1. No category

UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO
DIPLOMSKO DELO
GEOGRAFSKI IN SOCIOLOŠKI VIDIKI MORMONOV V
AMERIŠKI ZVEZNI DRŽAVI UTAH
Študijski program:
GEOGRAFIJA – D
SOCIOLOGIJA - D
Mentorici: doc. dr. Anja Zalta
izr. prof. dr. Tatjana Resnik Planinc
LJUBLJANA, 2015
NINA JARC
IZJAVA
Izjavljam, da je diplomsko delo Geografski in sociološki vidiki mormonov v ameriški
zvezni državi Utah v celoti moje avtorsko delo.
Ljubljana, 2015
Nina Jarc
IZVLEČEK
Geografski in sociološki vidiki mormonov v ameriški zvezni državi Utah
Začetki mormonske cerkve (uradno Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni) segajo
v leto 1830 na območje ameriške zvezne države New York. Njen ustanovitelj je bil tedaj
24-letni Joseph Smith, cerkev je štela le 6 članov. Danes ima mormonska cerkev po svetu
okoli 15 milijonov članov. Zgodovino mormonov je zaznamovalo preganjanje in
posledično selitve. Center mormonizma je leta 1847 postal Utah, ko so v dolino Velikega
slanega jezera prišli prvi mormonski pionirji. Mormoni so se tedaj znašli pred velikim
izzivom, saj so se odločili naseliti se daleč od najbližjih naselij in sredi neprijaznega
okolja. Utah je dolgo časa bil skoraj popolnoma mormonsko območje in še danes mormoni
predstavljajo večino prebivalstva. V Utahu je zato vpliv mormonske cerkve na prebivalstvo
še bolj izrazit.
Ključne besede: religije, mormoni, mormonizem, Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz
poslednjih dni, Utah.
ABSTRACT
Geographical and sociological aspects of mormons in Utah
The beginnings of Mormon church (officially The Church Jesus Christ of Latter-day
Saints) reach back to the year 1830 to the state of New York. Church leader and founder
was then 24 year old Joseph Smith. At that time Smith only had 6 followers. Today
mormon church has approximately 15 million members all over the world. Early mormon
history is marked by persecution and, consequently migrations through the US. In 1847,
when the first mormon pioneers came to the Salt Lake Valley the center of mormonism
became Utah. In Utah mormons were faced with many challenges, they found themselves
in a hostile environment of Utah's wilderness, far removed from the nearest settlements.
Utah has long been almost completely mormon area and today mormons still form the
majority of the population. That is why the influence of the mormon church is even more
noticeable in Utah.
Key words: Religions, Mormons, Mormonism, The Church of Jesus Christ of Latter-day
Saints, Utah.
KAZALO
1.
2.
3.
UVOD ................................................................................................................................. 1
1.1.
Namen in cilji............................................................................................................... 2
1.2.
Metode dela .................................................................................................................. 2
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI UTAHA .................................................... 4
2.1.
Lega ............................................................................................................................. 4
2.2.
Geologija ...................................................................................................................... 5
2.3.
Relief ............................................................................................................................ 9
2.4.
Podnebje..................................................................................................................... 12
2.5.
Hidrogegeografske značilnosti................................................................................... 15
2.6.
Prst ............................................................................................................................. 18
2.7.
Živali in rastlinstvo .................................................................................................... 22
MORMONSKA CERKEV ............................................................................................... 27
3.1.
4.
Zgodovina mormonske cerkve................................................................................... 27
3.1.1.
Ustanovitev mormonske cerkve in selitve mormonov .................................... 29
3.1.2.
Prihod mormonov na ozemlje Utaha ............................................................. 33
3.2.
Sveti spisi mormonov ................................................................................................ 36
3.3.
Organizacija mormonske cerkve................................................................................ 40
3.4.
Umestitev mormonske cerkve ................................................................................... 43
3.5.
Članstvo mormonske cerkve ...................................................................................... 49
NEKATERI POGLEDI MORMONOV ........................................................................... 52
4.1.
Spol, družina in zakonska zveza ................................................................................ 52
4.2.
Politika ....................................................................................................................... 58
4.3.
Odnos do nemormonov .............................................................................................. 60
4.4.
Odnos do Afroameričanov ......................................................................................... 61
4.5.
Izobraževanje ............................................................................................................. 64
4.6.
Mormonizem in nasilje .............................................................................................. 66
4.7.
Zdravje ....................................................................................................................... 69
5.
6.
ZNAČILNOSTI NASELITVE MORMONOV V UTAHU ............................................. 73
5.1.
Načrtovanje in gradnja naselij ................................................................................... 74
5.2.
Tipična bivališča ........................................................................................................ 81
5.3.
Začetki kmetijstva in neagrarnega gospodarstva ....................................................... 82
5.4.
Mormonska kulturna regija ........................................................................................ 87
DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI UTAHA .................................................................. 89
6.1.
Gibanje števila prebivalstva ....................................................................................... 89
6.2.
Gostota poselitve........................................................................................................ 95
6.3.
Starostna in spolna struktura prebivalstva ................................................................. 96
6.3.1.
Spolna in starostna sestava mormonov v Utahu ........................................... 98
6.4.
Gospodinjstva in družine ......................................................................................... 100
6.5.
Etnična sestava Utaha .............................................................................................. 101
6.5.1.
6.6.
Etnična sestava mormonov v Utahu ............................................................ 103
Izobrazba prebivalcev Utaha ................................................................................... 103
6.6.1.
Izobrazba in zaposlitev mormonov .............................................................. 104
6.7.
Verska sestava Utaha ............................................................................................... 105
6.8.
Demografske napovedi ............................................................................................ 107
7.
ZAKLJUČEK .................................................................................................................. 110
8.
SUMMARY .................................................................................................................... 112
9.
VIRI IN LITERATURA ................................................................................................. 114
10. SEZNAM SLIK, ZEMLJEVIDOV, GRAFIKONOV IN PREGLEDNIC ..................... 122
11. PRILOGE ........................................................................................................................ 124
1. UVOD
V 30. letih 19. stoletja se je v ameriški zvezni državi New York oblikovalo novo religijsko
gibanje - Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni oziroma mormonska cerkev.
Joseph Smith je mormonko cerkev ustanovil kot odgovor na obstoječe cerkve, ki so po
njegovem mnenju učile neresnico. Leta 2015 ima mormonska cerkev po svetu že okoli 15
milijonov članov (Facts and Statistics, 2015), njen sedež pa je v ameriški zvezni državi
Utah. Utah ima danes unikatno versko sestavo prebivalstva, saj v nobeni drugi državi
mormoni ne predstavljajo večine prebivalstva.
Mormoni radi opisujejo zgodovino mormonske cerkve, izpostavljajo predvsem dele
zgodovine, ko kot novonastala verska skupnost niso bili sprejeti in so bili zato pogosto
preganjani s strani sosedov ali organov ZDA. Kraj, kjer so se dokončno ustalili, je bila
dolina Velikega slanega jezera v Utahu. Mormoni so se morali s prihodom na območje
Utaha prilagoditi tamkajšnjim naravnogeografskim razmeram, ki so se močno razlikovale
od razmer na območjih, na katerih so živeli prej. Njihove dejavnosti in način naseljevanja
tega območja pa so vplivale na današnji izgled Utaha.
Ker imajo verske skupnosti ponavadi točno določena pravila, katera morajo njeni člani
upoštevati, je religija eden izmed dejavnikov, ki s svojimi nauki, zapovedmi oziroma
pravili lahko vpliva na življenje ljudi (Dillon, 2003). Religija oziroma verske skupnosti
ponujajo nek vrednotni sistem, zato je odnos posameznikov, ki so člani verske skupnosti,
do določenih družbenih pojavov pogosto povezan z njihovim verovanjem. Danes se vera
pogosto omenja pri utemeljevanju odnosov posameznika ali družbe na primer do družine,
spolov, spolne usmerjenosti, nasilja in politike. Verski nauki tako vplivajo tudi na
vsakdanje vedenje vernikov, saj poskušajo ti delovati v skladu z nauki njihove religije.
Danes je mormonska cerkev ena najuspešnejših verskih skupnosti, ki so nastale na ozemlju
ZDA. Članstvo cerkve se stalno povečuje, ne le na območju ZDA, pač pa še hitreje v
drugih državah sveta. Ne le, da se članstvo mormonske cerkve vztrajno povečuje, cerkev
spada tudi med najbogatejše cerkve v ZDA. Mormonska cerkev ima velik vpliv predvsem
v Utahu in sosednjih zveznih državah, kjer živijo njeni člani.
1
1.1.
Namen in cilji
Namen diplomskega dela je predstaviti mormonsko cerkev in ugotoviti, kako je
mormonizem vplival na podobo Utaha. Predvsem nas zanima ali se mormonizem odraža v
demografskih značilnostih Utaha ter kako so na mormone pri poseljevanju Utaha vplivale
fizičnogeografske značilnosti ter kako so se na njih prilagajali oni sami.
Cilji diplomskega dela so:
-
predstaviti fizičnogeografske značilnosti Utaha,
-
opisati nastanek in glavne značilnosti mormonske cerkve,
-
ugotoviti vzroke, ki so vodili k poselitvi mormonov na območju Utaha,
-
ugotoviti, kako mormonizem vpliva na demografske značilnosti mormonov in
celotnega prebivalstva Utaha,
ugotoviti ali in v kakšni meri mormonska vera vpliva na odnos mormonov do
-
nekaterih družbenoh tem,
opisati, kako so se mormoni v začetku poseljevanja Utaha prilagodili na
-
fizičnogeografske značilnosti in kako so sami preoblikovali pokrajino.
V diplomskem delu smo postavili 3 teze:
-
Mormoni so Utah za center svoje cerkve izbrali zaradi naravnogeografskih
značilnosti območja.
-
Mormonizem je vplival na način poselitve in gospodarski razvoj Utaha.
-
Mormonska vera vpliva na demografske značilnosti Utaha.
1.2.
Metode dela
Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili metodo kabinetnega dela. Pregledali in
smiselno povzeli smo večinoma tujo literaturo, ki se nanaša na fizičnogeografske in
družbenogeografske značilnosti območja Utaha, geografsko, sociološko in zgodovinsko
strokovno literaturo, ki se ukvarja z vprašanji religije, in zgodovinsko literaturo in vire, ki
opisujejo zgodovino mormonov.
2
Statistične podatke smo večinoma pridobili iz spletnih virov. Podatke, ki so nam pomagali
pri raziskovanju zastavljenih ciljem smo pridobili tudi iz dveh raziskav Ameriškega
inštituta za raziskovanje religije in javnega življenja Pew Forum in sicer:
-
U.S. Religious Landscape Survey iz leta 2008,
-
Mormons in America: Certain in Their Beliefs, Uncertain in Their Place in Society
iz leta 2012.
Pri ugotavljanju stališč mormonske cerkve do nekaterih tem so nam pomagali tudi zapisi
na uradni spletni strani mormonske cerkve in sveti spisi mormonov.
V prvem delu diplomske naloge smo kot prvo predstavili fizičnogeografske značilnosti
Utaha, da izoblikujemo predstavo v kakšnih pogojih so mormoni začeli graditi prva naselja
na tem območju. V drugem delu spoznamo glavne značilnosti mormonske vere in
poskušamo ugotoviti, kako je na njen nastanek vplivalo tedanje stanje na vzhodni obali
Severne Amerike in odnos, ki so ga tedaj imeli ljudje do verskih skupnosti. Predstaviti
želimo razloge, ki so mormone v prvi polovici 19. stoletja gnali na pot čez današnje ZDA
in zakaj so se ustalili in za svoj center določili prav območju Utaha. Nato poskušamo
ugotoviti kakšen odnos imajo mormoni do nekaterih družbenih vprašanj in kako večinska
veroizpoved vpliva na demografske značilnosti Utaha.
3
2.
2.1.
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI UTAHA
Lega
Ameriška zvezna država Utah leži na zahodni polovici Severne Amerike med 109° in 114°
zahodne geografske dolžine ter 37° in 42° severne geografske širine (Netstate Utah, 2014).
Utah je ena izmed treh ameriških zveznih držav (Kolorado, Wyoming), pri katerih so bile
meje določene glede na točno določeno geografsko širino in dolžino, kar se odraža v obliki
meja Utaha (Smith, 2014). Na severu Utah meji na Wyoming, na vzhodu na Kolorado, na
jugu na Arizono, na zahodu na Nevado, na jugovzhodu se na območju »Four Corners«
dotika Nove Mehike (Encyclopedia US, 2014). Povprečna širina Utaha je 434 km,
povprečna dolžina pa 563 km. Površina Utaha je 219.932 km2, od tega 3 % oziroma 6.674
km2 predstavljajo vodne površine (Encyclopedia US, 2014). Utah se po površini uvršča na
trinajsto mesto med ameriškimi zveznimi državami. Glavno mesto Utaha je Salt Lake City
(History to go, 2014).
Zemljevid 1: Lega Utaha
Vir: Netstate, 2014
4
2.2.
Geologija
Zemljevid 2: Geološka zgradba Utaha
Vir: Hintze, 1974
Pokrajina Utaha nam razkriva različne sedimentne, metamorfne in magmatske kamnine,
več kot 500 vrst mineralov in fosile različnih vrst; od školjk, črvov, koral, rib, dinozavrov
in mamutov. Tu najdemo tako preproste, kakor tudi kompleksne geološke strukture (npr.
plastovitost kamnin, razpoke, prelomi in gube).
5
Utah je bogat s kovinami, energetskimi viri, podtalnico in industrijskimi materiali. Utah
ogrožajo geološko pogojene nevarnosti zlasti potresi, poplave in zemeljski plazovi. Na
območju Utaha se stikajo tri reliefne enote in sicer: medgorske kotline in panote (v Utah
sega Velika kotlina), Koloradska planota in Skalno gorovje, ki se med seboj geološko
močno razlikujejo (Utah geological survey, 2014).
Predkambrij predstavlja približno 85 % Zemljine 4,5 milijardne zgodovine. Najstarejše
kamnine v Utahu so stare 2,5 milijona let, najdemo jih na severu Utaha. Granitne in
metamorfne kamnine na jugu Utaha so del plošče, ki je trčila na južno stran celine pred
približno 1,8 milijarde let. Kasneje se je zahodni del Utaha začel pogrezati in povečalo se
je odlaganje materiala. V poznem predkambriju je bilo več obdobij poledenitve (Utah
geological survey, 2014).
Paleozoik
V kambriju je bil zahod Utaha prekrit z globokim morjem, nadaljevalo se je pogrezanje
tega dela, v morju so prevladovali trilobiti (členonožci). Vzhodni del Utaha je občasno
prekrivalo plitvo morje. V ordoviciju so se pojavili prvi vretenčarji – ribe.
Slika 1: Območje Utaha v paleozoiku
Vir: Utah geological survey, 2014
V silurju je območje Utaha prekrivalo plitvo morje s koralami in ramenonožci,
prevladujoča kamnina je bila dolomit. V poznem devonu se je Stansburyev dvig razvil v
velik greben nad gladino morja. V misisipiju (geološko obdobje v paleozoiku po ameriški
geološki lestvici, glej prilogo 1) se je na severozahodu oblikovala kotlina Oquirrh, kjer so
tedaj nastale debele plasti apnenca. V plasteh kamnin mississipianske starosti so velike
6
zaloge nafte in zemeljskega plina. V pensilvaniju se je nadaljevalo nastajanje apnenca v
kotlini Oquirrh. Na jugovzhodu Utaha se je oblikovala kotlina Paradox in hribovje
Uncompahgre. V kotlini Paradox se je odlagala sol, kalijev klorid in skrilavci, bogati z
organskimi snovmi. Tudi v plasteh iz obdobja pennslyvaniana se nahajajo velike količine
nafte in zemeljskega plina. V permiju se je nadaljevalo odlaganje v kotlini Oquirrh in
Paradox (Utah geological survey, 2014).
Mezozoik
V triasu so se plitva morja z zahoda razširila proti severu in občasno dosegla vzhodne in
južne muljaste predele, kjer so živeli plazilci in dvoživke. Po obdobju delovanja erozije sta
začela prevladovati jezerski in rečni sistem. Med triasnimi sedimenti je pogost okamenel
les. Na Koloradski planoti se v triasnih plasteh nahaja uran. V triasu so se pojavili
dinozavri in sesalci. V zgodnji juri je večino Utaha prekrivala peščena puščava. V
osrednjem Utahu se je oblikovala kotlina Arpien, kjer se je odložilo več kot 1.830 m
sedimentov (tudi mavec in sol). Na jugu Utaha je nastal granit. Plasti jurske starosti na
Koloradski planoti vsebujejo uran, na severu Utaha pa velike zaloge nafte in zemeljskega
plina. V juri so se pojavile prve ptice.
V kredi se je morje razširilo proti vzhodu, sedimenti s hribovij blizu meje Utah – Nevada
so se razširili proti vzhodu. Površje zahodnega Utaha se je dvignilo zaradi pritiskov in
gubanja v smeri vzhod – zahod. Dinozavri in plazilci so živeli v velikih močvirjih, kjer je
nastajal premog. Obalna linija se iz osrednjega Utaha pomakne proti vzhodu. Na koncu
tega obdobja so izumrli dinozavri (Utah geological survey, 2014).
Slika 2: Območje Utaha v zgodnji juri, pozni juri in kredi
Vir: Utah geological survey, 2014
7
Kenozoik
V paleocenu so na zahodu Utaha prevladovala erodirana gorovja. Na vzhodu Utaha so se
izoblikovale reliefne enote: gorovje Uinta, manjša hribovja in kotlina Uinta. V osrednjem
in severnem Utahu je nastalo jezero Flagstaff. To je bilo obdobje mamutov. V eocenu se je
na severovzhodu oblikovalo jezero Uinta, del velikega rečnega sistema reke Green River.
V kotlini Uinta se je odložilo več sto metrov sedimentov. Granitne intruzije in vulkanski
tokovi so bili prisotni na severozahodu Utaha v poznem eocenu. Eocenske plasti vsebujejo
velike količine nafte in zemeljskega plina. V oligocenu so nastale magmatske kamnine, ki
sestavljajo gorovja Henry, La Sal in Abajo na jugu Utaha. Na jugozahodu Utaha so
prevladovali vulkani. Večina bakra je nastalo v oligocenu. Vulkansko delovanje se je
nadaljevalo tudi v miocenu.
Pričelo se je tudi vrezovanje rek in nastali so kanjoni. Pričelo se je gubanje na zdajšnjem
območju medgorskih kotlin in planot (Basin and Range), ki ustvari relief, kjer se
izmenjujejo gore in doline, gubanje se je nadaljevalo tudi v pliocenu.
V pleistocenu so ledeniki prekrivali gorovje Uinta, Wasatch in Koloradsko planoto. Jezero
Bonneville je prekrivalo večino dolin na severu in zahodu Utaha. Na obali se je odlagal
pesek in prod. Na območje Utaha so tedaj prišli ljudje. V holocenu so se nadaljevali
erozijski procesi in odlaganje materiala. Gubanje na območju medgorskih kotlin in planot
je še aktivno. Zadnji vulkanski izbruh na zahodu Utaha je bil pred 660 leti. Veliko slano
jezero, ostanek jezera Bonneville, se zmanjšuje, nastajajo velike količine soli (Utah
geological survey, 2014).
