, kjer je bila realizacija načrtov odvzema 93,3 %. V letu 2014 je bilo odvzetih 12 gamsov, vsi v lovišču Loka pri Zidanem Mostu. (100 % realizacija načrta odvzema). V ostalih loviščih EE Bohor – Orlica, kjer je bil dovoljen odvzem 2 gamsov, ni bilo evidentiranega odvzema. PRIMERJAVA ODVZEMA Z NAČRTOM 16 14 12 število 10 8 6 4 2 0 2010 2011 2012 2013 2014 leto Načrt - skupaj SKUPAJ odstrel in izgube Slika 4.4.1: Primerjava odvzema z načrtom odvzema gamsa Spolna in starostna struktura: Spolno razmerje odvzema je skoraj izravnano (M : Ž = 48 : 52). V odvzemu je bilo 63,3 % gamsov iz I. starostnega razreda, 23,3 % II. starostnega razreda in 13,3 % III. starostnega razreda. V letu 2014 je bilo v odvzemu več gamsov moškega (66,6 %) kot ženskega spola (33,3 %). Delež gamsov iz I. starostnega razreda je bil 75 %, II. starostnega razreda 17 % in III. starostnega razreda 8 %. Višina, vzroki in trendi izgub: Izgube gamsa v preteklem obdobju so znašale 2 živali, v preteklem letu izgub gamsa ni bilo evidentiranih. Presoja uspešnosti gospodarjenja: Kljub temu, da je gams v LUO le lokalno prisoten in v relativno majhni številčnosti, je gospodarjenje zelo uspešno, kar kažejo majhen delež izgub ter visoke trofejne vrednosti uplenjenih živali. Gibanje telesnih mas in mas rogovja: Zaradi nizkega številčnega odvzema v LUO, ne delamo posebnih analiz gibanja telesnih mas, na podlagi katerih bi sklepali o spremembah populacijskih gostot. Ocena stanja populacije Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 40 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Trend številčnosti in prostorska porazdelitev: Največja številčnost gamsov v LUO je v lovišču Loka pri Zidanem Mostu. Od tu gamsi prehajajo v sosednja lovišča (Zabukovje, Boštanj) in tudi v Savinjsko-Kozjansko (lovišče Jurklošter) in Zasavsko LUO (lovišče Radeče). Medvrstni vplivi: Ni zaznane neusklajenosti z ostalimi vrstami. Spolna in starostna struktura V lovišču Loka pri Zidanem Mostu je gams prisoten v vseh spolnih in starostnih kategorijah. Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje gamsa je dobro, tradicionalne boleznih gamsa (garjavost, slepota) niso prisotne, pri nekaterih osebkih starejšega razreda je bil zaznan podkožni zolj. Prilagojeni cilj Cilj upravljanja s populacijo gamsa je stabilna, zdrava in s prehrambnimi zmožnostmi okolja in drugimi živalskimi vrstami usklajena populacija. V skladu z načeli populacijske dinamike z načrtovanim odvzemom zasledujemo naravno gibanje številčnosti gamsa v LUO. Ocenjujemo, da trenutno zmerno številčno naraščanje in prostorsko širjenje populacije gamsa za okolje ni problematično. Gams naj zasede zanj vse primerne habitate v LUO. Ukrepi in usmeritve Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Ker gre za številčno relativno skromno populacijo gamsov v LUO, kljub relativno velikem populacijskem območju, je temu primerna tudi jakost posega v populacijo. Pri upravljanju z gamsom se držimo načela zmernega in s tem trajnostnega poseganja v srednji starostni razred in močnejšega poseganja v mlajši starostni razred, ob spolnem razmerju 1 : 1. Podrobnejša strukturna opredelitev načrta odvzema se pripravi le za lovišče Loka pri Zidanem mostu, kjer se vrši najvišji odvzem gamsa v LUO. Za leto 2015 se načrtuje odvzem 12 gamsov v lovišču Loka pri Zidanem Mostu ter 2 gamsa v ostalih loviščih EE Bohor-Orlica. Preglednica 4.4.1: Načrt odvzema gamsov za leto 2015 za lovišče Loka pri Zidanem Mostu. Kozliči 2 Kozice 2 Kozli 1+ 1 Koze 1+ 1 Kozli 2+ 1 Koze 2+ 1 Kozli 3+ - 7+ 1 Koze 3+ - 10+ 1 Kozli 8+ 1 Koze 11+ 1 Skupaj 12 Dopustno odstopanje (v lovišču Loka pri Zidanem Mostu) od skupnega števila načrtovanega odvzema je v višini +- 15 %. Odvzem v II. razredu pri vsakem spolu posebej se lahko prekorači le do 10 %. V kolikor 10% znotraj posamezne spolne kategorije II. starostnega razreda predstavlja manj kot 1 žival, se kot dopustno odstopanje šteje +- 1 žival. Neizvršeni odvzem v II. starostnem razredu se lahko nadomesti z odvzemom v I. in III. starostnem razredu. Odvzem v III. starostnem razredu se lahko nadomesti z odvzemom v I. starostnem razredu. V loviščih ekološke enote Bohor – Orlica, kjer se gamsi pojavljajo zelo redko in ki predstavljajo koridor med skupinami gamsov (Zabukovje, Sevnica, Brestanica, Senovo, Veliki Kamen, Videm ob Savi, Artiče, Pišece in Bizeljsko), je dovoljen odstrel 2 gamsov katere koli spolne in starostne kategorije, priporočamo pa, da se varuje vse živali kategorije 3 do 10 letnih koz, ki vodijo to leto poleženega mladiča. Vsak odstrel gamsa v teh loviščih je potrebno obvezno najkasneje v 24-ih urah sporočiti tajniku OZUL-a in vnesti v Lovsko informacijski sistem. Načrtovanega odvzema ni potrebno dosegati ter ga tudi ni dovoljeno presegati. Priporočamo, da se v posameznem lovišču odvzame največ 1 žival. Ostala lovišča v LUO niso ne koridor ne potencialni habitat za gamsa, zato je ob morebitnem pojavu gamsa v teh loviščih dovoljen odstrel vseh kategorij gamsa, priporočamo pa, da se varuje vse živali kategorije 3 do 10 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 41 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 letnih koz, ki vodijo to leto poleženega mladiča. Kljub temu določilu pa priporočamo, da se odvzem omeji na največ 1 žival na posamezno lovišče. Ob izvršenem odstrelu in ugotovljenih izgubah se ugotovi in evidentira tudi spol mladičev. Potrebno je opraviti količinsko zadosten odvzem v tej starostni kategoriji, pri tem pa je njihov spol drugotnega pomena. Preglednica 4.4.2: Analiza odvzema gamsa za obdobje 2010 – 2014 Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Mladiči M 2010 2011 Kozli 1+ 2012 1 1 1 2 2013 2014 2 2 Kozli 2+ Skupaj %/spol %/skupaj 2 6 19,4 10,0 1 6 19,4 10,0 1 2 2 5 16,1 8,3 I. starostni razred 2 3 3 4 5 17 54,8 28,3 Kozli 3+ do 7+ 2 1 2 2 2 9 29,0 15,0 Kozli 8+ in več 1 1 1 1 1 5 16,1 8,3 Skupaj KOZLI 5 5 6 7 8 31 100,0 51,7 Mladiči Ž 3 3 2 1 3 12 41,4 20,0 Koze 1+ 1 1 1 1 4 13,8 6,7 Koze 2+ 1 1 1 1 1 5 17,2 8,3 I. starostni razred 5 5 4 3 4 21 72,4 35,0 Koze 3+ do 10+ 2 2 1 5 17,2 8,3 2 1 3 10,3 5,0 100,0 48,3 Koze 11+ in več Skupaj KOZE SKUPAJ odstrel in izgube 7 9 4 5 4 29 12 14 10 12 12 60 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 Načrt - skupaj 2011 2012 2013 2014 Skupaj 15 13 14 12 14 68 Odstrel in izgube / načrt 80,0 107,7 71,4 100,0 85,7 88,2 Delež KOZLOV 41,7 35,7 60,0 58,3 66,7 51,7 Delež kozlov 2+ in več 25,0 14,3 40,0 41,7 41,7 31,7 Delež koz 2+ in več 25,0 35,7 10,0 25,0 8,3 21,7 Delež mladih (mladiči, 1+) ne glede na spol 50,0 50,0 50,0 33,3 50,0 46,7 Izgube Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Nenaravne izgube Naravne izgube 2 Skupaj izgube % izgub % 0 0,0 2 100,0 100,0 2 0 0 0 0 2 16,7 0,0 0,0 0,0 0,0 3,3 10 14 10 12 12 58 Odstrel Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 4.5 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 1 1 50,0 1 1 50,0 Divji prašič (Sus scrofa) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Divji prašiči so prisotni povsod po gričevnatem in hribovitem svetu LUO, pa tudi v strnjenih nižinskih gozdnih kompleksih. Glede na to, da je številčnost divjih prašičev različna po posameznih ekoloških enotah, oz. skupinah lovišč, prav tako pa tudi življenjski pogoji za divjega prašiča (upoštevajoč možne konflikte s Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 42 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 kmetijstvom), so v poglavjih predstavljeni podatki in ocene za te skupine lovišč. Za lovišča, za katere ocenjujemo, da upravljajo z istimi skupinami divjih prašičev, se v posameznem letu pripravi načrt odvzema, spremlja realizacija ter opravi morebitna prerazporeditev odvzema. • • • • • Skupina 1, ki večinoma obsega območje Gorjancev in Krakovskega gozda: lovišča Mokrice, Čatež ob Savi, Cerklje ob Krki, Podbočje, Veliki Podlog, Raka in Kostanjevica na Krki. Skupina 2, ki obsega večji del ekološke enote Posavsko hribovje: lovišča Bučka, Krško, Studenec – Veliki Trn in Boštanj. Skupina 3, ki obsega območje Bohorja: lovišča Loka pri Zidanem Mostu, Zabukovje, Sevnica, Senovo, Brestanica in Veliki Kamen. Skupina 4, ki obsega območje Orlice: lovišča Videm ob Savi, Artiče, Pišece in Bizeljsko. Skupina 5, ki obsega območje Dobrave: lovišča Kapele, Dobova, Brežice in Globoko. Slika 4.5.1: Karta skupin lovišč za upravljanje z d. prašičem Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Višina odvzema in stopnja uresničevanja načrta: V preteklem pet letnem obdobju je bilo odvzetih 1.875 divjih prašičev. Načrtovan odvzem je bil realiziran 124,8 %, najmanj leta 2013 (78,9 %) in največ leta 2014 (154 %). Višina odvzema med posameznimi leti, je v preteklem obdobju precej nihala. Po letu z visokim odvzemom, je vedno sledilo leto s precej nižjim, nato pa je zopet sledil zelo visok odvzem, tako da so bile v letih 2010, 2012 in 2014 dosežene rekordne vrednosti odvzema divjih prašičev v LUO. Odvzem je bil zabeležen v vseh loviščih v LUO, najmanj v lovišču Veliki Kamen (2 živali) in največ v lovišču Kostanjevica na Krki (245 živali). Od načrtovanega odvzema v letu 2014 v višini 348 divjih prašičev, je bilo tekom leta odvzetih 536 divjih prašičev (154 % od načrtovanega). število PRIMERJAVA ODVZEMA Z NAČRTOM 