1. No category

3(0-ā2%
03/%'-.%
>%:%ó
437)0 PONUDBA ZA PRODAJO NEPREMIČNINE
V Ljubljani, na odlični lokaciji v poslovnem delu med Celovško cesto in Cesto
Ljubljanskih brigad se za poslovno
stavbo Avtotehna, Celovška cesta 228,
prodaja večji kompleks zemljišč. Kompleks je ob obvoznici, izhod Ljubljana –
Sever, ob eni najbolj prometnih cest ter
cca 4 km iz centra mesta.
Lokacija ima urejeno infrastrukturo in
potencialnemu kupcu omogoča dodatne investicije z dopustnim faktorjem izrabe 3, kar omogoča izgradnjo
več kot 60.000 m2, poslovnih in / ali
stanovanjskih površin.
46)(78%:-8):
/SQTPIOW RITVIQMĸRMR Celovška cesta 228 Z WOYTRM TSZVöMRM
20.904 m2 ZWI OS (VEZPNI
OSXS^REĸIRSREWPMOM
4SXIRGMEPRIQY OYTGY WI PELOS
WOPEHRS ^ RNIKSZS øIPNS SQSKSĸM
WPYøRSWX^EHSWXSTWWXVERM'IPSZöOI
GIWXI 1SøIR NI XYHM WSPEWXRMöOM
HIPIø
(YREN
AVSTRIJA
0NYFPNERE
SLOVENIJA
Benetke
HRVAŠKA
>EKVIF
0EWXRMOTSRYNIRMLRITVIQMĸRMRNI
Avtotehna d.d.0MXMNWOEGIWXE
0NYFPNERE(SFVYRNI
VABILO K ODDAJI PONUDB ZA NAKUP NEPREMIČNIN
Avtotehna d. d. vabi potencialne kupce k oddaji ponudb za nakup naslednjih
nepremičnin:
1. moderno opremljen poslovno-logistični center Atropola, leto gradnje 2008, v neposredni
bližini avtoceste na naslovu Litijska cesta 259, Ljubljana Dobrunje, površine 11.500 m², od
tega polovica pisarniških, polovica pa visokoregalnih skladiščnih prostorov, s pripadajočimi
zemljišči površine 2 ha, EI 2015-193-97-7985;
2. proizvodno-poslovni objekt v neposredni bližini avtoceste na naslovu Litijska cesta 261,
Ljubljana Dobrunje, površine 4800 m² s pripadajočimi zemljišči površine 6000 m², EI 2015193-97-8002;
3. prvovrstna stavbna zemljišča površine 2,1 ha, primerna za gradnjo večjih trgovskih centrov
ob Celovški cesti za Avtotehno VIS z dostopom tudi s Ceste Ljubljanske brigade v Ljubljani,
z že obstoječimi poslovnimi objekti (trenutna raba tehnični pregledi), v celoti ali po delih;
4. pisarniški prostori v II. in III. nadstropju skupne površine 1007 m² na naslovu Slovenska cesta
54, Ljubljana (Bavarski dvor), s kletnimi prostori in devetimi parkirišči, v celoti ali po delih, EI
2015-196-128-7540;
5. pisarniški prostori v medetaži površine 84 m² na naslovu Slovenska cesta 55c, Ljubljana
(Bavarski dvor);
6. pisarna v poslovnem kompleksu BTC na naslovu Letališka cesta 16A, Ljubljana, površine 14
m², EI 2014-163-167-2378;
7. nezazidljivo zemljišče skupne površine 794 m² v BTC ob izvozu na obvoznico, primerno za
oglaševanje, parc. št. 116/8 in 116/9, obe k. o. Moste;
8. pritlični poslovni prostor površine 95 m² v stavbi na naslovu Ribniška ulica 12, Maribor, s
skladiščnim prostorom površine 47 m²; EI 2015-193-97-11378.
Nepremičnine bodo ob prenosu na kupca proste hipotek, razen navedenega prodajalec
ne daje nikakršnih jamstev. Predmet prodaje bo s pogodbo o nakupu natančno določen,
pogodba pa bo sklenjena po načelu videno-kupljeno.
Pogoji za podajo ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika:
A. Pri dajanju ponudb lahko sodelujejo domače in tuje fizične in pravne osebe, skladno s
predpisi v Republiki Sloveniji.
B. Pisne ponudbe morajo biti sestavljene v slovenskem jeziku in vsebovati natančne podatke
o ponudniku s ponudbeno ceno in s plačilnimi pogoji.
C. Odpiranje ponudb ne bo javno, kriterij za izbor najugodnejšega ponudnika bo ponudbena
cena in plačilni pogoji, vse pod pogoji tega vabila.
D. Prodajalec si brez navajanja razlogov pridržuje pravico, da v postopku zbiranja ponudb
ne izbere nobene med prispelimi ponudbami oziroma ne sklene prodajne pogodbe s
ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno, oziroma da začeti postopek prodaje nepremičnin
ustavi oziroma da posameznega ponudnika povabi k pogajanjem. Noben ponudnik v
nobenem primeru ni upravičen do povračila škode in/ali stroškov iz razloga, da ni izbran ali
da bo postopek prodaje (predčasno) zaključen.
E. Vse davščine in druge dajatve ter stroške pri prodaji ali v zvezi s sklenitvijo pogodbe in
prenosa lastništva nosi kupec.
Pisne ponudbe, ki jih mora podpisati ponudnik oziroma njegov zakoniti zastopnik, morajo
biti pripravljene skladno s pogoji tega vabila ter vsebovati vse zahtevane podatke, morajo
biti dostavljene v zaprti pisemski ovojnici do vključno 20. 7. 2015 do 12. ure na naslov:
Avtotehna d. d., Litijska 259, 1261 Ljubljana Dobrunje, s pripisom »Ponudba za nakup
nepremičnin – ne odpiraj«.
Zainteresirani ponudniki imajo možnost vpogleda v dokumentacijo v zvezi s ponujenimi
nepremičninami in ogleda nepremičnin po predhodni najavi na e-naslov:
[email protected] ter pridobitve dodatnih informacij po potrditvi pisma o
nerazkrivanju informacij.
OSNOVNE INFORMACIJE
O PRVOVRSTNIH STAVBNIH NEPREMIČNINAH OB CELOVŠKI CESTI V LJUBLJANI
SKLADNO Z VABILOM K ODDAJI PONUDB ZA NAKUP NEPREMIČNIN
objavljenim dne 20.06.2015 v časnikih Delo in Dnevnik
Ljubljana, 22.06.2015
1) Uvod
Predmet prodaje je stavbno zemljišče, ki leži v Ljubljani, Celovška cesta 228, na severnem delu Ljubljane v
neposredni bližini obvoznice ter avtoceste, ki povezuje Avstrijo s Koprom. To je področje Šiške, ki je eno
najbolj poseljenih v Ljubljani, Celovška cesta pa se uvršča med najbolj prometne ceste v Sloveniji.
