Strategija - banke
Strategija slovenskega bančnega sektorja (predlog z dne 24. 2. 2015) 1/36 1. NAMEN IN CILJI STRATEGIJE BANČNEGA SEKTORJA............................................................... 3 2. EKONOMSKO STANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN BANČNI SEKTOR ...................................... 4 2.1. MAKROEKONOMSKE RAZMERE V SLOVENIJI ....................................................................... 4 2.2. STANJE V BANČNEM SISTEMU ................................................................................................ 5 3. IZVEDENI IN NAČRTOVANI KRATKOROČNI TER DOLGOROČNI UKREPI ZA DOSEGANJE STABILNOSTI V BANČNEM SEKTORJU ............................................................................................. 6 3.1. VLOGA REPUBLIKE SLOVENIJE ............................................................................................... 6 3.2. NAMEN IN REZULTATI SKRBNEGA PREGLEDA BANČNEGA SISTEMA ............................... 7 3.3. KRATKOROČNI UKREPI ZA KREPITEV STABILNOST BANČNEGA SISTEMA ...................... 8 3.3.1. Razvrstitev bank v skupine glede na rezultate skrbnega pregleda kakovosti sredstev ter izvedenih stresnih sredstev 2013 ..................................................................................................... 8 3.3.2. Pregled kakovosti sredstev in izvedba obremenitvenih testov 2014 ..................................... 9 3.3.4. Skupaj ukrepi v bančnem sektorju ....................................................................................... 10 3.3.5. Zagotovitev likvidnostnega posojila v skrajni sili .................................................................. 12 3.4. ZAVEZE REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI S SANACIJO BANČNEGA SEKTORJA ............. 12 3.5. DOLGOROČNI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STABILNOSTU BANČNEGA SEKTORJA .......... 13 3.5.1. Spremembe zakonodajnega okvira ...................................................................................... 13 3.5.1.1. Izvršeni ukrepi ............................................................................................................... 13 3.5.1.2. Načrtovani ukrepi .......................................................................................................... 15 3.5.2. Spremembe okvira nadzora ................................................................................................. 15 3.5.2.1. Izvršeni ukrepi ............................................................................................................... 15 3.5.2.2. Načrtovani ukrepi .......................................................................................................... 16 3.5.3. Prestrukturiranje podjetniškega sektorja .............................................................................. 18 3.5.3.1. Izvršeni ukrepi ............................................................................................................... 18 3.5.3.2. Načrtovani ukrepi ......................................................................................................... 18 3.6. RAZMERJE MED POSOJILI IN DEPOZITI................................................................................ 19 4. STRATEGIJA ZA BANKE, V KATERIH SO BILI IZVEDENI UKREPI ZA KREPITEV STABILNOSTI ....................................................................................................................................... 21 4.1. VIZIJA ......................................................................................................................................... 21 4.2. ZASTAVLJENI CILJI .................................................................................................................. 21 4.2.1. Obstoječe stanje................................................................................................................... 21 4.2.2. Glavni cilji ............................................................................................................................. 22 4.2.2.1. Upravljanje nedonosnih terjatev .................................................................................... 22 4.2.2.2. Zniževanje stroškov ....................................................................................................... 23 4.2.2.3. Usmeritve na strateške trge in ohranitev tržnih deležev ............................................... 23 4.2.2.4. Korporativno upravljanje v bankah ................................................................................ 23 4.2.2.5. Izplačila dividend ........................................................................................................... 24 4.2.2.6. Upravljanje državnih naložb in odprodaja deležev ........................................................ 24 4.2.2.7. Konsolidacija bančnega sektorja ................................................................................... 25 4.2.2.8. Proces združevanja bank .............................................................................................. 26 PRILOGA: EKONOMSKO STANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN BANČNI SEKTOR ..................... 28 2/36 1. NAMEN IN CILJI STRATEGIJE BANČNEGA SEKTORJA Gospodarska kriza je v letih 2009–13 izpostavila vrsto šibkosti v slovenskem bančnem sistemu in je terjala ukrepanje tako v samih bankah kot tudi na področju sistemske ureditve. Slovenija je v letih 2013 in 2014 izvedla obsežne ukrepe za krepitev stabilnosti bank, kar je stabiliziralo bančni sektor in povrnilo kredibilnost države na mednarodnih finančnih trgih. Ukrepi za krepitev stabilnosti bank so vključevali preglede kakovosti sredstev, obremenitvene teste, dokapitalizacijo bank v državni lasti in prenos slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljnjem besedilu: DUTB). Čeprav je prenos slabih posojil na DUTB olajšal hitro prestrukturiranje bančnih bilanc, je raven slabih posojil še vedno visoka glede na raven pred krizo in učinkovito ravnanje s tvegano aktivo bank ostaja ena izmed osrednjih srednjeročnih prioritet. Vendar pa so za povrnitev dolgoročne vzdržnosti in dobičkonosnosti bank potrebni nadaljnje prestrukturiranje in konsolidacija ter dolgoročnejši ukrepi sistemske narave. Slovenski bančni sektor se je po štirih zaporednih letih krčenja zmanjšal za petino. Banke, ki so bile deležne državne pomoči, so se zavezale k izvedbi celovitih programov prestrukturiranja, ki temeljijo na cilju ponovnega doseganja dobičkonosnosti ter povečane odpornosti v primeru morebitnih prihodnjih pretresov. Doseganje omenjenih ciljev je deloma odvisno od zunanjega okolja, v veliki meri pa pogojeno z večjo učinkovitostjo bank, osredotočenjem na ključne dejavnosti, dobrim upravljanjem ter doseganjem ekonomij obsega. Vloga Republike Slovenije pri razvoju in upravljanju bank je predvsem, da prek pravnega okvira in nadzornih organov bank v državni lasti poskrbi za stabilno finančno okolje, zaupanje v finančni sistem ter da na delu, kjer komercialni igralci niso prisotni, poskrbi za prevzemanje netržnih rizikov in spodbujanje trajnostnega razvoja. Še posebno pozornost je tako treba v strategiji nameniti spremljanju poslovanja bank v državni lasti, ki so bile deležne izdatne državne pomoči. Do izstopa Republike Slovenije iz lastništva teh bank je treba te banke aktivno upravljati. Iz navedenega izhajajo glavni cilji strategije bančnega sektorja v Sloveniji: - zagotoviti, da bančni sektor opravlja svojo narodnogospodarsko funkcijo finančnega posredovanja na dolgoročno vzdržen način - to je sposobnost obstati na trgu brez pomoči države; - povečati učinkovitost poslovanja bank – to je njihovo dobičkonosnost; - privatizirati banke - to je doseči čim višji iztržek od prodaje deležev Republike Slovenije; - zagotoviti sistemski okvir za delovanje bank, ki bo podpiral finančno stabilnost in zaščitil sredstva davkoplačevalcev v prihodnje. Cilji se uresničujejo z ukrepi: - prestrukturiranja, pri čemer je poseben poudarek dan zniževanju stroškov in upravljanju nedonosnih terjatev; - konsolidacije bank, ki jo je že podprla Vlada Republike Slovenije dne 19. marca 2014 in - prestrukturiranjem gospodarstva, predvsem spreminjanjem strukture financiranja podjetij, ki je ključno za izboljšanje bančnih bilanc: - krepitvijo nadzornega in regulatornega okvira za banke ter okvira za morebitno prihodnje reševanje bank. Celostna strategija slovenskega bančnega je sestavljena iz treh sklopov. Najprej podaja pregled ekonomskega stanja in napovedi s poudarkom na bankah. V naslednjem delu navaja že izvedene in načrtovane kratkoročne ter dolgoročne ukrepe za doseganje stabilnega finančnega okolja ter tako zaupanja v finančni sistem. V tem delu se strategija nanaša na vse banke, ki poslujejo v Republiki Sloveniji, saj obravnava izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti, vzpostavljanje pravnega okvira in 3/36 opravljanje nadzora nad bankami. V zadnjem delu se strategija osredotoča na banke, v katerih so bili izvedeni ukrepi za krepitev stabilnosti in ima posledično Republika Slovenija lastniške deleže. V temu delu strategija dopolnjuje Strategijo upravljanja naložb Republike Slovenije, kot je določena v Zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Razvijanje in uresničevanje strategije bank v lasti države je omejeno z načrti finančnih prestrukturiranj in zavezami danimi v okviru izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ob upoštevanju da je potrebno v srednjeročnem obdobju znižati prevladujoč delež države v lastništvu bank. Namen strategije je (i) doseči zaupanje v banke, (ii) učinkovito upravljanje bank, tako da se jasno razdeli pristojnosti posameznih institucij, in (iii) zagotoviti trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj. Banke opravljajo vlogo finančnih posrednikov in tako omogočajo pretok sredstev od oseb s prihranki k osebam, ki rabijo vire financiranja. Neposredno kreditiranje je namreč neučinkovito, saj je vezano na visoke transakcijske stroške in visoka tveganja. Le verodostojne in finančno stabilne banke lahko zagotavljajo gospodarski, socialni in okoljski razvoj s pospeševanjem kreditiranja, omogočanjem likvidnosti, razpršitvijo tveganja in zmanjševanjem težav asimetričnih informacij. Banke je treba dosledno prestrukturirati v skladu z načrti prestrukturiranja. Ena od ključnih prioritet je izboljšanje korporativnega upravljanja bank. Ker so največje slovenske banke lastniško vezane na državo, bo tako ključno upravljanje s strani Slovenskega državnega holdinga. Pri tem bo treba dosledno izvajati zaveze, ki so bile za posamezno banko, ki je bila deležna državne pomoči, sprejete v okviru postopka presoje dovoljene državne pomoči s strani Evropske komisije. Med temi zavezami so tudi zaveze glede izboljšanja korporativnega upravljanja, obvladovanja tveganj in postopka za odobritev posojil. Banke morajo aktivno pristopiti k načrtnemu in hitrejšemu zniževanju obsega slabih terjatev. Za dosego cilja zniževanja slabih terjatev banke ustanavljajo specializirane oddelke za prestrukturiranje, katerih glavna naloga je maksimiranje vrednosti slabih terjatev. Banke, deležne državne pomoči, se morajo aktivno umikati iz nestrateških dejavnosti ter nestrateških trgov. Glede slednjega morajo banke v strateških dokumentih oblikovati kriterije za preverbo, kateri tuji trgi so z vidika možnosti za nastanek slabih terjatev nestrateški. Eden od ključnih elementov prestrukturiranja bank mora biti torej regionalna prisotnost bank na določenih trgih. Banka lahko šteje tuj trg za strateški pod pogojem, če lahko utemeljeno obrazloži, da lahko na tem trgu doseže vsaj 5% tržni delež. Z vidika izstopa države iz lastniške strukture bank je ključno, da so v bankah dosledno izvedeni načrti prestrukturiranja, ki bodo zagotovili višjo realno vrednost in s tem možnost boljšega poplačila vloženih davkoplačevalskih sredstev. Pri tem velja izpostaviti, da bo potrebno način in metode privatizacije doreči v odvisnosti od vsake banke posebej glede na razmere na trgu, pri čemer bo treba nekatere banke konsolidirati in upoštevati možnosti za prodajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. 