Slika 3: Območje Utaha v oligocenu, miocenu, pleistocenu in holocenu
Vir: Utah geological survey, 2014
8
2.3.
Relief
Površje Utaha je zelo razgibano. Površje se nahaja na nadmorski višini od 716 m (2,350
feet) na jugozahodu do 4123 m (13.528 feet) v gorovju Uinta na severovzhodu (Banner,
1992).
Zemljevid 3: Večje naravnogeografske regije v Utahu
Vir:Encyclopedia Britannica, 2011
Widtsoe in Peterson sta že leta 1908 Utah delila na tri naravnogeografske regije. Gorovje
Wasatch (zahodni rob Skalnega gorovja) se v Utahu začne v okrožju Cache na severu
Utaha in poteka proti jugu približno do sredine države. Od tam naprej izgubi značilnosti
gorovja in se do juga države pojavlja najprej kot visoke, a proti jugu vse nižje planote. Na
9
vzhodni strani gorovja Wasatch je fizičnogeografska regija Koloradska planota, na njeni
zahodni strani pa regija
Velike kotline oziroma regija medgorskih kotlin in planot
(Widtsoe, Peterson, 1908).
Kje točno poteka meja med medgorskimi kotlinami in planotami in Koloradsko planoto ni
natančno določeno, saj je med tema regijama območje, ki ima značilnosti obeh enot in zato
imajo nekateri to območje za posebno enoto: prehodna regija medgorske kotline in planote
– Koloradska planota. Enako velja tudi za območje med Skalnim gorovjem in regijo
medgorskih kotlin in planot (Milligan, 2000).
Banner (1992) pravi, da na območje Utaha segajo štiri večje fizičnogeografske regije
Severne Amerike in sicer: Velika kotlina v območju medgorskih kotlin in planot;
gorovje Wasatch; gorovje Uinta (obe gorovji sta del Skalnega gorovja) in Koloradska
planota (ki je v Utahu razdelejena na tri glavne dele: kotlina Uinta, Visoke planote in
kanjonska območja – Canyon Lands). Ob Snake River sega v skrajni severozahodni kot
Utaha tudi del Kolumbijske planote (Banner, 1992).
Regija medgorskih kotlin in planot - Velika kotlina
Regija medgorskih kotlin in planot je območje, kjer se strma in ozka gorovja raztezajo v
smeri sever-jug med njim pa so široke, ravne doline napolnjene s kenozojskimi sedimenti,
za njih je značilen notranji drenažni sistem. Gorovja so nastala z gubanjem in lomljenjem
in bila pozneje preoblikovana z erozijo. Prevladujoči izdanki so paleozojski apnenci,
dolomiti, skrilavci in peščenjaki. Pred ustjem kanjonov so se oblikovali veliki vršaji.
Gorovji Pine in Bull, s slemenitvijo vzhod – zahod, sta meja med Veliko kotlino in
Koloradsko planoto. Skrajni jugozahodni del Utaha je del porečja reke Kolorado in ne
endoreičnega območja Velike kotline. Velika kotlina je eden od petih delov (in edini, ki
sega v Utah) medgorskih kotlin in planot. Večji del Velike kotline se v Utahu imenuje
kotlina Bonneville. Veliko slano jezero je ostanek jezera Bonneville, največjega jezera iz
pleistocena v Veliki kotlini. Del nekdanjega jezera Bonneville so tudi jezera Rush, Little
Salt Lake, Utah in Sevier. Površina jezera Boneville je bila 51.800 km2 (Banner, 1992).
Jezero je zavzemalo območje zahodnega Utaha, manjši del vzhodne Nevade in južnega
Idaha. Najgloblje je bilo na območju današnjega Velikega slanega jezera, kjer je globina
presegala 305 m. Jezero je imelo več kot 50 otokov (Crittenden, 1963). Pred okoli 16.800
leti je gladina jezera Bonneville močno narasla, jezero ni imelo odtoka, nastopile so velike
10
poplave in odtekanje vode jezera Bonneville skozi prehod Red Rock (na jugovzhodu
Idaha) v Reko Snake (Utah geological Survey, 2014).
Regija Skalno gorovje
Del regije Skalnega gorovja, ki sega v Utah, predstavljata gorovji Uinta in Wasatch.
Dvigovanje gorovja Uinta se je začelo pred približno 60 do 65 milijoni leti. Dolgo je okoli
240 kilometrov in široko okoli 48 kilometrov. Povprečna nadmorska višina gorovja Uinta
je 3.962 m (Milligan, 2000). Za gorovje Uinta je značilna slemenitev vzhod – zahod in
antiklinalna zgradba. Jedro gorovja je zelo staro (predkambrij), pogosti so mezozoiski in
paleozoiski izdanki: apnenci, skrilavci in peščenjaki. Gorovje Uinta je bilo poledenelo v
pleistocenu, kvartarju in kenozoiku, zato je za gorovje značilen ledeniški relief.
Poledenitve so ustvarile številne krnice, korita in ošiljene vrhove. Ostanki moren so
omogočili nastanek velikega števila manjših ledeniških jezer (Banner, 1992).
Dvigovanje gorovja Wasatch se je začelo pred približno 12 – 17 milijoni let (Milligan,
2000). Za gorovje Wasatch je značilna slemenitev v smeri sever – jug, razteza se od meje z
Idahom do kanjona reke Salt Creek. Zahodni deli so zelo strmi, vzhodn deli pa se vzpenja
bolj zmerno. Tudi gorovje Wasatch ima zelo staro jedro iz predkambrijskih skrilavcev,
gnajsa, kvarcita in apnenca. Na posameznih delih se nahajajo mlajši kenozoiski skrilavci z
vmesnimi vulkanskimi tufi in brečami (Banner, 1992).
Regija Koloradska planota
Več sto milijonov let so se tu nalagali sedimenti v in okoli morja, v rekah, močvirjih in
puščavah, ki so nekoč pokrivale območje, kjer je sedaj Koloradska planota. Pred približno
10 milijoni leti se je območje Koloradske planote začelo dvigati, brez večjih deformacij
kamninskih plasti. Z dvigom območja se je povečala erozijska moč rek, ki so nato
oblikovale številne osamelce, tablaste gore (mesas) in globoke, ozke kanjone (Milligan,
2000).
Kotlina Uinta je del regije Koloradska planota. Kotlina je sinklinala in topografska
kotlina. Os sinklinale poteka v smeri vzhod – zahod, blizu južnega obrobja gorovja Uinta.
Nadmorske višine se gibljejo od 2740 m na južnem obrobju do 1520 m na dnu kotline. V
kotlini je od 6100 m do 7600 m apnencev, skrilavcev in peščenjakov paleozoiske do
kenozoiske starosti. Na območju Green River se najdejo kenozoiski oljni skrilavci. Površje
je večinoma rahlo valovito z vmesnimi območji, kot sta pečini Book in Roan, ki sta bili
erodirani tako, da imata globoke grape in kanjone.
11
Del regije Koloradska planota je tudi Canyon Lands, ki zavzema jugovzhodni del države.
Prevladujejo kanjoni, ki so jih oblikovali reka Kolorado in njeni pritoki. Tu prevladujejo
horizontalni sloji (paleozoik, mezozoik in kenozoik) peščenjakov, skrilavcev ter manjše
količine apnenca. Mlajše (kenozoik) globočnine sestavljajo vrhove hribovij Henry, LaSal
in Abajo.
Planota Kaiparowits je nekakšen prehod med Canyon Lands in Visokimi planotami.
Visoke planote sestavljajo prelomi in gube v smeri sever – jug iz mezozoiskih in
kenozoiskih peščenjakov in skrilavcev, v katere so se vrezali kanjoni. Južno mejo tega dela
predstavlja vrsta pečin znanih kot Great Staircase, ki vključuje pečine: Chocolate,
Vermillion, White, Gray, Pink in Black (Banner, 1992).
2.4.
Podnebje
Podnebje Utaha je predvsem posledica njegove lege znotraj Severne Amerike in lokalne
topografije. Severni deli države na višjih geografskih širinah so večinoma hladnejši kot
južnejši deli, ravno tako pa so tudi predeli na višjih geografskih višinah hladnejši in bolj
namočeni. Regionalni vetrovi pihajo v smeri zahod – vzhod. Vetrovi, ki pihajo iznad
Pacifika in potujejo čez zahodne dele Združenih držav Amerike so zelo vlažni. Ob gorskih
pregradah se ta zrak zaradi orografskih ovir dvigne in pride do adiabatnega ohlajanja. Tako
Sierra Nevada, Cascade Range in Skalno gorovje v Utahu dobijo večje količine padavin.
Ostala območja Utaha so v tem času suha ali pa dobijo manjše količine padavin. Takšna
razporeditev padavin je močno vplivala na porazdelitev naselij in kmetijskih dejavnosti v
Utahu (Gillies, Ramsey, 2014).
Ameriško Državno središče za podnebne podatke (National Climate Data Center - NCDC)
je v Utahu določilo sedem podnebnih območij: zahod, Dixie, severni osrednji del, južni
osrednji del, severna gorovja, kotlina Uinta in jugovzhod. Podnebna območja so
določena na način, da so glavne klimatološke razmere in površje v posameznem delu
podobne (Gillies, Ramsey, 2014).
Po Köppen-Geiger-ovi podnebni klasifikaciji se večina Utaha (zahod, Dixie, kotlina Uinta,
jugovzhod ter deli severnega osrednjega dela in južnega osrednjega dela) uvršča v polsuho
ali stepsko podnebje (BS). Za stepska območja so značilna vroča in suha poletja in hladne
zime, povprečna letna količina padavin je od 130 do 380 mm.
12
Gorovja in višje ležeče doline, ki so del podnebnega območja severna gorovja in
posameznih delov podnebnega območja kotline Uinta, severni osrednji del, južni osrednji
del in jugozahod imajo vlažno kontinentalno podnebje (Cf), za katerega so značilna topla
do vroča poletja, mrzle zime, prave sušne dobe ni, letna količina padavin je od 255 mm do
več kot 1400 mm. Gorovje Uinta in deli gorovij z nadmorsko višino nad 3350 m spadajo v
subarktično podnebje, z hladnimi poletji in mrzlimi zimami (Dfb) (Gillies, Ramsey,
2014).
Zemljevid 4: Podnebna območja Utaha
Vir: Gillies, Ramsey, 2014
Največjo količino padavin prejme Utah pozimi. Razlog temu je polarni jet stream, ki se
pozimi premakne nekoliko južneje in na območje Utaha prinese pacifiška nevihtna
območja iz severozahoda. Poletja so večinoma najsušnejši del leta, saj je takrat jet stream
severneje, nad večino Utaha pa je območje visokega zračnega pritiska. Padavine so poleti
13
predvsem konvekcijske, v obliki neviht. Na vzhodu Utaha se količina padavin poveča proti
koncu poletja, ko se območje visokega pritiska pomakne proti vzhodu, kar ustvari
monsunski tok iz juga. Monsunski tok prinese vlažen zrak iznad Kalifornijskega zaliva,
Mehiškega zaliva in Tihega oceana na območje medgorskih kotlin in planot, kar večinoma
vpliva na južne in jugozahodne dele Utaha. Vlažen zrak in popoldanska vročina povečata
možnost neviht. Suha območja države so tista, kjer je evapotranspiracija večja od količine
padavin. Glede razmerja med količino padavin in evapotranspiracijo je med suha območja
uvrščenega kar 91 % Utaha (Gillies, Ramsey, 2014).
Zemljevid 5: Povprečna letna količina padavin (mm) in povprečne letne temperature (°C)
Vir: Gillies, Ramsey, 2014
Temperaturni obrati so pogosti pozno jeseni in pozimi. Trajajo lahko tudi nekaj tednov.
Posledica so dolga obdobja megle, ki se v naseljenih dolinah severozahodnega Utaha
pomeša z dimom in avtomobilskimi izpušnimi plini. Vetrovi so večinoma zmerni, občasno
pa se močnejši vetrovi razvijejo predvsem ob zahodnem delu gorovja Wasatch (Gillies,
Ramsey, 2014).
14
2.5.
Hidrogegeografske značilnosti
Z izjemo severozahodnega dela Utaha, kjer reke tečejo severozahodno proti reki Snake, so
reke v Utahu razdeljene na dve skupini, in sicer vode planotastega dela Utaha odtekajo
proti reki Kolorado, območje Velike kotline pa je endoreično območje (značilen je
notranji odtok rek, saj se reke ne izlivajo v ocean, pač pa se zbirajo v dolinah in nato
poniknejo) (Widtsoe, Peterson, 1908).
Zemljevid 6: Reke in jezera v Utahu
Vir: Geology, 2014
15
Grand River se združi z Green River v reko Kolorado. Reka Kolorado ima v
jugovzhodnem del Utaha številne pritoke iz zahoda in enega večjega – San Juan iz vzhoda.
Območje Velike kotline je največje endoreično območje v ZDA. Del Velike kotline, ki
sega tudi na območje Utaha, je bil nekoč pokrit s sladkovodnim jezerom Bonneville, ki je
odmakalo Snake River (Widtsoe, Peterson, 1908).
Glavna uporaba površinske vode je namakanje. Približno 86 % namakalne vode je iz
površinskih vodnih virov. Več kot eno tretjino prebivalstva je oskrbovanega iz površinske
vode. Večina tekočih voda v Utahu nima dovolj velikega pretoka za zanesljivo oskrbo z
vodo, zato so potrebni številni rezervoarji.
Velik vir onesnaževanja tekočih voda je vračanje vode, ki je bila uporabljena za namakanje
nazaj v reke. To velja še posebej za dele vzhodnega in južnega Utaha v obdobjih nizkih
pretokov na območjih, kjer so se prsti, ki jih namakajo, razvile na slani podlagi (Moody in
sod., 1986).
Porečje reke Kolorado v Utahu
Zgornji tok reke Kolorado v Utahu
Reka Kolorado je najpomembnejši vir vode v Utahu. Priteče iz Kolorada in po Utahu teče
480 km, na jugu Utaha se nato izlije v jezero Powell. Približno tretjina porečja zgornjega
toka reke Kolorado leži v Utahu. Večji pritok reke Kolorado je reka Dolores. Porečje reke
Dolores v Utahu zavzema območje 518 km2. Največji pritok reke Kolorado v Utahu je
Green River. Green River je regulirana z jezom Flaming Gorge na meji z Wyomingom.
Glavni tok Green River se uporablja predvsem za pridobivanje elektrike, rekreacijo in je
območje razmnoževanja rib in divjih živali. Glavni štirje pritoki Green River v Utahu so
reke: White, Duchesne, Price in San Rafael.
Veliko vode na območju porečja Green River se porabi za namakanje približno 930 km2
površin. Večja pritoka reke Kolorado nižje od porečja Green River sata reki Dirty Devil in
San Juan. Voda reke Dirty Devil se uporablja za namakanje, reka San Juan pa večinoma le
za rekreacijo (Moody in sod., 1986).
Spodnji tok reke Kolorado v Utahu
Edini večji pritok tu je Virgin River, ki odmaka približno dve tretjini porečja. Virgin River
izvira na območju Koloradske planote in teče proti medgorskim kotlinam in planotam.
Glavni porabniki vode na tem območju so: industrija, namakanje in oskrba prebivalstva z
vodo. Iz tega porečja se namaka okoli 72 km2 površin. Jugozahodni del porečja Virgin
16
River blizu St. George se v zadnjih letih hitro urbanizira, saj je to območje postalo
priljubljeno med upokojenci in kot zimsko rekreacijsko območje (Moody in sod., 1986).
Območje Velike kotline
Glavni vodotoki Velike kotline v Utahu so reke: Bear, Weber, Jordan, Sevier in Beaver.
Reke Bear, Weber in Jordan izvirajo na območju srednjega Skalnega gorovja in tečejo na
območje medgorskih kotlin in planot. Reki Sevier in Beaver izvirata na območju
Koloradske planote in tečeta na območje medgorskih kotlin in planot. Reka Bear izvira v
Utahu, teče skozi Wyoming, spet vstopi v Utah in ga nato spet zapusti, teče skozi Idaho in
nato nazaj v Utah, kjer se izliva v Veliko slano jezero.
Območje Velike kotline je endoreično, reke se ne izlivajo v oceane, pač pa v jezero. Reke
Bear, Weber in Jordan se izlivajo v Veliko slano jezero, rekea Sevier pa v jezero Sevier.
Reka Bear ima v Utahu dva glavna pritoka, reko Little Bear in reko Logan. Reka Bear je
glede na pretok največja reka na zahodni hemisferi, ki se ne izliva v ocean. Glavni pritok
reke Webber je reka Ogden, reke Jordan pa reki Spanish fork in Provo. Reka Jordan teče iz
jezera Utah v Veliko slano jezero (Moody in sod., 1986). Spodnji del območja reke Provo
je že dolgo poznan po rodovitnosti in kot železniški prehod skozi gorovje Wasatch
(Widtsoe, Peterson, 1908).
Veliko slano jezero je zaprto jezero, brez odtoka v morje. Njegova površina se močno
spreminja glede na klimatske razmere. Okoli 86 % prebivalstva živi na vzhodni strani
jezera Utah in Velikega slanega jezera. Tu se nahaja približno polovica namakalnih
površin Utaha. Površinske vode na tem območju pa predstavljajo dve tretjini voda, katerih
energijo se izkorišča v Utahu. Zaradi goste poseljenosti se pojavljajo vprašanja, ali je
količina voda zadostna in ali bo na voljo tudi v prihodnje. Težave predstavljajo tudi
poplave.
Tudi območje puščave Escalante in jezera Sevier je namenjeno namakanju. Reka Sevier in
Beaver sta regulirani s poslopji, ki hranijo višek vode, ki je posledica pomladanskega
taljenja ledu. Tudi v tem delu težave predstavlja oskrba z vodo in poplave (Moody in sod.,
1986).
17
2.6.
Prst
Na nastanek in značilnosti prsti v Utahu je vplivala raznolika geologija, topografija in
podnebje. Na splošno velja, da so v Utahu prsti v gorah rahlo kisle do nevtralne z debelim
vrhnjim horizontom, medtem, ko so prsti puščav alkalne (bazične) ter svetlejših barv. Za
Utah so značilna velika območja skalnatega površja, močvirja in peščene sipine.
V Utahu najdemo sedem od dvanajstih redov prsti iz klasifikacije ZDA. Največ je
aridisolov (Aridisols), entisolov (Entisols) in molisolov (Mollisols), sledijo alfisoli
(Alfisols) ter inceptisoli (Inceptisols), najmanj je histosolov (Histosols) in vertisolov
(Vertisols) (Boettinger, 2014).