2) Osnovni podatki o nepremičninah
Površina kompleksa znaša 20.904 m2. Zemljišče leži na sledečih parcelnih številkah, vse k.o. 1738 Dravlje:






parcela št. 359/11 – delno - dvorišče
parcela št. 359/12 – poslovna stavba v izmeri 914m2
parcela št. 359/13 – dvorišče
parcela št. 359/5 – funkcionalni objekt
parcela št. 359/14 – dovozna pot
parcela št. 359/6 – delno – funkcionalni objekt
Na zemljišču se nahaja stavba, v kateri se vršijo tehnični pregledi ter starejše pritlične stavbe, v katerih so
pisarne oziroma skladišča, ki so dana v najem. Navedeni objekti so predvideni za rušenje.
3) Osnovni zemljiškoknjižni in geodetski podatki:
parc.
površina v
št
delež
m2 vrsta rabe
359/11 1/1. (delno)
11904 dvorišče
359/12 1/1.
359/13 1/1.
359/5 1/1.
359/6
1/1. delno
359/14 1/1.
359/11 1/1. delno
914 poslovna stavba
5826 dvorišče
335 funkcionalni objekt
500 funkcionalni objekt
št.
del
stavbe stavbe m2
2863
1
309
3271
1
309
1
62,2
3140
2 182,9
3140
3
17,9
3140
4 503,1
1632
1
1755
1755
1
2
316,6
1052 dvorišče
373 dvorišče
Prodajalec nepremičnine deloma dolgoročno oddaja v najem, najemne pogodbe prevzame kupec.
Predmet morebitne prodaje bodo zemljišča v celoti ali po delih. Morebitna razlika med
zemljiškoknjižnimi oz. katastrskimi in dejanskimi podatki v površini pogodbenega predmeta ter tudi
morebiti kasneje ugotovljena drugačna kvadratura ne vpliva na kupnino.
Številka energetske izkaznice stavba 3140: 2015-193-97-11212.
Številka energetske izkaznice za stavbi 1632 in 1755: 20105-193-97-11217.
Priloge:
-
prodajni prospekt;
oglas z dne 20.6.2015;
osnovne informacije o prvovrstnih stavbnih nepremičninah ob Celovški cesti v Ljubljani;
energetski izkaznici;
predvideni prostorski podatki za področje prodaje
veljavni prostorski akti;
odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja;
tehnične skice.
PREDVIDENI PROSTORSKI PODATKI ZA PODROČJE PRODAJE
Leta 2011 je bil za področje Mestne občine Ljubljana sprejet Občinski prostorski načrt, ki za področje,
ki je predmet prodaje, omogoča bistveno večjo izkoriščenost zemljišča kot jo predvideva sedanja
prostorska ureditev. Če želi investitor graditi objekte v skladu z veljavnim Občinskim prostorskim
načrtom, mora v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana praviti Občinski podrobni prostorski načrt.
(OPPN).
Navedeni načrti so v naslednjih dokumentih:
1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del
Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 - DPN, 22/11 - popr., 43/11 - ZKZ-C, 53/12 - obv. razl., 9/13 in
23/13 - popr.
2. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del
Uradni list RS, št. 78/10 in 10/11 - DPN
Za navedeno področje občinski prostorski plan predvideva naslednja izhodišča:
1. Oznaka za Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN)
OPPN 15 Ime OPPN AVTOTEHNA
2. Oznake enot urejanja prostora v OPPN
DR-455, DR-535
3. Za področje ne velja obveznost izvedbe urbanističnega natečaja
4. Za področje ne velja obveznost izvedbe variantnih rešitev
5. Usmeritve za OPPN:
5.1. Prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora:
Urbanistični pogoji
Vzdolž obodnih cest je treba umestiti programe, ki so dopustni v lll. stopnji varstva pred
hrupom, v notranjosti območja pa je poleg teh dopustno umeščati tudi programe, ki so
dovoljeni v ll. stopnji varstva pred hrupom. Zasnovo območja je treba oblikovati skladno z
ekološkimi principi. Treba je zagotoviti povezanost s sosednjimi območji, predvsem z
območjem četrtnega središča in stanovanjskimi soseskami v Dravljah. V osrednjem delu
območja je treba urediti parkovno površino, ki se navezuje in je del celovite zelene poteze v
sosednjih območjih
Prometna infrastruktura
Treba je upoštevati načrtovano rekonstrukcijo Celovške ceste z umestitvijo ločenih pasov za
javni potniški promet. Cesta Ljubljanske brigade se razširi z levimi zavijalci za zagotovitev
boljšega napajanja območja in na zahodni strani uredi enostranska dvosmerna kolesarska
steza in plodnik.
6. Namenska raba zemljišč
Na področje je dovoljeno umestiti centralne dejavnosti.
Pod centralne dejavnosti se uvrščajo naslednje dejavnosti:
7. CU – OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine,
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
12201 Stavbe javne uprave,
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
12203 Druge poslovne stavbe,
12301 Trgovske stavbe (tudi nepokrite tržnice),
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
12620 Muzeji in knjižnice,
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
12650 Stavbe za šport,
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
24110 Športna igrišča, garderobe,
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim
programom,
12420 Garažne stavbe: samo garaže.
a) V območjih tipa NV so dopustne le:
11100 Enostanovanjske stavbe,
11210 Dvostanovanjske stavbe,
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
12203 Druge poslovne stavbe,
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice,
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante,
12650 Stavbe za šport,
24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem,
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna
igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene
površine,
12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m 2) in oskrbovalna mesta
za vozila na alternativni pogon so dopustni:
v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah,
izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) ali cestah višje kategorije,
omejitev velikosti parcele, namenjene gradnji, za bencinske servise in za oskrbovalna mesta za vozila
na alternativni pogon ne velja za lokacije, ki mejijo na glavne mestne ceste izven območja ožjega
mestnega središča.
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča, dopustna za potrebe osnovne dejavnosti
objekta.
c) 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice izven širšega mestnega središča.
č) Objekti iz točk a), b) in c) niso dopustni v območjih tipa NV.
3. Dopustne gradnje in druga dela:
V večstanovanjskih stavbah ob lokalnih krajevnih cestah (LK) ali cestah višje kategorije in drugih javnih
površinah morajo biti pritličja (razen v območjih tipa NV) v javni rabi.
