Ljubljana, 24. april 2015 ODBOR ZA GOSPODARSTVO Mag. Margareta Guček Zakošek, predsednica ODBOR ZA FINANCE IN MONETARNO POLITIKO Urška Ban, predsednica ZADEVA: Zahteva za sklic skupne nujne seje Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance in monetarno politiko Spoštovani! Na podlagi 2. odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanskih demokratov zahteva sklic skupne nujne seje Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance in monetarno politiko, z naslednjo točko dnevnega reda: Problematika sistemske razdolžitve podjetij Obrazložitev: Visoka zadolženost slovenskih podjetij ostaja eden največjih problemov našega gospodarstva. Ne gre več zgolj za zadolženost v ciklično bolj občutljivih panogah, temveč se širi tudi v ostale panoge. Zadolženost ostaja visoka predvsem zaradi pomanjkanja lastniškega kapitala. Delež kapitala v virih podjetij se zmanjšuje z dolžino krize zaradi razvrednotenja kapitala, vendar se potrebe po kapitalu razlikujejo glede na specifičnost podjetij in panog ter možnosti za alternativne vire financiranja. Razmerje med dolžniškim in lastniškim financiranjem se je v letu 2013 znižalo s 136 % na 123 %, v zadnjem četrtletju 2013 za 8 odstotnih točk, predvsem zaradi vrednotenja slabih posojil pri prenosu na DUTB. V letu 2013 je bilo znižanje dolga v BDP slovenskih podjetij eno izmed največjih v EU. Dolg v BDP se je znižal s 96 % v letu 2012 na 85 % v letu 2013, a tudi v tem primeru predvsem zaradi vrednotenja slabih posojil pri prenosu na DUTB. Dolg v BDP slovenskih podjetij je bil v letu 2013 pod povprečjem evroobmočja. To dejstvo potrjuje, da sama raven zadolženosti slovenskega gospodarstva ni glavni problem. Večji problem je v sami strukturi financiranja. Razmerje med dolžniškim in lastniškim financiranjem, ki kaže strukturo virov podjetij, je manj ugodno. Podjetja se soočajo s pomanjkanjem kapitala nasploh, tudi zaradi nezadostnega generiranje kapitala iz poslovanja v času krize. Med podjetji, ki so 2 preživela krizo oziroma so poslovala tako v letu 2008 kot v letu 2013, je zadolženost znižalo 60 % podjetij. Podjetja, ki so se od leta 2008 do 2013 razdolžila, so finančni vzvod znižala s 169 % na 79 %. Pri tem so se razdolžila z znižanjem dolga za tretjino, hkrati pa so za polovico povečala kapital. Z novelo insolvenčnega zakona (z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 100/13), ki je začela veljati 7. decembra 2013, je bila sprejeta pravna podlaga za sistemsko razdolžitev velikih in srednjih podjetij, torej podjetij, ki imajo zaposlenih več kot 50 ljudi. Ta sistemska razdolžitev je bila urejena v obliki preventivnega prestrukturiranja. Preventivno prestrukturiranje je namenjeno podjetjem, ki sicer še niso v postopkih insolventnosti, vendar je verjetno, da bodo zašla v stanje insolventnosti v obdobju enega leta. Dejansko je postopek preventivnega prestrukturiranja namenjen temu, da se prepreči, da bi dolžnik zašel v stanje insolventnosti. Hitro in zunajsodno naj bi s to novelo zakona prestrukturirali predvsem delujoča podjetja, ki jim zaradi prezadolženosti grozi insolventnost. Torej podjetja, ki posel imajo, a ne morejo do novih posojil in ne odplačevati dolgov. Ideja je, da podjetja - kljub prestrukturiranju - ohranimo delujoča in jih hitro saniramo. Predlagatelj take razdolžitve naj bi bil sam dolžnik, ker ta najbolj pozna razmere. Po sedanji ureditvi se postopek preventivnega prestrukturiranja prične na predlog dolžnika. O uvedbi postopka preventivnega prestrukturiranja odloča sodišče. Pogoj za uvedbo postopka je, da s postopkom preventivnega prestrukturiranja soglašajo upniki. Zakonska domneva je, da je pogoj soglasja upnikov podan, če s preventivnim prestrukturiranjem soglašajo upniki, ki skupaj dosegajo najmanj 30 % višino vseh finančnih terjatev upnikov do dolžnika (v večini primerov bodo to različne poslovne banke kot kreditodajalke). Taka zakonska domneva pa je seveda izpodbita, če ti upniki umaknejo soglasje k postopku preventivnega prestrukturiranja. Po uvedbi takšnega postopka pa vse do njegovega zaključka se ne sme predlagati prisilna poravnava. Sodišča ne odločajo o morebitnih predlogih za stečaj. Začeti postopki izvršb in zavarovanj terjatev se prekinejo. Če je postopek preventivnega prestrukturiranja uspešen, se zaključi s sklenitvijo sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki ga potrdi sodišče in učinkuje tudi zoper tiste upnike, ki morebiti niso soglašali s postopkom preventivnega prestrukturiranja. V okviru finančnega