550 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 2010 2011 2012 2013 2014 leto Načrt - skupaj SKUPAJ odstrel in izgube Slika 4.5.2: Primerjava odvzema z načrtom odvzema divjega prašiča Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 43 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 število ODVZEM DIVJIH PRAŠIČEV 550 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 2010 2011 2012 2013 2014 leto Nenaravne izgube Naravne izgube Odstrel Slika 4.5.3: Odvzem divjega prašiča v obdobju 2010 - 2014 V skupini 1 je bilo v zadnjem pet letnem obdobju povprečno odvzetih 155 divjih prašičev na leto (7,1 živali/1000 ha lovne površine). V preteklem letu je bilo odvzetih 229 divjih prašičev, kar je daleč najvišji odvzem do sedaj. Realizacija načrtovanega odvzema je znašala 170 %, odvzem lanščakinj in svinj je bil realiziran 200 %, odvzem ostalih kategorij skupaj pa 162 %. V skupini 2 je bilo v zadnjem pet letnem obdobju povprečno odvzetih 93 divjih prašičev na leto (5,9 živali/1000 ha lovne površine). V preteklem letu je bilo odvzetih 123 divjih prašičev, kar je prav tako najvišja zabeležena vrednost. Realizacija načrtovanega odvzema je znašala 145 %, odvzem lanščakinj in svinj je bil realiziran 147 %, odvzem ostalih kategorij skupaj pa 144 %. V skupini 3 je bilo v zadnjem pet letnem obdobju povprečno odvzetih 47 divjih prašičev na leto (2,4 živali/1000 ha lovne površine). V preteklem letu je bilo odvzetih 88 divjih prašičev, kar je podobno kot v skupini 1, daleč najvišji odvzem do sedaj. Zelo se je povečal odvzem v lovišču Brestanica, kjer je v preteklosti dosegal do 5 živali, v preteklem letu pa kar 30. Realizacija načrtovanega odvzema je znašala 183 %, odvzem lanščakinj in svinj je bil realiziran 240 %, odvzem ostalih kategorij skupaj pa 168 %. V skupini 4, je bilo v zadnjem pet letnem obdobju povprečno odvzetih 48 divjih prašičev na leto (4,6 živali/1000 ha lovne površine). V preteklem letu je bilo odvzetih 49 divjih prašičev. Realizacija načrtovanega odvzema je znašala 129 %, odvzem lanščakinj in svinj je bil realiziran 100 %, odvzem ostalih kategorij skupaj pa 137 %. V skupini 5, je bilo v zadnjem pet letnem obdobju povprečno odvzetih 32 divjih prašičev na leto (3,7 živali/1000 ha lovne površine). V preteklem letu je bilo odvzetih 47 divjih prašičev. Realizacija načrtovanega odvzema je znašala 112 %, odvzem lanščakinj in svinj je bil realiziran 100 %, odvzem ostalih kategorij skupaj pa 82 %. ODVZEM (KOS) ODVZEM PO SKUPINAH LOVIŠČ 250 225 200 175 150 125 100 75 50 25 0 1 2 3 4 5 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slika 4.5.4: Odvzem divjih prašičev po skupinah lovišč v obdobju 2007-2014 Spolna in starostna struktura: V zadnjem petletnem obdobju v odvzemu rahlo prevladuje moški spol (52 %), kar je posledica predvsem nekoliko višjega poseganja v kategorijo lanščakov. Mladiči obeh spolov so v odvzemu predstavljali 56,4 % odvzema, lanščaki 20 %, merjasci 3,9 %, lanščakinje 14,2 % in svinje 5,5 %. V preteklem letu je bilo v skupini 1 v odvzemu 48 % mladičev obeh spolov, 26 % lanščakov, 4 % merjascev, 17 % lanščakinj in 5 % svinj. Delež lanščakinj in svinj je v skladu z načrtovanim, nekoliko je nizek delež mladičev in na drugi strani visok delež lanščakov, kar je značilno za to skupino lovišč. V skupini 2 je bilo odvzetih 63 % mladičev obeh spolov, 11 % lanščakov, 4 % merjascev, 14 % lanščakinj in 7 % svinj. Delež lanščakinj in svinj je v skladu z načrtovanim, visok je tudi delež mladičev. V skupini 3 je bilo odvzetih 58 % mladičev obeh spolov, 17 % lanščakov, 4 % merjascev, 15 % lanščakinj in 7 % svinj. V primerjavi s preteklimi leti, se je zelo povečal delež mladičev, lanščakinj in svinj. V tej skupini lovišč se je divji prašič prostorsko razširil in je v loviščih, kjer je bil v preteklih letih le prehodna divjad, sedaj stalno prisoten in tudi v večjih tropih. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 44 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 V skupini 4 je bilo odvzetih 65 % mladičev obeh spolov, 20 % lanščakov, 4 % merjascev, 15 % lanščakinj in 4 % svinj. Delež lanščakinj in svinj je malenkost pod načrtovanim, zadovoljiv pa je visok delež mladičev. V skupini 5 je bilo odvzetih 61 % mladičev obeh spolov, 20 % lanščakov, 5 % merjascev, 9 % lanščakinj in 4 % svinj. V odvzemu je nekoliko prenizek delež lanščakinj in svinj, vendar je realiziran v višini načrta odvzema. Preglednica 4.5.1: Načrt in realizacija odvzema divjih prašičev v letu 2014 po skupinah lovišč Skupina lovišč ozimci lanščaki merjasci lanščakinje načrt (kos) 1 - Gorjanci in realizacija (kos) Krakovo realizacija (%) 114 108 49 162 12 38 49,8 21,4 5,2 delež (%) načrt (kos) 2 - Posavsko hribovje realizacija (kos) realizacija (%) delež (%) 61,0 načrt (kos) 3 - Bohor realizacija (kos) realizacija (%) delež (%) 4- Orlica načrt (kos) realizacija (kos) realizacija (%) delež (%) 5 - Dobrava 11,4 7,3 15 1 33 30 6 136,7 2 12,2 4,1 7 1,1 14,9 100,0 17 85 147 8 123 144,7 20,3 100,0 48 10 8,5 88 240 183,3 27,3 100,0 8 100,0 38 49 128,9 16,3 100,0 3 5 8 4 82 59,6 23,6 14 34 28 200 135 229 169,6 17 168 67,3 16 10 17,0 realizacija (%) delež (%) 9 54,5 načrt (kos) realizacija (kos) 14 144 38 48 skupaj 27 68 75 svinje 5 42 3 47 100 111,9 17,0 100,0 Višina, vzroki in trendi izgub: Izgube so znašale 2,8 % odvzema, kar znaša 53 živali v zadnjem petletju. Izgub je relativno malo, do leta 2012 je bil opažen trend naraščanja izgub, nato je bil v letu 2013 evidentiran samo en primer iz neznanega razloga. V preteklem letu se je število izgub povečalo, kar je posledica evidentiranja pogina nekaj dni starih mladičev v januarju. Večina izgub je bila sicer zaradi povoza na cesti, ki predstavlja 55 % vseh izgub. Presoja uspešnosti gospodarjenja: Glede na relativno majhen obseg škod od divjih prašičev, bi lahko ocenili gospodarjenje kot uspešno. Vendar se glede na podatke o odvzemu populacija divjega prašiča v LUO še vedno krepi, tako da se cilj znižanja ali ponekod ohranjanja številčnosti v preteklih letih še ni dosegel. V preteklem letu so bili doseženi načrtovani odvzemi v vseh loviščih, še pomembneje pa je, da je večina upravljavcev lovišč dosegla tudi načrtovan delež odvzema rodnega dela populacije. Ocena stanja populacije Trend številčnosti in prostorska porazdelitev: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 45 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Številčnost divjih prašičev je bila v letu 2014 v večinskem delu LUO najvišja, kar potrjuje tudi daleč najvišji odvzem v preteklem letu. Divji prašič je vsaj občasno prisoten v vseh loviščih, v večini lovišč pa že tudi stalno. Na začetku preteklega obdobja se je razširil na območje lovišč skupine 5 – Dobrava, v preteklem letu pa se je tudi precej številčno okrepil in prostorsko razširil v skupini lovišč 3 – Bohor (predvsem v loviščih Brestanica in Sevnica). V skupini 1 je gledano na celoten LUO, številčnost divjih prašičev visoka, vendar relativno dobro usklajena z okoljem. Tropi divjih prašičev so v gozdnem kompleksu Gorjancev in Krakovskega gozda prisotni skozi celo leto, v spomladanskem in poletnem času pa je številčnost divjih prašičev precej višja. To je predvsem zaradi migracij iz sosednje R Hrvaške (Žumberak), kjer so zaradi veliko površinskega gospodarjenja z gozdom, odlični pogoji za divje prašiče. Takrat se pojavljajo posamezni lanščaki, pa tudi večji tropi svinj z mladiči, ki pa se v jesensko-zimskem času, ko se izvajajo skupni lovi, pretežno zadržujejo v goščah na hrvaški strani. To je tudi razlog, da je običajno v tej skupini lovišč v odvzemu zelo visok delež lanščakov (večina odstreljenih od aprila do julija), delež ozimcev pa (pre)nizek. V skupini 2 je kljub dokaj močnemu posegu v kategoriji lanščakinj in svinj v preteklih dveh letih številčnost divjih prašičev še vedno precej visoka. Še posebej to velja za lovišči Boštanj in Studenec – Veliki Trn, kjer je nastala tudi velika večina v preteklem letu evidentiranih škod. V skupini 3 se je številčnost zadnja leto precej povečala, kar se odraža tudi v odvzemu. Divji prašiči se stalno zadržujejo tudi v loviščih, kjer so bili pretekla leta le občasno prisotni (Brestanica, Senovo, Sevnica). V skupini 4 je številčnost divjih prašičev višja predvsem v lovišču Pišece, v zadnjem letu pa tudi v lovišču Bizeljsko. V ostalih loviščih je precej nižja oz. so divji prašiči prehodni. Divji prašiči se zadržujejo pretežno v severnem hribovitem delu območja (Špiček, Trobojnik, Močnik …), vse pogosteje pa se pojavljajo tudi na južnem delu teh lovišč, kamor prihajajo iz Dobrave in najdejo dobre življenjske razmere na prisojnih pobočjih, kjer ne manjka površin v zaraščanju. V skupini 5 so se divji prašiči začeli redno pojavljati na področju gozdnega kompleksa Dobrave od leta 2009 naprej in so postali zelo številčni, postopoma so razširili svoj življenjski prostor na območje Jovsov in naprej čez reko Sotlo v R Hrvaško, pa tudi v gričevnato območje proti severu (skupina lovišč 4). V letu 2014 je bila številčnost divjih prašičev sicer nekoliko nižja kot pretekla leta. Medvrstni vplivi: Visoka številčnost divjih prašičev lahko negativno vpliva na druge vrste, posebej tiste, ki valijo ali kotijo mladiče na tleh (gozdni jereb, srna). Spolna in