Zemljevid 7: Prsti in površje v Utahu (Klasifikacija ZDA)
Vir: Boettinger, 2014
18
Alfisoli
Alfisoli so zmerno izprane prsti s tankim in svetlim vrhnjim horizontom. V globini je
značilen horizont z glino. Alfisoli so značilni predvsem za vlažna območja, v Utahu so
predvsem na nizkih jezerskih terasah, aluvialnih ravnicah in vršajih. Alfisoli so močno
alkalni (bazični), prevladujejo natrijeve soli, rastline, ki rastejo na takšnih prsteh, so
večinoma na sol odporne trave in grmičevje. Podredi alfisolov se v Utahu pojavljajo tudi v
gorah, imajo tanek organski horizont, sledi tanek, temen humusni horizont in nato horizont
(eluvialni) svetle barve, iz katerega je bila izprana glina. Značilno rastlinstvo tu so iglavci
(Boettinger, 2014).
Aridisoli
Aridisoli se pojavljajo na območjih, kjer je letna količina padavin manjša od 300 mm. Za
spodnje horizonte je značilna akumulacija karbonatov, glin, soli in sadre. K nastanku tega
reda prsti prispevajo dolga in suha poletja. Aridisoli so svetlih barv, saj zaradi manjše
količine padavin tu ni veliko biomase in posledično kopičenja organskih snovi. Aridisoli so
bazične prsti, v nižjih horizontih je pogosto akumuliran kalcijev karbonat.
Aridisoli so v Utahu prisotni na območju Velike kotline, v dolini reke Bear na severu
Utaha, v kotlini Uinta, v dolini Green River, v dolini reke Sevier in na Koloradski planoti.
Na teh območjih so aridisoli prisotni na nižjih terasah, spodnjih delih pobočij in v
puščavskih dolinah. Na aridisolih uspevajo rastline, ki so odporne na sušo (kserofili),
prevladuje grmičevje (Greaserood - Adenostoma fasciculatum, Big Sagebrush – Artemisia
tridentat, saltbush – Artiplex patula), na jugozahodu Utaha, v puščavi Mojave, pa na
aridosolih uspeva jozuetovo drevo (Joshua tree – Yucca brevifolia). Z namakanjem je na
aridosolih možno poljedelstvo, brez namakanja pa so površine uporabne za pašo, življenje
prostoživečih živali in rekreacijo (Boettinger, 2014).
Entisoli
Entisoli so mlajše prsti brez opaznih horizontov, le vrhnja plast je nekoliko temnejša.
Pojavljajo se na mlajših aluvialnih terasah, vršajih, na dnu dolin in na poplavnih ravnicah.
Entisoli se pojavljajo tudi kot plitve prsti na skalnatih podlagah na sušnih območjih. Barva
entisolov je zelo raznolika in odvisna od matične podlage. Entisoli so pogosti v Veliki
kotlini, na Koloradski planoti in v kotlini Uinta, najdemo jih tudi na manjših nedavno
poplavljenih površinah (Boettinger, 2014).
19
Inceptisoli
Inceptisoli so slabo razvite prsti, ki jih najdemo na geomorfološko relativno mladem
površju. Inceptisoli se pojavljano večinoma na gorskih območjih v aridnih, semiaridnih in
hladnih humidnih območjih (Boettinger, 2014).
Molisoli
Molisoli so debele, razmeroma rodovitne prsti, temne barve, saj so bogate s humusom. So
srednje kisle (na višjih nadmorskih višinah) do srednje bazične (na vršajih in terasah) prsti.
Molisole najdemo v osrednjem Utahu od meje z Idahom na severu do Arizone. Praviloma
se pojavljajo na nadmorskih višinah nad 1500 m in kjer povprečna letna količina padavin
presega 300 mm. Najdemo jih na jezerskih terasah, vršajih, vznožjih gora, v gorah, na
visokih planotah in na dnu dolin. Molisoli so med najrodovitnejšimi in najpomembnejšimi
prstmi za poljedelstvo. Na višjih nadmorskih višinah v Utahu na molisolih najdemo
pašnike, na molisolih so površine, ki so pomembne za prostoživeče živali, rekreacijo in les.
Na nižjih nadmorskih višinah v Utahu na molisolih najdemo obdelovalne površine in
pašnike (Boettinger, 2014).
Peščene sipine
Veliko območij v Utahu ima peščene prsti, na katerih uspeva zelo malo rastlin. Peščene,
gole površine so iz delcev v velikosti peska, ki se premikajo glede na smer vetra in tako
nastajajo peščene sipine. Velike količine peska in močni vetrovi, ki prevladujejo v okraju
Juab so tod ustvarili Little Sahara, ki je eno največjih območij sipin v Utahu. Večina peska
v Little Sahara je depozit reke Sevier (Boettinger, 2014).
Slika 4: Peščene sipine v okrožju Kane
Vir: Ford, 2013
20
Slana jezera (Playa)
Za playo je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Prsti tu so fino-zrnate in pogosto
zelo slane. Za območja playe v puščavi Velikega slanega jezera (Novofundlandska kotlina)
je značilno občasno zastajanje vode in velika uravnana območja zaplat soli, ki prekrivajo
alkalne usedline. Manjše playe najdemo v kotlini jezera Bonneville. Playe so večinoma
brez rastlinstva, najdejo se le redki halofiti (Boettinger, 2014).
Slika 5: Kotlina nekdanjega jezera Bonneville
Vir: Bonneville, 2014
Skalnato / kamnito površje (griža)
Kamnito površje zajema vse od skalnatih vrhov gorovij Uinta in Wasatch do peščenih
izdankov na Koloradski planoti. Vključuje tudi golo površje ob pečinah Roan in Book in
geološko mlajših tokovih strjene lave na delih Koloradske planote. Na vseh teh območjih
golo kamnito površje predstavlja od 50 do 70 % površja, ostale dele prekrivajo plitve prsti
(Boettinger, 2014).
Badland
Badland označuje območja, kjer so bile prsti, ki so nastale na sedimentnih matičnih
podlagah, izpostavljene vetrni in vodni eroziji in so zato močno degradirane. Za badland
območja so značilne večje geomorfološke oblike, kot so kanjoni, grape in jarki. Erozija in
geološke značilnosti ustvarijo »nazobčano, nagubano« površje.
V Utahu je badland značilen za okraj Wayne, kjer je badland prisoten na območju
državnega spomenika Grand Staircase-Escalante. Območja badlanda so pogosto najdišča
fosilov, saj erozijski procesi razkrijejo fosile (Boettinger, 2014).
21
Slika 6: Grand Staircase-Escalante
Vir: Chinle Formation, 2014
Živali in rastlinstvo
2.7.
Rastlinstvo v Utahu je zelo raznoliko, kar je pričakovano, glede na veliko podnebno
raznolikost. Tu najdemo vse od predstavnikov rastlin značilnih za puščavska območja do
rastlin značilnih za visokogorska območja. Prav tako je velika raznolikost značilna tudi za
živali Utaha, vendar zaradi sušnega podnebja število predstavnikov posamezne vrste ni
veliko (Widtsoe, Peterson, 1908).
Življenjska območja rastlin in živali v Utahu lahko glede na podnebje razdelimo na :
-
alpsko,
-
subalpsko ,
-
visokogorsko ,
-
gorsko življenjsko območje,
-
življenjsko območje hribovitega sveta,
-
polpuščavsko življenjsko območje ,
-
puščavsko življenjsko območje.
22
Zemljevid 8: Življenjska območja rastlin in živali
Vir: Ramsey, West, 2014
Alpsko življenjsko območje
Alpsko življenjsko območje se pojavlja na nadmorski višini med 3300 m in 4100 m. Zime
so mrzle in dolge, površje je večino leta pokrito s snegom.
Povprečna letna količina padavin tu je 1040 mm, vendar je voda v prsti večinoma
zamrznjena in tako ni na voljo za potrebe rastlin, na določenih območjih je stalen
permafrost. To je območje nad zgornjo gozdno mejo. Vegetacijska doba je le 60 dni.
Površje je večinoma strmo in skalnato. Alpsko življenjsko območje v Utahu predstavlja
okoli 205 km2, najdemo ga na območju gorovij Uinta, Wasatch, Tushar, Deep Creek in La
Sal. Tu rastejo rastline, značilne za tundro, ki pa so zaradi nizkih temperatur in močnega
vetra manjše rasti. Večino rastlinstva predstavljajo mahovi, lišaji, zelišča, grmičevje. Živali
je relativno veliko, mnogi sesalci pridejo na to območje v poletnem času, kot na primer:
23
losi, jeleni, kojoti, lisice, medvedi, risi, drugi pa tu živijo skozi celo leto, na primer: rovke,
zajci, svizci, miši, podlasice in gorske koze. Težka dostopnost in podnebje je vzrok, da to
območje za kmetijstvo ni primerno, le manjša območja uporabljajo za pašo živine,
večinoma ovc (Messmer, Drake, McElrone, 1998).
Subalpsko življenjsko območje
Subalpsko življenjsko območje se nahaja na nadmorski višini med 2700 m in 3350 m, tik
pod gozdno mejo. Povprečna letna količina padavin je od 790 do 1020 mm. Večino leta je
površje prekrito s snegom, umakne se le 3 do 4 mesece na leto. Kjer površje ni pretirano
kamnito uspevajo iglavci, ameriška trepetlika in trave. Večino rastlinstva predstavlja
združba smreke in jelke. Predalpsko življenjsko območje najdemo na gorovju Wasatch in
Uinta, na območju Velikega slanega jezera in na planotah vzhodnega Utaha. Pomembna
dobrina, ki jo pridobivajo na tem območju je les (Messmer, Drake, McElrone, 1998).
Visokogorsko življenjsko območje
Je ekoton med subalpskim in gorskim življenjskim območjem. Subalpsko življenjsko
območje se nahaja na nadmorski višini med 2370 m in 3050 m in predstavlja 7.243 km2 ,
kar je 3 % površine Utaha. Zavzema večino gorovja Uinta. Podnebje je hladno in subhumidno. Evapotranspiracija je večja od količine padavin približno pet mesecev v letu, v
tem času vlago prsti zagotavlja taljenje snega. Povprečna letna količina padavin je 820
mm. Temperature se gibljejo med -6°C in 12°C. Vegetacijska doba traja od začetka junija
do konca avgusta. Površje tu je raznoliko: od strmih skalnatih vrhov in pobočij, do planot
in položnih travnikov. 63 % rastlinstva predstavljajo gozdovi, 22% grmičevje in 4 %
travniki. Značilne so združbe smreke in jelke ter združba bora (Pinus contorta) (Messmer,
Drake, McElrone, 1998).
Gorsko življenjsko območje
Gorsko življenjsko območje se nahaja na nadmorski višini med 2100 m in 2800 m.
Zavzema 14.407 km2, kar je 6,6 % površine Utaha. Povprečna letna količina padavin je
670 mm. Zime so mrzle in vlažne, poletja pa topla in suha. Temperature se gibljejo med 4,7°C in 14°C. Vegetacijska doba traja od sredine maja do začetka septembra, pogosto pa
še dlje, saj ko pride do temperaturnega obrata imajo ta območja višjo temperaturo kot
območja nad in pod tem termalnim pasom. Tu uspevajo iglavci, grmičevje, trepetlika,
značilne so združbe bora in brinja. Gorsko življenjsko območje je značilno za gorovje
24
Uinta in Wasatch, območje Velikega slanega jezera, planote Owyhee na severozahodu
Utaha, južno Skalno gorovje in Južno nevadsko kotlino. Značilne živali za to območje so:
jeleni, losi, črni medvedi, risi, veverice, miši, zajci, jazbeci, lisice in veliko število ptic
pevk in ptic ujed (Messmer, Drake, McElrone, 1998).
Življenjsko območje hribovitega sveta
Življenjsko območje hribovitega sveta se nahaja na nadmorski višini med 1770 m in 2500
m. Zavzema 37.500 km2, kar je 17 % površine Utaha. To območje zavzema predvsem
vznožja okoli višjih gorskih verig in vrhove nižjih hribov. Povprečna letna količina
padavin je 500 mm. Temperature se gibljejo med -3°C in 16,5°C. Vegetacijska doba se
prične maja in traja do sredine septembra. Tu prevladujejo bori, grmičevje, brinje in hrast.
Na jugu Utaha so pogoste predvsem združbe rumenega bora (Pinus ponderosa), za katere
je značilno debelo lubje, ki predstavlja obrambo pred poškodbami pri požarih.
Najznačilnejše živali tega območja so: jeleni, losi, kojoti, veverice, ježevci, šoje, purani.
To življenjsko območje je povezano z večino urbanega in ruralnega razvoja (Messmer,
Drake, McElrone, 1998).
Polpuščavsko življenjsko območje
Polpuščavsko življenjsko območje se nahaja na nadmorski višini med 1370 m in 1950 m.
Povprečna letna količina padavin se giblje med 200 mm in 300 mm. Letna količina
evapotranspiracije presega količino padavin 10 mesecev v letu. Temperature se gibljejo od
0°C pozimi do 20,5°C poleti. Polpuščavsko življenjsko območje zavzema okoli 60 %
površine Utaha, pojavlja se na območju Velike kotline, Koloradske planote in Uintske
kotline.
Vegetacijska doba traja od sredine aprila do konca septembra. Rastlinstvo večinoma
predstavljajo grmovja, zelišča in sukulente/sočnice, združbe borov in brinja. Na tem
območju je večina utaških pašnikov in 74 % kmetijskih namakalnih površin. Erozija tal na
teh območjih predstavlja precejšen problem, saj je rastlinstva, ki bi zaščitilo prst, malo.
Značilna žival tega življenjskega območja je črnorepi zajec. Žuželke, ki na tem območju
vidno vplivajo na vegetacijo so: resarji, kobilice, škržati, mravlje in mormonski črički.
Polpuščavsko življenjsko območje se pojavlja na območju Velikega slanega jezera, na
Koloradski planoti, na planoti ob Green River in v Veliki kotlini (Messmer, Drake,
McElrone, 1998).
25
Puščavsko življenjsko območje
Puščavsko življenjsko območje se nahaja na nadmorski višini med 620 m in 1540 m in
zavzema okoli 24.300 km2 površine Utaha. Puščavsko območje zavzema dve glavni
območji in sicer najnižje predele nekdanjega jezera Bonneville v Zahodni puščavi in
območja ob reki Kolorado in Green River na jugovzhodu Utaha. Manjše dele puščavskega
življenjskega območja najdemo še na skrajnem jugozahodu, kjer v Utah sežejo deli
puščave Mojave. Povprečna letna količina padavin je 190 mm. Temperature se gibljejo
med 2°C in 24°C, povprečna letna temperatura je nad 10°C. Vegetacijska doba traja od
konca marca do konca oktobra. Velik del puščavskega življenskega območja na zahodu
Utaha predstavljajo playe – dna nekdanjih slanih jezer. Za Jugovzhodni del okoli rek
Kolorado in Green River so značilne združbe grmičevja (Coleogyne ramosissima) in
mormonskega čaja (Ephedra sinica), na območju puščave Mojave pa uspeva jozuetovo
drevo in grmičevje (Ramsey, West, 2014). Voda je glavni dejavnik, ki omejuje preživetje
rastlin v puščavah. Na regionalni ravni na rastlinstvo v puščavah vpliva ne le količina
padavin, pač pa tudi razporeditev padavin skozi leto. Če gledamo lokalno, na rastlinstvo v
puščavah vpliva še mnogo dejavnikov, kot so topografija, tip prsti in lega glede na sonce.
Rastline se na sušno podnebje prilagodijo na različne načine. Vse rastline, ki jih najdemo
na sušnih območjih, imajo določene mehanizme, ki jim omogočajo, da preživijo
pomanjkanje vode. Določene rastline rastejo le v obdobjih padavin, druge razvijejo sistem
globokih korenin. Voskasti in smolnati listi preprečujejo izgube vode, listi nekaterih rastlin
pa so gosto prekriti z drobnimi dlačicami. Belo lubje nekaterih rastlin pomaga znižati
temperaturo debla, tudi bodice kaktusov s svojo senco pomagajo znižati temperaturo
rastline. Šošonska lilija (Calochortus nuttallii), ki je tudi roža /simbol Utaha, preživi tako,
da med sušo miruje in ohrani le čebulico (Andersen, 1996).
Slika 7: Šošonska lilija
Vir: Destination Green River, 2010
26
3. MORMONSKA CERKEV
3.1.
Zgodovina mormonske cerkve
Od ustanovitve Združenih držav Amerike se je na njenem ozemlju oblikovalo več različnih
verskih skupnosti. Mormonska cerkev se pogosto omenja kot najuspešnejša verska
skupnost (vsaj po številu članov), ki ima izvor na tleh ZDA. Mormonska cerkev ima zelo
kratko zgodovino, še posebej če jo primerjamo z ostalimi svetovnimi religijami (Phillips,
Cragun 2008).
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, poljudno imenovana mormonska cerkev,
je bila ustanovljena 6. aprila 1830 v New Yorku, njen ustanovitelj je Joseph Smith. Ljudje
v Evropi in ZDA ter njenih teritorijih so bili tedaj nezadovoljni z obstoječimi cerkvami,
hoteli so spremembe. Nekateri izmed njih so zapustili svoje cerkve, drugi so bili še vedno
člani cerkva, vendar se niso v celoti strinjali z njenim delovanjem. Želeli so si sprememb,
tako na ravni verovanja kot na ravni organizacije. V zgodnjem 19. stoletju je bila ena
izmed idej prenova krščanstva, ki naj bi se vrnilo k normam preproste cerkve, na tem
načelu naj bi temeljila mormonska cerkev (Bitton, Alexander, 2008).
Številni avtorji menijo, da je religijska inovacija na periferiji glavna značilnost ameriških
religij. V številnih novih religijskih gibanjih v Ameriki v zadnjih dveh stoletjih je
milenarističen impulz proizvedel kolektivni moralni projekt, poskuse ustanavljanja novih
družbenih redov. Poudarjali so neko visoko moralno avtoriteto, pogosto je bila ta avtoriteta
utelešena v karizmatičnem voditelju, kar lahko navežemo tudi na ustanovitelja mormonske
cerkve Josepha Smitha (Dillon, 2003).
Joseph Smith naj bi mormonsko cerkev ustanovil kot odziv na družbo, v kateri je živel.
Smith se ni strinjal s praksami širše družbe, njene napake je hotel popraviti v svoji od širše
družbe ločeni skupnosti, ki naj bi bila popolna (Kirkbride, 2006). Splošen opis
ustanovitelja religije, ki ga ponuja Flere (2005) se sklada tudi z Josephom Smithom.
Ustanovitelji pogosto izhajajo iz neke verske tradicije, do katere imajo kritičen odnos.
Zagovarjajo nauk, ki se razlikuje od vladajočega, ni pa nujno, da gre za radikalno drugačen
nauk in prakso. Ustanovitelji naj bi bili poklicani rušiti dotedanjo zmotno versko in
družbeno organizacijo. Za ustanovitelje velja, da so v nekakšnem posebnem, intimnem
stiku s svetim oziroma bogom, saj naj bi bili sredstvo, skozi katerega bog razglaša verske
nauke, narekuje način življenja in organizacijo družbe. Ustanovitelj naj bi imel nekakšno
27
posebno pooblastilo boga. Ustanovitelji imajo posebne osebnostne značilnosti, posebne pa
so tudi razmere, v katerih se pojavljajo. Ponavadi nauke širijo po naselbinah z večjim
številom ljudi, mestih, kjer se stikajo različne kulture, saj se v takšnih pogojih tradicija
lažje ovrže (Flere, 2005).