7. Tip objekta
Na področju je predvidena gradnja visokih prostostoječih stavb (oznaka V) Opis navedene oznake
pomeni naslednje:
V - Visoka prostostoječa stavba
V
Visoka
prostostoječa
stavba
– Stolpi: stolpnica, stolpič
– Bloki: osnovni, ozki, globoki, atrijski, nizki, kratki, visoki, terasni,
verižni, zloženka, skladanka, sestavljanka, vila blok
– Ploščica, hiša v terasah v skladu s 97. členom tega odloka
8. FI-faktor izrabe (največ)
3,0
(pri stavbah je faktor izrabe delež bruto etažnih površin glede na celotno površino zemljiške
parcele oziroma zemljiških parcel, na katerih stoji takšna stavba)
Faktor pozidave za navedeno področje je 3, kar pomeni, da površina pozidanih površin (brez kletnih
prostorov) trikrat večja kot je površina zemljišča. Če znaša površina parcele 20904 m2 pomeni da je
na navedeni parceli možno zgraditi 62.700 m2 stavbnih površin.
9. FZ-faktor zazidanosti (največ %) ni določen
Faktor pozidanosti je razmerje med skupno tlorisno površino objektov na parceli in površino parcele.
Pri faktorju pozidanosti 0,4 ali 40 %, na primer, pozidamo 40 % parcele ali parcelo 1000 m2 pozidamo
na 400 m2 Faktor pozidanosti je urbanistično določen za posamezna območja.
Glede na to, da faktor pozidanosti ni določen pomeni, da za področje ni predvideno koliko % površine
parcele ne sme biti pozidano.
10. FZP-faktor zelenih površin (najmanj %) stanovanjske stavbe Ø, nestanovanjske stavbe
20
Faktor zelenih površin za navedeno področje predvideva 0% površin za stanovanjske zgradbe za
nestanovanjske pa 20 %. Navedeno pomeni da je potrebno na navedenem področju zagotoviti
4.180 m2 zelenih površin.
11. FBP-faktor odprtih bivalnih površin (najmanj %)
(stanovanjske stavbe 30, nestanovanjske stavbe Ø)
Delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe
parcele namenjene gradnji; za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane
površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne
funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke);
12. Višina stavb
Višina stavb za navedeno področje ni določena.
VELJAVNI PROSTORSKI AKTI
Do izvedbe OPPN veljajo sedanji prostorski akti in sicer:
Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠP4/1-1 Avtotehna
Uradni list RS, št. 6/94 in 78/10
Prostor namenjen gradnji
1. Področje, ki je namenjeno prodaji je označeno kot funkcionalna enota F23.
Področje je označeno z gradbeno mejo (glej prilogo). V skladu s 5. členom so v območju funkcionalne
enote (znotraj gradbene meje) dovoljene novogradnje, nadomestne gradnje, prezidave, nadzidave,
rekonstrukcije, adaptacije ter spremembe namembnosti v okviru gradbenih meja in gradbenih linij z
upoštevanjem vseh ostalih določil tega odloka. V skladu s 12 členom za področje F23 velja
maksimalni indeks izrabe IF = BEP/F = 1 (bruto etažna površina stavb, F = površina funkcionalne
enote).
V skladu s 11 členom so površine izven okvira gradbenih meja in linij namenjene utrjenim voziščem,
manipulacijskim ploščadim, parkiriščem, peščevim hodnikom in ploščadim in urejenim zelenim
površinam.
Na teh površinah so izjemoma možne postavitve pomožnih objektov kot so vratarnice, nadstreški,
ograje, kolesarnice, trafo postaje pod pogojem, da niso vizualno ali funkcionalno motilni in ne
posegajo v komunalne vode. Enako velja v stanovanjskih funkcionalnih enotah za vrtne ute; garaže je
možno graditi samo znotraj gradbenih linij in mej
2. Dovoljene poslovne dejavnosti
Področje, je v skladu s 6 členom namenjeno :
proizvodno-skladiščnim in servisnim dejavnostim, malemu gospodarstvu, dopustne so tudi vse
kompatibilne dejavnosti (poslovno-upravne, trgovske, gostinske).
3. Višina stavbe
V skladu s 14 členom je maksimalni vertikalni gabarit novih objektov v funkcionalnih enotah, ki
niso ob Celovški cesti (vključno področjem F-23, ki je predmet prodaje) določen z etažnostjo do
P+2 za poslovne objekte, izjemoma višji za proizvodno skladiščne objekte, kleti in garaže.
V skladu s 10 členom je možna podzemna izraba (maksimalno dve kletni etaži oziroma podkletitev
do največ 2 m do najvišjega znanega nivoja podtalnice)
Izdelava kleti je možna tudi izven okvirov gradbenih mej in linij pod pogojem, da ne posegajo v
trase komunalnih vodov, v območje cestnih teles in da ne onemogočajo predvidene hortikulturne
ureditve.
V primeru, kjer je isti uporabnik prostora v več sosednjih funkcionalnih enotah, je možna
podzemna izraba tudi pod cestnim telesom.
4. Prometna ureditev
Prometna ureditev območja je iz ceste Ljubljanskih brigad. V skladu s 16 členom je predvidena
cesta, ki povezuje Celovško cesto z cesto Ljubljanskih brigad (Cf12)
V skladu s 19 členom, ki ureja parkiranje je potrebno obvezno zagotoviti je vsaj enovrstno
parkiranje na Cesti Ljubljanske brigade. Parkirna mesta morajo biti v sklopu javnih površin, ki so
označena na arhitektonsko-zazidalni ter prometno-tehnični situaciji navedenih v 2. členu tega
odloka.
Pri vseh novogradnjah ali spremembi namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih
mest v okviru funkcionalne enote oziroma parcele uporabnika.
V primeru, ko ima uporabnik v lasti zemljišče v dveh funkcionalnih enotah, mora seštevek
parkirnih mest po posameznih funkcionalnih enotah zadostiti njegovim potrebam.
1
5. Komunalna ureditev
Vodovodno omrežje
V neposredni bližini se nahaja primarno vodovodno omrežje
Komunalna infrastruktura
Potek komunalnih vodov je ob Celovški cesti in cesti Ljubljanskih brigad.
Toplotna energija
Vročevod se nahaja v neposredni bližini predmeta prodaje
Električna energija
Na parceli, ki je predmet prodaje, se nahaja trafo postaja in poteka električni vod
Ljubljana, september 2013
2
Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠP 4/1-1 - Avtotehna (Uradni list RS, št. 6/94293 in 78/10-4264)
OPOMBA 1: z dnem uveljavitve Občinskega prostorskega načrta MOL - izvedbeni del (Uradni
list RS, št. 78/10-4264) ostaja ta prostorski izvedbeni akt v veljavi za območja in za dele
območij, ki so določeni na karti 5 »Načini urejanja«, za ostale dele območij pa se razveljavi.
Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni
list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in Uradni list RS, št. 26/90), 18/93, 47/93) in 82. člena statuta
Občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86 in Uradni list RS, št. 2/92) je Skupščina občine
Ljubljana Šiška na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in
družbenopolitičnega zbora dne 21.12.1993 sprejela
ODLOK
o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠP 4/1-1 – Avtotehna
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se ureditveni načrt za območje urejanja ŠP 4/1-1 - Avtotehna, ki ga je izdelal Ljubljanski
urbanistični zavod, Ljubljana, pod št. 4277v marcu 1993.