2. EKONOMSKO STANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN BANČNI SEKTOR 2.1. MAKROEKONOMSKE RAZMERE V SLOVENIJI V letu 2014 se je nadaljevalo okrevanje gospodarske aktivnosti, pri čemer je največji delež prispevalo zunanje povpraševanje in bruto investicije. Slednje so v veliki meri posledica povečanih investicij v infrastrukturo, predvsem na lokalni ravni, ki so delno financirane s sredstvi EU. Prav tako je tradicionalno pomemben delež k rasti BDP prispeval izvoz, kot posledica solidnega tujega povpraševanja in ugodnejše stroškovne konkurenčnosti Republike Slovenije. Čedalje bolj se krepi tudi 4/36 uvoz, kar bi lahko poleg ohlajanja gospodarstev v najpomembnejših trgovinskih partnericah vplivalo na manjši prispevek neto izvoza k rasti BDP v letu 2015. Opisana gospodarska gibanja pomembno zmanjšujejo makroekonomska tveganja za finančni sistem. Za leto 2015 Urad za makroekonomske raziskave in razvoj (v nadaljevanju: UMAR) pričakuje višjo gospodarsko rast kot v svoji jesenski napovedi, in sicer predvsem zaradi boljših pričakovanj glede rasti izvoza, nekoliko višja je tudi napoved rasti investicijske potrošnje. Struktura pričakovanega povečanja BDP v letu 2015 ostaja enaka kot v jesenski napovedi. Tabela 1: Napoved gospodarske rasti Vir: UMAR 2.2. STANJE V BANČNEM SISTEMU Po podatkih Banke Slovenije1 je proces bančne sanacije, ki se je začel v letu 2013, pomembno prispeval k znižanju tveganj v bančnem sistemu. Kljub izboljšanju domačih makroekonomskih razmer se je lani nadaljeval proces krčenja bilanc bank. To je bilo na pasivi bilanc bank pogojeno z neto odplačevanjem obveznosti na grosističnih trgih že peto leto zapored, vendar s precej nižjo dinamiko kot še v letu 2013 ter s predčasnim odplačilom obveznosti do evrosistema. Na drugi strani ostaja stopnja krčenja posojil nefinančnim družbam še vedno globoko negativna, vendar z znaki postopnega stabiliziranja. Razlogi za krčenje posojil podjetjem so lani ostali bolj ali manj nespremenjeni glede na leto 2013: relativno visok finančni vzvod v sektorju podjetij se je znižal zelo počasi in je omejeval kreditno sposobno povpraševanje, banke so ostale zadržane do prevzemanja dodatnega kreditnega tveganja z zaostrenimi kreditnimi standardi, kljub izboljšanju količnikov kapitalske ustreznosti. Prav tako struktura virov financiranja bank še ostaja nestabilna in se bo v prihodnjem letu še prilagajala. Izboljšanje makroekonomskih razmer v letu 2014 je prispevalo k lažjemu finančnemu okrevanju podjetij s pričakovanim nadaljnjim oživljanjem poslovnega cikla. Vendar se bo to le postopoma in z odlogom odrazilo v finančnem ciklu, čeprav bi ravno višja kreditna rast najbolj ugodno vplivala na uspešnost poslovanje bank ter izboljšanje kakovosti kreditnega portfelja. Ob izrazitem izboljšanju kapitalske ustreznosti po ukrepih decembra 2013 je potrebno upoštevati, da je zmanjševanje kreditne aktivnosti in prilagajanje strukture tveganosti naložb bank ter s tem povezano krčenje kapitalskih zahtev prevladujoč način vzdrževanja in izboljševanja kapitalske ustreznosti. Nadaljnje zahteve po povečani kapitalski ustreznosti lahko bolj kot na porast kapitala vplivajo na dodatno krčenje posojil in posledično na ponovno poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja bank. Kreditno tveganje je še naprej zelo pomembno in visoko, vendar se razmere z razreševanjem nedonosnih terjatev stabilizirajo. Pozornost je treba usmeriti na dohodkovno tveganje bank, ki se povečuje v okolju nizkih obrestnih 1 Vir: Stabilnost slovenskega bančnega sistema, december 2014 5/36 mer, krčenja bilanc, nenaklonjenosti prevzemanju kreditnih tveganj ter povečanega financiranja podjetij v tujini. Tveganje refinanciranja in makroekonomsko tveganje za banke se znižujeta. Kreditno tveganje ostaja visoko, a se postopno stabilizira. Nedonosne terjatve (razvrščene terjatve v zamudi nad 90 dni) so v prvem delu leta 2014 naraščale. Oktobra 2014 se je delež nedonosnih terjatev zaradi njihovega prenosa na DUTB iz Abanke znižal za 2,5 odstotne točke, na 13,2 %, vendar je delež zanihal navzdol tudi brez učinka prenosa. Nedonosne terjatve so se zniževale v letu 2014 tudi v absolutni višini zlasti v sektorju podjetij, kar pa se zaradi krčenja kreditne aktivnosti bank ni odrazilo v boljši celotni kakovosti kreditnega portfelja. V gostinstvu in prometu je trend zniževanja prisoten od začetka leta 2014. Nestabilnost nedonosnih terjatev in nihaji navzgor kažejo, da je tveganje nadaljnjega poslabševanja kreditnega portfelja bank še naprej visoko. Slika 1: Prikaz tveganj za slovenski bančni sistem Vir: Banka Slovenije 3. IZVEDENI IN NAČRTOVANI KRATKOROČNI TER DOLGOROČNI UKREPI ZA DOSEGANJE STABILNOSTI V BANČNEM SEKTORJU 3.1. VLOGA REPUBLIKE SLOVENIJE Vloga Republike Slovenije pri razvoju in upravljanju bank je, da prek pravnega okvira in z izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti poskrbi za stabilno finančno okolje, zaupanje v finančni sistem ter da na delu, kjer komercialne banke niso prisotne, poskrbi za prevzemanje netržnih rizikov in spodbujanje trajnostnega razvoja. Republika Slovenija identificira kot enega temeljev trajnostnega razvoja finančni sektor. Zaradi vpliva na finančno stabilnost in zaradi relativne slabše razvitosti posredništva prek trgov kapitala ima še posebno težo bančni sektor. S tega vidika sta pomembna dva cilja: donosnost in varnost. Banke morajo dosegati vsaj primerljive rezultate z družbami podobne velikosti in dejavnosti, kar je zagotovilo dolgoročne rasti in razvoja. Projekt sanacije bank se z izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti ne zaključi. Očiščene in dokapitalizirane banke same po sebi še ne zagotavljajo uspešnega poslovanja, saj rabijo za posojanje prestrukturirana podjetja z dobrimi programi. S tem namenom je treba odločno ukrepati ter izvajati proaktiven, kooperativen in celovit pristop prestrukturiranja podjetij. 6/36 Država bo prek DUTB, državnih bank in državnih lastniških deležev ostala pomemben akter v številnih ključnih primerih prestrukturiranja. Pri tem je pomembno, da DUTB in banke dosledno sledijo načelom prestrukturiranja podjetij, ki so jih banke medsebojno že dogovorile, sporazumi o prestrukturiranju pa morajo skrbno upoštevati ekonomska načela. Z izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank so banke dobile dovolj kapitala, dokapitalizirala pa se je tudi DUTB, ki bo lahko prevzela vodilno vlogo pri izvedbi prestrukturiranja podjetij. Republika Slovenija spodbuja koordinirano ukrepanje bank in DUTB, ki je še posebej pomembno, saj gre v obdobju prestrukturiranja pričakovati le omejeno vlogo zunanjih vlagateljev. Pri zastavljanju ciljev je treba odgovoriti na naslednja vprašanja: kakšna je vzdržna raven kreditov oziroma obseg poslovanja bank, kolikšna je primerna bančna koncentracija in posledično optimalno število bank in kakšna lastniška struktura je nabolj primerna za dobro delujoč bančni sistem. Pri doseganju zastavljenih ciljev pa se država srečuje s številnimi omejitvami oziroma zahtevami, ki so: Republika Slovenija ima aktivno vlogo le pri konsolidaciji bank v državni lasti, treba je zagotoviti dovolj visoko raven konkurence, zagotoviti je treba konkurenčno ponudbo storitev na celotnem ozemlju države, pri združevanju bank je treba upoštevati njihovo kulturo in poslovne modele, izogibati se je treba prevelikim izpostavljenostim posameznih institucij do posameznih sektorjev. Tržna koncentracija v Republiki Sloveniji po bilančni vsoti je že sedaj precej visoka, saj so največje tri banke konec leta 2013 dosegale delež 42,5% največjih pet pa 56,2% delež. Z vidika doseganja stabilnosti bančnega sistema je po nekaterih merilih najoptimalneje, da nobena od bank ne presega 30% tržni delež. Zaradi zagotovitve regionalne konkurenčnosti se zasleduje cilj, da v vsaki regiji poslujejo vsaj tri banke, ki imajo v regiji tri izpostave. 3.2. NAMEN IN REZULTATI SKRBNEGA PREGLEDA BANČNEGA SISTEMA Zaradi slabšajočih se razmer v bančnem sektorju zaradi več let trajajoče gospodarske krize je bil s ciljem ponovne vzpostavitve finančne stabilnosti v letu 2012 sprejet Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), ki je določil možne ukrepe, ki jih Vlada Republike Slovenije (vlada) lahko sprejme za krepitev bank. Ukrepi se nanašajo na dokapitalizacijo, odkup tveganih postavk in njihov prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in poroštva Republike Slovenije za obveznosti DUTB in namenske družbe, kot tudi za posojilo v skrajni sili. Kot predpogoj za prenos tveganih postavk na DUTB ter odobritev državne pomoči je Evropska komisija na podlagi priporočil Evropskega Sveta2 iz junija 2013 zahtevala neodvisni pregled kakovosti sredstev ter izvedbo stresnih testov za reprezentativni del bančnega sistema. Cilj skrbnega pregleda kakovosti sredstev ter izvedbe stresnih testov je bil oceniti sposobnost slovenskega bančnega sistema zoperstaviti se močnemu poslabšanju makroekonomskih in tržnih pogojev, ki so bili v skladu z neugodnim scenarijem predvideni za prihodnje triletno obdobje (od vključno 2013 do 2015) ter 2 Recommendation for a Council Recommendation on Slovenia's 2013 national reform programme and delivering a Council opinion on Slovenia's stability programme for 2012 – 2016 7/36 ugotoviti primanjkljaj kapitala, ki bi ga ob uresničitvi zelo konservativnega, vendar malo verjetnega scenarija, potencialno lahko izkazala posamezna banka in posledično v pregled vključene banke3 skupaj. Na osnovi rezultatov skrbnega pregleda bančnega sistema bi v primeru, da bi se realiziral neugodni scenarij, ki predpostavljata dodatno močno poslabšanje makroekonomskih razmer v Sloveniji, primanjkljaj kapitala bančnega sistema ob koncu triletnega časovnega horizonta znašal 4.778 milijonov EUR. Tabela 2: Prikaz kapitalskega primanjkljaja po neugodnem scenariju (v milijonih EUR) Kapitalski primanjkljaj Dokapitalizacija RS skupaj NLB, d.d. 1.904 1.551 NKBM, d.d. Abanka, d.d. Banka Celje, d.d. Gorenjska banka, d.d. Hypo Alpe Adria banka, d.d. Raiffeisen banka, d.d. Unicredit Slovenija, d.d. Skupaj 1.055 756 388 328 221 113 14 4.779 870 591 Banka banke naj bi najkasneje v šestih mesecih okrepile kapitalsko ustreznost s sredstvi zasebnih vlagateljev, v nasprotnem primeru bodo lahko zaprosile za državno pomoč 3.012 Vir: Banka Slovenije. 3.3. KRATKOROČNI UKREPI ZA KREPITEV STABILNOST BANČNEGA SISTEMA 3.3.1. Razvrstitev bank v skupine glede na rezultate skrbnega pregleda kakovosti sredstev ter izvedenih stresnih sredstev 2013 Banke so bile glede na dosedanje ukrepe Banke Slovenije in rezultate skrbnega pregleda kakovosti sredstev ter izvedenih stresnih sredstev razvrščene v štiri skupine, od njihove uvrstitve pa so bili odvisni tudi nadaljnji postopki oziroma ukrepi: Skupina 1 (NLB, NKBM, Abanka) Te banke so imele že pred začetkom skrbnega pregleda odprte ukrepe Banke Slovenije z zahtevo po dokapitalizaciji. Vlada Republike Slovenije je v decembru 2013 že sprejela sklep, da se tem bankam zagotovi kapitalska ustreznost z dokapitalizacijo v denarju in s stvarnim vložkom, ki ga predstavljajo obveznice Republike Slovenije. V zvezi z Abanko Vipa, d. d., je sprejela sklep, da bo Republika Slovenija dokončno zagotovila kapitalsko ustreznost, kot je po opravljenem neodvisnem pregledu kakovosti sredstev in obremenitvenem testu potrebna za njeno poslovanje, po prejemu dokončnega pozitivnega mnenja Evropske komisije o skladnosti ukrepov za krepitev stabilnosti s pravili Evropske unije o državnih pomočeh. Dokončna odločba Evropske komisije o skladnosti ukrepov državne pomoči Abanki s pravili Evropske unije je bila izdana v avgustu 2014, zato je vlada v septembru 2014 dokončno potrdila izvedbo ukrepov, namenjenih doseganju krepitve stabilnosti Abanke, in sicer dokapitalizacijo, prenos tveganih postavk na DUTB, in poroštvo Republike Slovenije za prevzete obveznosti DUTB. 3 V skrben pregled je bilo vključenih deset bank, ki predstavljajo reprezentativni vzorec 70 % slovenskega bančnega sistema (Probanka, d.d., in Factor banka, d.d., sta bili zaradi pričetka postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja kasneje izločeni iz pregleda). 