Joseph Smith, ustanovitelj mormonske cerkve, je bil rojen 23. decembra 1805 v Vermontu.
Njegova družina je bila revna, Smith ni bil deležen nobene formalne izobrazbe, brati ga je
naučil njegov oče. Družina se je v upanju na boljše življenje pogosto selila. Leta 1816 so se
ustalili v kraju Palmyra v New Yorku. Bili so zelo verna družina, redno so brali Biblijo in
molili (Kirkbride, 2006).
Slika 8: Joseph Smith
Vir: Hanks, Williams, 2003
Smith je bil tako kot veliko Američanov takratnega časa nezadovoljen z institucionalno
religijo in negotov, katera religija uči resnico. Že zgodaj je bral različne biblijske tekste, do
štirinajstega leta se je podučil o številnih krščanskih cerkvah, ni pa se mogel odločiti,
katera je resnično prava. Zato je molil in prosil boga, da mu pomaga najti pravo vero. Leta
1819 naj bi tako prišlo do prvega od mnogih Smithovih videnj, prikazala naj bi se mu
Bog in Jezus, ki ju je Smith zaprosil, da mu svetujeta, kateri cerkvi naj se pridruži, katera
cerkev je prava. Odgovorila naj bi mu, da so vse trenutne cerkve napačne in da se naj ne
28
pridruži nobeni od njih. Bog in Jezus naj bi mu povedala, da mu bosta pomagala obnoviti
prvotno, resnično cerkev (Kirkbride, 2006).
Za mormone je prvo Smithovo videnje najpomembnejši dogodek od rojstva, delovanja in
vstajenja Jezusa Kristusa. Smithovo videnje predstavlja za mormone začetke obnove prave,
resnične cerkve Jezusa Kristusa (Tanner, Tanner, 1981).
Smithovo drugo videnje se je zgodilo tri leta kasneje, ko je bil star 18 let. K njemu naj bi
prišel angel, ki se je predstavil kot Moroni. Dejal naj bi mu, da je duh starodavne rase in da
ga je Bog poslal, da mu razodene zlate plošče, ki sta jih on (Moroni) in njegov oče
Mormon zakopala pri bližnjem hribu (danes sveto mesto mormonov, ki se imenuje
Kumora). Te plošče oziroma knjiga naj bi vsebovala zapise o nekdanjih prebivalcih
Amerike in s to knjigo naj bi se obnovila prava cerkev Jezusa Kristusa. Ta knjiga naj ne bi
bila napisana v angleščini, zato je Smith potreboval posebni napravi Urim in Thummin, s
katerima je prevedel knjigo. Bog naj bi Smithu naročil tudi, naj popravi dele Biblije, ki naj
bi jih skozi čas spremenili kristjani in drugi ljudje (Kirkbride, 2006). Smith se je leta 1827
iz New Yorka z ženo Emmo preselil k njenemu očetu v Pensilvanijo, kjer je začel prevajati
Mormonovo knjigo. Prevod knjige naj bi bil končan med aprilom in junijem leta 1829,
originalne zlate plošče pa naj bi vrnil Moroniju, ki naj bi jih vzel v nebesa (Jackson, 2008).
Knjigo je objavil in postavil naprodaj leta 1830, poimenoval jo je Mormonova knjiga.
Mormonova knjiga vsebuje zgodovino Amerike in opisuje, kako je Jezus širil vero med
prvimi prebivalci Amerike in kako je v Ameriki že stoletja pred njenim odkritjem ustanovil
svojo cerkev (Kirkbride, 2006).
3.1.1. Ustanovitev mormonske cerkve in selitve mormonov
Joseph Smith je deset let po prvem videnju in le nekaj tednov po izdaji Mormonove knjige
6. aprila 1830 v majhni kmečki hiši v kraju Fayette v New Yorku uradno ustanovil
mormonsko cerkev. Na uradni slovesnosti ob ustanovitvi mormonske cerkve, se je zbralo
približno 40 do 50 ljudi. Joseph Smith in Oliver Cowdery (Smithov pisar, ki je po nareku
Smitha je zapisoval Mormonovo knjigo) sta drug drugega posvetila v prvi starešini
mormonske cerkve. Smith je že od začetka mormonske cerkve dal vedeti, da je on edini, ki
pozna skrivnosti božjega kraljestva na Zemlji. Še danes je najvišja avtoriteta v mormonski
cerkvi trenutni predsednik in prerok (Jackson, 2008). Osem mesecev po ustanovitvi
29
mormonske cerkve je Smith doživel novo razodetje. Razglasil je, da je božja volja, da se
center mormonske cerkve preseli iz New Yorka v Ohio. Tako naj bi se znebili sovražnikov
mormonske cerkve. Januarja leta 1831 so prispeli v Kirtland v Ohiu, ki je bil poseljen okoli
dvajset let in imel le nekaj tisoč prebivalcev (Jackson, 2008). Mnogo mormonov iz New
Yorka je prodalo vse svoje imetje in sledilo Smithu v Ohio, kar je Smithu povzročilo
mnogo logističnih in ekonomskih težav. Smith naj bi doživel novo razodetje in mormoni so
bili dolžni svoje premoženje predati cerkvi, ki ga je nato razdelila med tiste, ki so ga
potrebovali. Kasneje so dovolili privatno lastnino, cerkvi pa so morali člani dati le del
svojega zaslužka (Hanks, Williams, 2003).
Smith naj bi nato znova doživel razodetje; naročeno mu je bilo, naj nekaj mormonov odide
proti zahodu, kjer bodo ustanovili sveto mesto Sion (Novi Jeruzalem. Kraj počitka, zaščite
in svobode pred »anti-mormoni«. Sion naj bi se nahajal zahodno, v bližini Misurija.). 19.
junija 1831 so prvi misijonarji zapustili Kirtland in se podali na 900 milj dolgo pot proti
Misuriju. Smith je bil takrat star 25 let, naslednja štiri leta (1831 - 1836) so bila obdobje
novih naukov, razodetij in začetka poligamije. Leta 1833 se je Smith poročil s svojo drugo
ženo. Prav prakticiranje poligamije je mormonsko cerkev še bolj oddaljilo od krščanstva.
Leta 1836 je bil v Kirtlandu v Ohiu po treh letih gradnje zgrajen prvi mormonski tempelj.
Mormoni so v Ohiu imeli mnogo nasprotnikov, poleg tega pa so imeli tudi finančne težave.
Joseph Smith se je zato odpravil na »lov za zakladom«, kar je počel vse svoje življenje.
Ker zaklada ni našel, se je odločil, da odpre banko, propad te banke pa je vodil tudi k
propadu mormonov v Ohiu. Marca 1838 je bil vložen nalog za prijem Smitha zaradi
bančne goljufije. Tako so pozno ponoči Smith in ostali cerkveni voditelji pobegnili v
Misuri. V Ohiu je zato prišlo do velikega odpadništva, mormonsko cerkev je zapustilo več
sto članov. Ostali pripadniki mormonske cerkve pa so do leta 1838 zapustili Ohio in sledili
Smithu v Misuri, v sveto mesto Sion. Ko je do leta 1838 večina mormonov prispela v
Indepedence v Misuriju, je Smith mormone pozval, naj kupijo toliko zemlje, kolikor jo
lahko. Vizija mormonov ni bila le, da v nekem mestu zgradijo tempelj, pač pa so hoteli
zgraditi veliko omrežje v celoti mormonskih mest, Sion pa bi bil njihova prestolnica. Želja
mormonov, da gradijo in prevladujejo v mestih, je med ljudi vnesla veliko trenj (Jackson,
2008).
Raziskovalci so v tistem času odkrili mumije in papirusove zvitke na zahodnem bregu
Nila. Med razstavo po ZDA so bile najdbe leta 1835 razstavljene tudi v Kirtlandu v Ohiu.
30
Joseph Smith je kupil nekaj papirusovih zvitkov in razglasil, da vsebujejo starodavno
izgubljeno pisanje Abrahama in Jožefa, knjiga Abrahama je danes del mormonskega
svetega spisa Dragoceni biser.
Napetost med mormoni in ostalimi prebivalci Misurija je sčasoma naraščala, pojavilo se je
tudi nasilje. Nemormoni so od mormonov zahtevali, da zapustijo Misuri, in ker mormoni
niso hoteli oditi, so jim začeli uničevati hiše, trgovine in ostalo lastnino. Mormoni so
sčasoma zapustili okrožje Jackson in pobegnili na drug breg reke Misuri v okrožje Clay,
kjer so si uredili začasna prebivališča v kraju Far West. Smith se je odločil, da ustanovi
nekakšno mormonsko vojsko, ki bi branila mormone pred sovražniki. Ker je Smith
ugotovil, da proti stotinami oboroženih Misurijcev nimajo možnosti, je vojsko razpustil,
kar je mnoge mormone razočaralo in so zato zapustili mormonsko cerkev. Smith je
nekatere izmed tistih, ki so mu ostali zvesti, nagradil in jih imenoval na pomembne
položaje v cerkvi.
Ko je nasprotovanje proti mormonom raslo, so se oblasti v Misuriju odločile, da ustanovijo
okrožje Caldwell, kjer bi mormoni lahko živeli izolirani od nemormonov. Nemormoni v
Misuriju so bili prepričani, da želijo mormoni zavzeti Misuri, zato so želeli, da ga
zapustijo. Smith in še nekaj voditeljev so konec leta 1838 zaprli, ostali mormoni pa so pod
vodstvom Brighama Younga pobegnili v Illinois (Jackson, 2008). Ko je bil Smith leta
1839, v straosti 33 let izpuščen iz zapora, se je pridružil mormonom v Illinoisu. V Illinoisu
so spet našli kraj, kjer so začeli graditi svoje mesto, ki so ga imenovali Nauvoo. Tu so
živeli še približno pet let, do smrti Smitha. Lokalno prebivalstvo je kmalu začela motiti
poligamija in teokracija ter dejstvo, da so mormoni imeli svojo vojsko (Jackson, 2008).
Smith je obliko organizacije družbe, v kateri so živeli mormoni, imenoval teo-demokracija,
njegov cilj je bila skupnost, v kateri bi bila cerkev in vlada eno. Smith se je svoji viziji
najbolj približal v Nauvoou v Illinois, saj tam ni bil le na čelu mormonske cerkve, pač pa
tudi na čelu sodišča in mestnih oblasti. Sam sebe je imenoval tudi za generala majhne
vojske Nauvooa. Nauvoo je postal nekakšna mestna država pod vodstvom Smitha (Hanks,
Williams, 2003).
Smith je leta 1844 želel kandidirati za predsednika ZDA. Hotel je vzpostaviti božje
politično kraljestvo tudi med nemormoni, kot pripravo za prihod Jezusa. V vse dele ZDA
je poslal svoje misijonarje, da bi promovirali njegovo kandidaturo. Vendar se je Smithov
načrt porušil, ko je bil aretiran in zaprt zaradi izdaje oziroma, ker naj bi v Nauvoou
povzročil vojno stanje. Ko so Smith in ostali cerkveni voditelji v zaporu čakali na sojenje,
31
je skupina moških v zaporu ubila 38-letnega Smitha in njegovega brata Hyruma. Ker Smith
ni uradno imenoval svojega naslednika, je njegova smrt povzročila veliko zmedo med
mormoni in krizo nasledstva. Ostali pomembni možje mormonske cerkve so tedaj v
oddaljenih delih ZDA promovirali Smithovo kandidaturo. Ko so slišali novico o njegovi
smrti, so se začeli vračati v Nauvoo. Avgusta 1844 so sklicali posebno cerkveno
konferenco, na kateri so za naslednika Smitha izbrali Brighama Younga. Smithova žena
Emma je menila, da bi moral biti Smithov naslednik njun sin Joseph III. Tako je prišlo do
prvega razkola v mormonski cerkvi. Leta 1860 je Joseph Smith III postal predsednik
reorganizirane cerkve Jezusa Kristusa svetnikov iz poslednjih dni (Reorganized LDS /
Community of Christ) (Jackson, 2008), ki ima danes okoli 250.000 članov. Gordon Melton
ocenjuje, da trenutno obstaja okoli 67 mormonskih ločin (Ostling, Ostling, 2007).
Slika 9: Brigham Young
Vir: Hanks, Williams, 2003
32
3.1.2. Prihod mormonov na ozemlje Utaha
Verska gibanja so se na represijo odzivala na različne načine. Kadar je uspeh vere ali samo
preživetje določene verske skupnosti na nekem območju vprašljivo, je pogosti odziv
selitev. Skupina si prizadeva pobegniti z ozemlja, na katerem se počuti preganjano, na
območje, ki jim predstavlja zatočišče pred zatiranjem.
Zemljevid 9: Selitve mormonov
Vir: Jackson, 2008
Po smrti Smitha so se Young in dvanajst apostolov mormonske cerkve osredotočili na
dolino Velikega slanega jezera. Tu so si predstavljali novo lokacijo Siona. Young in ostali
so si želeli oditi na kraj, ki je popolnoma izoliran od »nemormonskega« sveta. Pusto,
neprijazno območje doline Velikega jezera so ocenili kot dobro lokacijo, kjer bi lahko
živeli in zgradili mormonsko verzijo božjega kraljestva na Zemlji (Jackson, 2008). V
mislih so nekaj časa imeli tudi območja v Teksasu, Kaliforniji in Oregonu, vendar so
menili, da so ta ozemlja za poselitev preveč privlačna tudi za druge pionirje, zato so se na
koncu odločili za območje sredi divjine v takratnem Utahu (Ostling, Ostling, 2007).
33
Začel se je »ameriški eksodus«, mormoni so iz Illinoisa (Nauvoo) leta 1846 prebežali v
oddaljeno Nebrasko (Winter Quarters, kjer je zdaj mesto Omaha), kjer se je večina
mormonov med zimo 1846-1847 začasno ustalilo, nekaj pa jih je pod vodstvom Younga
odšlo v 1000 milj oddaljeno dolino Velikega slanega jezera, da bi pripravili vse potrebno,
preden bi se jim pridružili še ostali. 24. junija leta 1847 je v Utah prispelo prvih dva tisoč
mormonov. Na 24. junij mormoni praznujejo prihod mormonskih pionirjev na območje
doline Velikega slanega jezera. Selitve tisoče mormonskih družin v Utah so potekale vse
do okoli leta 1869 (Bushman, 2006)
Brigham Young je bil predsednik mormonov od leta 1847 do 1877, torej prvih trideset let
mormonske prisotnosti v Utahu. Mormone v Utahu v času njegovega predsedovanja
najbolj opiše beseda izolirani; sami so se odločili, da se odmaknejo od nasprotnikov. V
Utahu so začeli graditi tempelj, okoli katerega so zgradili svoje domove (Jackson, 2008).
Mormoni so zgradili lastno ekonomsko mrežo, bili so samozadostni, kar jim je omogočilo
preživetje, še več, pomagali so tudi vsem, ki so se spreobrnili v mormonsko vero in se
priselili v Utah (Hanks, Williams, 2003).
Prvih nekaj let so mormoni živeli na mehiškem ozemlju izven pristojnosti Združenih
držav. Mormone je tedaj vodil Young. Združene države so po koncu ameriško-mehiške
vojne leta 1848 pridobile območje doline Velikega Slanega jezera in ga poimenovala Utah
(teritorij Utah) po Ute Indijancih. Younga so leta 1853 določili za guvernerja Utaha. Bil
je odločen, da zgradi mormonsko verzijo božjega kraljestva na Zemlji, tudi če je to
pomenilo, da ne upošteva zakonov ZDA. Ko so v Utah prispeli nemormonski sodniki in
uradniki, so bili šokirani nad mormonsko teokracijo in nad prakticiranjem poligamije.
Predsedniku ZDA Millardu Fillmoreu so predali natančno poročilo o mormonih, kar je v
Washingtonu povzročilo nezaupanje v mormone in dogajanje v Utahu. Ko je predsednik
ZDA leta 1857 postal James Buchanan je ta za guvernerja Utaha določil nemormona
Alfreda Cumminga in v Utah poslal vojsko, da bi zagotovila spremembe v Utahu. Young
je mormone pozval, naj se bodo pripravljeni braniti in naj svoje imetje raje zažgejo kakor
predajo, na koncu so se stvari umirile in mormoni so, čeprav neradi, sprejeli novega
guvernerja. To je dokončno pokopalo upe mormonov o lastni državi in prekinilo njihovo
izoliranost (Jackson, 2008).
34
V času, ko so v Utah začeli prihajati uradniki ZDA in ostali nemormoni iz vzhoda, ki so se
selili proti zahodu, so se mormoni počutili čedalje bolj ogrožene. Tedaj se je dogodil eden
najmračnejših dogodkov v zgodovini mormonov in sicer pokol (The Mountain Meadows
Massacre) več kot stotih ljudi, ki so z vozovi potovali čez jug Utaha. Pri pokolu naj bi
sodelovali tudi Indijanci, a na to naj bi jih napeljali mormoni. Čeprav pokol ni bil nikoli
povsem razjasnjen, številni avtorji menijo, da so imeli mormoni veliko vlogo pri pokolu.
Ta dogodek je okrepil odločnost zvezne vlade ZDA, da zmanjša moč mormonov na
ozemlju Utaha (Hanks, Williams, 2003).
Čeprav je ameriška državljanska vojna (1861-1865) za nekaj časa odvrnila pozornost z
mormonov, je leta 1862 predsednik Abraham Lincoln sprejel zakon o prepovedi
poligamije, določena je bila tudi količina lastnine, ki so jo lahko imeli verske organizacije
na območju Utaha. V času trajanja državljanske vojne se upoštevanje tega zakona ni
preverjalo, mormoni so še naprej prakticirali poligamijo, gradili tempelj in širili območje
poselitve (Bitton, Alexander, 2008).
Young je umrl 29. avgusta 1877 star 76 let. Young je imel vsaj 20 žena in 56 otrok. Do
njegove smrti je število mormonov na območju Utaha naraslo na okoli 135.000. Po smrti
Younga je tretji predsednik mormonov postal John Taylor. Dve desetletji, ki sta sledili
smrti Younga, so zaznamovala nasprotovanja med mormoni in ZDA predvsem zaradi
mormonske teokracije in poligamije. Leta 1886 naj bi Taylor doživel razodetje, ki je še
bolj spodbudilo prakticiranje poligamije. To razodetje se naj bi navezovalo na zakon
Edmunds-Tucker, ki je vnovično prepovedal poligamijo. Ker mormoni niso upoštevali
zakonov o prepovedi poligamije, je bilo v naslednjih letih zaprtih na stotine mormonov.
Mnogo mormonov, tudi voditelji so se skrivali in bežali pred zveznimi oblastmi. Taylor je
25. julija 1887 na begu tudi umrl (Jackson, 2008). Če so poligamijo poskušali prikriti tako,
da so zanikali, da so ženske, ki stanujejo z njimi, njihove žene, so bili zaprti zaradi bivanja
z neporočeno žensko ali zaradi prešuštništva. V zapore so pošiljali tudi ženske, ki niso
hotele pričati proti svojim možem (Hanks, Williams, 2003).