starostna struktura: V populaciji prevladujejo živali ženskega spola. Glede na podatke odvzema, je v kategoriji mladičev in lanščakov nekoliko več živali moškega spola, pri dve in več letnih živalih pa prevladujejo samice. V populaciji je zelo malo (zrelih) merjascev, uplenjeni merjasci so redko starejši od 4 let. Zdravstveno stanje: Razpoložljivi pokazatelji in ocene po loviščih kažejo na zadovoljivo zdravstveno stanje divjih prašičev, tudi svinjska kuga, ki se je razširila v R Hrvaški praktično do meje z R Slovenijo, se ni nikjer pojavila. V letu 2011 je bil v lovišču Pišece med skupnim lovom opažen križanec z domačim prašičem, v letu 2012 pa je bil v sosednjem lovišču Bizeljsko odstreljen divji prašič lanščak, ki je kazal znake križanja z domačim prašičem. Prav tako je bil v letu 2012 opažen križanec z domačim prašičem v lovišču Čatež ob Savi. Ker gre v obeh primerih za obmejna lovišča, domnevamo, da izvirajo iz sosednje R Hrvaške. Prilagojeni cilj V vseh skupinah lovišč želimo številčnost divjega prašiča znižati. Gostoto divjih prašičev želimo v naslednjem obdobju znižati do te mere, da bo povprečni letni odvzem za zadnja tri leta 300 živali ali manj. Ukrepi in usmeritve Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Odvzem divjega prašiča v letu 2015 se načrtuje na osnovi navodil MKGP, s ciljem poenostavitve lovsko upravljavskih načrtov z vidika enostavnejšega načrtovanja odvzema divjega prašiča. Na osnovi navodil MKGP se načrtuje le: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 46 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 • • • • • • skupna višina odvzema divjega prašiča za LUO in po skupinah lovišč, ki so združena v posamezne ekološke enote znotraj LUO; po strukturi se načrtuje le odvzem lanščakinj in svinj, ki naj skupaj dosega vsaj 20 % delež v strukturi odvzema; odvzem ostalih kategorij divjega prašiča (po spolu in starosti) se ne načrtuje; dopustno odstopanje realizacije od načrta (za LUO in po posameznih skupinah lovišč), zaradi populacijskih nihanj ali drugih objektivnih razlogov, zaradi katerih osnovni načrt ne bi bil dosežen, je – 30 % in velja za vse kategorije divjih prašičev, tudi za združeno kategorijo lanščakinj in svinj, kjer pa se mora hkrati ob nedoseganju osnovnega načrta ohranjati minimalni delež 20 % lanščakinj in svinj v odvzemu; načrtovano višino odvzema je dovoljeno neomejeno presegati v vseh kategorijah; v kolikor je v posamezni skupini lovišč dosežena načrtovana kvota lanščakinj in svinj, posamezna lovišča niso dolžna zagotavljati 20 % deleža lanščakinj in svinj v skupnem odvzemu lovišča. V letu 2015 načrtujemo odvzem 430 divjih prašičev, kar je 124 % načrta odvzema in 80 % realizacije v letu 2014. Preglednica 4.5.2: Načrt odvzema divjih prašičev v letu 2015 Skupina / Kategorija Skupaj Načrtovano število lanščakinj in svinj 2+ 1 – Gorjanci, Krakovo 2 – Posavsko hribovje 3 – Bohor 4 – Orlica 5 – Dobrava SKUPAJ LUO 165 108 75 50 32 430 33 22 15 10 6 86 • • • • • Dopustno odstopanje od načrta odvzema za lovišča, ki imajo načrtovan odvzem 20 in več osebkov divjega prašiča, je lahko po višini navzdol največ do 30 %, pri čemer se izračunane vrednosti odstopanja zaokrožujejo na najbližjo celo vrednost. Odstopanje velja za vse kategorije divjih prašičev, tudi za združeno kategorijo lanščakinj in svinj 2+, kjer pa se mora ohranjati vsaj 20 % lanščakinj in svinj 2+ v celotnem odvzemu. Dopustno odstopanje od načrta odvzema za lovišča, ki imajo načrtovan odvzem od 6 in do vključno 19 osebkov divjega prašiča, je lahko po višini navzdol največ do 50 %, pri čemer se izračunane vrednosti odstopanja zaokrožujejo na najbližjo celo vrednost. Odstopanje velja za vse kategorije divjih prašičev, tudi za združeno kategorijo lanščakinj in svinj 2+, kjer pa se mora ohranjati vsaj 20 % lanščakinj in svinj 2+ v celotnem odvzemu. V loviščih, kjer je načrtovan odvzem manjši ali enak 5 osebkov, načrtovane višine odvzema ni potrebno dosegati (možno odstopanje navzdol do 100 %). V vseh loviščih odvzem navzgor količinsko ni omejen. V kolikor je osnovni načrt odvzema v lovišču dosežen v celoti, je lahko nadalje ob preseganju načrtovanega odvzema delež lanščakinj in svinj 2+ v odvzemu tudi nižji od 20 %. Če je v odvzemu na nivoju skupine lovišč dosežen 20 % delež lanščakinj in svinj, potem je lahko v posameznem lovišču ta delež tudi nižji. Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 47 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Priporočamo, da je svinja vodnica tropa pri izvajanju lova »varovana« kategorija, saj lahko njen odstrel prek zrušitve socialne strukture povzroči še večji prirastek in škode na kmetijskih kulturah. V primeru, da se pojavijo (po fenotipu) očitni križanci z domačim prašičem (vpliv hibridizacije), se lahko odstreljuje vse spolne in starostne kategorije teh (križanih) divjih prašičev ne glede na LNL. O odstrelu takšnih osebkov se obvesti ZGS in lovsko inšpekcijo. Lovske organizacije z internimi navodili na noben način ne smejo omejevati izvajanje načrta odvzema divjih prašičev (npr. omejevanje lova na privabljalnih krmiščih; določanje sankcij za uplenitev katerekoli kategorije divjega prašiča, ki je z načrtovanim odvzemom še dovoljena). V loviščih, kjer je načrtovano znatno zmanjšanje številčnosti divjih prašičev, tudi ni dovoljeno omejevanje skupinskih lovov v obdobju od 15. 9. do 31. 1. Izjemoma, t.j. v primeru bistveno manjše številčnosti divjih prašičev v celotnem LUO ali skupini lovišč, je odstopanje lahko tudi večje od navedenih, pri čemer se odstopanja utemelji po postopkih, ki so skladni s podzakonskimi akti. Upravljavci lovišč so se dolžni držati vseh izdanih odločb s strani pristojnih organov, katere se nanašajo na dodatne ukrepe pri upravljanju s populacijo divjega prašiča. Upravljavci lovišč so tudi dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce, oziroma poslati določene vzorce uplenjenih, poginulih ali povoženih divjih prašičev v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Preglednica 4.5.3: Analiza odvzema divjega prašiča za obdobje 2010 – 2014 Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Mladiči M Lanščaki Merjasci 2+ Skupaj PRAŠIČI Mladiči Ž Lanščakinje Svinje 2+ Skupaj SVINJE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 103 69 17 189 129 42 13 184 373 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Delež PRAŠIČEV Delež mladičev ne glede na spol Delež lanščakov ne glede na spol Delež večletnih - 2+ ne glede na spol Delež lanščakov Delež lanščakinj in svinj 2+ Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 2011 94 50 6 150 72 41 15 128 278 2010 2012 101 98 12 211 121 53 19 193 404 2010 2012 270 103,0 54,0 59,7 32,7 7,6 18,0 20,1 2011 6 3 9 2,4 367 2010 2012 2013 348 154,0 52,1 55,8 31,5 12,7 16,8 22,2 2014 14 2 16 3,0 522 1 1 0,4 284 2013 2 %/spol 54,3 38,2 7,4 100,0 58,6 29,8 11,6 100,0 2014 360 78,9 53,5 48,6 41,9 9,5 23,9 23,9 12 1 13 3,2 392 2012 1 1 Skupaj 533 375 73 981 524 266 104 894 1.875 2013 275 146,9 52,2 55,0 37,4 7,7 24,3 17,8 12 2 14 5,0 266 2011 2 1 2014 161 90 28 279 138 79 40 257 536 74 68 10 152 64 51 17 132 284 2011 250 149,2 50,7 62,2 29,8 8,0 18,5 14,7 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 2013 2014 1 15 %/skupaj 28,4 20,0 3,9 52,3 27,9 14,2 5,5 47,7 100,0 Skupaj 1503 124,8 52,3 56,4 34,2 9,4 20,0 19,7 Skupaj 44 9 53 2,8 1.831 % 83,0 17,0 100,0 Skupaj 21 2 % 39,6 3,8 48 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4 cesta 5 12 5 železnica 1 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto Mladiči M Indeks Lanščaki Indeks Mladiči Ž Indeks Lanščakinje Indeks Mladiči M + Ž Indeks 2010 30,1 100 59,8 100 33,4 100 50,8 100 31,9 100 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 2011 29,8 99 61,4 103 34,3 103 61,7 121 31,8 99 11 2012 34,1 113 68,6 115 31,2 93 60,2 119 32,5 102 1 2013 35,6 118 64,0 107 31,0 93 60,2 119 33,5 105 29 1 54,7 1,9 2014 29,4 98 63,7 107 29,0 87 58,0 114 29,2 91 49 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.6 Šakal (Canis aureus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave šakala je območje LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Šakal je bil leta 2004 uvrščen na seznam zavarovanih vrst. Novembra 2014 pa je bil z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur. l. RS, št. 81/14) uvrščen med divjad. Odvzem šakala do leta 2015 ni bil načrtovan. V Posavskem LUO v preteklosti ni bilo evidentiranega odvzema šakala. Ocena stanja populacije Vrsta se v Sloveniji pojavlja od leta 1953, po letu 2000 pa so se pojavile prve teritorialne družine. Populacija šakala v Sloveniji narašča, kar kažejo podatki nekaterih popisov in podatki o naključnih opazovanjih. Številčnosti populacije trenutno ne moremo oceniti, saj je na voljo premalo zanesljivih in sistematično zbranih podatkov. Iz dostopne literature je razvidno, da se stalno prisotne družine šakalov pojavljajo na območju Ljubljanskega barja, Zgornjega Posočja, Cerkniškega jezera in na Krasu. Posamezni podatki prihajajo tudi iz Prekmurja, Krške kotline in Istre. Po podatkih upravljavcev lovišč, se šakal v zadnjih dveh do treh letih na delu LUO dokaj redno zadržuje (lovišča Veliki Podlog, Raka, Kostanjevica na Krki, Podbočje, Cerklje ob Krki), opažena je bila tudi že formirana družinska skupnosti z mladiči Prilagojeni cilj Prvi cilj pri upravljanju z vrsto je spremljanje stanja vrste, predvsem njene številčnosti, z ustreznim monitoringom. Cilj monitoringa je ugotoviti število stalno prisotnih – teritorialnih družin na območju posameznih LUO. Na podlagi te ocene bo mogoče sprejeti ukrepe za nadaljnje upravljanje z vrsto. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 odvzem ni načrtovan, saj tega ne dovoljuje tretji odstavek 81. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14; v nadaljevanju 1 ZON). Ker je šakal po ZON-u še vedno zavarovan, za morebitno škodo še vedno odgovarja država. Predlagamo, da se vzpostavi monitoring vrste, ki bo zagotovil podatke o stanju populacije, na podlagi katerih bo mogoče upravljanje z vrsto na območjih njene stalne prisotnosti. Monitoring zajema zbiranje podatkov s pomočjo ustreznih sistematičnih popisov, zbiranja naključnih podatkov o pojavljanju in z analizo genetskih vzorcev, pridobljenih ob škodnih primerih. 1 V 93. členu Zakona o ohranjanju narave je določeno, da je oškodovanec upravičen do povrnitve odškodnine v višini dejanske škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst iz 81. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena. V prvem odstavku 81. člena ZON je določeno, da zaradi dejanske ali možne ogroženosti, ki je ugotovljena na podlagi predpisa iz prejšnjega člena, sprejme vlada akt o zavarovanju rastlinskih ali živalskih vrst, določi ukrepe varstva njihovih habitatov, predpiše pravila ravnanja in poseben varstveni režim. Predpis, ki ga predvideva ZON je Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11 in 15/14), kjer je šakal določen kot zavarovana prosto živeča živalska vrsta. V tretjem odstavku 81. člena je določeno, da se živali vrst, ki so zavarovane na podlagi tega zakona, ne lovijo ne glede na uvrstitev vrst med lovne ali ribolovne v skladu z zakonom. Iz navedenega sledi, da se šakala ne bo smelo loviti, dokler ne bo izvzet iz prej omenjene uredbe. S tem, ko se ga ne sme loviti, ni več izpolnjen temeljni pogoj, ki je potreben, da je lahko prosto živeča živalska vrsta divjad v skladu z 38. členom ZDLov, in sicer je lahko divjad le vrsta prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo. Zaradi navedenega za škode od šakala še vedno odgovarjala država oziroma organ, ki je šakala zavaroval. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 50 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.7 Lisica (Vulpes vulpes) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Lisica ima svoj življenjski prostor v vseh loviščih v LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V preteklem obdobju je bilo odvzetih 2.501 lisic, povprečen odvzem je znašal 500 lisic. Realizacija načrtovanega odvzema je bila 94 %, najnižja leta 2011 (61,6 %) in najvišja leta 2014 (122,4 %). V preteklem letu je bilo odvzetih 612 lisic, kar je največ v zadnjem obdobju. Izgube lisic se gibljejo med 20 in 40 živali letno, oz. med 4,3 in 8,1 % odvzema. Največ izgub je zaradi prometa (71,3 %). ODVZEM 700 600 število 500 400 300 200 100 0 2010 2011 Nenaravne izgube 2012 2013 2014 leto Naravne izgube Odstrel Slika 4.7.1: Odvzem lisic v obdobju 2010 - 2014 Ocena stanja populacije Populacija je stabilna, gostota pa je precej manjša kot v preteklem desetletju. V zadnjih dveh do treh letih je opazen trend rahlega naraščanja gostote lisic. Okuženost lisic z virusom stekline (po podatkih VURS) je praktično nična, kar dokazuje uspešnost oralne vakcinacije lisic, ki se izvaja redno dva krat letno s polaganjem vab. V LUO je zaznati posamično okuženost lisic z garjami, vendar v »normalnih« razsežnostih. Prilagojeni cilj Vzdrževanje okolju primerne številčnosti in dobrega zdravstvenega stanja lisic. Z višino odvzema zasledovati spreminjanje populacijske gostote lisice. Ukrepi in usmeritve Višina načrtovanega odvzema za leto 2015 je 500 lisic, kar je enako načrtu odvzema preteklega leta in 82 % realizacije odvzema preteklega leta. Dopustna odstopanja v realizaciji od načrta po loviščih in za LUO je v višini navzdol do – 30 %, odstopanje navzgor je v višini do + 100 % načrtovanega številčnega odvzema. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 živali, je dovoljeno odstopanje navzdol do –3 živali. Priporoča se intenziven lov v loviščih z malo poljsko divjadjo in habitatih gozdnih ter poljskih kur. Krmišča/mrhovišča za lisico so namenjena predvsem lovu in morajo biti najmanj 300 m oddaljena od naselij in ne smejo onesnaževati vodnih virov. Upravljavci lovišč so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce, oziroma poslati določene vzorce uplenjenih, poginulih ali povoženih lisic v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 51 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.7.1: Analiza odvzema lisice za obdobje 2010 – 2014 Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Samci 248 183 268 249 299 1.247 Samice 233 174 271 263 313 1.254 Skupaj odstrel in izgube 481 357 539 512 612 2.501 Načrt - skupaj 600 580 481 500 500 2.661 Odstrel in izgube / načrt 80,2 61,6 112,1 102,4 122,4 94,0 Izgube in odvzem Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % Nenaravne izgube 28 19 21 16 30 114 Naravne izgube 11 3 4 6 5 29 20,3 Skupaj izgube 39 22 25 22 35 143 100,0 % izgub 8,1 6,2 4,6 4,3 5,7 5,7 Odstrel 442 335 514 490 577 2.358 79,7 Vzroki izgub Vzrok / leto 2010 2011 1 neznan 10 2 bolezen 1 4 cesta 5 železnica 2012 3 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 2014 % 2 3 6 24 3 2 8 5,6 15 25 102 71,3 2 7 4,9 1 0,7 1 0,7 17 20 3 1 1 1 1 Skupaj 2 25 7 psi 8 kosilnica 2013 16,8 52 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.8 Jazbec (Meles meles) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Jazbec je prisoten v vseh ekoloških enotah in loviščih v LUO. Sodeč po podatkih odvzema, je pogostejši v hribovitem delu LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Povprečen odvzem v zadnjih petih letih je bil 52 jazbecev, najmanj leta 2011 (32 živali), največ pa leta 2014 (70 živali). Trend odvzema je podoben kot pri lisici, v zadnji letih nekoliko narašča. Realizacija odvzema je bila 83,9 %, najnižja leta 2011 (45,7 %) in najvišja leta 2012 (118 %). Sam odstrel je bil do leta 2012 dokaj enakomeren (dobrih 30 živali/leto), v zadnjih dveh letih pa se kaže trend povečanja. Pri odvzemu jazbeca beležimo relativno visok delež izgub, ki je znašal od 11 do 44 % odvzema (povprečno 25 %), vendar se v zadnjih dveh letih kaže trend upadanja. Največ izgub je zaradi povoza na cesti (69 %). število ODVZEM 80 70 60 50 40 30 20 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 leto Nenaravne izgube Naravne izgube Odstrel Slika 4.8.1: Odvzem jazbeca v obdobju 2010 - 2014 Ocena stanja populacije Številčnost jazbecev je bila v preteklem obdobju precej enakomerna, v letu 2011 je morda nekoliko upadla, v zadnjih dveh do treh letih pa je verjetno v porastu, kar pa je glede na podatke o odvzemu težko sklepati, saj v večini lovišč ni namenskega lova na jazbeca, ampak se odstrel izvaja predvsem slučajnostno ob lovu drugih vrst divjadi. V letu 2010 je bilo v lovišču Loka pri Zidanem Mostu najdeno sedem poginulih jazbecev brez vidnih znakov poškodb. Po preiskavi enega osebka na Nacionalnem veterinarskem inštitutu pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, je bilo ugotovljeno, da je vzrok pogina pregledanega jazbeca sepsa, povzročena po bakteriji Aeromonas hydrophilla. Sklepajo na oslabljen imunski sistem, za preiskani primerek pa naj bi bil značilen hiter potek bolezni (žival ni imela časa oslabeti, izgubiti dlako, shujšati…). Z večjo gotovostjo pa bi tudi možne druge vzroke poginov lahko izključili le v primeru ustreznih preiskav večjega števila vzorcev. V primeru, da se najdejo poginuli jazbeci tudi v drugih loviščih, priporočamo sprotno pošiljanje najdenih in odstreljenih jazbecev na pregled na omenjeno institucijo. Prilagojeni cilj Ohranjanje primerne številčnosti, ki bo omogočala normalen razvoj populacije ter preprečevala pojavljanje obsežnejših škod na kmetijskih površinah. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 načrtujemo odvzem 60 jazbecev, kar je enako lanskemu načrtu odvzema in 85,7 % višine realizacije odvzema preteklega leta. Odstrel se naj izvaja predvsem na lokacijah, kjer jazbec povzroča škode na kmetijskih kulturah, v loviščih z malo poljsko divjadjo in habitatih gozdnih ter poljskih kur. Dopustna odstopanja v realizaciji od načrta po loviščih in za LUO je v višini navzdol do – 50 %, odstopanje navzgor je v višini do + 100 % načrtovanega številčnega odvzema. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 živali, je dovoljeno odstopanje navzdol lahko do –5 živali. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 53 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.8.1: Analiza odvzema jazbeca za obdobje 2010 – 2014 Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Samci 30 19 35 26 41 151 Samice 20 13 24 23 29 109 Skupaj odstrel in izgube 50 32 59 49 70 260 Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 70 70 50 60 60 310 71,4 45,7 118,0 81,7 116,7 83,9 Izgube in odvzem Kategorija / leto 2010 Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 13 4 19 6 7 49 75,4 9 1 4 1 1 16 24,6 100,0 22 5 23 7 8 65 44,0 15,6 39,0 14,3 11,4 25,0 28 27 36 42 62 195 Odstrel Vzroki izgub Vzrok / leto 2010 1 neznan 2011 9 2012 1 2 bolezen 4 cesta 5 železnica Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 11 2 4 2013 2014 3 2 1 1 18 6 1 Skupaj 6 % 15 23,1 2 3,1 45 69,2 3 4,6 54 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.9 Kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica (Martes martes) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Obe vrsti kun se pojavljata v vseh ekoloških enotah in loviščih v LUO. Belica je pogostejša v loviščih kmetijske in gozdnate krajine, zlatica pa v loviščih gozdne krajine. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V zadnjem pet letnem obdobju je bilo odvzetih 269 kun belic, povprečno 54 živali/leto. Realizacija odvzema je bila 80,3 %. Delež izgub je bil dokaj visok, znašal je 28 %, večina izgub je zaradi povoza na cesti (96 %). V letu 2014 je bilo odvzetih 48 kun belic, kar pomeni 80 % realizacijo odvzema. V zadnjem pet letnem obdobju je bilo odvzetih tudi 56 kun zlatic, povprečno 11 živali/leto. Realizacija odvzema je bila 66,7 %. Delež izgub je bil 23,2 %, večinoma zaradi povoza na cesti. V letu 2014 je bilo odvzetih 8 kun zlatic (67 % realizacijo odvzema), polovica od tega je bila izgub. Ocena stanja populacije Številčnost kun v LUO je ustaljena in ne ugotavljamo večjih sprememb v številčnosti. Namenskega lova na kune je v LUO zelo malo. Odstrel se vrši bolj ali manj slučajnostno, namensko pa le tam, kjer povzročajo gospodarsko škodo (podstrešja vikendov, ipd...). Prilagojeni cilj Ohranjanje primerne številčnosti. Ukrepi in usmeritve Načrtovan odvzem za leto 2015 je 55 kun belic in 12 kun zlatic. Ne glede na razdelilnik odvzema, se kuna zlatica lahko lovi v vseh loviščih v LUO. Dopustna odstopanja v realizaciji od načrta po loviščih in za LUO je v višini navzdol do – 50 %, odstopanje navzgor je v višini do + 100 % načrtovanega številčnega odvzema oz. vsaj +1 žival. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 živali, je dovoljeno odstopanje navzdol lahko do –5 živali. Priporoča se intenziven lov v loviščih z malo poljsko divjadjo in habitatih gozdnih ter poljskih kur. Za ohranjanje življenjskega prostora za kune se priporoča ohranjanje dreves z dupli. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 55 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.9.1 Analiza odvzema kune belice in kune zlatice za obdobje 2010 – 2014 Odstrel in izgube – kuna belica 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Kuna belica - odstrel in izgube 55 46 66 54 48 269 Načrt - skupaj 70 80 60 65 60 335 78,6 57,5 110,0 83,1 80,0 80,3 Odstrel in izgube / načrt Izgube in odvzem - kuna belica Kategorija / leto 2010 Nenaravne izgube 2011 10 Naravne izgube 17 2013 2014 28 8 1 2 1 Skupaj izgube % izgub Odstrel 2012 Skupaj 8 % 71 94,7 4 5,3 100,0 11 17 29 10 8 75 20,0 37,0 43,9 18,5 16,7 27,9 44 29 37 44 40 194 Vzroki izgub – kuna belica Vzrok / leto 2010 2011 1 neznan 2012 2013 1 2 bolezen 2014 Skupaj 1 1 4 cesta 10 10 16 7 psi % 2 28 8 1 2,7 1 1,3 72 96,0 1 1,3 Odstrel in izgube - kuna zlatica 2010 Kuna zlatica - odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2011 16 2012 7 2013 13 2014 12 Skupaj 8 56 25 25 10 12 12 84 64,0 28,0 130,0 100,0 66,7 66,7 Izgube in odvzem - kuna zlatica Kategorija / leto 2010 Nenaravne izgube 2011 3 2012 2 2013 3 2014 1 Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel Skupaj % 3 12 92,3 1 1 7,7 100,0 3 2 3 1 4 13 18,8 28,6 23,1 8,3 50,0 23,2 13 5 10 11 4 43 Vzroki izgub - kuna zlatica Vzrok / leto 2010 2011 2012 2013 2014 1 neznan 4 cesta Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 3 2 3 1 Skupaj % 1 1 7,7 3 12 92,3 56 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.10 Navadni polh (Glis glis) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Lov na polha se izvaja v majhnem obsegu po celotnem LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V zadnjih petih letih je bil zabeležen odvzem navadnega polha le v loviščih Kostanjevica na Krki (341 živali) in Boštanj (1 žival). Ocena stanja populacije Temeljitejše raziskave o etologiji in ekologiji polha v Posavju ni. Razvoj populacije je ciklično vezan na letne obrode gozdnega drevja in grmovja. Lov na polhe ne more ogroziti njegove populacije. Prilagojeni cilj Zmeren in načrten lov. Izhodišče je zagotavljanje primerne številčnosti polha. Ukrepi in usmeritve V dopolnjenem Zakonu o divjadi in lovstvu (ZDLov_1A) je novost 43.a člen, ki opredeljuje način lova na polha. Za lov na polha je potrebna polharska dovolilnica, ki jo izda upravljavec lovišča, tudi za svoje člane. Imetnik polharske dovolilnice jo je dolžan vrniti upravljavcu lovišča do 31.12. S tem se želi uvesti koordiniran in načrten lov na polha ter zagotovitev evidenc o odvzemu. Za leto 2015 številčne omejitve lova na polha ni. Lov naj se izvaja skladno s trajnostno rabo, njegov uspeh pa je vezan izključno na pojav polhov v večji številčnosti ob gozdnem obrodu zanj ključnih drevesnih in grmovnih vrst (bukev, leska). Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 57 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.11 Pižmovka (Ondatra zibethia) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Pižmovka je skozi leta postopoma naseljevala in osvajala svoj življenjski prostor od severa proti jugu. V zadnjih nekaj letih ugotavljamo skokovit upad številčnosti. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Načrtnega lova na pižmovko v LUO ni. V zadnjem pet letnem obdobju je bil zabeležen le en odvzem pižmovke, v lovišču Studenec – Veliki Trn je bil evidentiran povoz na cesti. V letu 2014 nismo načrtovali odvzema pižmovke, izgub ni bilo evidentiranih. Ocena stanja populacije V obdobju po letu 2000 je prišlo zaradi neznanega vzroka (inf. Prirodoslovni muzej) do izrazitega upada številčnosti pižmovk v Sloveniji in tudi v Posavskem LUO. Vrsta je sicer lovna, vendar realno gledano namenskega lova v večjem obsegu na to vrsto do sedaj ni bilo. Po letu 2005 ni bilo več evidentiranega odstrela. Vzrok skokovitega upada številčnosti je neznan. Prilagojeni cilj Vrsto ohraniti v Posavskem LUO. Ukrepi in usmeritve Za leto 2015, v skladu z oceno stanja populacije ne načrtujemo odvzema pižmovk. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 58 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.12 Poljski zajec (Lepus europaeus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prisoten v vseh ekoloških enotah v LUO. Številčno je zgoščen v nižinskem delu LUO (EE Krško-Brežiško polje). Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Vse od leta 2002, ko je bil v LUO načrtovan celoleten lovopust, pa do leta 2009, je odvzem poljskega zajca naraščal, v preteklem petletnem obdobju (2010-2014), pa se zopet kaže trend upadanja odvzema. Tako je bilo v preteklem petletju odvzetih 1.648 poljskih zajcev (povprečno 337 letno), največ leta 2011 (446 živali) in najmanj leta 2014 (236 živali). Realizacija načrtovanega odvzema v petletju je bila 82,3 %. Evidentiranih je bilo 132 izgub poljskega zajca, od tega 86 % zaradi povoza na cesti, pri čemer se kaže trend upadanja. V preteklem letu je bilo evidentiranih 22 izgub. Glede na podatke Evidenčnih knjig odstrela in izgub male divjadi, je v letu 2014 zabeležilo podatke o izgubah poljskega zajca zaradi povoza na cesti 7 upravljavcev lovišč. Ocenjujemo, da je število izgub zaradi povoza na cesti nekajkrat večje kot je evidentirano, predvsem v loviščih z načrtovanim odvzemom 10 in več poljskih zajcev. Ocena stanja populacije Ocene po posameznih loviščih kažejo, da je številčnost poljskega zajca v rahlem upadanju, v nekaterih loviščih pa je še vedno dokaj stabilna. O prisotnosti ali razmahu katere od zajčjih bolezni v preteklem obdobju nimamo informacij ali ocen. Nekaj izgub je bilo v preteklem obdobju tudi zaradi poplav reke Save. Prilagojeni cilj Ohranjanje življenjskega prostora in številčnosti poljskega zajca v LUO vsaj na sedanjem nivoju. V loviščih, kjer so še vedno dokaj dobri pogoji za malo poljsko divjad, pa želimo z bolj zadržanim odstrelom v naslednjih letih številčnost povišati. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 načrtujemo odvzem 240 poljskih zajcev. Načrtovan odvzem znaša 107 % preteklega načrta odvzema in 102 % lanskoletne realizacije odvzema. Načrtovane višine odvzema poljskega zajca ni potrebno dosegati, navzgor pa je realizacija omejena do največ 30 % načrtovanega odvzema. Na isti površini lovišča se lov vrši praviloma samo enkrat letno ali pa se v smislu kolobarjenja lov lahko izvaja na isti površini tudi večkrat, vendar največ do 1/3 lovne površine lovišča kjer se izvaja lova na poljskega zajca, na preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja. Površine namenjene izvajanju lova in t.i. »mirnih con« brez lova se letno menjajo. Upravljavec lovišča takšne površine opredeli v letnem načrtu lovišča. Lov poljskega zajca v bližini intenzivnih nasadov (sadovnjakov) naj ima prednost pred lovom v ostalem delu lovišča. Na teh površinah se lov lahko ponavlja. Priporočamo, da se čim večji del načrtovanega odvzema (odstrela) realizira v prvi polovici lovne dobe na poljskega zajca – v oktobru. Takrat je v odstrelu visok delež mladih zajcev (poleženih tistega leta), s tem pa v večji meri varujemo nosilni oz. reproduktivni del populacije (živali v drugem življenjskem letu in starejše). Dodajanje poljskega zajca v prosto naravo ni dovoljeno. Preglednica 4.12.1: Analiza odvzema poljskega zajca za obdobje 2010 – 2014 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 59 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 4 cesta 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica 2010 2011 382 500 76,4 2010 2012 446 480 92,9 2011 34 1 35 9,2 347 2010 2012 27 2 29 6,5 417 2011 1 31 24 1 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 29 3 32 9,4 309 2012 1 1 2 341 450 75,8 3 6 1 25 2013 2014 279 390 71,5 2013 236 225 104,9 2014 13 1 14 5,0 265 2013 20 1 21 8,9 215 2014 1 13 1 21 Skupaj 1.684 2.045 82,3 Skupaj 123 8 131 7,8 1.553 % 93,9 6,1 100,0 Skupaj % 6,9 1,5 87,0 0,8 0,8 3,8 9 2 114 1 1 5 60 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.13 Fazan (Phasianus colchicus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Fazan je značilna divjad nižinskega dela LUO (EE Krško-Brežiško polje). Ponekod živi tudi do okoli 300 m n.m.v. (npr. lovišče Pišece). Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odvzem fazana v LUO je naraščal od leta 2001 do 2007, nakar se je pričel trend upadanja, ki je prisoten še danes. Povprečen odvzem fazana v zadnjem pet letnem obdobju je bil 447 fazanov na leto, realizacija načrta je bila 70,4 %. Največji odvzem je bil leta 2010 (612 živali), v letu 2014 pa je upadel na samo 240 živali, kar je pomenilo 72,7 realizacijo odvzema. Ocena stanja populacije Oceno gibanja številčnosti fazana v LUO je težko izluščiti, ker nekaj upravljavcev lovišč dodaja v lovišča fazana iz umetne vzreje. Po opažanjih v loviščih in tudi glede na podatke odvzema, številčnost fazana v zadnjih letih upada. V letu 2014, ki je bilo zaradi obilnega deževja zelo neugodno za malo divjad, je bil ta trend upadanja še bolj izrazit. Zdravstveno stanje v prosti naravi živeče populacije fazana je po razpoložljivih podatkih sicer dobro. Prilagojeni cilj Z različnimi biomeliorativnimi in biotehničnimi ukrepi izboljšati oz. vsaj ohranjati ugoden življenjski prostor za fazana in nekoliko dvigniti številčnost. Ukrepi in usmeritve Izrednega pomena za ohranjanje populacije fazana v območju je pospeševanje pripravljanja in vzdrževanja remiz in grmišč, kakor tudi zimsko krmljenje fazanov. Upoštevati je potrebno tudi sprejeto usmeritev o odstrelu le dela vloženega števila fazanov. Načrtovan odvzem v letu 2015 je 300 fazanov, kar pomeni 91 % načrta odvzema in 125 % realizacije odvzema preteklega leta. Na isti površini lovišča se lov vrši praviloma samo enkrat letno ali pa se v smislu kolobarjenja lov lahko izvaja na isti površini tudi večkrat, vendar največ do 1/3 lovne površine lovišča kjer se izvaja lova na naravnega fazana, na preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja. Površine namenjene izvajanju lova in t.i. »mirnih con« brez lova se letno menjajo. Upravljavec lovišča takšne površine opredeli v letnem načrtu lovišča. V primeru dodajanja fazana se lov na istih površinah lahko ponavlja. Načrtovane višine odvzema fazana ni potrebno dosegati, navzgor pa je realizacija omejena do največ 30 % načrtovanega odvzema. V loviščih, kjer bo izvedeno dodajanje fazana, je lahko odvzetih do 50 % dodanih fazanov. Dodajanje divjadi se po predlogu upravljavcev lovišč načrtuje z letnim lovsko upravljavskim načrtom. Dodajanje divjadi mora upoštevati določila veljavne zakonodaje, to je Zakon o ohranjanju narave Ur.l. 56/99 (UPB 96/04) in Zakon o zaščiti živali Ur.l. 98/99 (UPB 20/04). Lov na fazanko ni dovoljen. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 61 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.13.1: Analiza odvzema fazana za obdobje 2010 – 2014 Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 4 cesta 6 zveri in ujede 2010 2011 612 900 68,0 2010 2011 3 3 0,5 609 2010 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 2012 568 826 68,8 2012 1 4 5 0,9 563 2011 3 2013 488 620 78,7 2013 1 0,2 487 240 330 72,7 2014 1 2012 1 1 3 2014 328 500 65,6 1 1 0,3 327 2013 Skupaj 1 3 4 1,7 236 2014 1 1 Skupaj 2236 3176 70,4 6 8 14 0,6 2.222 Skupaj 1 3 1 6 7 % 42,9 57,1 100,0 % 7,1 42,9 50,0 62 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.14 Poljska jerebica (Perdix perdix) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Poljska jerebica ima ustrezne pogoje za življenje le v ekološki enoti Krško-Brežiško polje. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Do leta 2008 lova na poljsko jerebico nismo načrtovali, nato se je številčnost poljske jerebice v delu LUO popravila do meje, ki je že dovoljeval omejen lov na gojeno poljsko jerebico. V preteklem obdobju (v letih 2009 in 2010) je bilo odstreljenih 12 poljskih jerebic, največ v lovišču Krško. Izgub v preteklem obdobju ni bilo zabeleženih. V obdobju 2011-2013 smo načrtovali minimalen odvzem gojenih poljskih jerebic v loviščih Krško in Dobova, ki pa ni bil realiziran. V preteklem letu nismo načrtovali odvzema poljskih jerebic. Ocena stanja populacije V letu 2005 se je zaključil projekt repopulacije poljske jerebice v Posavskem LUO, ki je številčnost vsaj začasno nekoliko dvignil. Poljska jerebica je prisotna v loviščih Krško, Cerklje ob Krki, Veliki Podlog in Dobova, občasno pa se pojavlja tudi v drugih nižinskih loviščih v LUO (Brežice, Artiče, Videm ob Savi). Številčnost »naravnih« poljskih jerebic je nizka. Prilagojeni cilj Ohranjanje ustreznega življenjskega prostora in povišanje številčnosti poljske jerebice. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 ne načrtujemo odvzema poljskih jerebic. Preglednica 4.14.1: Analiza odvzema poljske jerebice za obdobje 2010 – 2014 Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 2011 6 10 2012 0 10 2013 0 6 0 2014 0 6 0 skupaj 0 0 6 32 19 63 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.15 Raca mlakarica (Anas platyrhynchos) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prisotna je na vseh večjih in srednjih vodotokih, vključno z odprtimi stoječimi vodami (gramoznice, zajetja, …) v LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odvzem rac mlakaric se je v zadnjem obdobju gibal med 155 in 195 živali. Povprečen letni odvzem v zadnjih petih letih je bil 171 rac mlakaric, realizacija odvzema pa je bila 78 %. V letu 2014 je bilo odvzetih 157 rac mlakaric, kar pomeni 78,5 % realizacijo načrta odvzema. Ocena stanja populacije Raca mlakarica spada med splošno razširjene vrste rac pri nas. Dodajanja race mlakarice v naravne vodotoke niso dovoljena, ker je naravna populacija dovolj številčna. Številčnost race mlakarice je dobra, nižji odvzemi so predvsem posledica majhnega zanimanja za lov na to vrsto ter oteženega lova zaradi prostorskih posegov in rekreacijskih dejavnosti na in ob vodotokih, kot pa zmanjšana številčnost. Podatki vsakoletnega zimskega (januarskega) štetja vodnih ptic, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kažejo da je v LUO številčnost rac mlakaric dokaj visoka. Prilagojeni cilj Ohranjanje številčnosti race mlakarice in trajnostno izkoriščanje populacije z lovom. Glede na oceno stanja populacije ocenjujemo, da bi bil lahko odvzem vsaj za 50 % višji. Ukrepi in usmeritve Za leto 2015 se načrtuje odvzem 200 rac mlakaric, kar je enako kot v preteklem letu in 127 % realizacije odvzema preteklega leta. Načrtovane višine odvzema race mlakarice ni potrebno dosegati, navzgor pa je preseganje realizacije omejeno do največ 30 % osnovno načrtovanega odvzema. Dodajanja so dovoljena samo na umetnih vodnih površinah. Upravljavci lovišč so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce, oziroma poslati določene vzorce uplenjenih, poginulih ali povoženih rac v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Preglednica 4.15.1: Analiza odvzema race mlakarice za obdobje 2010 – 2014 Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Izgube in odvzem Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 2010 2011 172 250 68,8 2010 2012 155 250 62,0 2011 1 4 5 2,9 167 2010 2012 1 1 2 1,3 153 2011 1 1 1 2 2013 195 200 97,5 179 200 89,5 2013 1 1 2 1,0 193 2012 0 0,0 179 2013 1 1 1 1 2014 157 200 78,5 2014 0 0,0 157 2014 Skupaj 858 1.100 78,0 Skupaj 3 6 9 1,0 849 Skupaj 3 1 2 1 2 % 33,3 66,7 100,0 % 33,3 11,1 22,2 11,1 22,2 4.16 Sraka (Pica pica), šoja (Garrulus glandarius) in siva vrana (Corvus cornix) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 64 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Sraka, šoja in siva vrana so prisotne v celotnem LUO, siva vrana je pogostejša v nižinskem delu, sraka pa predvsem v okolici večjih naselij. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Načrtnega lova na srako in šojo v preteklem obdobju ni bilo. Zaradi naraščajočega števila odškodninskih zahtevkov za škode na posevkih in pridelkih po sivi vrani, smo v preteklih letih pozivali upravljavce lovišč k povišanju odvzema sive vrane. Pozivu so se večinoma tudi odzvali, kar je razvidno iz podatkov o realizaciji načrta. V preteklem obdobju je bilo tako odvzetih 123 srak, 223 šoj in 1.427 sivih vran. V preteklem letu je bilo odvzetih 44 srak (125,7 % realizacija načrta), 60 šoj (100 % realizacija načrta) in 356 sivih vran (98,9 % realizacija načrta). Realizacija odvzema sive vrane je bila v letu 2014 znotraj dopustnih odstopanj v vseh loviščih, razen v lovišču Kapele (20 %) in Veliki Podlog (47 %). V zadnjem obdobju je bilo evidentiranih 7 izgub sive vrane. Ocena stanja populacije Številčnost srake je stabilna, v okolici večjih naselij je zelo pogosta, številčnost šoje je zadovoljiva v celotnem LUO, številčnost sive vrane pa je dokaj visoka. Pri vranah občasno opažamo tudi večje (nekaj 100 živali) mešane jate vran (siva in poljska vrana), ki se pojavljajo predvsem v nižinskem agrarnem delu LUO (EE KrškoBrežiško polje). Prilagojeni cilj Ohranjanje relativno visokega odvzema sive vrane, zmeren odvzem srake in šoje. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 načrtujemo odvzem 45 srak (129 % lanskega načrta odvzema), 60 šoj (100 % lanskega načrta odvzema) in 400 sivih vran (111 % lanskega načrta odvzema). Lov sive vrane se načrtuje v obsegu, ki ima za posledico čim manjši vpliv te vrste na okolje in se naj izvaja predvsem na tistih kmetijskih površinah, kjer prihaja ali bi lahko prišlo do škodnih primerov. Pri upravljanju s sivo vrano se tudi smiselno upoštevajo določila »Akcijskega načrta za reševanje problemov, povezanih s sivo vrano v Sloveniji«. Dopustno odstopanje realizacije načrtovanega odvzema po loviščih in za LUO je za sivo vrano po višini navzdol do – 30 %, odstopanje navzgor je v višini do + 100 % načrtovanega številčnega odvzema. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 sivih vran, se kot dopustno odstopanje od načrta šteje realizacija - 3 živali, navzgor pa je preseganje realizacije možno do 100 % načrtovanega števila. Višine načrtovanega odvzema šoj in srak ni potrebno dosegati, lahko pa se ga presega za 100 %, oz. vsaj +1 žival. Upravljavci lovišč so se dolžni držati vseh izdanih odločb s strani pristojnih organov, katere se nanašajo na dodatne ukrepe pri upravljanju s populacijo sive vrane. Eden izmed priporočljivih in dovoljenih ukrepov za zmanjšanje možnosti nastanka škod od sivih vran je t.i. odvračalni odstrel. Zmanjšanje škod se sicer doseže z aktivnim lovom enega ali nekaj osebkov, bistveno pa k temu doprinese tudi stalna fizična prisotnost upravljavcev lovišč na področjih z večjimi škodami. Ciljno zasnovan odvračalni odstrel bi ob minimalnih izgubah osebkov, zelo učinkovito odvračal sivo vrano s škodnih področij. Da bo odvračalni odstrel maksimalno učinkovit, ga je potrebno izvajati na ciljno usmerjen način, in sicer: - izvajalec odvračalnega odstrela naj se nahaja na škodni površini oziroma v njeni neposredni bližini, - izvajalec naj strelja z mesta, ki je dobro vidno (sive vrane bodo na ta način hitro razvile znanje, da se je določenih površin treba izogibati). Odvračalni odstrel naj se izvaja v času lovne dobe na lovni površini. Kljub določilom Akcijskega načrta za reševanje problemov, višine odvračalnega odstrela sivih vran z letnim načrtom LUO za posamezna lovišča Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 65 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 posebej ne določamo, temveč je število odvzema za namene odvračalnega odstrela, vključeno v osnovni načrt odvzema. V primeru realizacije osnovno načrtovanega odvzema sivih vran za posamezno lovišče do zgornje meje dopustnih odstopanj osnovnega načrta, lahko upravljavec lovišča zaprosi za dovoljenje za izredni poseg. Izvajanje odvračalnega odstrela izven lovne dobe na lovni površini po določilih veljavne zakonodaje ni dovoljeno, lahko pa se dovoli izredni poseg (42. člen ZDLov-1). Izvajanje odvračalnega odstrela v času lovne dobe in izven lovne dobe na nelovni površini ni dovoljeno. V primeru pojavljanja večjih težav s sivimi vranami se na podlagi obstoječe zakonodaje lahko izda odločba za izredni poseg v populacijo sive vrane, bodisi v lovni dobi, bodisi izven nje. V primeru povzročanja škod od sive vrane na majhnem področju, se o tem ustno ali pisno obvesti IRSKGLR. Pristojni lovski inšpektor opravi ogled in v primeru upravičenega posega na način, da se odstrani posamezne osebke sivih vran, lahko odredi le-to. Preglednica 4.16.1: Analiza odvzema srake, šoje in sive vrane za obdobje 2010 – 2014 Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Sraka – odstrel in izgube načrt - skupaj odstrel in izgube / načrt Šoja – odstrel in izgube načrt - skupaj odstrel in izgube / načrt Siva vrana – odstrel in izgube načrt - skupaj odstrel in izgube / načrt 2010 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 11 25 44,0 31 25 124,0 196 250 78,4 2011 15 25 60,0 25 25 100,0 223 250 89,2 2012 22 35 62,9 55 55 100,0 319 340 93,8 2013 31 30 103,3 52 60 86,7 333 350 95,1 2014 44 35 125,7 60 60 100,0 356 360 98,9 skupaj 123 150 82,0 223 225 99,1 1.427 1.550 92,1 66 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.17 Nutrija ali bobrovka (Myocastor coypus) in rakunasti pes (Nyctereus procyonoides) Po informacijah Veterinarsko higienske službe, naj bi bili v letu 2010 dve nutriji povoženi v okolici Boštanja (Radna), v predelu Črnega potoka med Sevnico in Bregom, pa naj bi obstajala tudi kolonija nutrij. V letu 2011 je bila ena nutrija odstreljena v lovišču Loka pri Zidanem Mostu. V letu 2013 so bile nutrije ponovno opažene na sotočju Mirne in Save v lovišču Boštanj. Prisotnost je zabeležena tudi v nekaterih sosednjih LUO (Zasavsko), predvsem po pobegu iz vzrejališč v prosto naravo. Vrsta ima veliko sposobnost reprodukcije in osvajanja novih teritorijev. Po sedanjih podatkih se rakunasti pes v LUO ne pojavlja. O domnevnem pojavu rakunastega psa v lovišču Bizeljsko smo bili obveščeni spomladi 2009. V primeru prisotnosti teh dveh alohtonih in invazivnih vrst, se odvzema v lovni dobi ne omejuje. Potrebno je odstreliti vse opažene osebke. Priporočamo, da se poostri nadzor nad pojavom nutrije v loviščih Loka pri Zidanem Mostu, Boštanj in Sevnica. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 67 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.18 Načrt dodajanja divjadi V preteklem petletnem obdobju se je v lovišča največ dodajalo fazana (934 živali), sledi raca mlakarica (224 živali) in poljska jerebica (93 živali). Dodajanje divjadi 350 300 fazan Število 250 200 poljska jerebica 150 100 raca mlakarica 50 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Slika 4.18.1: Dodajanje divjadi v obdobju 2008-2014 Upravljavci lovišč tudi v letu 2015 načrtujejo dodati v lovišča 100 fazanov, 10 poljskih jerebic in 30 rac mlakaric iz umetne vzreje. Preglednica 4.18.1: Načrtovano dodajanje divjadi v letu 2015 Lovišče Vrsta divjadi Število Bizeljsko Fazan 30 Dobova Poljska jerebica 10 Globoko Fazan 50 Krško Raca mlakarica 15 Veliki Kamen Fazan 20 Senovo Raca mlakarica 15 Način vlaganja fazanov, poljske jerebice in rac mlakaric iz umetne reje je stvar spoštovanja določil lovske etike, ter spoštovanja določil veljavne zakonodaje (ZON - Ur.l. RS, št. 56/1999 (31/2000 - popr.), 110/2002, 119/2002, 41/2004) in je v domeni upravljavcev lovišč – dodajanje divjadi v lovišče neposredno pred lovom pa je prepovedano. Dovoljeno je dodajanje kvalitetne divjadi, sposobne preživetja v naravi (Zakon o zaščiti živali Ur.l. 98/99). Fazana se dodaja v razmerju najmanj - 1 fazan : 4 fazanke. Vsi upravljavci lovišč so dolžni pred vlaganji zagotoviti ustrezno okolje za vloženo divjad. Realizirana dela, ki jih v ta namen opravijo morajo biti razvidna iz letnih načrtov lovišč. Če za izboljšanje življenjskih razmer ne storijo ničesar, vlaganje divjadi ni dovoljeno. Izboljšanje življenjskih razmer za divjad pred vlaganjem se šteje za ukrep varstva divjadi. Posamezno divjad je dovoljeno dodajati v lovišče v lovopustu, vsaj en mesec pred začetkom lovne dobe. Dodajanja divjadi, ki niso načrtovana s tem načrtom so prepovedana. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 68 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 5 KRONOLOGIJA Preglednica 5.1: Kronologija usklajevanja višine načrta odvzema Divjad Predlog lovišč Predlog ZGS Predlog OZUL Srna Navadni jelen Damjak Gams Divji prašič Šakal Lisica Jazbec Kuna zlatica Kuna belica Pižmovka Poljski zajec Fazan Poljska jerebica Raca mlakarica Sraka Šoja Siva vrana 2.310 60 44 13 342 8 490 76 16 61 7 302 330 8 292 51 77 348 2.380 46 38 14 430 0 500 60 12 55 0 240 300 0 200 45 60 400 2.380 46 38 14 430 0 500 60 12 55 0 240 300 0 200 45 60 400 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice Predlog ZGS Usklajeno po usklajevanju (da / ne) z OZUL 2.380 46 38 14 430 0 500 60 12 55 0 240 300 0 200 45 60 400 Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da Da 69 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 6 EVIDENCE Izdelava načrta je potekala v skladu s Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št.91/2010) in usmeritev iz območnih načrtov. Podatki o odvzemu so bili zbrani v skladu s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter Uredbo o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju. Obseg opravljenih del za leto 2014 in načrt za leto 2015 ter drugi podatki so bili pridobljeni iz letnih načrtov lovišč za lovišča LUO. Podatki o odvzemu v letu 2014 so bili v elektronski obliki posredovani prek spletne aplikacije Lisjak. Podatki so bili oddani pravočasno do 10. 