8/36 Skupina 2 (Banka Celje, Unicredit banka Slovenija, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria-Bank, Raiffeisen Banka) Rezultati so pokazali, da je pri teh bankah do konca leta 2015 možen kapitalski primanjkljaj. Bankam je bil z ukrepom Banke Slovenije dan 30 dnevni rok (do konca januarja 2014) za pripravo načrta dokapitalizacije in prestrukturiranja, ki bo dokazal dolgoročno vzdržnost poslovanja, in pripravo ukrepov za pokrivanje kapitalskega primanjkljaja. V primeru, da v svojih aktivnostih (gre zlasti za zbiranje kapitala od obstoječih lastnikov, iskanje novih investitorjev, odprodajo terjatev in drugega premoženja in druge ukrepov za krepitev kapitalske ustreznosti) ne bodo uspešne, lahko v skladu s pravili Evropske komisije zaprosijo za državno pomoč. Banka Celje je dala pobudo za izvedbo ukrepov po ZUKSB, saj kljub prizadevanjem ni uspela ustrezno okrepiti svojega kapitalskega položaja (neizpolnjevanje minimalnih nadzorniških zahtev ob neuspešnem iskanju investitorjev) do 30. 6. 2014. Vlada Republike Slovenije je odločila, da je Banka Celje primerna za izvedbo ukrepov. Odločba Evropske komisije o skladnosti ukrepov državne pomoči Banki Celje s pravili Evropske unije je bila izdana decembra 2014, ko je vlada tudi potrdila izvedbo ukrepov, namenjenih doseganju krepitve stabilnosti Banke Celje, in sicer dokapitalizacijo, prenos tveganih postavk na DUTB, in poroštvo Republike Slovenije za prevzete obveznosti DUTB. Gorenjski banki je Banka Slovenije izdala ukrep, s katerim je zahtevala izvedbo ukrepov za okrepitev kapitalskega položaja najkasneje do 31. decembra 2014. Posledično je Vlada Republike Slovenije podaljšala zavezo za dokapitalizacijo te banke do konca leta 2014. Dokončno bodo zahteve do banke znane po zaključku pregleda poslovanja banke, ki trenutno poteka s strani nadzornika (Banke Slovenije). Vlada Republike Slovenije je že marca 2014 odločila, da preneha njena zaveza za dokapitalizacijo Hypo Alpe-Adria-Bank in Raiffeisen Banke, ker takšna zaveza ni več potrebna. Banki sta namreč že izvedli ukrepe za znižanje kapitalskega primanjkljaja. Prav tako je takšne ukrepe izvedla tudi Unicredit banka. Skupina 3 (SID, Banka Koper, SKB, Banka Sparkasse, Sberbank, Deželna banka, Delavska hranilnica, Hranilnica Vipava in Hranilnica Lon) Navedene banke niso sodelovale v skrbnem pregledu. Kapitalsko tveganje teh bank Banka Slovenije ocenjuje v okviru izvajanja rednega nadzora po enakem pristopu kot so bile ocenjene banke, ki so bile vključene v skrbni pregled. Skupina 4 (Factor banka, Probanka) Gre za banki, ki sta v postopku nadzorovanega prenehanja, ki bo končan najkasneje do konca leta 2016. 3.3.2. Pregled kakovosti sredstev in izvedba obremenitvenih testov 2014 Novembra 2014 je začel delovati Enotni mehanizem nadzora (SSM – Single Supervisory Mechanism). Pred prevzemom polnih nadzornih pristojnosti Enotnega mehanizma nadzora je Evropska centralna banka novembra 2013 začela izvedbo celovite ocene poslovanja bank. Cilji so bili spodbuditi preglednost, odpraviti pomanjkljivosti in preko kapitalske krepitve, predvsem graditi zaupanje v evropski bančni sistem. V celoviti oceni so zajeti trije glavni elementi: nadzorna ocena tveganj, stresni testi in združitev pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov. Vključenih je bilo 130 sistemsko pomembnih bank. Tri slovenske banke, NLB, NKBM in SID banka, so bile vključene na podlagi kriterija treh največjih bank države članice, merjenih z bilančno vsoto po stanju na dan 30. september 2013. 9/36 Namen pregleda kakovosti sredstev je bilo preverjanje ustreznosti internih politik in procesov na področju kreditnega poslovanja, pregled izpostavljenosti do posameznih strank v izbranih tveganih portfeljih, vključujoč ovrednotenje vrednosti zavarovanj ter višine oslabitev, pregled primernosti izračuna skupinskih oslabitev ter ocena primernosti višine oslabitev v izbranih tveganih portfeljih. Ocene oslabitev, izhajajoče iz vzorca podjetij, so bile podlaga za izračun primanjkljaja oslabitev na celotnem portfelju ter pregleda ocen skupinskih oslabitev. Dodatne oslabitve so bile zahtevane predvsem za terjatve do visoko zadolženih podjetij ter do restrukturiranih podjetij, potrebe po dodatnih oslabitvah pa izhajajo tudi iz povezanih podjetij. Tako ugotovljen primanjkljaj oslabitev je znižal izhodiščni nivo kapitala pred izvedbo stresnih testov. Predvidena sta bila osnovni in neugodni scenarij, odpornost bilance pa se je ugotavljala za obdobje treh let od leta 2014 do leta 2016. Kreditne institucije so morale po osnovnem scenariju v vsakem letu dosegati količnik navadnega lastniškega kapitala vsaj v višini 8%, po neugodnem scenariju pa vsaj v višini 5,5%. Ugotovitve celovite ocene poslovanja bank, vključno s pregledom kakovosti sredstev in na očiščenih sredstvih izvedenih obremenitvenih testov, so izražene v presežku oziroma primanjkljaju kapitala. Po osnovnem scenariju stresnega testa konec leta 2016 nobena od teh treh slovenskih bank ne bi izkazovala kapitalskega primanjkljaja. Kapitalski presežek vseh treh bank po osnovnem scenariju bi znašal 754,7 mio EUR. Po neugodnem scenariju pa bi konec leta 2016 dve banki (NLB in NKBM) izkazovali manjši kapitalski primanjkljaj v višini 65 mio EUR. SID banka bi tudi po neugodnem scenariju izkazovala kapitalski presežek. Pri obeh bankah z izkazanim manjšim primanjkljajem so sprejeti ukrepi in učinki restrukturiranja v letu 2014 izboljšali dobičkonosnost, tako da bosta obe banki identificirani kapitalski primanjkljaj pokrili z zadržanimi dobički in dodatni ukrepi v teh dveh bankah niso potrebni. 3.3.3. Prenos slabih bančnih terjatev v upravljanje DUTB Vse štiri banke, ki so bile deležne ukrepov dokapitalizacije, so kot del njihove sanacije opredelile prenos upravičenih tveganih postavk na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Predlog glede tveganih postavk za prenos na DUTB je bil določen kot del strategije prestrukturiranja bank s strani samih bank in Banke Slovenije s sodelovanjem DUTB. DUTB je tako z NLB in NKBM podpisala vse potrebne dogovore o operativnem izvajanju storitev, posledično je bil že decembra 2013 izveden pravni in knjigovodski prenos tveganih postavk iz NLB in NKBM na DUTB. DUTB je navedenima bankama v zameno za te terjatve izročila obveznice z poroštvom Republike Slovenije. Dejanski prenos terjatev je bil izpeljan v več fazah v prvi polovici leta 2014. Za obdobje trajanja prenosov sta informacijsko podporo zagotavljali obe banki, kar je bilo stroškovno najbolj učinkovito, saj imata vso potrebno infrastrukturo in osebje. Tudi prenos tveganih postavk Abanke na DUTB je že bil izveden, medtem ko bo prenos tveganih postavk Banke Celje predvidoma končan v prvem četrtletju 2015. Celoten portfelj prenesenih tveganih postavk je v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega znašaja javno objavljen na spletni strani DUTB. 3.3.4. Skupaj ukrepi v bančnem sektorju Na podlagi rezultatov skrbnega pregleda aktive in stresnih testov je Republika Slovenija konec leta 2013 in v letu 2014 izvedla dokapitalizacijo štirih bank (NLB, NKBM, A Banka in Banka Celje) v skupni višini 3.202 mio EUR ali 8,7% BDP. Poleg tega so bile iz omenjenih štirih bank na DUTB prenešene tvegane terjatve v bruto izpostavljenosti 4.9 mrd EUR po prenosni vrednosti 1,6 mlrd EUR. Učinek izvedenih dokapitalizacij in prenosa tvegane aktive na DUTB je tako povečal javnofinančni dolg za 11% BDP. Z dosedanjo izvedbo ukrepov za sanacijo bančnega sistema znaša ocena bruto dolga 10/36 države 75,6% BDP. Ob upoštevanju stanja denarja na računu enotnega zakladniškega računa države v višini okoli 2,5 milijarde evrov (po izvedbi ukrepov), pa znaša neto dolg države 68,5% BDP. Tabela 3: Prikaz do sedaj izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank (v milijonih EUR) Banka NLB Dokapitalizacija Bruto vrednost tveganih postavk, prenesenih na DUTB Dano poroštvo RS za prevzete obveznosti DUTB 1.551 2.300 634 NKBM 870 1.011 375 Abanka Vipa 591 1.143 425 Factor banka 269 / / Probanka 176 / / Banka Celje Vir: lastni 190 411 127 Osnova za določitev zneskov dokapitalizacije so bili rezultati obremenitvenih testov na podlagi neugodnega scenarija (oz. scenarija izrazito povečanih makroekonomskih neravnovesij) za tri letno projekcijsko obdobje od 2013 do 2015. Dokapitalizacije so se izvedle v znesku, ki bi v primeru uresničitve neugodnega scenarija zagotovil količnik CT14 konec leta 2015 na ravni 6%. Zaradi takega pristopa bodo količniki CT1 ob dokapitalizaciji, pričakuje se pa da tudi pozneje v skladu z načrtom reorganizacije bistveno nad ravnijo 9%, kar pa dodatno kaže na robustnost sprejetih ukrepov. Nekoliko drugačen pristop določitve zneska dokapitalizacije se je upošteval pri Banki Celje. Pri izračunu kapitalske zahteve za Banko Celje je Banka Slovenije izhajala iz ugotovljenega kapitalskega primanjkljaja na podlagi obremenitvenih testov leta 2013. V skladu z »dinamičnim« pristopom je pri izračunu upoštevala realizirane dobičke v letih 2013 in 2014 (ocena) tako, da je bila izvedena dokapitalizacija v nižjem znesku, kot bi izhajal le iz obremenitvenih testov leta 2013. Kljub temu ima Banka Celje po dokapitalizaciji visok količnik CT1. Slika 2: Prikaz porabljenih sredstev za dokapitalizacijo finančnega sektorja kot delež v BDP (2013) v obdobju 2008 - 2013 Vir: http://ec.europa.eu/competition/state_aid/scoreboard/financial_economic_crisis_aid_en.html. S krizo finančnega sektorja se spopadajo tudi druge države članice Evropske unije. Po podatkih Evropske komisije5 je v obdobju med 1. 10. 2008 in 1. 10. 2014 Evropska komisija sprejela več kot 5 http://ec.europa.eu/competition/state_aid/scoreboard/financial_economic_crisis_aid_en.html. 11/36 450 odločitev o državni pomoči finančnemu sektorju. Pretežni del se nanaša na odobritev poroštev za obveznosti finančnega sektorja, medtem ko se preostale odločitve nanašajo na dokapitalizacijo, odobritev kratkoročnega likvidnostnega posojila ter prenos/prodajo tvegane aktive. V navedenem obdobju je Evropska komisija odobrila dokapitalizacijo finančnega sektorja v skupni višini 821 milijard EUR (6,3 % EU2013 BDP), pri čemer so države članice EU za dokapitalizacijo namenile 448,2 milijarde EUR. Skupni znesek odobrenih poroštev za obveznosti finančnega sektorja je sicer znašal 3.892 milijard EUR (29,8 % EU2013 BDP), a je bilo dejansko dodeljenih 3.469 milijard EUR poroštev. 3.3.5. Zagotovitev likvidnostnega posojila v skrajni sili ZUKSB zagotavlja tudi možnost izvedbe dodatnega ukrepa v podporo bančnemu sektorju, in sicer uporabe posojila v skrajni sili. Banka Slovenije je pripravljena zagotoviti solventnim bankam, ki bi se soočile z začasnimi likvidnostnimi težavami, neposredno posojilo v skrajni sili, v skladu s pravili Evropske centralne banke. 