Marca leta 1887 so ZDA sprejele zakon, s katerim so razpustili mormonsko cerkev ter
zaplenili premoženje. Leta 1890 pa so določili, da mormonom ne pripada volilna pravica.
Mormonom je grozil propad, a je priročno leta 1890 novi, četrti predsednik in prerok
mormonske cerkve Wilford Woodruff doživel razodetje. Bog ga naj bi pooblastil, da konča
35
prakticiranje poligamije med mormoni. Danes je njegovo razodetje o prepovedi poligamije
poznano kot Deklaracija 1 in je vključena v Nauk in zaveze. Mormoni so se začeli
prilagajati zakonodaji ZDA (Bitton, Alexander, 2008).
Leta 1891 so mormoni sami razpustili svojo stranko (mormonska ljudska stranka) in se
začeli vključevati v republikansko ali demokratsko stranko. Utah je uradno postal del ZDA
(Ameriška zvezna država Utah) 4. januarja 1896. Slika mormonov v očeh večine
Američanov se je začela spreminjati, tudi večina mormonov se je želela približevati
ameriškemu »mainstreamu«. Drugi največji dogodek pri približevanju in asimilaciji v
ameriški mainstream je bilo razodetje mormonskega preroka Spencerja Kimballa leta
1978, ki je razglasil, da so lahko duhovniki tudi temnopolti moški. To razodetje je znano
kot Deklaracija 2 in je vključeno v Nauk in zaveze (Jackson, 2008).
3.2.
Sveti spisi mormonov
Mormonska cerkev za svete spise priznava: Sveto pismo (Staro zavezo in Novo zavezo),
Mormonovo knjiga, Nauk in zaveze (zbirka Božjih razodetij in pojasnil, ki so jih od 19.
stoletja naprej od Boga prejemali mormonski preroki za potrebe ustanovitve in vodenje
mormonske cerkve ) ter Dragoceni biser (zbirka razodetij in pisanj Josepha Smitha) (Sveti
spisi, 2015).
Voditelji mormonov mormone spodbujajo k branju njihovih svetih spisov in k temu, da iz
njih črpajo inspiracijo za vsakodnevno življenje, a je potrebno vedeti, da uradno razlago
njihovih svetih spisov določi petnajst apostolov in prerokov mormonske cerkve, ki delujejo
v Prvem predsedstvu in Zboru dvanajstih apostolov. Nihče drug razen njih, ne glede na to,
kako izobražen in kako pomemben je, za mormone ne sme uradno govoriti v imenu
mormonske cerkve in razlagati njenih svetih spisov. Razlage, ki so nasprotovale uradnim,
so posameznike privedle do mormonskih sodnih procesov in izobčenja (Jackson, 2008).
Osnovni namen Mormonove knjige je zgodovinski opis skupine Izraelcev, ki naj bi prišla
na ozemlje Amerike. Mormonova knjiga na več kot 500 straneh opisuje potovanje dveh
skupin Izraelcev. Prva zgodba o selitvi v Ameriko opisuje skupino Izraelcev, imenovano
Jeredovci, ki naj bi v Ameriko prišli v barkah. Oblikovali naj bi milijonsko družbo, ki se je
širila po Ameriki vse do 500 - 400 let pr.n.št. Večina knjige se osredotoča na drugo
36
skupino, to je na potomce judovskega preroka Lehija, ki naj bi pobegnili iz Jeruzalema
okoli leta 600 pr.n.št, saj naj bi Lehiju Bog naročil, naj zapusti Izrael in odide na še
neznano ozemlje. Lehi in njegova družina naj bi osem let potovali čez divjino, nato naj bi
prišli do morja, kjer so zgradili ladjo in z njo pripluli v Ameriko. V Ameriki naj bi med leti
600 in 400 pr.n.št. zgradili vrsto zgradb in templjev. Potomci Lehija naj bi se nato razdelili
v dve skupini, ki sta si bili sovražni. Eno skupino naj bi vodil sin Nefi, ta skupina je bila
svetlopolta, medtem ko je bila druga skupina, ki jo je vodil sin Laman, temnopolta. Knjiga
se nato v nadaljevanju osredotoča na konflikte med skupinama. Zadnja vojna med
skupinama naj bi potekala na območju hriba Kumora v zahodnem New Yorku. V tej vojni
naj bi Lamanci porazili Nefijce. Mormoni verjamejo, da so Lamanci predniki današnjih
ameriških staroselcev in da je bil Mormoni zadnji preživeli Nefijec, kateremu je njegov
oče, nefijski prerok Mormon predal zlate plošče, na katerih je bila zapisana njihova
zgodovina. Pred smrtjo naj bi Moroni ti plošči zakopal na hribu Kumora, kjer so ostale
nedotaknjene 1400 let, vse dokler jih ni odkril Joseph Smith (Bitton, Alexander, 2008;
Mormonova knjiga …, 2002).
Dogodek v Mormonovi knjigi, ki je za kristjane najbolj nesprejemljiv, je opis prikazovanja
Jezusa po njegovem vstajenju med Nefijci v Ameriki. Da bi poudarila to prikazovanje in
delovanje Jezusa v Ameriki, je mormonska cerkev leta 1982 k Mormonovi knjigi dodala
podnaslov Še ena zaveza Jezusa Kristusa. Mormoni Mormonovo knjigo imenujejo peti
evangelij in jo postavljajo ob bok štirim biblijskim evangelijem (Bushman, 2006). Ostling
in Ostling (2007) pišeta, da je Smith z Mormonovo knjigo med območja dogajanj
Svetopisemskih zgodb vključil še Ameriko in tako priskrbel ameriški evangelij.
Mormonska vera naj bi prinesla tudi nekoliko lahkotnejše, bolj optimistično »ozračje«, saj
zanika izvirni greh in poudarja posameznikovo moralno izbiro. Ostling in Ostling pravita,
da je mormonizem religijska verzija »ameriških sanj«, saj naj bi vsak človek imel v sebi
neomejen potencial.
Jackson (2008) piše, da so mormoni nekoč trdili, da so se nekatere zgodbe, opisane v
Mormonovi knjigi, odvijale v New Yorku, na širšem območju hriba Kumora, kjer naj bi
Smith odkril zlate plošče. Zaradi pomanjkanja zgodovinskih in arheoloških dokazov,
nekateri mormoni sedaj trdijo, da je območje majevskih ruševin, območje zgodovinskega
dogajanja v Mormonovi knjigi. Mormonske turistične organizacije naj bi ponujale tudi
potovanja na območja Mormonove knjige v Mehiki in Srednji Ameriki.
37
Mormoni med svoje svete spise vključujejo Sveto pismo, a verjamejo, da vsebuje napake
in ne vključuje vseh resnic oziroma, da so bile le te izločene iz zapisov. Sveto pismo naj bi
bilo zato nepopolno. Mormonska cerkev danes po večini uporablja Sveto pismo, ki vsebuje
poglavja s komentarji in razlagami mormonskega teologa Bruca McConkie-a. Torej Sveto
pismo predstavlja nekakšno avtoriteto le tedaj in na način kot ga razumejo in razlagajo
mormonski apostoli in preroki. Za mormone je Mormonova knjiga veliko bolj »pravilna«
kakor Sveto pismo (Scriptures, 2015).
Nauk in zaveze je zbirka razodetij Smitha in pojasnil, ki naj bi jih dobil od Boga. Pomen
razodetij v Nauku in zavezi je za mormone zelo velik, saj vsebujejo veliko naukov, ki so
edinstveni za mormone (Jackson, 2008). Nauk in zaveze se od ostalih svetih spisov
mormonov razlikuje po tem, da ni prevod starejših spisov, pač pa je veliko mlajši, saj je
Smith začel v obliki knjige zbirati razodetja leta 1830. Prva knjiga je vključevala 65
razodetij, današnja verzija pa jih ima že 138 in dve uradni deklaraciji, eno iz leta 1890, ki
prepoveduje poligamijo (mnogoženstvo), in drugo iz leta 1978, ki temnopoltim dovoljuje,
da postanejo duhovniki (Doctrine and Covenants, 2015).
Dragoceni biser je zbirka prevodov, razodetij in pisanj Josepha Smitha med leti 1830 in
1842. Dragoceni biser je postal sveti spis mormonov leta 1880. Danes vsebuje Mojzesovo
knjigo, Abrahamovo knjigo, Smithov prevod delov Matejevega evangelija in Zgodovina in
trinajst členov vere, ki jih je spisal Joseph Smith (Scriptures, 2015).
Osnovni cilj mormonske cerkve naj bi bil pripraviti ljudi za drugi prihod Jezusa, ti ljudje
naj bi zgradili tudi novi Jeruzalem/Sion in tam čakali njegov prihod (Hanks, Williams,
2003). Mormonska cerkev ima nekaj prepoznavnih naukov, vendar mormoni nimajo nekih
dokončno določenih verskih prepričanj. Njihovo osnovno prepričanje je, da se je Bog
prikazal Josephu Smithu in njegovim naslednikom, zato je njihova doktrina odprta za
dopolnjevanje, saj lahko pomembna razodetja šele sledijo (Bushman, 2006).
Dragoceni biser vključuje tudi Člene vere, ki jih je napisal Smith leta 1842. Mormoni
Člene vere pogosto natisnejo na majhne lističe in jih delijo med ljudi. Teh trinajst členov
vere najbolje opiše osnovne nauke mormonske cerkve ki so (Sveti spisi. Cerkev …, 2014):
38
1. »Verujemo v Boga, večnega Očeta, in njegovega sina, Jezusa Kristusa in v Svetega
Duha.
2. Verujemo, da bodo ljudje kaznovani za svoje osebne grehe, ne pa zavoljo
Adamovega pregreška.
3. Verujemo, da se lahko reši ves človeški rod preko Kristusove odkupne daritve s
pokoravanjem evangelijskim zakonom in uredbam.
4. Verujemo, da so prva načela in uredbe evangelija tale: prvič, vera v Gospoda
Jezusa Kristusa; drugič, kesanje; tretjič, krst s potopitvijo za odpuščanje grehov;
četrtič, polaganje rok za dar Svetega Duha.
5. Verujemo, da mora biti človek poklican od Boga s preroštvom in s polaganjem rok
tistih, ki so pooblaščeni oznanjati evangelij ter obnavljati evangelijske uredbe.
6. Verujemo v takšno ureditev, kakršna je obstajala v prvotni Cerkvi, to je v apostole,
preroke, pastirje, učitelje, evangeliste in druge.
7. Verujemo v dar jezikov, prerokovanja, razodetja, videnja, zdravljenja, tolmačenja
jezikov in drugo.
8. Verujemo, da je Biblija tolikanj Božja beseda, kolikor je pravilno prevedena.
Verujemo še, da je Mormonova knjiga Božja beseda.
9. Verujemo v vse, kar je Bog razodel doslej, v vse, kar razodeva zdaj, in verujemo,
da bo razodel še mnogo velikega in važnega, kar se nanaša na Božje kraljestvo.
10. Verujemo v dobesedno zbiranje Izraela in prenovo Desetih rodov in da bo Sion
(Novi Jeruzalem) zgrajen na ameriškem kontinentu, da bo Kristus osebno kraljeval
na Zemlji ter da bo Zemlja prenovljena in bo prejela svojo rajsko slavo.
11. Lastimo si pravico, da častimo vsemogočnega Boga po glasu svoje vesti in
priznavamo vsem ljudem isto pravico, naj častijo kakor, kjer in kar želijo.
12. Verujemo v podložnost kraljem, predsednikom, vladarjem in poglavarjem v
pokoravanju, spoštovanju in podpiranju zakona.
13. Verujemo v poštenje, resnico, čistost, dobrohotnost, krepost in v dobrotnost do
vseh ljudi. Resnično, rečemo lahko, da sledimo Pavlovemu napotilu – vse
verujemo, vse upamo, vzdržali smo marsikaj in upamo, da bomo lahko vse
vzdržali. Če je kaj krepostnega, ljubkega ali na dobrem glasu in hvalevrednega,
prav to iščemo.«
39
3.3.
Organizacija mormonske cerkve
Predsednika mormonske cerkve mormoni imenujejo prerok, videc in razodevalec. Po
smrti Smitha leta 1844 je cerkev doletela kriza nasledstva, tako vse od tedaj naprej velja,
da ko predsednik umre, novi predsednik postane dotedanji predsednik zbora dvanajstih
apostolov (Bitton, Alexander, 2008). Trenutni 16. predsednik je Thomas S. Monson je
predsednik od leta 2008. Preden je postal predsednik je bil na mestu prvega svetovalca
predsednika, delal pa je v tiskarstvu in založništvu (General Authorities …, 2015).
Prvo predsedstvo je najvišji organ mormonske cerkve. Sestavljajo ga predsednik
mormonske cerkve, njegov prvi in drugi svetovalec, ki jih predsednik izbere iz zbora
dvanajstih apostolov in ju nato potrdi zbor dvanajstih apostolov. Ob smrti predsednika je
prvo predsedstvo razpuščeno, svetovalca dobita mesto v Zboru dvanajstih apostolov
(Bitton, Alexander, 2008).
Zbor dvanajstih apostolov (Zbor dvanajsterih) je drugo najvišje telo v mormonski cerkvi.
Poleg prvega predsedstva so tudi oni tisti, ki oblikujejo politiko mormonske cerkve. Ko so
apostoli enkrat izbrani, to funkcijo opravljajo celo življenje. Predsednik zbora dvanajstih
apostolov po smrti predsednika prevzame njegov položaj. Prvo predsedstvo in zbor
dvanajstih apostolov vodi cerkev v svetovnem merilu. Vodje cerkve naj bi bili poklicani od
Boga, ti pa nato izberejo ostale člane na nižjih ravneh (Hanks, Williams, 2003).
Prvemu predsedstvu in zboru dvanajstih apostolov to delo predstavlja delo za polni delovni
čas in so zato plačani iz cerkvenih sredstev. Pred nastopom na te pozicije imajo ponavadi
običajne službe zunaj cerkve in prostovoljno pomagajo pri cerkvenih zadevah. Apostoli so
ponavad starejši moški, saj je pogoj za pridobitev mesta apostola dolgotrajno sodelovanje
pri cerkvenih zadevah. Na tej stopnji je potrebna tudi obsežna plačana administracija, ki
skrbi za razna področja, od izobraževanja, gradnje, pravnih zadev, računovodstva in
komuniciranja (Bushman, 2006).
Predsedujoče škofovstvo sestavlja predsedujoči škof, ki mora biti Aronov duhovnik in
dva svetovalca, ti so nato posvečeni v visoko duhovščino – Melkizedekovo duhovščino
(Hanks, Williams, 2003).
40
Prvo predsedstvo določi zbor sedemdeseterih in območno predsedstvo (izbrano iz zbora
sedemdeseterih), ki nadzoruje izbrana območja. Trenutno (2015) je po svetu določenih 25
območij (Church Announces …, 2014).
Zbori sedemdeseterih (trenutno obstaja osem zborov sedemdeseterih) deluje po navodilih
zbora dvanajstih apostolov. V predsedstvo sedemdeseterih je izbranih sedem moških iz
prvega in drugega zbora sedemdeseterih.
Območno predsedstvo je ponavadi določeno izmed mož v zboru sedemdeseterih,
območnemu predsedniku sta dodeljena tudi dva svetovalca. Območno predsedstvo deluje
po navodilih prvega predsedstva, zbora dvanajstih in zbora sedemdesetih.
Območni sedemdeseteri, so moški, katerih pristojnost je omejena le na območje v
katerem živijo (General Authorities …, 2015).
Na lokalni ravni so člani mormonske cerkve organizirani v kongregacije. Velike
kongregacije so imenovane oddelki (Stake. Sestavlja jih 5 do 12 vej. Od 3000 do 5000
vernikov. Podobno škofijam). Vsak oddelek vodi škof z dvema svetovalcema. Manjše
kongregacije (okoli 300 vernikov) se imenujejo veje (Ward/branch. Podobno župnijam),
vsako vejo vodi predsednik veje, ki mu prav tako pomagata dva svetovalca. Veje je možno
oblikovati, če na območju živijo vsaj dve mormonski družini in je eden izmed članov
Aronov duhovnik.
Okrožja ponavadi združujejo pet do dvanajst oddelkov in vej. Vsako okrožje vodi okrožni
predsednik z dvema svetovalcema in deluje po navodilih predsedstva sedemdeseterih ali
območnega predsedstva. Okoliš je enota, manjša od okrožja, in je sestavljen iz večih vej.
Misijoni so enote mormonske cerkve, ki ponavadi pokrivajo veliko večja območja kakor
okrožja (Jackson, 2008).
Duhovništvo (Aronovo duhovništvo) lahko prejmejo vsi moški člani mormonov pri
starosti 12 let. S tem lahko izvajajo cerkvene uredbe kot so blagoslov zakramenta in krst,
vodijo lahko cerkveno enoto in blagoslavljajo bolne. Aronova duhovščina je razdeljena na
diakone, učitelje in duhovnike. Melkizedekovo duhovščino (višja duhovščina) morajo
imeti najvišji voditelji mormonske cerkve. V melkizedekovo duhovščino so lahko
posvečeni moški starejši od devetnajst let (Bushman, 2006).
Cerkev organizira tudi nedeljske šole (za otroke, starejše od 12 let), Društvo mladenk (za
dekleta od 12 do 17 let), Društvo za pomoč (članice so ženske, starejše od 18 let),
41
Društvo mladeničev (za dečke, starejše od 12 let) in Osnovno društvo (za otroke od 18.
mesecev do 11 leta) (How the church …, 2015).
Ženske ne morejo postati duhovščina in tako tudi ne morejo priti do najvišjih položajev v
mormonski cerkvi. Mormoni poudarjajo, da imajo ženske kljub temu pomemben položaj v
mormonski cerkvi. Ženske imajo svojo organizacijo, imenovano Društvo za pomoč (Relief
Society). Društvo za pomoč ima svoje prostore, predsedstvo in svet društva. Osnovni
namen tega društva je dobrodelnost (How the church …, 2015).
Po svetu je 146 mormonskih templjev, 14 se jih gradi in trenutno je oznanjena namera za
izgradnjo še trinajstih templjev. V Utahu je 17 templjev, največ se jih nahaja v okrožju Salt
Lake in Utah, v vsakem po štirje. Nato sledi devet okrožij z po enim templjem, 15 okrožij
nima svojega templja (LDS Church temples, 2015).
Slika 10: Tempelj v Salt Lake Cityu
Vir: The Church of …, 2015
V tempelj lahko po njegovi posvetitvi vstopijo le krščeni mormoni, ki so starejši od
dvanajst let, so člani mormonske cerkve vsaj eno leto in imajo priporočilo. Nemormoni
lahko tempelj obiščejo po tem, ko je zgrajen ali prenovljen ob dnevih »odprtih vrat«, a le
pred njegovo posvetitvijo. Templji služijo izključno kot lokacija za opravljanje verskih
obredov, kot sta krst za mrtve in poroka. Ne uporabljajo se za nedeljsko bogoslužje.