2. člen
Ureditveni načrt vsebuje:
A. Tekstualni del
1. Odlok o ureditvenem
načrtu
2. Soglasje pristojnih organov in organizacij
3. Ocene vplivov na okolje
4. Obrazložitev ureditvenega načrta
B. Grafični del
1. Izsek iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 - 2000, (kataster) M 1:5000
2. Situacijski načrt, M 1:500
3. Kopija katastrskega načrta, M 1:1000
4. Načrt obodne parcelacije, M 1:1000
5. Načrt gradbenih parcel in funkcionalnih enot, M 1:500
6. Arhitektonsko-zazidalna situacija (z regulacijskimi elementi) M 1:500
7. Prometno-tehnična situacija, M 1:500
8. Idejno-višinska regulacija, M 1:500 2
9. Zbirni načrt komunalnih vodov, M 1:500
10. Načrt ureditve zelenih površin, M 1:500
11. Načrt gradbenih parcel z zakoličbenimi elementi, M 1:500
Sestavni del odloka so soglasja pristojnih organov in organizacij, ocena vplivov na okolje in grafični
del.
3. člen
Območje se nahaja v k.o. Šentvid in k.o. Dravlje.
Območje urejanja leži med Celovško cesto, ulico Jožeta Jame, Cesto ljubljanske brigade
in severno servisno cesto severne ljubljanske obvoznice.
Meja območja ŠP 4/1 Avtotehna prične na severozahodne
m delu v točki, ki je v osi presečišča osi železniškega tira Ljubljana - Jesenice in osi Ulice Jožeta
Jame, parcelna številka1181/1 v k.o. Šentvid, od koder poteka proti jugovzhodu po osi železniškega
tira Jesenice - Ljubljana, preide v k.o. Dravlje in poteka po parceli št. 1653/1 do točke št. 22, ki je v
presečišču osi železniškega tira Jesenice - Ljubljana in severozahodne meje severne obvozne ceste
na parceli št. 1653/1. Od tu meja poteka proti jugozahodu po severozahodni meji severne obvozne
ceste preko parcel št. 1653/18, 1653/19, 1653/3, 1657/2, 768, 769, 770/1, 771/1, 776/4, 776/1 do osi
obstoječe Celovške ceste, parcelna številka 1658/1 (točka št. 15), nakar poteka proti severozahodu po
1
osi Celovške ceste do točke, ki je v presečišču osi Celovške ceste in osi Ulice Jožeta Jame (točka št.
8), parcela št. 1183/2 k.o. Šentvid.
Od tu meja poteka proti severozahodu po osi obstoječe Ulice Jožeta Jame do izhodiščne točke, ki je v
osi železniškega tira Ljubljana - Jesenice.
II.
FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA IN POGOJI ZA IZRABO
4. člen
Območje urejanja ŠP 4/1-1 - AVTOTEHNA je razdeljeno na funkcionalne enote F (od F1 do F30b).
Funkcionalna enota je zaključena površina, ki se ureja enotno. Funkcionalne enote razmejujejo od
javnega prostora (ceste in poti) regulacijske linije.
Kriteriji za določanje funkcionalnih enot so lastništvo, pretežna namembnost in enotna funkcionalna
zasnova glede na prometno dostopnost, mirujoči promet in pogoje izrabe.
5. člen
Vse funkcionalne enote so zazidljive, z izjemo F1b. Dovoljene so novogradnje, nadomestne gradnje,
prizidave, nadzidave, rekonstrukcije, adaptacije ter spremembe namembnosti v okviru gradbenih meja
in gradbenih linij z upoštevanjem vseh ostalih določil tega odloka.
Postavitve začasnih objektov niso dovoljene v stanovanjskih funkcionalnih enotah ob Celovški cesti.
6. člen
Funkcionalne enote F2a, F2b, F3, F5, F6, F7, F8, F11, F14, F16, F18, F22, F23, F25, F26, F27, F28
in F30a so namenjene proizvodno-skladiščnim in servisnim dejavnostim, malemu gospodarstvu,
dopustne so tudi vse kompatibilne dejavnosti (poslovno-upravne, trgovske, gostinske). 3
7. člen
Funkcionalne enote F1a, F12, F17, F24, F29 so namenjene poslovno-upravni, trgovsko-gostinski,
servisni in uslužnostni dejavnosti. V enotah F2c, F13, F19 in F30b je dovoljena hotelsko-nastanitvena
dejavnost.
8. člen
Funkcionalne enote F4, F9, F10, F15, F20a, F20b in F21 so namenjene individualnim stanovanjskim
objektom. Ob upoštevanju ostalih določil tega odloka so dovoljene tudi poslovno obrtne in uslužnostne
dejavnosti, ki niso motilne za stanovanjsko okolje.
9. člen
Za objekte, ki se nahajajo izven okvirov gradbenih meja in linij ali pa po svoji dejavnosti ne sodijo v
funkcionalno enoto, so dovoljena samo redna vzdrževalna dela oziroma sprememba namembnosti in
adaptacije ob spremembah namembnosti v okviru obstoječih gabaritov.
10. člen
Podzemna izraba (maksimalno dve kletni etaži oziroma podkletitev do največ 2 m do najvišjega
znanega nivoja podtalnice) je možna tudi izven okvirov gradbenih mej in linij pod pogojem, da ne
posegajo v trase komunalnih vodov, v območje cestnih teles in da ne onemogočajo predvidene
hortikulturne ureditve.
V primeru, kjer je isti uporabnik prostora v več sosednjih funkcionalnih enotah, je možna podzemna
izraba tudi pod cestnim telesom.
2
11.člen
Površine funkcionalnih enot izven okvira gradbenih meja in linij so namenjene utrjenim voziščem,
manipulacijskim ploščadim, parkiriščem, peščevim hodnikom in ploščadim in urejenim zelenim
površinam.
Na teh površinah so izjemoma možne postavitve pomožnih objektov kot so vratarnice, nadstreški,
ograje, kolesarnice, trafo postaje pod pogojem, da niso vizualno ali funkcionalno motilni in ne
posegajo v komunalne vode. Enako velja v stanovanjskih funkcionalnih enotah za vrtne ute; garaže je
možno graditi samo znotraj gradbenih linij in mej.
12. člen
Za funkcionalne enote ob Celovški cesti je določena maksimalna izraba z gradbenimi mejami,
gradbenimi linijami in z višinskim gabaritom.
Za vse ostale funkcionalne enote velja maksimalni indeks izrabe IF = BEP/F = 1 (bruto etažna
površina stavb, F = površina funkcionalne enote).
III.
POGOJI URBANISTIČNEGA OBLIKOVANJA OBMOČJA, ARHITEKTONSKO
OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN DOVOLJENE TOLERANCE
13. člen
Horizontalni gabariti novih objektov in skupin objektov so določeni v arhitektonsko-zazidalni situaciji v
M 1:500 z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami.
- Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali so
odmaknjeni od nje v notranjost.
- Gradbena linija je črta, na kateri morajo biti z enim robom postavljeni objekti. Dovoljeni so manjši
zamiki delov fasade (cezure).
- Pogojna gradbena meja je predvidena v primeru, da je zasnova parkirišča drugačna kot je prikazana
v arhitektonsko-zazidalni situaciji ali takrat če so s soglasjem predvideni dodatni pogoji.
V stanovanjskih funkcionalnih enotah je minimalni odmik od parcelne meje sosednjega objekta 4 m ali
večji v primeru, če to zahtevajo svetlobno tehnični predpisi in normativi.
14. člen
Vertikalni gabariti:
- v celotnem območju urejanja so štirje višinski poudarki; obstoječi v funkcionalni enoti F 13 - (
etažnost P +12), dva sta predvidena v funkcionalnih enotah F2c in F19 ( P+12 oziroma višina venca
kot v F13) ter višinski poudarek v funkcionalni enoti F30b, obstoječi P+5, novi pa do P+17 max. kota
venca 60m,
- manjši višinski poudarek oziroma oblikovanje vogala je predvideno ob križišču Celovška ceste z ulico
Jožeta Jame z nadvišanjem obstoječega objekta skladišča in trgovine »Dekorativna« za dve etaži
krožne tlorisne oblike z radijem 11 m,
- manjši višinski in oblikovni poudarek je predviden tudi v F17 zaradi zloma osi Celovške ceste in
preskoka gradbene linije,
- preostali vertikalni gabariti funkcionalnih enot ob Celovški cesti so določeni z etažnostjo do P+1,
- maksimalni vertikalni gabarit novih objektov v funkcionalnih enotah, ki niso ob Celovški cesti je
določen z etažnostjo do P+2 za poslovne objekte, izjemoma višji za proizvodno skladiščne objekte,
- maksimalni vertikalni gabarit v stanovanjskih funkcionalnih enotah je določen z etažnostjo P+1+
izraba podstrehe.
15. člen
V prostoru Celovške ceste morajo biti objekti oblikovani arhitektonsko kvalitetno in skladno s študijo
»Dolgoročni koncept oblikovanja prostora Celovške ceste«. Strokovna služba upravnega organa za
urejanje prostora ugotovi skladnost predvidenega posega s konceptom oblikovanja Celovške ceste ob
predložitvi strokovnega gradiva za izdajo lokacijske odločbe.
IV.
POSEBNA MERILA IN POGOJI PO FUNKCIONALNIH ENOTAH
16. člen
F1a
- prizidava objekta restavracije je možna pod pogoji upravljavcev daljnovoda in magistralnega
plinovoda
- morebitne večje potrebe po parkirnih mestih je možno reševati v sosednji funkcionalni enoti F1b
3
- prometna dostopnost s Cf1
F1b 5
- novogradnje niso dovoljene
- površino funkcionalne enote je dovoljeno parkovno urediti, možno je urediti parkirišče, pod pogoji
upravljavcev daljnovoda in plinovoda
- prometna dostopnost je s Cf2 ali Cf1
F2a
- novogradnje ob severni gradbeni meji morajo biti zgrajene v skladu s pogoji upravljavca
magistralnega plinovoda
- višinski gabarit novogradenj se prilagaja tehnološkim zahtevam
- dovoljeni so vsi posegi v prostor, ki predstavljajo tehnološko in ekološko izboljšavo obstoječega
stanja.
Pogoji za posege na obstoječih objektih so enaki kot pogoji za novogradnje
- glede na obstoječo visoko izrabo prostora je novi indeks izrabe IF, predpisan z 12. členom tega
odloka, lahko večji od 1
- prometna dostopnost je s Cf1, C12 in C13; C12 za parkirišče
- za območje F2a je treba, skladno z zakonom o varovanju okolja, izdelati sanacijski program, ki je
pogoj za vse posege v prostor razen za vzdrževalna dela.
F2b
- lega objekta je taka, da sodeluje pri oblikovanju prostora Celovške ceste, fasade proti obodnim
cestam morajo biti oblikovane aktivno
- fasade objektov na Cesto v Kleče naj bodo solidno oblikovane
- prometna dostopnost je s Cf3 ter s C16
F2c
- nadzidava obstoječega objekta v križišču Celovške ceste in ulice Jožeta Jame mora upoštevati
pogoje upravljavca magistralnega plinovoda
- oblikovanje in zasnova trga morata upoštevati obstoječ podhod pod Celovško cesto
- obstoječi drevoredi ob Cesti v Kleče naj postanejo integralni del parka 1
- prometna dostopnost s Cf3, s Cf2 in s C15
F3
- prometna dostopnost s C16 ter Cf5
F4
- dostop je s ceste C16 in Cf4a
F5
- novogradnja v okviru pogojne gradbene linije je možna samo ob zagotoviti potrebnih parkirnih mest s
podzemno izrabo
- prometna dostopnost je s C17
F6
- prometna dostopnost je s Cf5
F7
- pogoj za novogradnjo je rušitev obstoječih dotrajanih objektov
- prometna dostopnost je s C19 6
F8
- prometna dostopnost je s Cf5, s Cf6 je dovoljen samo urgentni dostop,
F9
- prometna dostopnost je s Cf6
F10
- prometni dostop je s Cf6
F11
- novogradnje so možne samo v okviru pogojne gradbene linije in ob zagotovitvi normativno potrebnih
parkirnih mest s podzemno izrabo
- prometna dostopnost je s C17, s Cf6 samo urgentni dovoz
F12
- ploščad 1, ki sega samo delno v F12, mora biti zasnovana skupaj s F13
- prometna dostopnost je s C17 in s C15
F13
- zasnova ploščadi 1 skupna za F12 in F13
- zunanja ureditev ob C18 (Devova ulica) z drevoredi mora biti zasnovana kot del celote parka 2
- prometna dostopnost je s C17 in s C18
F14
4
- ob prizidavi obstoječega objekta ob Devovi ulici je treba preurediti parkirišče ob Cesti ljubljanske
brigade tako, da ne bo presegalo regulacijske linije
- prometna dostopnost je s C19 in C10
F15
- pogojno gradbeno mejo je možno izrabiti izključno v primeru povečave sosednje funkcionalne enote
F16 (z odkupom zemljišč in objektov v tej funkcionalni enoti)
- prometna dostopnost je s C19
F16
- pogojno severno gradbeno mejo je možno upoštevati le ob predhodnem odkupu zemljišča in
objektov v F15, zahodno pogojno gradbeno mejo pa ob drugačni lokaciji in zasnovi parkirišča