3.4. ZAVEZE REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI S SANACIJO BANČNEGA SEKTORJA V okviru dosedanjega postopka sanacije slovenskega bančnega sistema je Republika Slovenija sprejela določene zaveze, kar je eden od pogojev, da Evropska komisija odobri državno pomoč banki. Banka, ki je deležna državne pomoči, mora izpolniti vse zaveze, ki jih je Republika Slovenija dala Evropski komisiji, ter mora Ministrstvu za finance predložiti vse informacije, na podlagi katerih lahko ministrstvo preveri, ali banka izpolnjuje zaveze, pri čemer lahko ministrstvo te informacije posreduje Evropski komisiji in drugim organom Evropske unije. Banka mora tudi prevzeti izpolnitev obveznosti Republike Slovenije, ki je nastala zaradi morebitne kazni, ki jo je organ Evropske unije izrekel Republiki Sloveniji zaradi nespoštovanja zavez. Republika Slovenija se je glede NLB in NKBM zavezala, da bo v celoti implementirala program prestrukturiranja, ki določa, da morata banki: zmanjšati bilančno vsoto in stroške; prodati ali zapreti odvisne družbe; zmanjšati kreditne posle ter RWA (Risk Weighted Assets); vzpostaviti korporativno upravljanje v skladu z najboljšo prakso; urediti upravljanje s tveganji in dodeljevanje kreditov; enakovredno obravnavati družbe, ki so v državni oziroma zasebni lasti. V obdobju prestrukturiranja navedeni banki ne smeta izvajati agresivne tržne politike in pridobivati novih lastniških deležev, razen v okviru prestrukturiranj podjetij. Prejemki uprave in vodstvenih delavcev so omejeni, prav tako pa je v času prestrukturiranja omejeno izplačevanje dividend. Prodaja deležev v NLB in NKBM mora potekati po odprtem, preglednem in transparentnem postopku. Republika Slovenija je dolžna zaključiti prodajo NKBM do konca leta 2016. V NLB mora v skladu z zavezami zmanjšati svoj delež na 25% +1 delnica do konca leta 2017. Sprejete so tudi že bile zaveze Republike Slovenije za Abanko, in sicer se Republika Slovenija zavezuje, da bo poslovna strategija Abanke z dne 17. 2. 2014 v celoti uresničena, pri čemer se bo obdobje prestrukturiranja zaključilo 31. 12. 2018. Zaveze veljajo v celotnem obdobju prestrukturiranja, razen če posamezna zaveza ne določa drugače. Abanka bo v skladu s poslovno strategijo v obdobju prestrukturiranja postopoma zmanjševala bilančno vsoto in stroške poslovanja. V katalogu zavez je navedeno, kako naj Abanka ravna v zvezi z svojimi odvisnimi družbami. Abanka v obdobju 12/36 prestrukturiranja ne bo smela izplačevati kuponov in dividend, ne bo smela izvajati agresivne tržne politike in pridobivati novih deležev v gospodarskih družbah, razen v okviru prestrukturiranj podjetij. Za nadzor nad uresničevanjem poslovne strategije Abanke je že bil imenovan nadzorni zaupnik (t. i. Monitoring Trustee). V zvezi z bodočo lastniško strukturo Abanke je v zavezah določeno, da bo Republika Slovenija po pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje, d. d., kot posledice izvedbe ukrepov po ZUKSB v tej banki, nadaljevala s postopkom združitve Abanke in Banke Celje. Sprejete zaveze za Banko Celje so po vsebini sorodne zavezam za Abanko, saj se je Republika Slovenija že zavezala, da bo omenjeni banki pred prodajo združila. Zato je v katalogu zavez za Banko Celje določeno, da mora biti združitev obeh obravnavanih bank končana najkasneje do 1. 1. 2016. Tudi za obdobje po združitvi, ki se mora končati z odprodajo deleža Republike Slovenije v združeni banki najkasneje do 30. 6. 2019, katalog zavez za novonastalo banko določa pravila v zvezi z zmanjševanjem bilančne vsote, znižanjem stroškov in druga, vključno z imenovanjem nadzornega zaupnika, ter dodatno v zvezi z imenovanjem t. i. prodajnega zaupnika (ang. Divestiture Trustee), ki bo novonastalo banko lahko prodal v primeru, da Republika Slovenija ne bo spoštovala zaveze za prodajo lastniških deležev Republike Slovenije v obeh navedenih bankah oziroma v novonastali združeni banki. Republika Slovenija je sprejela tudi zaveze glede Factor banke in Probanke. Postopek nadzorovanega prenehanja banke mora biti končan najkasneje do konca leta 2016, do takrat pa bosta banki postopoma zmanjševali število zaposlenih in poslovnih enot. Pri upravljanju svojega portfelja bosta upoštevali načelo minimiziranja stroškov za davkoplačevalce. V skladu z zavezami banki ne smeta pridobivati novih depozitov in ponujati ostalih bančnih storitev, razen v posebnih primerih. Banki ne smeta izplačevati kuponov in dividend, ne smeta izvajati agresivne tržne strategije in ne smeta pridobivati novih lastniških deležev. 3.5. DOLGOROČNI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STABILNOSTU BANČNEGA SEKTORJA Slovenija bo dolgoročne ukrepe izvedla z namenom zagotavljanja dolgoročne varnosti in trdnosti bančnega sistema. Dolgoročni ukrepi so razdeljeni v tri skupine: 1. Spremembe zakonodajnega okvirja 2. Spremembe okvirja nadzora 3. Prestrukturiranje podjetniškega sektorja 3.5.1. Spremembe zakonodajnega okvira Republika Slovenija mora zagotoviti, da bo zakonodajni okvir za področje finančnih storitev v skladu z vsemi mednarodnimi zahtevami in najboljšo mednarodno prakso. 3.5.1.1. Izvršeni ukrepi Ukrep št. 1: Krepitev pravne ureditve upravljanja bank in nadzornih svetov - Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic6 Namen sklepa je (i) določitev meril za opredelitev pomembnega neposrednega in posrednega poslovnega stika za namen ugotavljanja nasprotja interesov, (ii) podrobneje opredeliti naloge in sestavo komisije za prejemke ter podrobnejša merila za opredelitev pomembnosti banke za namen imenovanja komisije za prejemke in (iii) določitev meril in postopkov za oceno banke glede primernosti kandidatov za člane uprave oziroma nadzornega sveta ali že imenovanih članov na teh funkcijah. S 6 Uradni list RS, št. 62/11 in 74/13 13/36 spremenjenim sklepom se je v slovensko pravo preneslo Smernice EBA o ocenjevanju primernosti članov organov vodenja ali nadzora in nosilcev ključnih funkcij (EBA/GL/2012/06). - Sklep o dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave banke in hranilnice7 Namen sklepa je bil dopolniti predhodni sklep v tej zvezi in implementirati v slovensko pravo Smernice EBA o ocenjevanju primernosti članov organov vodenja ali nadzora in nosilcev ključnih funkcij (EBA/GL/2012/06). Ukrep št. 2: Ureditev ravnanja s slabimi posojili in drugimi tveganimi aktivnimi postavkami banke - Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), december 2012 Zakon ureja ravnanje s slabimi posojili in drugimi tveganimi aktivnimi postavkami banke. Na podlagi tega zakona je bil ustanovljen DUTB, katerega cilj je izvajanje ukrepov po tem zakonu na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja ter zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah. - Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (marec, junij, december 2013) določa kriterije in pogoje za: (a) prenos slabih terjatev banke na DUTB ali namenske družbe; (b) izdajo državnih poroštev za prevzete obveznosti DUTB in namenskih družb; (c) povečanje osnovnega kapitala bank ter vplačila drugih kapitalskih instrumentov, ki jih izda banka in se v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, upoštevajo pri izračunu temeljnega kapitala banke. Ukrep št. 3: Sprejem zakona o organu in skladu za reševanje bank Zakon določa Banko Slovenije kot organ za reševanje v Republiki Sloveniji. Zakon prav tako določa vzpostavitev posebnega sklada za reševanje bank, ki ga upravlja Banka Slovenije in predstavlja namenske naložbe bank. Sredstva sklada se lahko uporabijo za financiranje morebitnih ukrepov reševanja bank v težavah – z neposrednimi dokapitalizacijami banke v težavah v okviru javnih stabilizacijskih ukrepov ali dokapitalizacijo premostitvene banke. Sklad za reševanje tako predstavlja pomembno zagotovilo, da bo bančni sektor kot celota za namene morebitnega reševanja bank v prihodnje prispeval potrebna sredstva preden bi se za te namene uporabila sredstva državnega proračuna. Ukrep št. 4: Vzpostavitev makrobonitetnega nadzora finančnega sistema V decembru 2013 je bil sprejet zakon o makrobonitetnem nadzoru. Za boljše soočanje z ranljivostmi finančnega sistema kot celote (sistemska tveganja), je Slovenija vzpostavila Odbor za finančno stabilnost, ki je odgovoren za nadzor in pripravo politik upoštevajoč slovenski finančni sistem na makrobonitetni ravni (celoten sistem). Odbor vodi guverner Banke Slovenije, pri Banki Slovenije deluje tudi sekretariat odbora, zasedanja Odbora pa se odvijajo redno četrtletno. 7 Uradni list RS, št. 74/13 14/36 3.5.1.2. Načrtovani ukrepi Ukrep št. 1: Sprememba pravne ureditve ukrepov za krepitev stabilnosti bank Veljavni ZUKSB že omogoča določene javnofinančne ukrepe za reševanje bank- prenos tveganih postavk na DUTB in neposredna dokapitalizacija banke, z upoštevanjem pravil EU o državnih pomočeh. Kljub vsemu pa se je pokazalo, da je za učinkovito dolgoročno krepitev bančnega sektorja treba sprejeti nekaj prilagoditev omenjenega zakona, zato je bil osnutek sprememb in dopolnitev tega zakona v letu 2014 že pripravljen, izhajajoč iz dodatnih ugotovitev nekaterih pomanjkljivosti in ovir pri delovanju DUTB pa bo še dopolnjen in predložen v sprejem v prvi polovici leta 2015. Poglavitni cilji, ki jih nameravane spremembe in dopolnitve ZUKSB zasledujejo, so naslednji: (i) možnost učinkovitejšega pristopa DUTB pri prestrukturiranju podjetij, vključno s širitvijo nabora instrumentov; (ii) podaljšanje obdobja obstoja DUTB; (iii) uskladitev delovanja na tem področju s priporočili Komisije za preprečevanje korupcije in dodelava določb glede nadzora nad poslovanjem DUTB; ter (iv) prenos določenih vsebin iz uredbe v zakon. Ukrep št. 2: Identifikacija domačih sistemsko pomembnih institucij V svetu se je uveljavila praksa, skladno s katero se identificirajo sistemsko pomembne institucije, s čimer se lahko tem institucijam zagotovi prednostno obravnavo za namen priprave načrtov za reševanje. 3.5.2. Spremembe okvira nadzora Cilj Republike Slovenije je zagotoviti, da imajo nadzorni organi za sektor finančnih storitev jasne mandate, vsa potrebna pooblastila in zadostna sredstva. 3.5.2.1. Izvršeni ukrepi Ukrep št. 1: Razširitev pooblastil Banke Slovenije na področju nadzora V Zakonu o bančništvu so določene okoliščine, ki upravičujejo ukrepanje Banke Slovenije v okviru nadzorstvenih pooblastil tudi v primerih, pri katerih obstaja verjetnost kršitve na področju upravljanja s tveganji in ji tako omogočile takojšnje ukrepanje v takšnih okoliščinah. Ukrep št. 2: Imenovanje izrednih pooblaščencev Novela Zakona o bančništvu (ZBan-1J) je pooblastila Banko Slovenije, da lahko imenuje "izredne pooblaščence", z nalogo, da neposredno prispevajo k izboljšanju prakse upravljanja s tveganji. Ukrep št. 3: Pristojnost Banke Slovenije, da prepove delovanje članov nadzornega sveta Z ZBan-1J je Banka Slovenije dobila pooblastilo, da prepove članu nadzornega sveta banke opravljanje nalog, če je bilo ugotovljeno, da krši dolžnosti člana nadzornega sveta oziroma ne izpolnjuje pogojev za imenovanje. Ukrep št. 4: Posodobljen nadzorni okvir za finančne konglomerate Zakon o bančništvu je bil spremenjen tako (ZBan-1K), da odraža spremembe uvedene leta 2011 z direktivo EU o dopolnilnem nadzoru finančnih subjektov v finančnem konglomeratov, ker so finančni konglomerati izpostavljeni dodatnim tveganjem skupine (npr. tveganje medsebojnih negativnih vplivov itd.) in bi zato morali biti predmet dopolnilnega nadzora k običajnemu nadzoru. 