Mormonska cerkev gradi tudi kapele. Po svetu je trenutno okoli 17.000 kapel. V kapelo je
dovoljen vstop vsakomur, ne le določenim mormonom. Kapele se uporablja za nedeljsko
42
bogoslužje in tekom tedna za različne cerkvene aktivnosti. Kapele imajo ponavadi tudi več
učilnic, kuhinjo, manjšo telovadnico, pisarne za vodje lokalnih kongregacij in knjižnico
(Of Chapels and Temples, 2007).
Med materialno razsežnost religije spadajo tudi zgoraj omenjeni objekti. Veliki, markantni
objekti, ki pogosto topografsko vladajo prostoru, naj bi spodbudili in priklicali posebna
verska občutja in doživetja. Pogosto naj bi se z velikostjo objekta dokazovalo, da je njihov
nauk najpravilnejši, da je nad vsemi drugimi. Materialna razsežnost religije naj bi bila tudi
komponenta osvajanja, markiranja prostora (Smrke, 2000).
Cerkve oziroma religijske organizacije v ZDA ne plačujejo davkov. Mormonska cerkev se
financira z desetinami svojih članov. Poleg desetin, člani pogosto prispevajo tudi
prostovoljne prispevke za izobraževanje, misijonarsko delo, tiskanje Mormonove knjige …
Denar cerkev porabi za gradnjo templjev in kapel, delovanje cerkve, za misijonarske
programe, izobraževanje, za pripomočke, ki se uporabljajo v njenih društvih itd (What is
…, 2015). Ostling in Ostling (2007) sta zapisala, da sicer podatki o premoženju
mormonske cerkve niso javni, predvidevajo pa, da mormonska cerkev na leto pobere za 5,3
milijarde ameriških dolarjev desetine. Cerkev denar pridobiva tudi na račun svojih
investicij, na leto naj bi tako cerkev dobila še 600 milijonov ameriških dolarjev. Cerkev naj
bi v celoti leta 1998 imela od 25 do 30 milijard ameriških dolarjev premoženja (Ostling,
Ostling, 2005).
Cerkev ima v lasti medijsko hišo, 11 radijskih postaj, časopis, založniško podjetje in
zavarovalniške posle (Winter, 2012). Mormonska cerkev vodi in je lastnica treh univerz in
ene poslovne šole. V Utahu je v Provu locirana Univerza Brigham Young (BYU), v Salt
Lake Citiyu pa še poslovna šola, Univerza Brigham Young je tudi na Havajih in v Idahu
(Education, 2015).
3.4.
Umestitev mormonske cerkve
Sydney Ahlstrom, zgodovinar ameriške religije, je o umestitvi mormonizma v določeno
obliko verske skupnosti povedal: »Ne moremo biti prepričani, ali je predmet naše
obravnave sekta, skrivnosten kult, nova religija, cerkev, ljudstvo, narod ali ameriška
subkultura. Ob različnih časih in na različnih krajih je ali je bil vse od naštetega« (Stark,
2005).
43
Za Webra je cerkev birokratska organizacija, ki določa univerzalno resnico in dopušča
potencialno članstvo vsakomur. Članstvo v cerkvi je avtomatsko (brez pristanka, na primer
s krstom takoj po rojstvu), medtem ko je pristop v sekto prostovoljen. Sekte za članstvo
določajo strožja pravila (člani morajo biti religiozno kvalificirani) in tako ohranjajo manjše
število članov, torej ne želijo nadzora nad vsemi ljudmi na določenem območju. Weber je
cerkev in sekto ločil tudi na podlagi kriterija karizme. V cerkvi naj bi karizma pripadala
službi (ki jo oseba opravlja v cerkvi) in ne osebi, medtem ko naj bi v sekti pripadala osebivoditelju (Tinaz, 2005).
Po Webru je cerkev in sekto podrobneje predstavil in analiziral Troeltsch. Njegova
tipologija je temeljila na razlikah med oblikami organizacije krščanskih verskih skupin.
Cerkev želi doseči univerzalnost, sprejema množice in je tako zmožna množičnega
učinkovanja. Sekta pa naj bi bila v primerjavi s cerkvijo manjša in si ne želi vladati nad
svetom, sekte obstajajo mimo države in družbe. Pripadniki sekte se izogibajo širše družbe,
so strogi in zavestni kristjani, omejeni na ozke kroge. Medtem ko cerkev uporablja državo
in vladajoči razred ter postane del obstoječega družbenega reda, so sekte pogosto bolj
povezane z nižjim razredi in nezadovoljnimi pripadniki družbe. V cerkvi se na asketizem
gleda kot na vrlino in lahko kaže na visoko stopnjo verskih dosežkov, pa v sekti kaže le na
visoko stopnjo ločenosti od sveta in zavračanje ustaljenih socialnih norm.
Troeltsch je k svoji tipologiji dodal še mistiko, ki jo označuje vse večji individualizem, kjer
je vse manj želje po organiziranem vodenju in kjer je poudarek na pomenu svobode in
izmenjavi idej. Mistika naj bi dopuščala prostovoljno interakcijo z isto mislečimi ljudmi,
rezultat so spontane in osebno pogojene skupinske tvorbe, ki so ponavadi začasne in brez
formalnega članstva in vodstva.
V teh treh tipih se zaznajo različna razumevanja krščanske resnice. Cerkev želi biti ljudska,
množična cerkev. Cerkev postavlja svetost iz subjektivne v objektivno ustanovo za
odrešenje in razpolaganje z resnico, ki je vse obvladujoča in vzdrževana s silo.
Sekte hočejo biti majhne veroizpovedne skupnosti, ki obstajajo mimo države in družbe.
Ker jim evangelij prepoveduje prisilo, se morajo odreči prisilnemu uveljavljanju svoje
resnice in zahtevajo navzven toleranco in državno nevtralnost, navznoter pa za strogo
44
duhovno disciplino in le malo tolerance. Zavračajo, da bi lahko opravičevali prisilno
uveljavljanje resnice.
Mistika resnico razume kot individualno osebno posest. Vse duše z notranjo enotnostjo
duha so združene v skupni duhovni resnici. Te resnice ni mogoče formulirati ali izreči.
Mistika večinoma zavrača vsako skupnost in zaide v individualizem.
Troeltsch je menil, da je v kompromise prisiljena predvsem cerkev, sekta pa hoče
brezkompromisno uresničevati ideal z majhnim popuščanjem v ozkih krogih. Mistika se ne
ukvarja s kompromisi, tu je pomembna svoboda duha in vesti (Troeltsch, 1994).
Grafikon 1: Obseg in kompleksnost religijskih organizacij
Vir: Knoblauch, 2004
Knoblauch meni, da se tipe religijskih organizacij v osnovi loči glede na njihov obseg in
kompleksnost. Kult naj bi imel najmanjši obseg in kompleksnost, sledi sekta, nato
denominacija in kot najbolj kompleksna in z največjim članstvom sledi cerkev.
Leta 1929 je Niebuhr določil denominacijo kot vmesno obliko med cerkvijo in sekto,
medtem ko mistike ni opisoval. Tudi Parsons je denominacijo priznal kot poseben tip
značilen za ZDA. Denominacije naj bi nastale iz sekt, ki so jih utemeljili karizmatični
vodje. Le redke sekte obstanejo po smrti vodje, če preživijo smrt svojega vodje, postanejo
denominacije. Denominacija ima nekatere značilnosti cerkve, od cerkve pa se loči
predvsem po tem, da je pristop prostovoljen in da priznava religijski pluralizem.
Denominacija nima univerzalne privlačnosti kot cerkev in ima za razliko od sekte boljšo
organizacijo, bolj sproščeno etiko ter ponavadi hierarhijo plačanih uslužbencev.
Denominacija poudarja individualizem in osebno odgovornost ter sožitje različnih verskih
skupin (Knoblauch, 2004). Bryan Wilson meni, da sekte niso nujno kratkotrajne in lahko
kot take obstajajo dalj časa, ne da bi se preoblikovale v denominacije (Tinaz, 2005).
45
Howard Becker je ločil med cerkvijo, denominacijo, sekto in kultom (ki temelji na
Troeltschejevi mistiki). Članom kulta naj ne bi bilo toliko mar za organizacijo, v kultu ni
formalnega članstva, ljudje naj bi iskali osebno odrešenje, udobje in zdravljenje (Tinaz,
2005).
Mediji in organi pregona kot kult pogosto označujejo skupine, ki se jih povezuje z
nezakonitimi, deviantnimi dejanji (pri mormonih npr. poligamija). Tako nekateri za kult
označujejo tudi mormone (Zellner, Petrowsky, 1998). Značilnost, ki kult najbolj loči od
ostalih oblik verskih skupnosti je pomanjkanje organizacije in manjše število članov. Za
kulte je značilno tudi, da je članstvo prostovoljno in da so člani kulta lahko tudi člani druge
verske skupnosti. Člani kulta zavračajo družbo in se iz nje izločajo, tako pride včasih tudi
do skupnosti pod vodstvom preroka ali učitelja od katerega je ponavadi odvisen obstoj
kulta. Mormonizem se je sicer res začel okoli karizmatičnega voditelja oziroma preroka,
kateremu so ljudje sledili in se kot skupina izolirali in so jim bila pripisana deviantna
dejanja, vendar kot poudarja Zellner, so se tako pričele tudi druge oblike verskih skupnosti,
ki so se nato preoblikovale v denominacijo ali cerkev. Mormone od kulta loči predvsem
njihova natančno oblikovana organizacija in večje število članov. Mormoni tudi ne
dopuščajo hkratnega članstva v dveh verskih skupnostih in imajo za razliko od kulta
natančno oblikovan nauk.
Za sekto oziroma ločino velja, da je manjša verska skupnost, ki se je ločila od neke druge,
za katero menijo, da ne uči več prave vere. Člani sekte sebe pogosto pojmujejo kot elito,
vendar pa to ne pomeni, da ne širijo svojega nauka. Za krščanske in protestantske ločine je
značilno, da se krst opravlja, ko je oseba starejša, kar velja tudi v primeru mormonov.
Nekateri avtorji menijo, da je sekta omejena le na eno generacijo, drugi pravijo, da se
nekatere sekte poskušajo prilagajati okolju in se nato sčasoma prelevijo v denominacijo
(Flere, 2005), kar bi lahko rekli da velja tudi za mormonizem na območju ZDA, saj se
denominacije od ločin razlikujejo tudi po pojavu institucionalizacije in birokratizacije. Po
velikosti so denominacije podobne sektam ali nekoliko večje. Za razliko od sekt so veliko
bolj strpne do drugih skupnosti. Denominacije naj bi se oblikovale večinoma s
prilagajanjem ločin, tako se včasih govori tudi o procesu denominacionalizacije. Proces
denominacionalizacije lahko poteka tudi v drugo smer, torej, ko cerkev izgublja svoj
monopolni položaj znotraj procesa pluralizacije (Flere, 2005).
Položaj cerkve ni zajamčen, vedno se lahko preoblikuje v denominacijo ali celo sekto
46
(Flere, 2005). Za cerkev je značilno, da ima kler oblast nad laiki in da je avtoriteta
razdeljena hierarhično, lahko tudi monarhično in centralističn, uslužbenci so plačani
(Mormoni sicer imajo hierarhično razporejeno avtoriteto, vendar se na vseh položajih ne
prejema plačila). Cerkev poskuša doseči univerzalnost in je ponavadi vladujoča verska
ustanova vsaj v nacionalnih mejah, po tem kriteriju bi lahko mormonizem v Utahu označili
za cerkev, vendar je za cerkev značilno, da otroci postanejo pripadniki cerkve takoj po
rojstvu, avtomatsko, kar pa za mormone ne velja.
Pojavlja se tudi vprašanje ali se mormonizem uvršča med tradicionalne religije ali med
nova religijska gibanja. Smrke (2000) piše, da se zdi, da tudi med strokovnjaki ni enotnega
kriterija, kdaj se pojavijo nova religijska gibanja in katere religije se še štejejo med stare
oziroma tradicionalne. Nekateri med nova religijska gibanja uvrščajo religije, ki so nastale
po francoski revoluciji leta 1789, drugi tiste, ki so nastale po drugi svetovni vojni in tretji
tiste nastale v šestdesetih letih 20. stoletja. Torej se mormonizem, katerega začetki segajo v
prvo polovico 19. stoletja, po nekaterih kriterijih lahko uvršča med nova religijska gibaja.
Gordon Melton razlikuje več skupin novih religijskih gibanj, med nova religijska gibanja
uvršča tudi skupino Svetnikov poslednjih dni in vse skupnosti, ki izhajajo iz prepričanja v
avtentičnost razodetja Josepha Smitha in trdijo, da je pravo krščanstvo zamrlo s smrtjo
zadnjega apostola, Smith pa naj bi začel obnovo pravega krščanstva (Melton, 1984; cv:
Smrke, 2000).
Gerald Parsons je nova religijska gibanja razdelil glede na njihov odnos do tradicionalnih
religij. Parsons razlikuje tri vrste novih religijskih gibanj, prva so tista, ki jasno izhajajo iz
velikih verskih tradicij, druga so tista, ki so manj očitno povezana z neko tradicijo in do nje
gojijo negativen odnos, in tretja so tista, ki so povsem nova in se ne opirajo na prejšnje
tradicije (Parsons, 1993; cv: Smrke, 2000). Po Parsonsovi klasifikaciji bi mormone lahko
uvrstili med nova religijska gibanja, ki so manj očitno povezana z večjo versko tradicijo, v
tem primeru s krščanstvom, nanj se stalno navezujejo, a hkrati tudi poudarjajo njegove
pomanjkljivosti.
47
Roy Wallis razlikuje nova religijska gibanja glede na njihov odnos do sveta. Loči svetu
pritrjujoča, svet zavračajoča/odklanjajoča in svetu prilagajajoča se nova religijska gibanja
ter omeni nekatere skupine, ki ne pripadajo nobeni od teh treh vrst religijskih gibanj in jih
uvršča v sredino.
Nova religiozna gibanja, ki zavračajo svet se približajo sektam, kot jih opredeljuje
Troeltsch. Gibanje je kritično do zunanjega sveta, z njim želijo imeti čim manj stikov,
prizadevajo si ga spremeniti. Temeljijo na skupnostnem življenju in nekonvencionalnem
načinu življenja.
Nova religijska gibanja, ki se prilagajajo svetu niti ne sprejemajo niti ne odklanjajo sveta.
Cilj je notranje izpopolnjevanje in obnovitev duhovne čistosti religije, za katero menijo, da
je cerkev nima več. So običajno odcepljena od obstoječe glavne cerkve. Takšne skupine se
pretežno obravnavajo kot denominacije. Pripadniki živijo po večini konvencionalno in
konformno življenje.
Nova religiozna gibanja, ki pritrjujejo svetu pogosto nimajo nekaterih osnovnih
značilnosti, ki so ponavadi za versko skupnost osrednje, na primer: nimajo kolektivnih
ritualov čaščenja in razvite teologije. Poudarjajo se duhovne in nadnaravne moči. Svet
sprejemajo in do drugih religij ponavadi niso kritična (Wallis, 1984; cv: Haralambos,
Holborn, 2001).
Mormonizem bi po Wallisovi klasifikaciji lahko uvrstili med nova religijska gibanja, ki se
prilagajajo svetu, saj mormonizem izhaja oziroma se je odcepil od krščanstva, za katerega
meni, da je sčasoma izgubilo večino resnic. Imajo razvito teologijo in etiko ter kolektivne
rituale
čaščenja.
Zunaj
religioznih
aktivnosti
pripadniki
mormonizma
živijo
konvencionalno življenje.
Smrke pravi, da so primeri, ki povsem ustrezajo določenemu tipu redki, poleg tega pa se
novo religijsko gibanje skozi čas spreminja in je na začetku lahko bližje enemu, sčasoma
pa drugemu tipu (Smrke, 2000).
Flere meni, da je uvrstitev mormonizma v določen tip verske skupnosti odvisna tudi od
tega, iz katere tradicije izhaja in kako značilna je za določeno okolje in kolikšno je število
članov v okolju oziroma določeni državi. Mormonizem tako v Sloveniji uvrsti med kulte, v
New Yorku med sekte, v Utahu pa med cerkve (Flere, 2005).
48
Ostling in Ostling omenjata, da mormoni sami ne želijo, da bi jih ostali videli kot kult ali
sekto. Sicer pa se v ZDA mormonizem večinoma vključuje med denominacije (Ostling,
Ostling, 2007), saj tudi sam pojem denominacije izhaja iz ameriškega izkustva, iz okoliščin
nazorskega pluralizma in tolerance (Flere, 2005).
V raziskavi, ki jo je Pew Forum izvedel leta 2011, je mormone med krščanske religije
uvrstilo 51 % vprašanih prebivalci ZDA, medtem ko mormoni v veliki večini (97 %)
menijo, da se njihova religija uvršča med krščanske. Večina vprašanih je, ko so jih
vprašali, kako bi z eno besedo opisali mormone, odgovorila »kult« (Mormons in America
…, 2012). Ko karizmatični krščanski vodja postaja vse bolj samostojen, vse manj družina
krščanskih veroizpovedi šteje njegove privržence za zadostno krščanske, njihova skupnost
in vodja se zdita drugim kristjanom sumljiva. Bryan Wilson je zapisal, da je okvir izvirne
karizme Kristusa presegel tudi Joseph Smith, ki se je skliceval na svoja radikalna razodetja
in bil tako označen za lažnega kristjana (Wilson, 2001).
3.5.
Članstvo mormonske cerkve
Mormonska cerkev navaja, da ima po svetu leta 2015 15.082.028 članov, od tega jih manj
kot polovica - 6.398.889 živi v ZDA in od tega 1.975.939 v Utahu. Po podatkih
mormonske cerkve po deležu mormonov v posamezni zvezni državi, Utahu (68,1 %) v
ZDA sledijo Idaho (26,7 %), Wyoming (11,4 %), Nevada (6,5 %) in Arizona (6,2 %).
Večje število mormonov po svetu imajo: Mehika (1,3 milijone), Brazilija (1,2 milijona),
Filipini (690.000), Čile (583.000), Peru (543.000) in Argentina (422.000). V Evropi ima
mormonska cerkev največ članov v Veliki Britaniji in sicer 186.768, vendar predstavlja to
število le 0,29 % prebivalstva. Mormonska cerkev med člane šteje tiste, ki so bili v njihovi
cerkvi krščeni in njihove otroke (Facts and Statistics, 2015).
Raziskava Pew Foruma o mormonih je zajela ljudi, starejše od 18 let. Po podatkih njihove
raziskave so mormoni v Utahu
leta 2007 predstavljali 58 % prebivalstva in 2 %
prebivalstva ZDA, kar je mormonizem uvrstilo na peto mesto po številu pripadnikov
posamezne veroizpovedi v ZDA in na prvo mesto v Utahu (U.S. Religious Landscape
Survey).