- prometna dostopnost je s Cf13 in C19
F17
- ureditev in zasaditev proste površine, ki bo nastala z rušenjem obstoječega objekta ob Devovi ulici,
mora postati del enotno oblikovanega parka 2
- prometna dostopnost je s Cf13 in C18
F18
- za obstoječe ekološko problematične dejavnosti (skladišče nevarnih snovi, lakirnica s pripadajočo
čistilno napravo) je treba izdelati sanacijski program. Dovoljeni so le posegi v prostor, ki izboljšujejo
sedanje proizvodno ekološke razmere
- pogojno gradbeno mejo je možno uporabiti le pri drugačni zasnovi parkirišč
- prometna dostopnost je s C23, s C20 in s C10 7
F 19
- na obstoječih objektih so dovoljena redna vzdrževalna dela in adaptacije v okviru obstoječih
gabaritov
- spremembe obstoječih dejavnosti so dovoljene skladno s 7. členom tega odloka
- novogradnje so dovoljene samo v primeru predhodne rušitve vseh obstoječih objektov. Sočasno je
treba urediti ploščad 2, nezazidano površino ob Bravničarjevi ulici pa urediti in zasaditi kot del parka 3
- prometna dostopnost je s C20
F20a, F20b
- prometna dostopnost je s Cf7a, Cf7b in C24b
F21
- povečava ekološko problematične proizvodnje ni dovoljena
- prometna dostopnost je s C24a in Cf8;
F22
- za tiskarsko dejavnost velja, da mora količinska in kakovostna dopolnitev obstoječe dejavnosti
upoštevati vse potrebne ekološko-sanacijske ukrepe, emisija etanola pa ne sme preseči 500 mg/m3
- prometna dostopnost je s C9 in C23, s C24a samo za parkirišče, s Cf8 pa samo urgenca
F23
- obstoječi uvoz iz Cf8 je treba ukiniti; predvidi se uvoz s Cf12, ki ob prestavitvi obstoječe pralnice
osebnih vozil lahko postane javna cesta
F24
- dovoljene so vse namembnosti določene v 7. členu tega odloka, ki sodijo v sklop bencinskega
servisa, razen nastanitvene in hotelske
- kapaciteta rezervoarjev bencinske črpalke se ne sme povečevati
F25
- prometna dostopnost je s C8 in s Cf12
F26
- prometna dostopnost je s Cf11, možna tudi s Cf12 v primeru, če ta postane javna cesta
F 27
- prometna dostopnost s Cf11
F28
- izdelati je treba sanacijski program in izvesti sanacijo (zmanjševanje ali opustitev nečistih dejavnosti,
izboljšanje tehnoloških postopkov, sprememba programov), povečevanje dejavnosti, ki ogrožajo okolje
ni dovoljeno; novi proizvodni objekti so dovoljeni le ob rušitvi starih
- prometna dostopnost je s Cf11 in s Cf10, možna je tudi s CF12 v primeru, če ta postane javna cesta
F29
- prometna dostopnost je s Cf10
F30a 8
- izdelati je treba sanacijski program in omejiti ali ukiniti uporabo snovi, ki lahko ogrožajo podtalnico
- v obstoječih objektih in na zunanjih površinah so dovoljeni le sanacijski posegi
5
- črpalka, ki je namenjena za shranjevanje in točenje dieselskega goriva za lasten avtopark se ne sme
povečati
- za gradnjo dvoetažne garaže je treba pridobiti strokovno mnenje o zaščiti podtalnice
- obvezna je zasaditev drevoreda ob južni regulacijski liniji
- prometna dostopnost je s Cf11
F30b
- prometna dostopnost je s CF10.
V. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA TER DOVOLJENE TOLERANCE
17. člen
Promet
Cestni odseki označeni s C (od 1 do 25) v arhitektonsko-zazidalni situaciji so javne površine
namenjene prometu.
Odseki Cf (od 1 do 13) so površine namenjene prometu (cesta ali pot) za več funkcionalnih enot (ali
gradbenih parcel) z elementi in možnostjo javne uporabe.
18. člen
Predvideni profili za posamezne cestne odseke so naslednji:
- C1, C2, C3, C4, C5 - Celovška cesta
∙ do izdelave lokacijskega načrta so dovoljena vzdrževalna dela in urejanje zelenih površin
- C6 - severna servisna cesta mestne obvoznice
∙ vozišče, zelenica 1,50 m, dvosmerna kolesarska steza 2 m, pločnik 1,30 m, zelenica, dopolnjen
drevored po robu F30a in F30b
- C7 (severna servisna cesta mestne obvoznice)
∙ se ureja po pogojih PIA za Severno obvoznico
- C8, C9, C10, C11, C12 - Cesta Ljubljanske brigade
∙ širina cestišča 7 m, na severovzhodni strani vozišča zelenica ca. 1,50 m (do meje območja, ki se
ureja z LN za 2. tir gorenjske železniške proge), na jugozahodni strani cestišča pločnik 2,30 m,
zelenica 4,50 m z drevoredom, dvosmerna kolesarska steza 2,50 m, zelenica z drevoredom 2 m
- C13, C14 - Ulica Jožeta Jame
∙ širina vozišča 7 m, obojestranski pločnik 1,50 m
- C15 - Cesta v Kleče
∙ vozišče 6,50 m, obojestranski pločnik 1,90 m, obojestranska zelenica 3,50 m z drevoredi kot del
dopolnjene parkovne ureditve - park 1
- C16 - Cesta v Kleče
∙ vozišče 6,50 m, obojestransko vzdolžno parkiranje 2 m, obojestranska zelenica z drevoredom 1,50
m, pločnik 2 m; ob stanovanjski enoti pločnik 2 m in zelenica 2 m brez drevoreda 9
- C17
∙ vozišče 6 m, ob F12 in F13 pločnik 2 m, zelenica z dopolnjenim drevoredom 3 m; ob F5 in F11
pločnik 2 m in zelenica z dopolnjenim drevoredom ob F10 pa pločnik 2 m
- C18- Devova ulica
∙ vozišče 7 m, ob F 17 pločnik 1,90 m, zelenica 2 m, ob F13 poševna parkirna mesta 4,50 m, pločnik
1,50 m, drevored kot del drevesne zasaditve (park 2)
- C19 - Devova ulica
∙ vozišče 7 m z obojestranskim pločnikom 2 m (med F9, F10 in F15), med F7 in F14 obojestranski
pločnik 2 ter zelenici po 2,50 m z obstoječim in dopolnjenim drevoredom
- C20
∙ vozišče 7 m z obojestranskim pločnikom 2 m in zelenicama po 2,50 m z obstoječim in novim
drevoredom
- C21 - Bravničarjeva ulica
∙ vozišče od 9 m - 12 m z obojestranskim pločnikom 2 m ter zelenico 3,50 m z drevoredom, ki je del
drevesne zasaditve parka 3)
- C22 - Bravničarjeva ulica
∙ vozišče 9 m z obojestranskim pločnikom 2 m in zelenico 2,50 m z obstoječim in novim drevoredom