15/36 Ukrep št. 5: Dodatna razširitev pooblastil Banke Slovenije Zadnja novela zakona o bančništvu se v pretežni meri nanaša na izredne ukrepe, ki jih lahko Banka Slovenije izreče banki, če je v zvezi z njo podano povečano tveganje in niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za povečano tveganje v ustreznem roku verjetno odpravljeni. Izredni ukrepi se izrečejo zaradi reorganizacije banke, tako da se bodisi (i) ponovno vzpostavijo pogoji za dolgoročno uspešno poslovanje banke v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in drugimi veljavnimi predpisi, bodisi (ii) izvedejo postopki za postopno prenehanje banke. Ukrep št. 6: Organ za reševanje bank Okvir za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (predlog direktive) določa potrebne korake in pooblastila, ki bodo zagotovila, da bodo težave bank v EU upravljane na način, ki preprečuje finančno nestabilnost in s čim manj stroški za davkoplačevalce. Država bo natančneje opredelila organe za opravljanje funkcij in nalog v zvezi z reševanjem. Zakon o organu in skladu za reševanje bank določa Banko Slovenije kot organ, ki izvršuje pristojnosti organa za reševanje. Banka Slovenije bo v zvezi s tem zagotovila ustrezno ločitev nadzorne funkcije od nalog glede reševanja v skladu z zahtevami že omenjene direktive 2014/59/EU. Ukrep št. 7: Enotni nadzorni mehanizem Uredba o enotnem nadzornem mehanizmu (Uredba SSM) je začela veljati v začetku novembra 2013. ECB in pristojni nacionalni organi držav članic, vključeni v SSM so v skladu z uredbo SSM izvedli celovito oceno kreditnih institucij, katerih nadzor bo prevzela ECB. Celovito oceno sestavljajo trije sklopi, in sicer ocena nadzornih tveganj, pregled kvalitete sredstev in izvedba obremenitvenega testa. ECB je celovito oceno zaključila konec oktobra 2014, pred prevzemom nove nadzorne naloge v skladu z uredbo SSM. V Sloveniji bodo pod neposrednim nadzorom ECB 3 banke, in sicer NLB, NKBM in Unicredit banka. 3.5.2.2. Načrtovani ukrepi Ukrep št. 1: Implementacija zadnje EU direktive/uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu Slovenija bo sprejela nov Zakon o bančništvu v začetku leta 2015. Del novega zakona bo uskladitev postopkov nadzora Banke Slovenije s pravili Uredbe 1024/2013/EU o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki, s katerim se bo izboljšala kakovost bančnega nadzora v Sloveniji. Ukrep št. 2: Implementacija zadnje EU direktive o nadzornih okvirih za finančne storitve v državah članicah Poglavitne rešitve predloga zakona izvirajo iz prenosa Direktive 2013/36/EU in Direktive 2014/59/EU ter prilagoditev nacionalne zakonodaje Uredbi (EU) št. 1024/2013, Uredbi (EU) št. 575/2013 in Uredbi (EU) št. 806/2014. Rešitve, ki izhajajo iz pravnega reda EU, so: banka mora vzpostaviti stabilno ureditev notranjega upravljanja, ki obsega jasno organizacijsko strukturo, učinkovite procese upravljanja tveganj, vključno z načrti sanacije, primerne mehanizme notranjega nadzora in ustrezno politiko in prakso prejemkov; Banka Slovenije lahko izreče banki globo v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, če ga je mogoče opredeliti, oziroma 10 % skupnega letnega neto prometa; Banka Slovenije lahko izreče članu uprave ali nadzornega sveta globo največ do višine 5.000.000 evrov ali dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, če se ga da ugotoviti; 16/36 pri ocenjevanju kreditnega tveganja se banka ne sme izključno ali samodejno zanašati na zunanje bonitetne ocene, ampak mora upoštevati tudi druge informacije ter uporabiti zunanje bonitetne ocene kot enega od več dejavnikov v procesu odločanja o kreditih; uvaja se varovalni kapitalski blažilnik, proticiklični kapitalski blažilnik, blažilnik sistemskih tveganj, blažilnik za globalno sistemsko pomembno banko in blažilnik za drugo sistemsko pomembno banko; del nadzornih pristojnosti preide na Evropsko centralno banko. Čeprav se predvideva sprejem posebnega zakona, ki bo urejal prenehanje bank, postopke in ukrepe reševanja ter sistem jamstva za vloge pri bankah in bo v nacionalni pravni red dokončno prenesel Direktivo 2014/59/EU in Direktivo 2014/49/EU, predlog zakona za prehodno obdobje: uvaja možnost predčasnega poplačila obveznosti zaradi postopnega prenehanja banke. Če ima banka v času izredne uprave, ki izvaja ukrepe za postopno prenehanje, dovolj likvidnih sredstev za poplačilo posameznih obveznosti pred zapadlostjo, ima ne glede na splošna pravila pravico predčasno poplačati obveznosti in pri izpolnitvi odšteti obresti za obdobje od plačila do zapadlosti. Zakon zasleduje tudi druge cilje, ki ne izhajajo iz evropskega pravnega reda, kot sta: uvedba dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, prenos upravljanja sistema izmenjave informacij o boniteti strank na Banko Slovenije. Ukrep št. 3: Prenos direktive EU o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij in direktive EU o sistemih za jamstva za vloge ter vključitev v Enotni sistem reševanja Republika Slovenija bi morala do konca 2014 sprejeti zakonodajo za prenos Direktive 2014/59/ ES z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD), ki določa poseben režim sanacije in reševanja bank in investicijskih podjetij. Prav tako mora država do konca junija 2015 sprejeti zakonodajo za prenos Direktive 2014/49/EU z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (DGS) glede ureditve sistema jamstva za vloge. 19.8.2014 je začela veljati tudi Uredba 806/2014 z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010. Na podlagi te uredbe bo s 1. 1. 2016 na ravni Evroobmočja začel delovati enotni sistem reševanja bank (SRM) s prenosom pristojnosti reševanja na novo skupno institucijo (enotni reševalni sklad). Banka Slovenije kot nacionalni reševalni organ bo sodelovala v Odboru za reševanje, ki bo vzpostavljen na podlagi Uredbe 806/2014. V delu, ki ureja načrtovanje sanacije bank ter ukrepe zgodnjega posredovanja v primeru bank, bo BRRD prenesena v slovenski pravni red z uveljavitvijo ZBan-2 (glej pojasnilo k načrtovanemu ukrepu št. 2). Glede na to, da se ureditev BRRD, DGS ter postopki prenehanja bank (stečaj, prisilna likvidacija) tesno prepletajo, je navedene vsebine treba nujno obravnavati kot celovit sklop pravil in v tem smislu je v pripravi poseben zakon, ki bo celovito uredil področja glede reševanja bank in investicijskih podjetij, kot jih ureja BRRD, vključeval pa bo tudi novo ureditev sistema jamstva za vloge ter postopke glede rednega prenehanja banke (stečaj, prisilna likvidacija). V zvezi z vzpostavitvijo SRM ter Enotnega reševalnega sklada, bo zakon določal tudi okvir za vplačilo prispevkov bank v Enotni reševalni sklad in druga pravila v zvezi z reševanjem bank v okviru SRM ter pristojnosti Odbora za reševanje. V zvezi s sistemom jamstva za vloge bo nova ureditev določila ex ante financiranje sheme z vzpostavitvijo posebnega sklada za jamstvo pri Banki Slovenije. 17/36 Namen BRRD katere uveljavitev je predvidena 1. januarja 2015, in jo bo v svoj pravni red prenesla tudi Republika Slovenija, je zagotoviti pristojnim organom skupne učinkovite instrumente in pooblastila, da bi države članice lahko finančne krize preprečile oziroma reševale kar najbolj zgodaj in da ne bi bremena stroškov nastalih kriz nosili davkoplačevalci. Ukrep št. 4: Združevanje nadzornih organov Za boljše soočanje s tveganji za finančni sistem kot celoto, Slovenija načrtuje preoblikovanje obstoječega nadzornega okvira nad finančnim sektorjem v posvem novo strukturo, ki bo nadzor nad vsemi finančnimi institucijami ločila med (i) bonitetni in (ii) nadzor nad tržnim ravnanjem. Gre za uvedbo t.i. "Twin Peaks" modela, ki je že uveljavljen v nekaterih državah članicah EU. Nov nadzorni okvir bo uveden po implementaciji pravil Solventnosti 2 v slovenski pravni red z novim Zakonom o zavarovalništvu in stabilizacijo razmer v bančnem sektorju. 3.5.3. Prestrukturiranje podjetniškega sektorja Republika Slovenija podpira hitro in učinkovito prestrukturiranje podjetniškega sektorja. 3.5.3.1. Izvršeni ukrepi Ukrep št. 1: Uvedba zamenjave terjatev v lastniške deleže Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E) je z namenom, da bi olajšali prestrukturiranje podjetniškega sektorja, v povezavi z možnostjo konverzije terjatev v lastniške deleže uveljavil novost, ki uvaja možnosti prenosa vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic, kar dejansko pomeni prevzem kontrole in vodenja podjetja s strani tistega upnika, ki se je s konverzijo terjatev v največji meri odpovedal svojim upniškim pričakovanjem Ukrep št. 2: Poenostavljeni postopki za prestrukturiranje v primerih "pred insolventnostjo" Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F) je omogočili bolj učinkovito in hitro prestrukturiranje podjetij, ki so na robu insolventnosti. Republika Slovenija je tako uvedla nove postopke za prestrukturiranje. Cilj ukrepa je omogočiti formalne sporazume o finančnem prestrukturiranju ter s tem omogoči družbam dolžnicam, da sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev plačilne nesposobnosti. 3.5.3.2. Načrtovani ukrepi Ukrep št. 1: Izboljšave kreditnega registra za pravne osebe V kreditnem registru za pravne osebe, ki ga upravlja Banka Slovenije je kakovost podatkov nezadostna, saj ne omogoča centralnega izračuna kreditnih točk strank - podjetij, ki bi se zagotavljale bankam. Banka Slovenije bo zato register razširila in posodobila. Ukrep št. 2: Vzpostavitev medinstitucionalne delovne skupine V skladu z zavezami, ki jih je Republika Slovenija podala Evropski komisiji v procesu odprave makroekonomskih ravnovesij, je oblikovana medinstitucionalna delovna skupina, ki bo sestavljena iz predstavnikov treh ministrstev (Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter Ministrstva za pravosodje), Banke Slovenije in DUTB, ki bo koordinirala delovanje različnih institucij v procesih razdolževanja podjetij ter njihovega finančnega in poslovnega prestrukturiranja. S tem bo zagotovljena večja stopnja vsebinske koordinacije. 18/36 Ukrep št. 3: Spodbujanje lastniškega financiranja za nefinančne družbe in kreditiranje gospodinjstev Spodbujanje lastniškega financiranja nefinančnih družb in kreditiranja gospodinjstev, še posebej hipotekarnega financiranja. V spodnji sliki so prikazani viri financiranja nefinančnih družb v EU, iz česar je razvidno, da Slovenija zaostaja za povprečjem primerljivih držav pri deležu lastniškega financiranja. Vlada RS namerava v tem namen v sodelovanju z relevantnimi deležniki pripraviti tudi ukrepe za krepitev kapitalskega trga v RS, kar pa ni predmet obstoječe strategije. Slika 3: Struktura virov financiranja Vir: Eurostat, Oliver Wyman 3.6. RAZMERJE MED POSOJILI IN DEPOZITI Razmerje med posojili in vlogami nebančnega sektorja je kazalnik vzdržnosti financiranja bank. Po vstopu Slovenije v EU se je razmerje med krediti in depoziti v slovenskem bančnem sistemu skokovito povečalo. V Sloveniji je obseg posojil nebančnim sektorjem prvič presegel vrednost nebančnih depozitov leta 2005. Pretežni del večje gospodarske aktivnosti v predkriznem obdobju je bil namreč ob slabo razvitih drugih delih finančnega posredništva (zlasti kapitalskega trga) financiran z zadolževanjem, ki se je v obdobju do konca leta 2008 močno povečalo in je tudi precej preseglo rast depozitov v bančnem sistemu. V letih 2010 in 2011 se je vrednost kazalnika znižala. K temu je pomembno prispevalo krčenje posojilnih aktivnosti v slovenskem bančnem sistemu. To je bilo še bolj izrazito tudi v letu 2012, ko se razmerje med posojili in vlogami ni bistveno spremenilo, saj so se precej zmanjšali tudi prilivi vlog nebančnih sektorjev. V letu 2013 se je razmerje znižalo za 22 odstotnih točk glede na predhodno leto. Znižanje je bilo predvsem posledica razdolževanja nebančnih sektorjev. Zmanjšanje pa ni enako pri vseh skupinah bank. Razmerje med posojili in vlogami nebančnega sektorja so najbolj znižale banke v večinski tuji lasti, na 132%. To je še vedno 30 odstotnih točk nad povprečjem slovenskega bančnega sistema. Zmanjšanje količnika pri teh bankah je posledica nižjega kreditiranja in povečanja vlog gospodinjstev. Ta skupina, z osredotočanjem na zbiranje lokalnih virov v obliki vlog nebančnega sektorja, spreminja poslovni model financiranja. 