49
Preglednica 1: Članstvo mormonske cerkve
Leto
Dejansko članstvo
1830
6
1844
26.146
1947
1.016.170
1963
2.117.451
1978
4.166.854
1986
6.166.983
1991
8.089.540
2002
11.721.548
2010
14.131.467
od 10.190.000 do 15.654.000
2015
15.082.028
od 11.618.000 do 19.172.000
Starkove projekcije
2020
od 13.246.000 do 23.480.000
2040
od 22.387.000 do 52.830.000
2060
od 37.833.000 do 111.867.000
2080
od 63.939.000 do 267.452.000
Vir podatkov: Stark, 2005 in The Church …, 2015
Rodney Stark meni, da je rast mormonizma pogosto prezrta, saj mormone ljudje še vedno
dojemajo kot majhno skupnost, ker se večinoma osredotočajo le na število pripadnikov in
ne na stopnjo rasti, ki je v primeru mormonov zelo velika. Stark je na podlagi dosedanje
rasti mormonske cerkve napovedal, da se bo članstvo do leta 2080 povečalo na 63.912.423
do 267.457.026 članov. V povprečju se je članstvo v cerkvi na desetletje povečalo za 43 %.
Stark poudarja, da je do zelo hitre rasti v primeru mormonov prišlo v veliko bolj
zaostrenih, sovražnih razmerah kot v primeru katerekoli protestantske ločine. Rast
mormonske cerkve nikakor ni vezana le na ZDA, saj zunaj ZDA živi že več kot polovica
mormonov (Stark, 2005). Število članov drugod po svetu je prehitelo število članov v ZDA
leta 1996. Cerkev pošlje svoje misijonarje kamor je le mogoče. Izvzeta so večinoma
muslimanska območja in Kitajska (Bitton, Alexander, 2008). Na začetku leta 2015 je bilo
po podatkih mormonske cerkve aktivnih 84.000 misijonarjev, ki so bili razdeljeni na 406
misij (Facts and Statistics, 2015).
50
Stark je določil glavne dogodke, ki so vplivali na rast članstva mormonske cerkve v
preteklosti. Prvi je »kriza poligamije« v 80-ih letih 19. stoletja, ko je bil leta 1882 sprejet
zakon, ki je prepovedoval poligamij in kmalu za tem je sledil pregon tistih, ki so jo
prakticirali. Veliko so jih zaprli, nekateri pa so zbežali v Kanado in Mehiko.
Drugi dogodek, ki je omejil rast mormonizma, je bila prva svetovna vojna, saj je bilo
potovanje in s tem tudi misijonarstvo oteženo. Tudi velika gospodarska kriza je imela
negativen vpliv na rast mormonizma, med leti 1920-1930 je bila rast le okoli 27 % in med
leti 1930 in 1940 le 29 %. Potovanje v tujino in s tem misijonarstvo je bilo omejeno tudi
med drugo svetovno vojno, saj je bila rast med leti 1940 in 1950 le 29 %. V naslednjih
desetletjih po gospodarski krizi in vojnah, se je rast članstva močno povečala.
Stark poudarja, da trenutno k visoki rasti članstva večino prispevajo spreobrnitve in ne
visoka rodnost mormonov. Leta 2003 je bilo tako krščenih 99.457 otrok mormonov,
medtem ko je bilo istega leta krščenih 242.923 spreobrnjencev. Na vsakega otroka sta bila
2,4 spreobrnjenca.
Iz teh podatkov lahko razberemo, da je danes večina mormonov
spreobrnjencev prve generacije. Ti spreobrnjenci imajo ponavadi veliko nemormonskih
sorodnikov in prijateljev, ki so potencialni vir novih članov (Stark, 2005).
Stark meni, da mormoni zadovoljujejo vse razloge uspešnosti religijskih skupin in je zato
njihova rast tako visoka. Pravi, da je mormonizem tako uspešen ker; 1) ohranja kulturno
kontinuiteto s prejšnjimi religijami nekaterih spreobrnjencev; 2) z okoljem ohranja srednjo
stopnjo napetosti; 3) člani prepoznajo voditelja kot legitimnega in imajo tako učinkovito
oblast; 4) ustvarjajo visoko motivirano, prostovoljno delovno silo; 5) ohranjajo dovolj
visoko rodnost; 6) uspešno tekmujejo s šibkejšimi lokalnimi religijskimi skupinami; 7)
ohranjajo močno notranjo povezanost, a hkrati vzdržujejo odprte socialne mreže, s katerimi
tvorijo in ohranjajo veze s tujci; 8) mormonska cerkev ostaja dovolj stroga: 9) uspešno
socializirajo mlade in tako zmanjšajo odpadništvo (Stark, 2005).
51
4. NEKATERI POGLEDI MORMONOV
4.1.
Spol, družina in zakonska zveza
Za mormone sta moški in ženska v očeh Boga in v zakonski zvezi enaka, a nato
nadaljujejo, da imata vsak svojo naravo in usodo in tako različne vloge. Mormonska
cerkev spol obravnava kot pomembno značilnost posameznikove identitete, ki ima določen
namen tako za čas življenja, kot po njem (The Church …, 2015).
Ženske v mormonski cerkvi ne zavzemajo pomembnejših položajev, položajev moči, na
katerih je mogoče sodelovati pri odločanju v cerkvi. Torej bi lahko rekli, da v mormonski
cerkvi vlada katoliški patriarhalni sistem. Položaj žensk se močno razlikuje od položaja
moških v cerkvi. Kot omenjeno, ne morejo pridobiti duhovništva in tako ne morejo postati
članice zbora sedemdeseterih, zbora dvanajstih, škofovstva in prvega predsedstva.
Sodelujejo predvsem v društvih cerkve, ki delujejo na področju izobraževanja, druženja in
pri nudenju pomoči. Kar pa ne pomeni, da ženske v cerkvi niso aktivne na drugih ravneh,
prav nasprotno, kot je značilno tudi za veliko drugih religij, je med člani cerkve več žensk,
ki naj bi bile že tradicionalno bolj religiozne.
Leta 2011 je v anketi 87 % mormonskih žensk in 10 % manj moških odgovorilo, da je
njihova religija v njihovem življenju zelo pomembna (Mormons in America …, 2012).
Kate Millett religijo in mite uvršča med načine, s katerimi moški ohranjajo patriarhalno
moč. Pravi, da se religijo uporablja kot način legitimacije moške prevlade in da ima
patriarhat Boga na svoji strani (Haralambos, Holborn, 2001).
Mormonska cerkev moškim pripisuje glavno vlogo pri zagotavljanju sredstev za družino.
Nekateri sociologi menijo, da je ekonomska prevlada moškega nad žensko glavni razlog za
nesorazmerja v družini in zakonski zvezi. Mormonske ženske so za 40 % redkeje
zaposlene za polni delovni čas kot ostale, vendar je delež mormonskih žensk, ki delajo za
polovični delovni čas, nekoliko višji (23 %) od povprečja ZDA (14 %). Mormonska cerkev
poudarja pomen družine in je dolgo spodbujala ženske, da ostanejo doma z otroki. Tako
imajo, če so zaposlene za polovični delovni čas, več časa, ki ga lahko preživijo z družino
(Riess, 2013a).
52
Položaj med moškimi in ženskami v Utahu ni enak niti pri plačah, moški na enakem
delovnem mestu prejme 30 % večjo plačo kot ženska, kar je tudi nad povprečjem ZDA,
kjer moški za isto delo prejmejo do 21 % višjo plačo (The Gender …, 2014). Leta 2014 se
je zato Utah v medijih pogosto omenjalo kot »najslabšo državo za ženske« v ZDA.
Skoraj 60 % mormonov je v raziskavi Pew Foruma odgovorilo, da je po njihovem mnenju
zakonska zveza, v kateri je mož zaposlen, žena pa skrbi za dom in otroke, boljša od drugih
oblik, medtem ko tako meni 30 % splošne populacije ZDA (Mormons in America …,
2012).
Iz zapisov na uradni spletni strani mormonske cerkve lahko ugotovimo, da so nekateri
predsedniki mormonske cerkve ugotovili, da se finančno neodvisne ženske »lažje« ločijo,
na primer: nekdanji predsednik mormonske cerkve Spencer W. Kimball je povedal, da se
da vzrok številnih ločitev izslediti do dne, ko se je žena zaposlila. Kimball je izjavil tudi,
da je najpomembnejše delo, ki ga ženska lahko opravlja, to, da je gospodinja in mati, da
kuha, pomiva posodo, ureja dom za svojega moža in otroke.
Ženske, ki so zaposlene, so pogosto označene za sebične, saj mormoni menijo, da bo
družina v njeni odsotnosti trpela, medtem ko bi one delale le zato, da bi si lahko kupile
»lepše stvari«. Ženske naj bi delale le izjemoma, kadar je to res nujno za preživetje
družine. Nekdanji predsednik mormonske cerkve Ezra Benson je leta 1978 kritiziral
feministična gibanja, ker naj bi ženskam dala misliti, da obstaja kakšno delo, ki bi jo lahko
bolj izpopolnilo in bilo bolj zanimivo kakor gospodinjska dela in skrb za otroke.
Poudarjajo tudi, da če se bo ženska odločila za zaposlitev, bo morala nositi dvojno breme,
torej delala bo v službi in poleg tega doma skrbela za dom in otroke.
Mormoni gospodinjskemu delu in materinstvu dajejo velik pomen, in ga nekako
izenačujejo s pomembnostjo dela moških. Se pravi, da mu dajejo pomen »pravega« dela
tudi v primerjavi z delom za plačilo, ekonomska produktivnim delom. Nikoli pa se ne
omenja, da bi moral mož, bodisi da je zaposlen le on ali da sta zaposlena oba, poskrbeti za
del gospodinjskih opravil in skrbeti za otroke.
Razloge za slabe razmere v družbi pa zato pogosto iščejo v morebitnih pomanjkljivostih
mater, ki naj bi delale preveč in se premalo posvečale otrokom. Cerkev narekuje, da
53
morata oba spola sodelovati v cerkvenih dejavnostih, na različne načine in na različnih
položajih (The Church …, 2015).
Ženske so v Utahu dobile volilno pravico med prvimi v zveznih državah ali teritorijih
ZDA, in sicer leta 1870 (do 1887, ko so jo v ZDA prepovedali). V New York Timesu so
zapisali, da bodo ženske tako lahko glasovale proti poligamiji, kar bi rešilo »utaški
problem«. Vendar ni prišlo do nobenih sprememb, ugotovili so, da zagovarjanje poligamije
ni omejeno le na moške (Ostling, Ostling, 2007 ).
Joseph Smith naj bi bil že zgodaj naklonjen ideji poligamije. Leta 1843 pa naj bi prejel
razodetje o zakonski zvezi, ki je vključevalo tudi možnost, da ima mož več žena.
Praviloma so moški imeli več žena, čeprav je znanih nekaj primerov, ko so se poročale že
poročene ženske. Približno četrtina zakoncev je prakticirala poligamijo. Tedaj so mormoni
verjeli, da lahko človek le v poligamnem zakonu doseže najvišjo stopnjo odrešenja.
Razloge za poligamijo so mormoni iskali tudi v primerih iz Svetega pisma.
Pojav poligamije je bil veli odklon od norm zahodnega sveta, zato je ponavadi poligamija
tisti del mormonizma, ki pritegne pozornost številnih ljudi in kar je močno vplivalo na
njihovo javno podobo.
Kot že omenjeno je uradnike ZDA ob prihodu v Utah šokirala predvsem poligamija, tako
so ZDA leta 1862 z Morillijevim protipoligamističnim zakonom prepovedale poligamijo,
nato še enkrat leta 1882 z Edmundsonovim zakonom, leta 1887 so z EdmundsTuckerjevim zakonom še zaostrili kazni za poligamijo. Mnogi mormoni so tako pobegnili
v Mehiko ali Kanado. Ko je bil leta 1989 mormon B. H. Roberts izvoljen v kongres, mesta
ni smel zasesti, ker je bil obtožen poligamije.
Leta 1890 je tedanji predsednik mormonske cerkve Woodruff razkril novo razodetje, ki je
zapovedovalo, da poligamija ne bo več del mormonskih praks, to razodetje je sedaj
zapisano v Nauku in zavezah. Vendar se praksa poligamije s tem ni povsem končala. Tisti,
ki poligamijo v Utahu še vedno prakticirajo, večinoma niso člani glavne mormonske
cerkve, pač pa ene od njenih ločin. Poligamijo so pogosto opravičevali tako, da so
pojasnjevali, da s tem pomagajo vdovam in nekoliko starejšim ženskam, ki še niso
poročene (Bitton, Alexander, 2008).
54
Ostling in Ostling ocenjujeta, da je na območju Utaha (najbolj odprto na jugu), Kolorada in
Arizone okoli 30.000 ljudi, ki živijo v poligamiji. Ocene nekaterih avtorjev so tudi
nekajkrat višje. V večjih mestih poligamisti poskušajo svoj status veliko bolj prikriti. A se
jih pogosto lahko zazna; na primer, ko v trgovini kupujejo velike pakete hrane in ostalih
izdelkov (Ostling, Ostling, 2007).
Predsedstvo mormonske cerkve in Zbor dvanajstih so v svojem »razglasu svetu« z
naslovom Družina (The Family) potrdili tradicionalne vrednote in pogled na zakonsko
zvezo in družino. V njihovem razglasu so zapisali, da je pred Bogom veljavna le zakonska
zveza med moškim in žensko in da ima družina v božjem načrtu osrednje mesto. Mormoni
verjamejo, da se družinske vezi in odnosi po smrti nadaljujejo, vendar le, če sledijo
pravilom mormonske cerkve. Zapisali so tudi, da je Bog zapovedal pravico do
razmnoževanja le poročenemu moškemu in ženski. Ne le, da so v razglasu nagovorili svoje
vernike, pozvali so celo druge odgovorne državljane in uradnike vlade, da podpirajo
ukrepe za ohranitev ter krepitev (tradicionalne) družine, kot osnovno enoto družbe (The
Church …, 2015). Iz česar seveda sledi, da mormonska cerkev nasprotuje zakonski zvezi
med istospolnimi partnerji.
Predstavniki mormonske cerkve so zapisali, da razlikujejo med spolno privlačnostjo do
istega spola in »istospolnim vedenjem«. Pravijo, da občutki privlačnosti do istega spola
sami po sebi niso greh, je pa istospolno vedenje v konfliktu z nauki cerkve, ki temeljijo na
svetih besedilih. Menijo, da spolni odnosi med neporočenimi pari in med istospolnimi
osebami ogrožajo institucijo družine. Stališče mormonske cerkve torej je, da posameznik
res da ne izbira sam, torej, se sam ne odloči, da bo imel, kot sami pravijo »homoseksualne
občutke«, se pa po njihovem prepričanju posameznik lahko odloči ali bo ravnal v skladu s
temi občutji, saj mora ostati zvest verskim prepričanjem, ki prepovedujejo spolne odnose
med istospolnimi (The Church …, 2015).
Mormonska cerkev ima celo spletno stran, ki naslavlja tematiko homoseksualnosti. Na tej
spletni strani mormoni homoseksualnost velikokrat označujejo kot preizkušnjo, kot
začasno stanje. Mormonom naročajo, da morajo biti do homoseksualcev prijazni in jim
pomagati. Mormoni verjamejo, da naj bi Bog homoseksualcem po tem življenju zagotovil
možnost, da se poročijo z osebo nasprotnega spola. Nekateri mormoni menijo, da se da
homoseksualnost odpraviti. Predstavniki cerkve celo pravijo, da sicer homoseksualcem
ponavadi ne svetujejo, da se poročijo z osebo nasprotnega spola, a nato nadaljujejo, da so
55
nekateri homoseksualci v takšnem zakonu in z otroci našli rešitev in veselje (Mormons and
Gays, 2012).
Istospolne zakonske zveze so v Utahu z zakonom prepovedali leta 1977. Prebivalci Utaha
so leta 2004 na referendumu zavrnili istospolno zakonsko zvezo, a so nato zagovorniki
istospolnih porok na sodišču dosegli, da je zvezni sodnik, za območje v katerega spada tudi
Utah, prepoved označil za neustavno. Tako je med 20. decembrom 2013 in 6. januarjem
2014 območno zvezno sodišče priznavalo istospolne zakonske zveze, sklenjene v Utahu.
Zvezna država Utah je 6. Januarja 2014 podala pritožbo na vrhovno sodišče ZDA, ki je
odločilo, da se istospolne poroke začasno ustavijo. 6. oktobra 2014 je vrhovno sodišče
odločilo, da se pritožbi zvezne države Utah ne ugodi, tako je postala istospolna zakonska
zveza v Utahu uzakonjena.
Mormoni ne vplivajo na politiko le v Utahu, pač pa sodelujejo v kampanjah za prepoved
istospolnih zakonskih zvez tudi v drugih zveznih državah Amerike. Leta 1998 naj bi
mormonska cerkev za kampanjo proti istospolnim zakonskim zvezam v času referenduma
na Aljaski namenila 500.000 ameriških dolarjev (Ostling, Ostling, 2007). Nekateri avtorji
predvidevajo, da bo mormonska cerkev sčasoma spremenila svojo pozicijo do istospolnih
porok, tako kot je spremenila mnenje o poligamiji in duhovništvu Afroameričanov.
Mormoni verjamejo, da je zakonska zveza sklenjena v mormonskem templju večna, da
traja tudi po smrti. Kljub temu, da je stopnja ločitev v Utahu blizu povprečja ZDA, pa je
stopnja ločitev parov, ki so poročeni v mormonskem templju, nižja. Cerkev nikoli ni
prepovedovala ločitve, vendar opozarja, da ločitev nosi večne posledice (Ostling, Ostling,
2007).
V anketi iz leta 2011 je 73 % mormonov odgovorilo, da je uspešna zakonska zveza ena
najpomembnejših stvari v življenju, medtem ko je tako odgovorilo 34 % Američanov. Prav
tako veliko več mormonov (81 %) kot povprečje anketiranih (50 %) meni, da je biti dober
starš ena najpomembnejših stvari v življenju (Mormons in America …, 2012).
Večina verstev ureja zakonsko zvezo, ne le zaradi regulacije spolnosti in sorodstva, pač pa
tudi zaradi verske enotnosti družine. Verstva ponavadi zagovarjajo ali strogo zapovedujejo
versko enotnost zakoncev. Verska enotnost zakoncev naj bi pomenila enaka pričakovanja
56
od zakonske zveze in enaka tolmačenja družinskih vlog. Poroke med parom iste vere
veliko bolj zagotavljajo, da bodo tudi njihovi potomci vzgojeni v njihovi veri, saj družina
deluje kot svojevrstna verska skupina (Flere, 2005).
Delež medverskih porok v ZDA se povečuje. Mormoni so po deležu medverskih porok na
dnu. Medtem ko je povprečje medverskih porok v ZDA skoraj 40 %, je za mormone
značilen manjši delež, le okoli 15 % (Riess, 2013b). Nekateri to pojasnjujejo s tem, da so
mormoni bili naučeni, da je družina in zakonska zveza, ki je sklenjena v mormonskem
templju, ključna za srečno življenje. 85 % mormonov je poročeni z mormonom, kar je
več od porok znotraj vere med protestanti (81 %) in katoliki (78 %) v ZDA (Mormons in
America …, 2012). Čeprav se nekateri partnerji spreobrnejo v mormonizem, mormonska
cerkev medverskih porok ne spodbuja, saj lahko vodijo do izgub vernikov.