- C23 - Bravničarjeva ulica
∙ vozišče 9 m z obojestranskim pločnikom 2 m in zelenico 2,50 m ob F18 ter 1,50 m ob F22 z
obstoječim in novim drevoredom
- C24a - Babnikova ulica
∙ vozišče 7 m, obojestranski pločnik 2 m
- C24b - Kumerdejeva ulica
∙ vozišče 6 m, enostranski pločnik ob F20b 2 m, nov drevored po robu F23
- C24c - rekonstrukcija obstoječe ceste s premaknitvijo osi ceste
6
∙ vozišče 7 m, pločnik ob F24 2 m, ob F23 pravokotno parkiranje 5 m z novim drevoredom, pločnik 2 m
- C25
∙ vozišče 7 m z obojestranskim pločnikom 2 m (rekonstrukcija obstoječega priključka povezana z
eventualno prestavitvijo avtopralnice oziroma realizacije Cf12)
- Cf1 - prestavitev obstoječega cestnega priključka za F1a, F1b, F2a in F2c vezana na rekonstrukcijo
ulice Jožeta Jame
∙ vozišče 10 m, obojestranski pločnik 2 m
- Cf2 - cestni priključek za F1b in F2c
∙ vozišče 7 m z enostranskim pločnikom 2 m
- Cf3- nov cestni priključek za F2b in F2c
- Cf4a - cestni priključek za gradbene parcele v F4
∙ vozišče 4 m z enostranskim pločnikom 1 m ob F4
- Cf4b - peš pot 3 m 10
- Cf5 - cestni priključek na gradbene parcele v F9 in F10 ter izključno intervencijski dostop za F8 in
F11
- Cf7a - cestni priključek za gradbene parcele v F20a in F20b - širina vozišča 4 m, obojestranski
pločnik 1 m
- Cf7b - pešpot z zelenico, utrjena za interventna vozila, 6 m
- Cf8 - cestni priključek za gradbene parcele v F21 in izključno urgentni dostop za F22
- Cf9a - cestni priključek za dve gradbeni parceli v F20b
∙ cestišče 6 m, obojestranski pločnik 2 m
- Cf9b - pešpot
∙ obojestranski hodnik 2 m, v sredi zelenica 6 m
- Cf10 - cestni priključek za F29, F30b, in F28
∙ cestišče 7 m, obojestranski pločnik 2 m, obojestranska zelenica 1,50 m
- Cf11 - cestni priključek za F30a, F28, F26 in F27
∙ vozišče 7 m obojestranski pločnik 1,20 m, zelenica ob F27 2 m, ob F30a in F28 3,50 m, drevored
obojestranski
- Cf12 nova interna cesta
∙ vozišče 7 m z obojestranskim pločnikom 2 m in zelenico 3 m z drevoredom in razsvetljavo,
- Cf13 nova interna cesta
∙ vozišče 7 m z obojestranskim pločnikom 2 in zelenico 2 z drevoredom ter razsvetljavo.
19. člen
Ureditev parkirišč (na terenu in ploščadih) je za funkcionalne enote F2c, F12, F13, F17, F19, F24, F29
in F30b treba izvesti na podlagi določil arhitektonsko-zazidalne in prometno-tehnične situacije, ki sta
sestavni del tega odloka. Za te funkcionalne enote je treba preostale manjkajoče kapacitete
izračunane po veljavnih normah zagotoviti v eni do dveh kletnih etažah. Obvezno je tudi vsaj
enovrstno parkiranje na robu funkcionalnih enot, ki mejijo na cestne odseke C8, C9, C10 in C11
(Cesta Ljubljanske brigade). Obvezna so vsa parkirna mesta v sklopu javnih površin, ki so označena
na arhitektonsko-zazidalni ter prometno-tehnični situaciji navedenih v 2. členu tega odloka.
Pri vseh novogradnjah ali spremembi namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest
v okviru funkcionalne enote oziroma parcele uporabnika.
V primeru, ko ima uporabnik v lasti zemljišče v dveh funkcionalnih enotah, mora seštevek parkirnih
mest po posameznih funkcionalnih enotah zadostiti njegovim potrebam.
Deficit parkirnih površin je možno nadomestiti tudi v sosednji funkcionalni enoti, ob soglasju
uporabnika te enote.
Eventualna skupna rešitev mirujočega prometa za več funkcionalnih enot mora biti realizirana sočasno
z načrtovanim gradbenim posegom.
20. člen
Kanalizacija
Kanalizacija za obravnavano območje je mešanega sistema. Čiste meteorne vode lahko ponikajo.
Meteorne vode iz utrjenih prometnih površin ter odpadne vode iz objektov je treba speljati v javno
kanalizacijo. Kanalizacijo iz pritličja in nadstropij je možno priključiti gravitacijsko, kanalizacijo iz kletnih
prostorov je treba speljati preko črpalke ali preko povratne zaklopke. Tehnološke vode, ki so agresivne
ali vsebujejo druge škodljive snovi je treba pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti oziroma
nevtralizirati.
21. člen
7
Vodovod in hidrantno omrežje
Celotno območje se napaja iz javnega vodovoda. Za predvideno gradnjo je treba dopolniti obstoječo
hidrantno mrežo. Na večjih gradbenih kompleksih je treba poleg javnega omrežja za zagotavljanje
požarne varnosti, zgraditi tudi interno hidrantno mrežo. Kjer poteka javni vodovod po privatnih
parcelah, mora lastnik parcele zagotoviti vzdrževalcem vodovoda neposredni dostop do omrežja ali
objektov.
Za zadostno požarno zaščito celotnega območja je treba ob severni obvoznici zgraditi načrtovani
vodovod m 600 mm.
22. člen
Vročevod
Za oskrbo s toplotno energijo je zgrajeno primarno vročevodno omrežje, na katero je s sekundarnimi
vodi priključen del uporabnikov. Primarno vročevodno omrežje zadošča za oskrbo predvidene porabe.
Območje prečka primarni vročevod DN 300, ki napaja širše območje občine Ljubljana Šiška. Ta
vročevod bo treba v istem trasnem poteku rekonstruirati oziroma povečati dimenzije na DN 450.
Vsi uporabniki na tem območju morajo za ogrevanje uporabljati izključno vročevodno omrežje. Do
izgradnje sekundarnega vročevodnega omrežja so izjemoma dovoljeni tudi drugi načini ogrevanja
individualnih stanovanjskih objektov.
23. člen
Plinovod
Obstoječe plinovodno omrežje za potrebe gospodinjstev in proizvodnih dejavnosti je treba razširiti.
24. člen
Električno omrežje
Na območju ŠP 4/1-1 Avtotehna je treba dograditi obstoječe električno omrežje in zgraditi nove
transformatorske postaje. Vse povezave bodo izvedene z zemeljskim kablom ali s kabelsko
kanalizacijo.