19/36 Slika 4: Razmerje med posojili in vlogami nebančnega sektorja po skupinah bank v odstotkih Vir: Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti 2013 V kriznih razmerah so se vloge nebančnega sektorja pokazale kot eden izmed najstabilnejših virov financiranja, saj so se celo povečevale. Kot izredno nestabilen vir financiranja pa so se pokazale obveznosti do tujih bank, ki so se v tem obdobju občutno skrčile (v obdobju 2008 do 2012 so se skrčile za približno polovico). Tabela 4: Obseg posojil in vlog nebančnih sektorjev v mio EUR Leto 2008 Gospodinjstva Centralna država Ostali nebančni sektorji 7.881 394 26.270 Gospodinjstva Centralna država Ostali nebančni sektorji Vir: Umar 13.992 1.724 5.401 2009 Posojila 8.442 511 26.452 Vloge 14.639 3.922 5.657 2010 2011 2012 2013 9.311 703 26.198 9.482 654 25.106 9.298 1.150 23.515 8.948 1.098 18.527 15.170 3.558 5.912 15.445 3.796 6.159 15.411 3.589 5.731 14.908 2.319 6.326 V prihodnjih letih se ne pričakuje bistvenega dviga obsega vlog nebančnega sektorja. Argumenti so v napovedih gospodarskih gibanjih, ki napovedujejo zmerno okrevanje gospodarstva. Regulativo na področju razmerja med posojili in depoziti (loan to deposit – LTD) pozna več držav, pri čemer je najpogostejši primer, ko države postavijo omejitev navzgor za količnik izračunan na stanjih. Zgornja meja za količnik med posojili in stabilnimi viri financiranja je opredeljena npr. v naslednjih državah: Nova Zelandija 133%, Irska 122,5%, Portugalska 120%, Avstrija in Slovaška 110%, Koreja 100%, Savdska Arabija 85%, Kitajska 75%. Znane so tudi ureditve, kjer je postavljena omejitev količnika navzdol ali opredeljen ciljni interval. Za banke, ki te omejitve ne dosegajo, nadzorne institucije preverjajo ali zadostno servisirajo kreditno povpraševanje v lokalnem okolju. Banka Indonezije je uvedla ciljni interval za LTD posamezne banke med 78% in 100%, pri čemer je LTD nad 100% dovoljen za banke, ki dosegajo vsaj 14% kapitalsko ustreznost, banke, ki teh zahtev ne izpolnjujejo, pa morajo imeti višje obvezne rezerve. Svet Banke Slovenije je sprejel sklep o uvedbi novega makrobonitetnega instrumenta, ki je postal za banke zavezujoč s koncem junija 2014. Instrument navzdol omejuje količnik GLTDF, ki je razmerje med letno spremembo stanja posojil nebančnemu sektorju (bruto pred oslabitvami) in letno 20/36 spremembo vlog nebančnega sektorja (ang. GLTDF - Gross Loans to Deposits Flows ratio). Instrument od bank, ki v primeru pozitivnega letnega prirasta vlog nebančnega sektorja krčijo kreditiranje nebančnega sektorja zahteva povečevanje likvidnostnih blažilnikov v obliki višjih količnikov likvidnosti. Pospešeno zniževanje LTD, ki primarno temelji na krčenju kreditiranja, oziroma še toliko bolj, če se kreditiranje krči ob porastu vlog, povečuje sistemsko tveganje. Slednje se kaže v nestabilni strukturi financiranja bank in večjem strukturnem likvidnostnem tveganju financiranja bank. S tovrstnim obnašanjem bank se zmanjšuje dostop do likvidnosti nebančnemu sektorju, ki se lahko odrazi v dodatnem poslabšanju kakovosti kreditnega portfelja bank. Nedelujoč proces finančnega posredništva omejuje generiranje dohodka iz osnovne dejavnosti bank, s čimer se zmanjšuje sposobnost bank povečanja kapitala z zadržanimi realiziranimi dobički. Za slovenski bančni sistem je bil v letu 2013, na podlagi dolgoročnega razmerja med rastjo LTD in BDP, opredeljen indikativen ciljni interval za LTD v razponu med 105% in 125%. 4. STRATEGIJA ZA BANKE, V KATERIH SO BILI IZVEDENI UKREPI ZA KREPITEV STABILNOSTI 4.1. VIZIJA Banke poslujejo varno in stabilno, brez nadaljnjih ukrepov države za krepitev stabilnosti. Z opravljanjem osnovnih bančnih dejavnosti, osredotočanjem na strateške trge, ohranitvijo tržnih deležev, doseganjem trajne dobičkonosnosti in dobrim korporativnim upravljanjem banke postanejo zanimive za vlagatelje in se optimizira vrednost naložbe Republike Slovenije. Korporativno upravljanje sledi strokovnim in etičnim standardom, obvladuje tveganja in krepi notranje kontrolne dejavnosti. 4.2. ZASTAVLJENI CILJI 4.2.1. Obstoječe stanje V obdobju med letoma 2006 in 2012 so rezultati poslovanja slovenskih bank dosegali povprečne rezultate v EU. Z namenom ocene preteklih rezultatov se je primerjalo pet kazalcev uspešnosti poslovanja: (i) razmerje med posojili in vlogami (Loan to Deposit ratio - LTD), (ii) neto obrestna marža (Net Interest Margin – NIM), (iii) razmerje med stroški in dohodki (Cost to Income Ratio – CIR), (iv) donosnost kapitala (Return on Equity – ROE) in (v) delež lastniškega kapitala (Total Equity Ratio – TER). Ti kazalci so se primerjali z ravnmi, ki so jih dosegle banke v drugih državah EU. Tabela 5: Povprečni kazalniki za obdobje 2006 do 2012 v izbranih petih bankah NLB NKBM Abanka Unicredit SKB LTD 119,3% 109,4% 129,3% 242,7% 152,6% NIM CIR 2,1% 2,3% 2,0% 1,7% 2,5% 54,8% 54,7% 50,8% 54,2% 59,8% ROE -7,3% -7,7% -4,0% 6,0% 7,9% TER 7,5% 7,1% 7,5% 7,1% 9,9% Vir: Oliver Wyman Kazalci uspešnost slovenskih bank, ki so v obdobju med letoma 2006 in 2012 v najboljšem primeru dosegali povprečje kazalcev v EU bankah, so bili v različnih bankah različni. V analiziranem obdobju je bil previsok predvsem kazalec LTD, ki naj ne bi presegal vrednosti 1,25. Dobičkonosnost slovenskih 21/36 bank, merjena s kazalcema NIM in CIR, je dosegala povprečje bank v EU. Nekoliko slabše rezultate so dosegale manjše banke. Zelo nizke vrednosti pa je dosegel kazalec ROE, ki je že odražal posledice tveganega obnašanja in oblikovanja nedonosnih kreditov. Kar dobre vrednosti je dosegel kazalec TER, pri čemer pa je treba poudariti, da so se rezultati nanašali na povprečje obdobje od leta 2006 do leta 2012. Tabela 6: Kazalniki v letu 2013 v izbranih petih bankah LTD NLB NKBM Abanka Unicredit SKB NIM 115% 73% 96% 148% 123% CIR 1,5% 1,5% 1,6% 1,8% 2,6% ROE 83,6% 81,4% 67,9% 55,4% 60,8% -142,6% -184,9% -162,0% -16,4% -11,3% Kapitalska ustreznost 16,6% 18,1% 9,6% 16,9% 13,6% Vir: Letna poročila posameznih bank Kazalci uspešnosti slovenskih bank so bili v letu 2013 bistveno slabši od povprečja v obdobju med letoma 2006 in 2012. Sicer se je bistveno izboljšala kapitalska ustreznost, kar je bilo v pretežni meri posledica izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti. 4.2.2. Glavni cilji V srednjeročnem obdobju Republika Slovenija zasleduje naslednje glavne cilje v bankah, v katerih ima lastniški delež: - zagotoviti, da bančni sektor opravlja svojo narodnogospodarsko funkcijo finančnega posredovanja na dolgoročno vzdržen način - to je sposobnost obstati na trgu brez pomoči države na način; - povečati učinkovitost poslovanja bank – to je njihovo dobičkonosnost; - privatizirati banke - to je doseči čim višji iztržek od prodaje deležev Republike Slovenije. 4.2.2.1. Upravljanje nedonosnih terjatev Banke so že ustvarile potrebne pogoje za upravljanje nedonosnih terjatev, saj: - so uvrstile upravljanje nedonosnih terjatev med ključne strateške cilje in so izdelale strategije razreševanja nedonosnih terjatev; - so z ustanavljanjem enot za upravljanje nedonosnih terjatev vzpostavile organizacijsko strukturo, ki upošteva visok delež nedonosnih terjatev; - so se kadrovsko okrepile z zaposlovanjem zunanjih strokovnjakov, prerazporeditvami in izobraževanji; - so sprejele notranje predpise za odobravanje posojil, in nadgradile koncepte za prestrukturiranje podjetij; - so pristopile k Načelom prostovoljnega finančnega prestrukturiranja podjetij; - so implementirale oziroma vzpostavljajo sisteme za zgodnje odkrivanje povečanega kreditnega tveganja. Za vzdržno poslovanje pa bodo morale banke dejansko realizirati ambiciozno dinamiko zniževanja nezadostnih terjatev, kot so si zastavile v načrtih prestrukturiranja. Možnosti zniževanja so prestrukturiranje dolžnikov in temu sledeča prekvalifikacija terjatev iz nedonosnih v donosne, izterjave, prodaje terjatev in konverzije terjatev v kapital. 22/36 4.2.2.2. Zniževanje stroškov Nadaljnje povečanje dobičkonosnosti bank po letu 2015 je omejeno predvsem na zniževanje stroškov. Zaradi šibkega realnega sektorja in že sedaj visoke ravni dejanskih obresti so prihodki od obresti omejeni, na izdatke za obresti pa bo vplivalo morebitno povečanje povprečnih stroškov financiranja. To pomeni, da je zniževanje stroškov ključno strateško vodilo za banke v kratkoročnem obdobju, če želijo izboljšati dobičkonosnost in svoje zmogljivosti za vzpostavitev trajnostne kapitalske osnove prek zadržanih dobičkov. V primeru, da banke ne izvedejo ukrepov zniževanja operativnih stroškov, njihova dobičkonosnost, merjena s kazalcem ROE, ne bo dosegla zastavljenih ciljev. Kljub izvedbi ukrepov za krepitev stabilnosti bank se ne načrtuje kazalcev, ki bi presegali evropsko povprečje. Različne banke pa imajo različna izhodišča za dosego zastavljenih ciljev. Zaradi tega je treba delovati v smeri nadaljnjih združevanj manjših bank. Ker so možnosti za povečanje neto obrestnih marž omejene, banke v obdobju prestrukturiranja oziroma v naslednjih 4-5 letih zasledujejo cilj 10% znižanja stroškov. V tej številki se ne upošteva povečanja zaradi morebitni enkratnih stroškov, ki bi nastali zaradi izvedbe združevanja bank. Za doseganje vzdržnega poslovanja se predvideva doseganje ROE na ravni 10%. Razmerje me stroški in dohodki (CIR) ne sme presegati 60%, neto obrestna marža (NIM) pa se mora približevati 2,5%. 4.2.2.3. Usmeritve na strateške trge in ohranitev tržnih deležev Banke se aktivno umikajo iz nestrateških dejavnosti ter nestrateških trgov. Glede slednjega banke v strateških dokumentih oblikujejo kriterije za preverbo, kateri tuji trgi so z vidika možnosti za nastanek slabih terjatev strateški. Eden od ključnih elementov prestrukturiranja bank mora biti torej regionalna prisotnost bank na določenih trgih. Banka lahko šteje tuj trg za strateški pod pogojem, če lahko utemeljeno obrazloži, da lahko na tem trgu doseže vsaj 5% tržni delež. Na strateških trgih banke povečujejo ali vsaj ohranijo obstoječe tržne deleže. Banke zasledujejo indikativen ciljni interval za LTD v razponu med 105% in 125%, da se ne ogrozi stabilnosti bank in ne vpliva v preveliki meri na obseg financiranje gospodarstva. 4.2.2.4. Korporativno upravljanje v bankah Uprava banke vodi posle neodvisno in v interesu banke. Skupščina in nadzorni svet se v tekoče posle banke ne vmešavata. Vsi člani nadzornih svetov in uprav morajo prestati test glede sposobnosti in primernosti. Banke vzpostavijo učinkovito, neodvisno in objektivno notranjo revizijo, ki je odgovorna upravi oziroma revizijskemu odboru nadzornega sveta. Banke sprejmejo in zasledujejo preudarne poslovne politike, ki so usmerjene v vzdržno poslovanje. Med politike sodi tudi politika prejemkov. Prejemki članov uprav in ostalih vodstvenih zaposlenih upoštevajo prispevek zaposlenega k doseganju ekonomskih ciljev banke. Prejemki se oblikujejo v skladu s trgom, pravnimi predpisi in smernicami EBA. Banke vzpostavijo strukture in procese upravljanja s tveganji kot določajo predpisi. Vsako novo posojilo morajo ovrednotiti upoštevajoč interna pravila, ki morajo zagotoviti, da se novi posli banke izvajajo dosledno po tržnih pogojih. 23/36 4.2.2.5. Izplačila dividend Čeprav je prenos slabih posojil na DUTB olajšal hitro prestrukturiranje bančnih bilanc stanja, je raven slabih posojil v bankah še vedno visoka glede na raven pred krizo in bi lahko predstavljala tveganje za uspešno poslovanje bank. Tudi v prihodnje, na srednji rok, bodo prihodki in dobičkonosnost bančnega sektorja izpostavljeni velikim tveganjem, zaradi česar bodo možnosti bank za notranje ustvarjanje lastniškega kapitala omejene. Navedena tveganja od bank zahtevajo, da v nekaj naslednjih letih ne izvedejo izplačil dividend in dobičke uporabijo za krepitev kapitalske ustreznosti ter tako še nadaljnje okrepijo svoj finančni položaj. Realizirani in zadržani dobički bodo omogočili notranje ustvarjanje kapitala. 