2. 2015. Za prizadevnost pri oddaji letošnjih podatkov pa gre vsem upravljavcem lovišč ter vodstvu OZUL izraziti priznanje in zahvalo. Izhodišča za izdelavo LN v letu 2016: Pridobivanje podatkov za LN za leto 2016 bo predvidoma podobno kot v preteklem letu. Njihovo zbiranje bo predvidoma v skladu z zgoraj omenjenima pravilnikoma ter morebitnimi spremembami in dopolnili. Pregled odstrela in izgub divjadi v loviščih od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 mora biti opravljen najkasneje do 31. 1. 2016. Komisija za pregled odstrela in izgub divjadi mora biti ena za celotno LUO. Član komisije je tudi predstavnik ZGS, ki ob končanem pregledu v posameznem lovišču na zahtevo dobi kopijo izvoda seznama odvzema in izgub divjadi in kategorizacijskega zapisnika. Komisiji se ob pregledu predloži za vsak odstreljen ali izgubljen osebek: • za srnjad, jelenjad in damjaka: trofeja in levi del spodnje čeljusti za enoletne in starejše samce ter levi del spodnje čeljusti za mladiče obeh spolov in samice, • za divjega prašiča: za oba spola cele spodnje čeljusti, • za gamsa: trofeja pri obeh spolih, Evidenčna knjiga: Samo reden vpis v evidenčno knjigo brez materialnega dokaza se ne upošteva. Kot materialni dokaz se lahko predloži zapisnik komisije za ocenjevanje odstrela in izgub posameznega upravljavca lovišča, zapisnik pristojnih javnih služb in državnih organov – Veterinarsko higienska služba, Policija, fotografija z datumom odvzema, trofejni list (lovski gost), ipd., ki jih komisija lahko upošteva kot materialni dokaz odvzema. Čeljusti je komisija po končanem pregledu dolžna trajno uničiti. Kot trajno uničenje čeljusti šteje tudi njihova izročitev raziskovalnim institucijam, in sicer z namenom raziskav divjadi. Morebitno nepredložitev trofej in čeljusti v oceno je komisija dolžna prijaviti lovskemu inšpektorju. Evidenčne knjige je potrebno voditi tako, da je vanje vpisan vsak izločen kos, poleg odstrela tudi vse izgube (naravne in nenaravne). Izgube posameznih vrst je potrebno ločiti po vzrokih, pri »veliki« divjadi še po starostnih kategorijah, pri ostalih vrstah le s skupnim številom. Za odstreljeni del populacije posameznih vrst velike divjadi je potrebno za vsako starostno kategorijo izračunati povprečno biološko telesno maso (z glavo, trofejo, nogami, a iztrebljeno) na dve decimalki natančno (npr. srnjad, moški mladiči, povprečna telesna masa vseh uplenjenih v lovišču v zadnjem lovskem letu - 9,67 kg, ...), pri dve in večletnih srnjakih in jelenih je potrebno izračunati tudi povprečno maso suhega rogovja vseh odvzetih v lovišču za preteklo lovsko leto. Voditi je potrebno tudi evidenco transportnih telesnih mas in geokoordinate odvzema za veliko divjad. Letni načrti lovišč in lovišč s posebnim namenom: Do 10. 2. 2016 morajo lovišča posredovati ZGS letne načrte gospodarjenja z divjadjo za leto 2015 (realizacija), in preliminarne načrte za leto 2016. Načrte je skladno z dogovorom med ZGS in LZS možno posredovati tudi po elektronski poti, s pomočjo aplikacije LISJAK. Upravljavce lovišč opozarjamo na dosledno izpolnjevanje letnih načrtov lovišč, saj so osnova za LN. Nujno je potrebno navesti konkretne lokacije posegov v okolje v obliki katastrskih občin in parcelnih številk. Upoštevajo naj tudi pripombe, ki jih bomo pripisali k posameznim načrtom lovišč. Več pozornosti naj upravljavci lovišč posvetijo tudi zasledovanju trenda številčnosti in prostorske prisotnosti posameznih vrst divjadi, saj lahko na podlagi teh podatkov, k izboljšanju življenjskih pogojev divjadi pripomorejo tudi posamezni ukrepi oz. režim gospodarjenja z gozdovi. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 70 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 71 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 SEZNAM PRILOG: 1. Seznam krmišč za parkljasto divjad v letu 2015 2. Zapisnik sestanka Strokovnega sveta ZGS OE Brežice, ki je določil osnutek načrta 3. Vabilo na javno predstavitev Letnega načrta za VII. Posavsko LUO za leto 2015 4. Lista prisotnosti na javni predstavitvi Letnega načrta za VII. Posavsko LUO za leto 2015 5. Zapisnik javne predstavitve Letnega načrta za VII. Posavsko LUO za leto 2015 6. Odgovor(i) (ne)upoštevanje pripomb na osnutek Letnega načrta za VII. Posavsko LUO za leto 2015 7. Zapisnik seje Sveta ZGS OE Brežice, ki je določil predlog načrta Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 72 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 PRILOGA 1: Seznam krmišč za parkljasto divjad v letu 2015 LOVIŠČE ARTIČE ARTIČE BIZELJSKO BIZELJSKO BIZELJSKO BIZELJSKO BIZELJSKO BOŠTANJ BOŠTANJ BOŠTANJ BOŠTANJ BOŠTANJ BOŠTANJ BOŠTANJ BOŠTANJ BOŠTANJ BRESTANICA BRESTANICA BRESTANICA BRESTANICA BREŽICE BREŽICE BUČKA BUČKA BUČKA BUČKA CERKLJE OB KRKI CERKLJE OB KRKI CERKLJE OB KRKI CERKLJE OB KRKI CERKLJE OB KRKI CERKLJE OB KRKI ČATEŽ OB SAVI ČATEŽ OB SAVI ČATEŽ OB SAVI ČATEŽ OB SAVI ČATEŽ OB SAVI ČATEŽ OB SAVI ČATEŽ OB SAVI ČATEŽ OB SAVI ČATEŽ OB SAVI DOBOVA DOBOVA GLOBOKO GLOBOKO GLOBOKO KOSTANJEVICA NA KRKI KOSTANJEVICA NA KRKI KOSTANJEVICA NA KRKI KOSTANJEVICA NA KRKI KRAJEVNO IME K.O. DIVJAD VRSTA * Omerzu Sromlje D. PRAŠIČ 1 Gora-na plazu Pri macesnih Velika bukva Glog Travenčec Suhi potok Gradišče Rekštanj Lepi dob Ribčeva dolina Brezina Brezje Laze-Kremenc Kosmatec Voznik Mačkovci Brunk Stranjska reber Ležečk Jernejev štant Žel. Lojtra Osredek Strmi breg Zajčja gora Legarje Izvir VKNJ Stojansko-češnja Novaki-mlaka Beretna Izvir MKNJ Stojansko KNJ Farjevec Pušne Cirnik-baraka Pistolice Goli Cirnik Baronov štant Dobeno-Orešar Kotli Kalifornija Gmajna Šetinčev štant Laze Dobrava-Flis Veliki jarek Bosanska bajta Strašni jarek Kozarje Vrhe Zg. Pohanca Bizeljsko Bizeljsko Bizeljsko Bizeljsko Bizeljsko Vrh Log Vrh Log Kompolje Kompolje Log Hubajnica Vrh Stolovnik Stranje Stranje Stranje Bukošek Bukošek Bučka Bučka Bučka Bučka Stojanski vrh Stojanski vrh Stojanski vrh Stojanski vrh Stojanski vrh Stojanski vrh Cerina Globočice Cerina Cerina Cerina Globočice Cerina Cerina Globočice Sela Sela Globoko Globoko Bojsno Oštrc Črneča vas Črneča vas Orehovec D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ JELENJAD D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ JELENJAD JELENJAD D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ JELENJAD JELENJAD D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ 1 1,2 1,2 1,2 1 1 1,2 1,2 1,2 1,2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1,2 1,2 1 1 1,2 1,2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1,2 1,2 1 1 1 1 1 2 1 1,2 2 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 73 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KOSTANJEVICA NA KRKI KOSTANJEVICA NA KRKI KOSTANJEVICA NA KRKI KOSTANJEVICA NA KRKI KOSTANJEVICA NA KRKI KOSTANJEVICA NA KRKI KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO KRŠKO LOKA PRI ZIDANEM MOSTU LOKA PRI ZIDANEM MOSTU LOKA PRI ZIDANEM MOSTU LOKA PRI ZIDANEM MOSTU LOKA PRI ZIDANEM MOSTU MOKRICE MOKRICE MOKRICE MOKRICE MOKRICE MOKRICE PIŠECE PIŠECE PIŠECE PIŠECE PIŠECE PIŠECE PIŠECE PIŠECE PIŠECE PIŠECE PIŠECE PODBOČJE PODBOČJE PODBOČJE PODBOČJE PODBOČJE RAKA RAKA SENOVO SENOVO SEVNICA STUDENEC - VELIKI TRN STUDENEC - VELIKI TRN STUDENEC - VELIKI TRN VIDEM OB SAVI VELIKI PODLOG VELIKI PODLOG Mučinske drage Kofin Suhi vrh Volčji grič Cvajer Krakovo Gunte Žlapovec Markov hrib Pušen graben Krenjčika Črneča vas Črneča vas Oštrc Oštrc Orehovec Kostanjevica Krško Krško Krško Veliki Trn Senuše D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ JELENJAD 1 1 1 1 1 1 1,2 1,2 1 1 1 Na Mlakah Okroglice D. PRAŠIČ 1,2 Planina Radež D. PRAŠIČ 1,2 Pri Pavletu Lokavec D. PRAŠIČ 1,2 Pod rižo Radež D. PRAŠIČ 2 Žirovnica Selevc Mačji jarek Bukovina Čičeve njive Pokojc Fučno Brod Pečarjev breg Kočen dol Rakončka Sumrekovo Piklčev Trebež Ruše - kostanjina Goliše Jastrebinsko Piklčev Trebež 1 Kralovo Močile Grič 3 Planinska gora Kobilača Lanišče Gabrina Herkules Zakšek Globoko Metni vrh Javorje Dalce Štegina Jurenberg Farma Mlačne Radež Nova vas Koritno Koritno Velika Dolina Koritno Koritno Podgorje Podgorje Podgorje Pavlova vas Silovec Pavlova vas Silovec Pavlova vas Podgorje Pavlova vas Pavlova vas Planina Črneča vas Planina Planina Planina Smednik Smednik Reštanj Dobrova Metni vrh Hubajnica Veliki Trn Studenec Kostanjek Veliki Podlog Veliki Podlog D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ 1,2 2 2 1 1 1 1 2 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 1,2 1 1 1 1 1 1 1 1,2 1,2 1,2 1 1,2 1,2 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 74 Letni načrt za VII. Posavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 ZABUKOVJE ZABUKOVJE ZABUKOVJE Lisca Log Gorica Lisca Zabukovje Podgorje D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ D. PRAŠIČ 1,2 1,2 1,2 * 1 - privabljalno, 2 - preprečevalno, 1,2 - kombinirano Podrobnejši podatki o lokacijah krmišč (parcelne številke in koordinate) se nahajajo na Zavodu za gozdove, Območni enoti Brežice. Usklajenost vrst in količin krme z načrtom LUO je dosežena ob izdaji sklepa usklajenosti letnih načrtov lovišč. V preglednici ne prikazujemo krmišč za malo divjad. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice 75
© Copyright 2024