prestrukturiranja je možno zmanjšanje in odložitev dospelosti navadnih finančnih terjatev, odložitev dospelosti zavarovanih finančnih terjatev in sprememba obrestnih mer, sprememba terjatev v osnovni kapital družbe, mogoča je tudi izčlenitev zdravega jedra v novo družbo. Praksa kaže, da so, kljub noveli insolvenčnega zakona, postopki prestrukturiranja družb še vedno dolgotrajni in za družbe neuspešni. Predlagatelji smo prepričani, da bi morali v primerih, ko ti postopki trajajo več kot 3 mesece, natančno določiti, kaj je dolgoročno vzdržno. Določiti bi morali obvezujoče roke in sankcije za primer neupoštevanja. Natančneje je potrebno opredeliti naloge v obdobju po prestrukturiranju. Vse prevečkrat se dogaja, da se postopki refinanciranja vlečejo dlje, kot je predvideno, s čimer se izgublja dragocen čas ter se povečuje vpliv sezonske komponente - izgubljena sezona lahko ogrozi proces prestrukturiranja. Pričakujemo, da na bo Vlada predstavila konkretne številke začetih in uspešno dokončanih postopkov preventivnega prestrukturiranja. 3 Že ob sprejemanju novele insolvenčnega zakona smo v Novi Sloveniji opozorili na dejstvo, da novela zakona ne daje pravne podlage za sistemsko razdolžitev za mikro in mala podjetja. V strukturi slovenskega gospodarstva je takih subjektov preko 90 % in so nosilec našega gospodarstva. Dejstvo namreč je, da je novela zakona za te subjekte uvedla le postopek poenostavljene prisilne poravnave, torej postopka, ki se uvede za subjekte, ki so že insolventna. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je ureditev sistemske razdolžitve za mikro in male gospodarske družbe nujna za izhod naše države iz gospodarske krize. Pri postavljanju zakonskih pravil bo potrebno določiti, kdo bo nosil breme finančne razdolžitve podjetij. Dolžnikove obveznosti se lahko zmanjšajo le v breme nekoga drugega: 1. Lahko so to upniki, ki pa so v zelo različnih pravnih in materialnih položajih. 2. Lahko je to država, ki bi denar za razdolžitev podjetij zagotovila na podoben način kot pri dokapitalizaciji zasebnih družb in bank. Nenazadnje je vprašanje, zakaj drugačna – privilegirana – obravnava poslovnih bank od gospodarskih družb. 3. Lahko so to lastniki gospodarskih subjektov, ki bodo prek zmanjšanja osnovnega kapitala omogočili odvzem korporacijskih pravic dosedanjim delničarjem oziroma preprosto njihovo razlastitev. 4. Mogoča je seveda tudi kombinacija vseh teh naštetih deležnikov. Poleg tega, da ni formalne pravne podlage za sistemsko razdolževanje malih in mikro podjetij, se gospodarske družbe v praksi soočajo s številnimi ovirami, kot so: Problem odločanja v posameznih primerih Problem odločanja upnikov na posameznih sestankih - pomembnejše odločitve oziroma dogovori, sprejeti na sestankih, lahko ostanejo nerealizirani zaradi kasnejših odločitev kreditnih odborov upnikov. V Novi Sloveniji predlagamo, da na sestankih sodelujejo zastopniki upnikov - bank s pooblastilom za odločanje in ne zgolj pogajanje. Navzkrižje informacij Banke se običajno s podjetji ne ukvarjajo, dokler ni prepozno, takrat pa se v negotovosti na hitro odločajo. Banke večinoma ne poznajo dovolj dobro podjetij (predvsem manjših) v njihovem portfelju (primer, ko banka ne ve, katere proizvode proizvaja/prodaja podjetje). Predlagatelji smo prepričani, da bi morala družba, ki je v težavah, že ob prvih znakih problemov seznaniti upnike s tekočo situacijo in pristopiti k reševanju - le aktivno reševanje s strani vseh deležnikov zagotavlja rešitve še preden je prepozno. Banka bi morala biti ustanova, ki je podjetniku partner tako v dobrem kot v slabem. Zaupanje v družbo Večina prestrukturiranj podjetij se začne z nezaupanjem med deležniki - družba in upniki so na nasprotnih bregovih. Prav tako je pri mikro in malih podjetjih problem v resničnosti in veljavnosti računovodskih izkazov. Namreč: veljavna zakonodaja ne zahteva njihovega revidiranja in takih računovodskih izkazov banke ne priznavajo kot realno podlago o njihovem poslovanju. Oboje pripomore k temu, da so začetki prestrukturiranja negotovi ter posledično postopki podaljšani. V tem primeru je hitro angažiranje neodvisnega svetovalca ter revizorja tudi za primere mikro in malih družb neizogibno. To pa je za te subjekte tudi dodaten strošek. Bančno okolje in regulative Dejstvo je, da družbe v slabši kondiciji (npr. kazalec D/EBITDA med 5,0x in 6,0x), ki imajo velik potencial pri osnovni dejavnosti, težko pridobijo nova posojila za refinanciranje obstoječih virov in to kljub temu, da