4.2.2.6. Upravljanje državnih naložb in odprodaja deležev V letu 2014 je bil sprejet Zakon o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1), ki ureja status in delovanje Slovenskega državnega holdinga (v nadaljnjem besedilu: SDH). Z upravljanjem naložb Republike Slovenije tako upravlja SDH. Namen ZSDH-1 je doseči ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države, tako pa preprečevati nasprotje interesov, izkrivljanje konkurence na trgih in neenakopravno obravnavo gospodarskih družb. Upravljanje naložb obsega pridobivanje naložb, razpolaganje z naložbami in uresničevanje pravic delničarja ali družbenika ali vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in drugimi predpisi. Upravljanje naložb je v SDH koncentriano z namenom vzpostaviti stabilno lastništvo, kar zmanjša stroške upravljanja ter dolgoročno poveča donosnost in vrednost teh naložb, ter uresničiti gospodarske in razvojne cilje ter cilje javnega interesa. Med državne naložbe, s katerimi upravlja SDH, sodijo tudi deleži v bankah, ki so se z izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank še povečali. SDH upravlja z državnimi deleži v bankah po načelu dobrega gospodarstvenika in načelih mednarodnih standardov korporativnega upravljanja. Pri upravljanju deležev v bankah sledi maksimiranju vrednosti in izstopi iz naložb takoj, ko so za to primerni pogoji, vendar ne pozneje, kot je določeno v zavezah danih Evropski komisiji v postopku odobritve državne pomoči. Pri maksimiranju vrednosti naložb je SDH vezana na poslovne strategije oziroma načrte prestrukturiranja, ki so bili podlaga za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank in odobritev državne pomoči. V bankah stremi predvsem k doseganju ciljne donosnosti kapitala (ROE), donosnosti sredstev za celoto in tudi po posameznih segmentih (ROA), optimizaciji stroškov, vzpostavitvi dobrega korporativnega upravljanja in upravljanja tveganj. Republika Slovenija je v skladu s pravili državnih pomoči zavezana postopno zmanjšati svoj lastniški delež v bankah. Na podlagi navedenega je cilj prodaj pridobiti investitorja, katerega vstop v lastniško strukturo bo skladen s cilji pričujoče strategije: učinkovito finančno posredništvo, dolgoročni obstoj in nemoteno poslovanje bank ob zagotavljanju ustreznega donosa. SDH do konca leta 2016 pripravi načrt izstopa iz naložb v bankah. 24/36 Tabela 7: Ciljni deleži Republike Slovenije in rok za prodajo ter načrtovani ROE Banka NLB NKBM Abanka + Celje Vir: lastni Trenutni delež RS Banka 100% 100% 100% Rok za prodajo deležev December 2017 December 2016 Junij 2019 Ciljni delež ROE 25% + 1 delnica 0% 0% 8-12% 8-12% 8-12% Postopek prodaje bank vodi SDH. Z namenom konsolidacije bančnega sektorja in upoštevanjem potrebnega kapitala, doseganja sinergij, doseganja višje obrestne marže, poslovnih modelov, izvedljivosti združitev in obstoječih integracijskih procesov, se lahko nekatere banke prodaja združeno (npr. Abanko in Banko Celje). Za prodajo združenih bank so možne tri poti: (i) prodaja deležev različnih bank v paketu, (ii) vzpostavitev holdinške strukture in (iii) izvedba združitve bank pred prodajo deležev. Možna je tudi pripojitev banke v lasti države k banki v večinskem tujem lastništvu. V tem primeru je kupec delnic banke banka v večinski tuji lasti. Delež lastništva v posamezni banki, ki bo ostal v lasti Republike Slovenije, bo skladen z zavezami, danimi v okviru državnih pomoči. Pri iskanju ustreznega dolgoročnega partnerja na trgu kapitala, predvsem med institucionalnimi vlagatelji in mednarodnimi finančnimi institucijami, bo SDH pomagal finančni svetovalec s primernimi izkušnjami. SDH bo v okviru politike upravljanja družb s ciljem povečevanja tržne kapitalizacije bank in s tem vrednosti kapitalskega deleža države in z njim povezanih subjektov podpiral uvrstitev delnic bank na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev oziroma mednarodne borze. SDH bo v okviru realizacije zavez iz programa državne pomoči v sodelovanju z vodstvom NLB, d.d., pripravil program uvrstitve delnic NLB, d.d, na borzo. 4.2.2.7. Konsolidacija bančnega sektorja V Republiki Sloveniji deluje 17 bank, od tega 7 v pretežnem tujem lastništvu, 3 hranilnice in 3 podružnice. Od tega sta dve banki v postopku nadzorovanega prenehanja, Abanka in Banka Celje pa sta začeli postopek združevanja, pri čemer se na trgu kažejo tudi dodatne možnosti za konsolidacijo (npr. pripojitev Poštne Banke Slovenije k NKBM). Pri nadaljnjih združevanjih, zlasti med manjšimi domačimi bankami, bi se lahko izkoristile stroškovne sinergije. Za zadnja štiri leta je bilo za banke značilno krčenje bilance stanja, povečanje obsega slabih posojil in manjšanje kapitalskih rezerv, zaradi česar je bilo potrebno odločno ukrepanje države. Tudi v prihodnje, na srednji rok, bodo prihodki in dobičkonosnost bančnega sektorja izpostavljeni velikim tveganjem, zaradi česar bodo možnosti bank za notranje ustvarjanje lastniškega kapitala omejene. Trendi glede razdolževanja na strani sredstev in obveznosti bodo zmanjšali osnovo za dohodke bank in omejili marže. Na strani sredstev so obrestne mere za posojila že visoke, saj podjetja plačujejo precejšnjo premijo v primerjavi s konkurenti v euroobmočju. Na strani obveznosti so bile možnosti za enkratne dobičke izčrpane. Poleg tega bo vračilo sredstev operacij dolgoročnejšega refinanciranja negativno vplivalo na povprečne stroške financiranja bank. Gospodarske razmere v Republiki Sloveniji niso primerne za obstoječe visoko število bank, zaradi česar je treba bančni sektor konsolidirati. Bančni sektor postaja glede na obseg poslovanja prevelik ter neoptimalen glede na distribucijo tveganj in višino obrestne marže. 25/36 Tabela 8: Pregled števila kreditnih institucij v primerjavi z višino bruto domačega proizvoda (v milijardah EUR) Država Avstrija Italija Španija Portugalska Nemčija Danska Slovenija Število kreditnih institucij 707 674 229 150 1.808 119 20 Bruto domači proizvod (2013) 322,6 1.618,9 1.049,2 171,2 2.809,5 252,9 36,1 Vir: ECB, OECD Proces konsolidacije je v veliki meri že določen v zavezah Republike Slovenije v okviru izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Vse banke deležne ukrepov so dolžne občutno znižati bilančne vsote. Realizacijo teh zavez bosta spremljala SDH in Ministrstvo za finance. Na konsolidacijo bančnega sistema vpliva več dejavnikov: (i) dezinvestiranje zaradi zavez v okviru državnih pomoči; (ii) poslovne odločitve bank; (iii) obstoječi integracijski procesi in (iv) obstoječe lastniške povezave. Še posebej se je povečal pomen zadnje točke, saj je Republika Slovenija postala 100% lastnik v bankah, kjer je izvedla ukrepe za krepitev stabilnosti. Konsolidacijo bančnega sistema je že podprla Vlada Republike Slovenije dne 19. marca 2014. 4.2.2.8. Proces združevanja bank Pri združevanju bank se zasleduje načela vzpostavitve popolnoma integrirane banke, stroškovno učinkovite banke, stroškovno učinkovitega in hitrega združevanja, ohranjanja boljših sistemov in procesov ter maksimiranja sinergijskih učinkov. Banke, ki so v procesu združevanja, morajo še naprej opravljati svoje posle v okviru obstoječih bančnih licenc, vendar se morajo v času združevanja izogibati večjim projektom, ki so v navzkrižju s cilji združevanja, kot je npr. zamenjava informacijskega sistema. Ker je proces združevanja bank kompleksen in prinaša veliko nevarnosti, mora biti načrtovano in disciplinirano izveden. Za namen združitve bank z večinskim deležem države je treba postaviti jasne strateške cilje in sprejeti detajlni izvedbeni načrt, ki je osredotočen na ustvarjanje vrednosti. S prerazporeditvijo resursov in ustvarjanjem operativnih in finančnih sinergijskih učinkov je namreč mogoče izboljšati učinkovitost poslovnega sistema. Vrednost novega podjetja mora biti večja kot vrednost posameznih podjetij pred združitvijo, kar pomeni, da skupno podjetje ustvarja večji denarni tok, kot bi ga podjetji ustvarjali posamezno. Glavni sinergijski učinki nastanejo zaradi ekonomij obsega, produktne diverzifikacije, boljše izkoriščenosti človeških resursov, specializacije, itd. Z združitvijo bank se doseže tudi finančne sinergije, ki se odražajo v nižjih ravneh zahtevanega kapitala, nižjem tveganju stečaja in boljših pogojih zadolževanja. Izvedbeni načrt naj vsebuje zlasti analize: - preteklega poslovanja in projekcije prihodnjih rezultatov, - omejitev izvedbe konsolidacije za različne variante ter vpliv na konkurenčnost, - sinergij, 26/36 - prihodnjih rezultatov, vpliva na koristi strank, stroškov v primeru neuspešne združitve in akcijski načrt. Dodatno naj predstavi različne možnosti združitev in kriterije za izbor najboljše možnosti. 27/36 PRILOGA: EKONOMSKO STANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN BANČNI SEKTOR 1. MAKROEKONOMSKE RAZMERE V SLOVENIJI 1.1. Preteklo stanje Gospodarska rast je bila v Sloveniji pred krizo med najhitrejšimi v evrskem območju. Od izbruha krize v sredini leta 2008 do začetka leta 2013 je sledilo zmanjšanje BDP za več kot 10%. Najbolj, za 50%, so se zmanjšale investicije zaradi prekomernega in neučinkovitega investiranja v obdobju pred krizo, posledične visoke zadolženosti nekaterih sektorjev ter omejenega financiranja. Zmanjšalo se je tudi trošenje gospodinjstev ob poslabšanih razmerah na trgu dela in ob izvajanju ukrepov fiskalne konsolidacije. Gospodarske turbulence je spremljala tudi brezposelnost. Slovenija je v letu 2008 začela krizo z nizko stopnjo javnega dolga v višini 22% BDP. To ji je omogočilo, da lažje absorbirala znižane davčne prihodke in povečala javno porabo v času krize, vključno z reševanjem bank. V preteklem letu je Slovenija sprejela več pomembnih reform (katere so te reforme), ki bodo omogočile hitrejšo rast gospodarskega potenciala v prihodnje. Izboljšanje razmer v mednarodnem okolju, umiritev napetosti na finančnih trgih in okrepljena investicijska aktivnost države so v letu 2014 prispevali k izboljšanju gospodarskih razmer v Sloveniji. Gospodarska aktivnost v Sloveniji se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije povečuje od začetka leta 2013 (desezonirano). Medletno je bil bruto domači proizvod v prvih treh četrtletjih leta 2014 večji za 2,7%, izboljševati so se začele tudi razmere na trgu dela. Sanacija bančnega sistema konec leta 2013 pa je, skupaj z umiritvijo napetosti na mednarodnih finančnih trgih, prispevala k izboljšanju pogojev financiranja države. 