25. člen
PTT omrežje
Na celotnem obravnavanem območju je treba poleg gradnje prevezav znotraj območja, razširiti
kapacitete centrale in obstoječe kabelske kanalizacije od centrale do obravnavanega območja.
26. člen
Javna razsvetljava 12
Vse javne prometne površine, parkirne površine in površine namenjene pešcem je potrebno opremiti z
javno razsvetljavo.
Zunanja razsvetljava območij, ki niso javnega značaja, bo interna in ne bo povezana s sistemom javne
razsvetljave. Enako velja za delovno in dodatno varnostno razsvetljavo ob objektih.
27. člen
Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne
smiselne in utemeljene tolerance v poteku tras in njih dimenzioniranju.
V.
VAROVANJE OKOLJA
28. člen
Območje urejanja ŠP 4/1-1 Avtotehna leži v III. varstvenem pasu vodnih virov, za katerega veljajo
določila odloka o varstvu vodnih virov pitne vode.
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati normativne določbe glede varstva voda in zaščite okolja.
Pogoj za nove posege v prostor je ekološka sanacija obstoječega stanja v posamezno funkcionalni
enoti.
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje, ki bo kot strokovno
gradivo podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma za določitev pogojev za:
- varovanje vodnih virov
- varstvo pred prekomernim hrupom
- varstvo voda
- zaščito pred požarom oziroma eksplozijo
- zagotovitev svetlobnotehničnih normativov.
8
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.
Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti prometno dostopna, praviloma locirana znotraj
funkcionalne enote oziroma gradbene parcele povzročiteljev komunalnih odpadkov.
Posebne odpadke je možno, pred končno dispozicijo ali nevtralizacijo kot bo to rešeno na nivoju
mesta, regije ali republike, začasno skladiščiti samo na za to posebno opremljenih in določenih mestih
v okviru posamezne funkcionalne enote.
Varstvo pred hrupom
V območju ŠP 4/1 - Avtotehna dovoljene vrednosti hrupa v 50-metrskem pasu ob Celovški cesti,
severni obvoznici, ob ulici Jožeta Jame in ob gorenjski železnici ne smejo presegati vrednosti IV.
stopnje zahtevnosti po odloku o maksimalnih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in
bivalnega okolja ter bivalne prostore.
V območju med varstvenimi pasovi obodnih prometnic vrednosti hrupa na smejo presegati VI. stopnje
zahtevnosti po odloku o maksimalnih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega
okolja ter bivalne prostore. V območju stanovanjskih objektov vrednosti hrupa ne smejo presegati
vrednosti IV. stopnje zahtevnosti po odloku o maksimalnih ravneh hrupa za posamezna območja
naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore.
Varovanje zraka
Pri vseh posegih v prostor morajo biti predvideni elementi varovanja pred prekomernim onesnaženjem
zraka, upoštevajoč določbe o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo
spuščati v zrak.
Emisije je potrebno redno kontrolirati z meritvami in sanirati obstoječe obrate, ki prekomerno
onesnažujejo zrak.
Varovanje voda
Območje urejanja se nahaja v območju III. varstvenega pasu vodnih virov.
Za vse posege v prostor je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti mnenje pristojne
inštitucije o vplivu posega na podtalnico.
Objekti in zunanje površine v območju urejanja morajo biti zasnovani tako, da ni možno nikakršno
onesnaženje podtalnice in vodotokov. Objekti in pretakališča morajo biti zasnovani po principu lovilnih
skled, vse zunanje vozne površine morajo biti asfaltirane, kanalizacija pa zgrajena tako, da zadrži
eventualno razlitje škodljivih snovi in požarnih vod.
V območju je mešan sistem kanalizacijskega omrežja, preko katerega se odvajajo odpadne sanitarne
vode, predhodno očiščene tehnološke odpadne vode in meteorne vode z utrjenih površin, ki se vodijo
preko lovilcev olj. Čiste meteorne vode s streh in zelenic se odvajajo v ponikovalnico.
VI.
ETAPNOST IZVAJANJA NAČRTA IN DRUGI POGOJI
29. člen
- Gradnje in zunanje ureditve v različnih funkcionalnih enotah niso v časovni soodvisnosti.
- Objekte v posamezni funkcionalni enoti je dopustno graditi postopno, s pripadajočo zunanjo
ureditvijo, v prvi etapi naj se gradijo objekti na obodu območij, ob javnih prostorih (ceste, ulice).
- Funkcionalne enote F2c, F12, F13, F19, F24, F29 morajo biti zgrajene v enovitih etapah.
- Objekti v F30b se lahko zgradijo v dveh etapah, ki nista v časovno soodvisnosti (stolpnica in
paviljonski objekt).
- V funkcionalnih enotah F2c, F17 in F19 je potrebno pred izgradnjo novih objektov porušiti vse
obstoječe, tudi tiste, ki so izven gradbene meje ali linije.
VII.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA
NAČRTA
30. člen
Za vsako funkcionalno enoto je treba pred izdajo lokacijskega dovoljenja izdelati strokovno gradivo, ki
mora utemeljiti prostorske posege. Strokovno gradivo mora vsebovati utemeljitev predlagane lokacije
glede namembnosti, gabaritih določil, dovoljeno izrabo IF ter ostalih določil tega odloka. Strokovno
gradivo mora vsebovati idejne zasnove objektov in ureditve zunanjih površin. Za proizvodne objekte
pa še zasnovo tehnologije ter oceno vpliva na okolje.
Funkcionalno enoto je možno v strokovnem gradivu deliti (v primeru delitve osnovne parcele na dve ali
več manjših). Tudi v takem primeru veljajo določila, ki se nanašajo na celotno funkcionalno enoto
(predvsem faktor izrabe).
9
Za funkcionalno enoto, ki vsebuje dve ali več parcel različnih lastnikov velja, da mora biti strokovno
gradivo izdelano v soglasju z vsemi lastniki parcel.
31. člen
Investitorji in izvajalci so dolžni sočasno z izgradnjo posameznih objektov izvesti komunalne priključke
in zunanjo ureditev območja.
Obveznost investitorja je zmanjšanje negativnih vplivov na okolje pri svojih dejavnostih.
VIII.
KONČNE DOLOČBE
32. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine
Ljubljana Šiška, pri zavodu za prostorsko in urbanistično načrtovanje Ljubljana, pri geodetski upravi
mesta Ljubljane ter pri krajevnih skupnostih Dravlje in Šentvid.
33. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe Ljubljana Urbanistična inšpekcija.
34. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko
celoto Š4 Dravlje (Uradni list RS, št. 58/92) v delih, ki se nanašajo na območje urejanja ŠP 4/1-1 Avtotehna.
Št. 01/35200-407/93
Ljubljana, dne 21. decembra 1993.
Predsednik
Skupščine občine
Ljubljana Šiška
Stanislav Žagar l.r.
10