obstaja možnost delnega odpisa 4 obstoječih obveznosti. Dodatno k temu pripomore tudi pavšalna obravnava kazalcev zadolženosti ter posploševaje kazalca po posameznih panogah. Podpora družbi v procesu prestrukturiranja – izdajanje garancij, premostitvena posojila Na začetku procesa in posledično omajanim zaupanjem se vsaj v začetni fazi družbe soočajo s problemom odobravanja garancij in akreditivov družbi ter s problemom zagotavljanja revolving linije. Vezano na izdajo garancij se posamezne družbe dodatno soočajo s počasno odzivnostjo bank pri odobravanju garancij (posledica je izguba možnosti kandidiranja na razpisih, torej zamujene poslovne priložnosti in s tem nižja možnost realizacije načrta), prav tako pa banke znotraj procesa običajno zahtevajo 100 % depozit pri podjetjih, ki niso v popolni kondiciji. To pomeni dvojni udarec za družbe: izpad denarja za obratni kapital (vezava denarja za zavarovanje) ter zamuda pri izdaji garancij (izgubljeni projekti). Zakaj takojšnja izvedba postopka sistemske razdolžitve podjetij? Zato, da bodo podjetja lahko najemala nova posojila za nove investicije, nove projekte in nove produkte. Kljub izdatni sanaciji našega bančnega sistema namreč slovenska podjetja v tem trenutku ne zaznavajo praktično nobenega ekonomskega učinka, še manj pa lažjo dostopnost posojil. Banka Slovenije v svojem Poročilu o vzrokih za nastali kapitalski primanjkljaj bank in vlogi BS pri tem kot bančnega regulatorja, sanaciji bank v letih 2013 in 2014, o učinkovitosti sistema korporativnega upravljanja bank v državni lasti in načinu reševanja posledic kapitalske neustreznosti bank iz marca 2015 med drugim ugotavlja, da je v letu 2014 prišlo do zmanjšanja presežnega povpraševanja in znižanja obrestnih mer, kar je posledica prenosa slabih naložb iz državnih bank na DUTB in se že kaže v nižjih obrestnih merah in lažji dostopnosti posojil. Hkrati pa BS ugotavlja, da gre za bistveno manjšo ponudbo posojil, in sicer zaradi porasta slabih posojil in s tem višjega kreditnega tveganja. In iz tega razloga morajo banke najprej očistiti slaba posojila. V Poslanski skupini Nove Slovenije takšnemu argumentiranju ne moremo pritrditi. Slovenska podjetja v tem trenutku ne zaznavajo pomembnega ekonomskega učinka, še manj pa lažjo dostopnost do posojil. Če je edini razlog nekreditiranja v tem, da morajo banke najprej očistiti slaba posojila, potem bi to nalogo lahko že opravile. Če v Sloveniji res želimo zagnati gospodarstvo in če želimo, da bodo banke gospodarstvo financirale, potem so nujne zakonodajne rešitve na področju sistemske razdolžitve mikro in malih gospodarskih družb. Glede na navedeno v Novi Sloveniji predlagamo, da Odbor za gospodarstvo in Odbor za finance in monetarno politiko v skladu s svojimi pristojnostmi opravita razpravo in sprejmeta naslednje SKLEPE: 1. Odbor za gospodarstvo in Odbor za finance in monetarno politiko sta se seznanila s problematiko sistemske razdolžitve podjetij in ugotavljata, da so na tem področju nujne zakonodajne spremembe. 2. Odbor za gospodarstvo in Odbor za finance in monetarno politiko pozivata Vlado Republike Slovenije, da Državnemu zboru RS v roku enega meseca predloži poročilo o učinkih sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 100/13). 5 3. Odbor za gospodarstvo in Odbor za finance in monetarno politiko pozivata Vlado Republike Slovenije, da Državnemu zboru RS v roku treh mesecev predloži ukrepe za sistemsko razdolžitev mikro in malih podjetji. V imenu predlagatelja bo problematiko sistemske razdolžitve podjetij na skupni seji Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance in monetarno politiko predstavil mag. Matej Tonin. Predlagatelji predlagamo, da na skupno nujno sejo Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance in monetarno politiko povabite predstavnike naslednjih institucij: - Ministrstvo za finance (MF), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Banka Slovenije (BS), Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Združenje bank Slovenije (ZBS), Franci Pliberšek, MIK Celje, d.o.o. Lepo pozdravljeni! Mag. Matej Tonin, vodja poslanske skupine NSi Priloge: - Poročilo Banke Slovenije o vzrokih za nastali kapitalski primanjkljaj bank in vlogi BS pri tem kot bančnega regulatorja, sanaciji bank v letih 2013 in 2014, o učinkovitosti sistema korporativnega upravljanja bank v državni lasti in načinu reševanja posledic kapitalske neustreznosti bank (marec 2015), - Stabilnost slovenskega bančnega sistema (Banka Slovenije, januar 2015).