1.2. Napoved Za leto 2015 Urad za makroekonomske raziskave in razvoj UMAR pričakuje višjo gospodarsko rast kot v svoji jesenski napovedi, in sicer predvsem zaradi boljših pričakovanj glede rasti izvoza, nekoliko višja je tudi napoved rasti investicijske potrošnje. Struktura pričakovanega povečanja BDP v letu 2014 in v letu 2015 ostaja enaka kot v jesenski napovedi. Tabela 1: Napoved gospodarske rasti Vir: UMAR Ob nadaljnji rasti tujega povpraševanja, izboljševanju stroškovne konkurenčnosti menjalnega sektorja in ugodnejših pogojev menjave bo izvoz ostal glavni dejavnik gospodarske rasti v Sloveniji. Na podlagi predpostavk mednarodnega okolja UMAR pričakuje, da bo rast tujega povpraševanja prihodnje leto še nekoliko višja. Ob izboljšanju stroškovne konkurenčnosti menjalnega sektorja se letos nadaljuje rast tržnega deleža blaga, podobna gibanja se bodo po naši oceni nadaljevala tudi prihodnje leto. 28/36 Pomemben dejavnik, ki vpliva na izboljšanje pričakovanj glede rasti izvoza glede na jesensko napoved, pa so izboljšani pogoji menjave (razmerje med uvoznimi in izvoznimi cenami) ob bistveno nižji predpostavki povprečne cene nafte in ostalih surovin v prihodnjem letu zaradi njihovega izrazitega znižanja v zadnjih mesecih. Na podlagi bolj pozitivnih gibanj od pričakovanih v tretjem četrtletju leta 2014 je nekoliko višja tudi napoved izvoza cestnih vozil, v povezavi s proizvodnjo dveh novih avtomobilskih modelov. Slika 1: Izvoz blaga in storitev Slovenije ter gospodarska rast EU Vir: UMAR Ob okrevanju gospodarske aktivnosti se je v letu 2014 začela povečevati zaposlenost, nadaljevanje teh gibanj pa UMAR pričakuje tudi v letu 2015. Skladno z višjo napovedjo gospodarske rasti v letih 2014 in 2015 bo nekoliko višja tudi rast zaposlenosti. Število zaposlenih po statistiki nacionalnih računov se povečuje od zadnjega četrtletja leta 2013 (desezonirano). V letu 2014 se bodo trendi zaposlenosti v večini dejavnosti zasebnega sektorja izboljšali, pri čemer bodo v nekaterih dejavnostih beležili rast, v večini dejavnosti pa manjši padec kot v letu 2013. Podjetja po oceni UMAR v začetnem obdobju gospodarskega okrevanja ostajajo previdna pri zaposlovanju, tako da se je število delovno aktivnih v prvih devetih mesecih leta 2014 najbolj povečalo v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile. Za leto 2015 UMAR pričakuje, da se bo skupna zaposlenost povečevala podobno kot v letu 2014, vendar v večjem številu dejavnosti. Tabela 2: Napoved zaposlenosti in brezposelnosti Vir: UMAR 29/36 Občutno znižanje cen nafte in tudi ostalih surovin po pripravi jesenske napovedi vpliva na nižjo napoved inflacije v letu 2014 in predvsem na leto 2015. Novembra 2014 je UMAR četrti mesec zapored medletno beležili deflacijo (-0,2 %), pričakovana medletna rast decembra pa bo predvsem posledica učinka osnove, ker so se v letu 2013 v tem mesecu znižale premije za zdravstveno zavarovanje (novembra 2014). V letu 2015 bo inflacija nižja ko v letu 2014 in precej nižja, kot je UMAR pričakoval jeseni, saj je upoštevali precej nižje predpostavke glede cen nafte, delno tudi drugih surovin kot v jesenski napovedi. Slika 2: Inflacija v Sloveniji in cena soda nafte Brent Vir: UMAR Tabela 3: Napoved inflacije Vir: UMAR Po občutni rasti v predhodnih dveh letih bo presežek na tekočem računu plačilne bilance ostal visok v celotnem obdobju 2014–2016. Ob rasti izvoza visok presežek odraža predvsem proces razdolževanja zasebnega sektorja. Tako bruto varčevanje ostaja znatno višje od bruto investicij. Po rasti v predhodnih dveh letih bo presežek (5,5% BDP) v letu 2014 ostal visok. Ponovno se bo povečal presežek blagovne menjave, kar bo poleg vnovične višje količinske rasti izvoza od uvoza znova tudi posledica učinka izboljšanja pogojev menjave. Nasprotno pa UMAR pričakuje zmanjšanje presežka v storitveni menjavi in bilanci tekočih transferov ter povečanje primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov zaradi znatnega povečanja obresti na zunanji dolg, ki bo v pretežni meri povezano z večjim dolgom državnega sektorja. 2. STANJE V BANČNEM SISTEMU Finančna kriza je prekinila obdobje visoke rasti bančnih posojil. Ta je temeljila na izdatnem zadolževanju bank v tujini. Skupaj so se bruto krediti kot delež BDP povečali s 70% v letu 2005 na 110% v letu 2009. Povečanje kreditne aktivnosti je bila posledica izboljšanja dostopa slovenskih bank do tujih virov financiranja. Po letu 2009, ko so se gospodarske razmere poslabšale, so nedonosne terjatve strmo narasle. Gospodarska recesija je tako razkrila pomanjkljivosti upravljanja s tveganji bank v obdobju visoke konjunkture. Ob krčenju prihodkov in naraščajočih izgubah podjetij je začel 30/36 naraščati obseg nedonosnih terjatev. Proces bančne sanacije, ki se je začel v letu 2013, je pomembno prispeval k znižanju tveganj v bančnem sistemu. 31/36 2.1. Bilanca stanja Krčenje bilančne vsote bančnega sistema se je v letu 2014 nadaljevalo peto leto zapored, a je bilo v primerjavi s predhodnima dvema letoma počasnejše. Tabela 4: Bilanca bančnega sistema 31.10.2014 Vir: Banka Slovenije 2.1.1. Aktiva Na aktivni strani ostaja stopnja krčenja posojil nefinančnim družbam še vedno globoko negativna, vendar z znaki postopnega stabiliziranja. Razlogi za krčenje posojil podjetjem so v letu 2014 ostali bolj ali manj nespremenjeni glede na leto 2013: relativno visok finančni vzvod v sektorju podjetij se je znižal zelo počasi in je omejeval kreditno sposobno povpraševanje, banke so ostale zadržane do prevzemanja dodatnega kreditnega tveganja z zaostrenimi kreditnimi standardi, kljub izboljšanju količnikov kapitalske ustreznosti. V desetih mesecih leta 2014 se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal za 2,1 mrd EUR. Skoraj celotno znižanje je posledica manjšega obsega kreditov podjetjem in nefinančnim institucijam (v nadaljevanju: NFI) zaradi razdolževanja in prenosa terjatev na DUTB. Krčenje posojil nefinančnim družbam (v nadaljevanju: NFD) se nadaljuje. Obseg neto posojil NFD se je do oktobra 2014 zmanjšal za 1,6 mrd EUR. 32/36 Slika 3: Posojila nebančnemu sektorju Vir: Banka Slovenije Obseg kreditov gospodinjstev pri domačih bankah ostaja nizek. Obseg kreditov se je v desetih mesecih 2014 zmanjšal za 116 mio EUR. Manjše razdolževanje gospodinjstev je v največji meri posledica manjšega razdolževanja v obliki potrošniških kreditov, nekaj pa je k takšnim gibanjem prispevala tudi ponovna rast kreditov za stanovanjske namene, ki so se v desetih mesecih leta 2014 povečali za nekoliko manj kot 35 mio EUR. Nedonosne terjatve, opredeljene kot zamuda pri odplačilu terjatev nad 90 dni, so oktobra 2014 predstavljale 13,2% vseh razvrščenih terjatev bank. Prenos dela nedonosnih terjatev na DUTB je pomembno znižal delež nedonosnih terjatev na ravni sistema, vendar bi se oktobra 2014 delež nedonosnih terjatev znižal tudi brez učinka prenosa nedonosnih terjatev na DUTB. Stopnja pokritja nedonosnih terjatev z oslabitvami je konec oktobra 2014 znašala 60%, saj je za njihovo pokritje namenjenih 62% celotnih oblikovanih oslabitev. Tabela 5: Struktura razvrščenih terjatev bank po skupinah komitentov glede na zamude pri poravnanju obveznosti do bank z vplivi prenosa na DUTB v mio EUR in v odstotkih Vir: Banka Slovenije Poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja v letu 2014 je bilo v večji meri posledica zniževanja obsega razvrščenih terjatev kot rasti obsega nedonosnih terjatev. Razvrščene terjatve bank in hranilnic se znižujejo že od sredine leta 2012 kot posledica zmanjševanja kreditne aktivnosti bank in 33/36 razreševanja slabih naložb. Predvsem s prenosom slabih naložb na DUTB so se razvrščene terjatve znižale:po prvem prenosu decembra 2013 v bruto obsegu 3,3 mrd EUR in po drugem oktobra 2014 v obsegu 1,1 mrd EUR. Oktobra so razvrščene terjatve bank dosegle 38,9 mrd EUR, kar je najnižja raven od leta 2007. Najvišje ravni so bile dosežene med letoma 2010 in 2012 v višini 50 mrd EUR. 2.1.2. Pasiva Od začetka krize dalje banke odplačujejo dolg do tujine, ki se je akumuliral pred nastankom krize. Odplačevanje grosističnih virov se zlasti v zadnjih štirih letih odraža v krčenju bančnih bilanc. To je bilo najbolj intenzivno v letu 2013, ko so bili sprejeti Ukrepi za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu. V letu 2014 so se banke najbolj intenzivno razdolževale do Evrosistema. Do konca oktobra 2014 so odplačale večino obveznosti iz naslova triletne ODR. Zaradi intenzivnega odplačevanja obveznosti do bank v tujini v preteklih letih se je tveganje refinanciranja znižalo. Pomen grosističnih virov financiranja v bančnih bilancah se je v zadnjih letih opazno zmanjšal. Banke se vse bolj osredotočajo na pridobivanje vlog nebančnega sektorja na lokalnem trgu. V letu 2014 je prišlo do ponovnega povečanja vlog gospodinjstev, saj so banke do konca oktobra lani več kot nadomestile znižanje vlog v letu 2013. Ob zniževanju tveganja refinanciranja ostaja problem nestabilne strukture virov financiranja, saj v prihodnje ni pričakovati večje rasti vlog nebančnega sektorja kot alternativi grosističnemu financiranju. Slika 4: Spremembe v obsegu bilančne vsote in spremembe grosističnega financiranja v mio EUR (levo) in neto spremembe stanj na grosističnih trgih glede na instrument v mio EUR (desno) Vir: Banka Slovenije 2.2. Izkaz poslovnega izida Banke so v letu 2014 do oktobra medletno povečale neto obrestne prihodke za 11%. Obrestni prihodki so pod negativnim vplivom krčenja posojil. Hkrati so se obrestni odhodki znižali še bolj zaradi znižanja pasivnih obrestnih mer. Istočasno so banke v letu 2014 do konca oktobra poslovale s skoraj osem odstotno rastjo neobrestnih prihodkov. Bruto dohodek bank je bil tako za desetino višji od lanskega v enakem obdobju. Še do konca septembra 2014 je bančni sistem kot celota posloval z dobičkom pred obdavčitvijo. Ta je bil močno zmanjšan z dodatno oblikovanimi oslabitvami v oktobru in bo ob koncu leta 2014 prešel v izgubo. 34/36 Tabela 6: Izkaz poslovnega izida v obdobju januar-oktober 2014 Vir: Banka Slovenije Kakovost kreditnega portfelja, kljub izboljšanju zaradi sanacijskih ukrepov in stabiliziranju v letu 2014, še vedno pomeni visoko dohodkovno tveganje za bančni sistem. Še vedno so stroški oslabitev in rezervacij predstavljali nekoliko manj od polovice ustvarjenega bruto dohodka bank. Neto dohodek bank, ki je izračunan kot bruto dohodek bank zmanjšan za operativne stroške, tj. dohodek pred stroški oslabitev in rezervacij, je v letu 2014 do konca oktobra predstavljal 46% bruto dohodka bank in bil primerljiv z obdobjem med leti 2008 in 2011 oziroma je presegal leta pred krizo; višji je bil pri skupini velikih domačih bank in pri bankah v večinski tuji lasti, znašal je 47 oz. 48%, najnižji pri majhnih domačih bankah, 37,5%. Slika 5: Gibanje nominalnega obsega, kategorij bruto dohodka, neto dohodka, stroškov oslabitev in rezervacij in dobička/izgube v mio EUR v letih 2008-2014 Vir: Banka Slovenije Na ohranjanje in realizacijo visokega dohodkovnega tveganja je v letu 2014 vplivalo več dejavnikov. Kljub solidni pozitivni rasti neto obrestnih prihodkov so se obrestni prihodki bank do konca oktobra medletno zmanjšali skoraj za tretjino. To je bila posledica manjšega kreditiranja, visokih stroškov oslabitev posojil in nižjih obrestnih mer. Po močnem znižanju obrestnih mer za vloge nebančnega sektorja na rekordno nizke ravni, lahko banke pričakujejo manj dodatnih ugodnih učinkov v prihodnosti. 35/36 Banke že več let zmerno znižujejo obseg operativnih stroškov. V prihodnje lahko pričakujemo tudi določen negativni vpliv na njihovo rast zaradi stroškov povezanih z uvajanjem institucionalnih sprememb oziroma nove regulative. Gre za vzpostavitev reševalnega sklada in nove sheme za jamstvo depozitov v slovenskem bančnem sistemu in za stroške regulative povezane z enotnim bančnim nadzorom (SSM). Tabela 7: Kazalniki poslovanja v bančnem sistemu v odstotkih Vir: Banka Slovenije Če se gibanje dobička bank na kapital analizira z razčlenitvijo donosnosti na štiri komponente oziroma količnike: profitno maržo, tveganju prilagojeni dohodek, prevzeto tveganje in finančni vzvod, se ugotovi, da sta v letu 2014 do konca septembra8 v smeri povečanja dobičkonosnosti prispevala tveganju prilagojen dohodek in finančni vzvod, saj sta se povečala razmerje med bruto dohodkom bank in tveganju prilagojeno aktivo ter razmerje med povprečno bilančno vsoto in kapitalom. Na nižjo dobičkonosnost sta vplivali profitna marža in raven tveganosti. Profitna marža oziroma razmerje med dobičkom in bruto dohodkom je bilo razmeroma nizko, vendar pozitivno, raven tveganosti, ki kaže razmerje med tvegano aktivo in bilančno vsoto, pa se je zaradi hitrejšega krčenja posojil v primerjavi z bilančno vsoto zmanjšala. 36/36
© Copyright 2024