Cerkev ostaja neomajna v svojem stališču glede splava. Splav nanj bi bil sprejemljiv le v
primerih incesta, posilstva, ogroženega zdravja matere ali ob potrditvi zdravnika, da otrok
po porodu ne bo živel dolgo (The Church …, 2015). Delež žensk med 15 in 44 letom, ki je
imelo splav, je v Utahu veliko nižji (5,4 %) od povprečja ZDA (16,9 %) (State Facts …,
2014). 74 % mormonom se splav zdi moralno sporen, medtem ko tako misli 52 % splošne
populacije ZDA (Mormons in America …, 2012). Mormonska cerkev je nekoliko omilila
svoje ostro nasprotovanje kontracepciji. Zadnja leta poudarjajo, da so odločitve in
posledice teh odločitev izključno stvar zakoncev (Ostling, Ostling, 2007).
Mormonska cerkev ostro nasprotuje spolnim odnosom pred poroko. 79 % mormonov
obsoja spolne odnose med neporočenimi pari, medtem, ko je istega mnenja 35 % splošne
populacije ZDA (Mormons in America …, 2012). Če je otrok rojen zunaj zakonske zveze,
mormonska cerkev staršem priporoča, da se poročita, in če to ni možno, da otroka oddata v
posvojitev mormonski družini (The Church …, 2015). Mormonska cerkev je imela tudi
svojo agencijo za posvojitve, vendar so jo zaradi mnogih zapletov sredi leta 2014 zaprli.
Mormonska cerkev daje velik pomen družini, tako se mnogi mormoni odločijo za
raziskovanje družinske zgodovine, nekateri tudi zato, da lahko za svoje umrle sorodnike
pripravijo posmrtni krst. V Salt Lake Cityu imajo knjižnico družinske zgodovine (The
57
Family History Library), katere material je skozi podružnične knjižnice na voljo za
raziskovanje v več kot 40-ih državah sveta (Bitton, Alexander, 2008).
4.2.
Politika
Uradna izjava mormonske cerkve je, da je mormonska cerkev nevtralna kar zadeva
strankarsko politiko v vseh državah, v katerih je cerkev prisotna. Zapisali so, da
mormonska cerkev ne podpira ali nasprotuje nobeni politični stranki ali kandidatom, in da
svojih članov ne smejo usmerjati pri tem, komu naj oddajo svoj glas. Vendar pa spodbuja
svoje člane, naj svojo vlogo državljana sprejmejo odgovorno, in da se naj informirajo o
volitvah in v njih sodelujejo na spoštljiv način. Kandidate nagovarjajo naj ne namigujejo,
da njihovo kandidaturo podpira mormonska cerkev. Pridržujejo si pravico, da izrazijo
mnenje o določenih vprašanjih, za katera cerkev verjame, da imajo velike družbene ali
moralne posledice, ki neposredno vplivajo na interese mormonske cerkve. Poudarjajo, da
mormonski politiki sprejemajo odločitve, ki so samo njihove in ni nujno, da odražajo
stališča cerkve (The Church …, 2015).
Že Joseph Smith je izkazal veliko zanimanje za politično dogajanje v ZDA. Leta 1844 se je
celo razglasil za predsedniškega kandidata. Zavzemal se je predvsem za versko svobodo,
osvoboditev sužnjev, zmanjšanje števila zapornikov in obnovitev gospodarstva. Določeni
avtorji omenjajo, da Utah dolgo ni dobil statusa zvezne države (bil je teritorij ZDA do leta
1896) prav zaradi stališča do suženjstva, saj bi njihov glas prevesil tehtnico na stran
prepovedi suženjstva. Pri doseganju političnih ciljev je uporabil tudi misijonarje, ki so
njegove ideje predstavljali ljudem po ZDA. Večina ljudi je bila tedaj do mormonov
nezaupljiva, saj se jim je zdelo nenavadno, da niso imeli sužnjev, in da so bili v dokaj
dobrih odnosih z ameriškimi staroselci. Bali so se, da jim bodo mormoni prevladali tako
politično, družbeno, kulturno in ekonomsko, kar je privedlo do stalnih napetosti med
mormoni in njihovimi sosedi. Tudi v primeru prepovedi poligamije naj ne bi šlo toliko za
nasprotovanje poligamiji sami, pač pa za nasprotovanje prevladi, tudi politični, cerkve in
njenih pravil na delu ozemlja ZDA. Začel se je proces odrekanja nekaterim naukom
mormonske cerkve (npr. poligamiji). V zameno pa so se začeli približevati ameriškemu
»mainstreamu«.
58
Prvi utaški senator Reed Smoot je bil republikanec. Skozi celotno dvajseto stoletje so se
mormoni bolj prepoznali v republikanski ekonomsko orientirani politiki in konservativni
družbeni filozofiji. Prva leta kot zvezna država je predsedstvo mormonske cerkve pozvalo
mormone, naj se, če želijo kandidirati na razne državne položaje, prej posvetujejo z njimi
(Ostling, Ostling, 2007).
Leta 2011 sta se dve tretjini mormonov (66 %) opredelili za politično konservativne, 22 %
za zmerne/sredinske in 8 % za liberalne. Istega leta se je za konservativne opredelilo 37
%, kot zmerne/sredinske tudi 37 % in za liberalne 22 % splošne populacije ZDA. 74 %
mormonov se opredeljuje za republikance, le 17 % za demokrate in 9 % za neodvisne. 45
% splošne populacije ZDA se je opredelilo za republikance, 48 % za demokrate in 7 % za
neodvisne. Leta 2011 je v anketi Baracka Obamo podpiralo 25 % mormonov in 50 %
prebivalcev ZDA, medtem ko je Romneya (ki je mormon) podpiralo 86 % mormonov, celo
mormoni, ki so demokrati so Mitta Romneya podpirali s 62 %, medtem ko je Romneya
podpiralo 38 % prebivalcev ZDA (Mormons in America …, 2012).
Najbolj znana mormonski kandidat za predsedika ZDA je bil Mitt Romney iz
Massachusettsa, ki je za predsednika ZDA kandidiral leta 2008 in 2012. Posledica
kandidature je bilo veliko zanimanje za mormonizem, vera je postala najpomembnejše
vprašanje v okviru predsedniških volitev od kandidature Johna F. Kennedija, ki je leta
1960 postal prvi neprotestantski predsednik ZDA. Novinarji so raziskovali vse od
Romneyejeve povezanosti s poligamijo (Roomneyv prednik se je z ženami ob prepovedi
poligamije v ZDA preselil v Mehiko), do njegovega spodnjega perila (mormoni morajo v
templju nositi posebno sveto spodnje perilo) in govorov, ki jih je imel kot vodja svoje
lokalne kongregacije. Anketa ene izmed medijskih hiš je razkrila, da 53 % anketiranih
Američanov čuti zadržke do morebitnega predsednika mormonske vere, kar je več kot do
afroameriškega predsednika (12 %), ženske predsednice (16 %), judovskega predsednika
(19 %) ali latinoameriškega predsednika (23 %). Podobno stopnjo zadržkov so anketrirani
izrazili do homoseksualnega predsednika (53 %) in evangeličanskega predsednika (54 %).
K tem rezultatom naj bi prispevali tudi nekatere napačne predstave, ki jih imajo anketirani
o posameznih skupinah, tudi o mormonizmu. 44 % jih je menilo, da cerkev še vedno
dovoljuje poligamijo in 27 %, da v cerkvi verujejo v Josepha Smitha. Kot najpomembnejše
59
negativne vplive na izvolitev Romneya se pogosto omenja odnos, ki ga je imela
mormomske cerkve do Afroameričanov in poligamije (Ostling, Ostling, 2007).
Mormonska cerkev je dejavnejše sodelovala le pri nekaterih političnih temah, ki so bile
zanjo in za Utah pomembnejše, in pri katerih so v igri ključni interesi mormonov, na
primer, ko se je prepovedalo poligamijo, ko je Utah želel postati zvezna država in pri
odločanju o zakonskih zvezah. Posamezni mormonski voditelji so sami poskušali vplivati
na politiko, vendar ne uradno in odkrito.
Kljub temu, da cerkev uradno ne podpira nobene politične strani, so njeni posegi v politiko
Utaha lahko pričakovani, glede na to, da je prevlada mormonov v državi in v politiki
precejšna. In ker je večina politikov v Utahu mormonov ter so stališča mormonske cerkve
jasno znana, cerkev tako vpliva na politične odločitve. To situacijo pogosto ne odobravajo
nemormoni in mormonski intelektualci v Utahu, ki se nagibajo k liberalnejši politiki kakor
jo ima vodstvo mormonske cerkve (Blasi, 2007).
Mormoni so se pogosto povezali s protestanti in katoliki za dosego določenih skupnih
političnih ciljev, ki se večinoma navezujejo na njihovo tradicionalno pojmovanje družine
(Ostling, Ostling, 2007).
4.3.
Odnos do nemormonov
Mormonska cerkev ima sebe za edino cerkev, ki ji je avtoriteto podelil Bog, za edino
cerkev, ki prek svojih prerokov prejema razodetja in edino cerkev, ki nosi ključe kraljestva.
Glavno sporočilo mormonske cerkve je, da je edina organizirana cerkev Nove zaveze in
edina cerkev, ki prenaša resničen Jezusov evangelij v vsej njegovi celoti. Mormonska
cerkev verjame, da so vse druge krščanske ločine nepopolne v naukih in praksah. Mnogim
kristjanom se zato zdi odnos mormonov nespoštljiv in žaljiv.
Mormoni utemeljujejo status njihove cerkve na njihovih naukih, ki pravijo, da je pravo
krščanstvo s sveta izginilo s smrtjo zadnjih prerokov Nove zaveze, vse dokler ga ni Bog s
pomočjo Josepha Smitha obnovil. V Mormonovi knjigi je zapisano, da danes obstajata dve
cerkvi: prava cerkev – mormonska cerkev in hudičeva cerkev (Jackson, 2008).
Zadnja leta poskušajo mormoni v javnosti omiliti svoja stališča do drugih verstev. Zavzeli
so prijaznejši in bolj interaktiven odnos do ljudi drugih ver. Mormonska cerkev mormone
60
poziva, naj bo njihov pristop do nemormonov prijateljski. Nekdanji predsednik mormonske
cerkve Hinckley je povedal: » … ne kritiziramo ljudi zaradi tega v kar verjamejo.
Sprejmemo dobre stvari, ki jih posamezniki dobijo iz njihovega verovanja, vendar
menimo, da jim mi lahko ponudimo nekaj več od tega kar poznajo«.
Kljub temu, da mormoni verjamejo, da imajo ostale religije veliko napak, pa veliko
mormonov meni, da nekatere krščanske cerkve in nekateri njihovi pripadniki delujejo
dobronamerno in da je v njihovi veri nekaj resnice (Ostling, Ostling, 2007).
Leta 1978 je prvo predsedstvo mormonske cerkve objavilo sporočilo, v katerem je
zapisalo, da so vsi veliki verski voditelji in nekateri filozofi prejeli del božje svetlobe. Bog
naj bi jim razkril moralne resnice, ki so jih morali nato širiti med ljudi. Zapisali so, da
mormone tako skrbi za dobrobit vseh moških in žensk, ne glede na njihovo versko
prepričanje, raso ali nacionalnost, saj mormoni menijo, da so vsi njihovi brati in sestre, ker
so vsi sinovi in hčerke istega Boga (The Church …, 2015).
Mormoni poudarjajo pomen boga pri oblikovanju vrednot. Tako se iz njihovih zapisov zdi,
da imajo boljši odnos z ljudmi, ki verujejo v boga, saj pravijo, da imajo vsi, če ne že enaka,
pa vsaj nekatera podobna moralna načela po katerih živijo. Mormonska cerkev poudarja,
da imajo mormoni in drugi kristjani nekatere skupne vrednote in zato spodbuja sodelovanje
cerkva na humanitarnem področju in pri političnih projektih. Veliko bolj oster odnos je
mogoče razbrati do ljudi, ki ne verujejo v boga. Mormoni menijo, da je njihova naloga, kot
sami pravijo v vse bolj brezbožnem in nemoralnem svetu, da ljudem povedo, da Bog
obstaja in da obstajajo absolutne resnice, ki temeljijo na božjih zapovedih. Za ateiste
mormoni pravijo, da se ateisti sami pogosto vidijo kot najbolj tolerantne, in da vrednotni
sistem ateistov prenese skoraj vsako vedenje in osebo. Nato dodajo še, da imajo tisti, ki
verjamejo v moralni relativizem po njihovem mnenju najmanj tolerance do ljudi, ki
verjamejo v obstoj boga (The Church …, 2015).
4.4.
Odnos do Afroameričanov
Znani so primeri, ko so mormoni na območju Utaha umorili Afroameričane, če so imeli
kakršenkoli stik z mormonskimi ženskami. Sovraštvo do Afroameričanov so spodbujali
celo v pridigah. Obsojali so zakonske zveze izven svoje rase. Obsojali so tudi zakonske
zveze med Azijci in Afroameričani. V mormonskem templju so se dolgo časa lahko
61
poročali le belci. Zagovorniki takšnih pravil so menili, da so le ta potrebna, da se zaščiti
družbo in da se ohranja rasna »čistost« in zakonska zveza kot taka. Kar mnoge avtorje
preseneča, saj so sami mormoni prakticirali »nenavadne« zakonske zveze, ki so se
razlikovale od zakonskih zvez večine prebivalcev ZDA (Quinn, 2000).
Od ustanovitve mormonske cerkve pa do druge polovice 20. stoletja je bilo
Afroameričanom prepovedano pridobiti duhovništvo, saj so mormoni verjeli, da je temna
barva kože znak tega, da so Afroameričani potomci morilca Kajna. Omejitev duhovništva
se je nanašala le na Afroameričane. Mormonska cerkev je pridobitev duhovništva dovolila
prebivalcem Pacifiških otokov, prebivalcem Fidžija in avstralskim aboriginom. V
Južnoafriški Republiki so morali moški, če so želeli pridobiti duhovništvo, dokazati, da
njihovi predniki prihajajo iz drugega kontinenta in ne iz Afrike (The Church …, 2015). V
času Josepha Smitha je bil odnos mormonov do Afroameričanov boljši, Smith ni podpiral
suženjstva, eden njegovih pomočnikov je bil Afroameričan. Odnos do Afroameričanov se
je poslabšal, ko je predsednik postal Brigham Young. Young je uzakonil suženjstvo leta
1852 (Ostling, Ostling, 2007).Vendar večina mormonov ni imela sužnjev, prav tako niso
bili pomembni za gospodarstvo Utaha, kot v nekaterih drugih zveznih državah. Leta 1860
je bilo na območju Utaha »le« 29 sužnjev. V času ameriške državljanske vojne (1861 1865) se je teritorij Utah priključil »Uniji« in se zavzemal za odpravo suženjstva (Nichols,
1995).
Prepričanje, da so Afroameričani potomci Kajna, potomci morilca, je med mormoni uradno
ostalo do leta 1978, ko je predsednik mormonske cerkve Spencer Kimball razglasil, da
duhovniki lahko postanejo tudi temnopolti moški (Jackson, 2008). Do tedaj je bilo iz
mormonske cerkve izločenih več posameznikov, ki so podali kritiko takšni obravnavi
Afroameričanov. Profesorji na Univerzi Brigham Young, ki so objavljali članke o
zgodovinskem izvoru prepovedi duhovništva za Afroameričane, so bili pogosto pod
pritiski vodstva univerze in vplivnih predstavnikov mormonske cerkve (Ostling, Ostling,
2007).
Mormoni so menili, da so ameriški staroselci potomci Izraelcev, ki so pred tisoče leti
pripotovali na območje Severne Amerike. Vendar, ker naj bi bili potomci sovražne, nasilne
62
skupine, so mormoni menili, da ameriški staroselci lahko odrešitev dosežejo le, če
sprejmejo mormonsko vero. Zato so že v začetkih delovanja mormonske cerkve med
ameriške staroselce poslali misijonarje. Verjeli so celo, da čim bolj verni so staroselci, tem
svetlejša bo postala njihova polt. Nekaj let po prihodu mormonov v Utah pa so se razmere
med mormoni in staroselci zaostrile, predvsem zaradi ozemlja. (Ostling, Ostling, 2007).
Danes mormonska cerkev zavrača vse nauke, ki so se pojavljali v njeni preteklosti o
temnejši barvi kože kot znaku prekletstva ali kot znak grešnih dejanj pred sedanjim
življenjem. Danes tako zavračajo nekdanjo miselnost, da so zakonske zveze med moškim
in žensko različne rase greh. V cerkvi so zapisali, da današnji voditelji obsojajo rasizem v
preteklosti kakor tudi danes v katerikoli obliki. Tudi predstavniki mormonske cerkve so
kmalu opazili, da se je članstvo v afriških državah po spremembi pravila o duhovništvu
povečalo (The Church …, 2015).
Zakaj so mormoni oblikovali pogled, pri katerem je temnejša barva kože odražala grešnost
posameznika in tako upravičevala njihov podrejen položaj? Seveda se je za razloge
potrebno ozreti na celotno tedanjo ameriško družbo. Rasizem in rasna diskriminacija med
mormoni ni bila le posledica mormonske vere oziroma nauka mormonske cerkve. Rasizem
je (bil) velik problem med Američani v vseh zveznih državah. Že pred 19. stoletjem je bila
tudi religija prostor, kjer so se oblikovale rasistične ideje. Verski nauki so bili v Evropi in
ZDA pogosto uporabljeni kot opravičilo za kolonizacijsko nadvlado določenih skupin v
Afriki in Ameriki. Mormonizem je odražal zgodovinsko stanje v katerem je nastal in se
oblikoval. Tudi mormoni so seveda prevzeli nekatere značilnosti družbe, v katerih so
živeli. Prepričanje, da so Afroameričani potomci Kajna, je bilo značilno tudi za nekatere
kristjane na jugu ZDA, ki so imeli v lasti sužnje. Mormonska rasistična prepričanja in
doktrine pa so nato privedle do institucionalnega izključevanja Afroameričanov v
mormonski cerkvi. Tako Afroameričanom niso bile priznane vse pravice in dolžnosti v
mormonski cerkvi, ki so izhajale iz članstva. Odvzeta jim je bila možnost, da se poročijo v
templju, kar je po mormonskih naukih pogoj za vstop v najvišjo raven nebes. Vendar so
bile v večini ZDA v nekem trenutku prepovedane poroke med različnimi rasami. V zvezni
državi Maryland so bile še do leta 1966 prepovedane poroke med belci in Filipinci ali
Polinezijci (Quinn, 2000).
63
4.5.
Izobraževanje
Funkcionalisti so kot glavno nalogo izobraževanja videli prenašanje družbenih norm in
vrednot. Emile Durkheim je trdil, da izobraževanje ohranja in krepi družbeno homogenost
s tem, da v otroke vceplja nujne podobnosti, ki so potrebne za sodelovanje, družbeno
solidarnost in družbeno življenje samo. Skozi izobraževanje se naj bi povečevala
predanosti in pripadnosti družbi. V ZDA na primer javni izobraževalni program vceplja
skupne norme in vrednote prebivalcem z različnimi porekli. Za Telcotta Parsonsa je šola,
po socializaciji znotraj družine najpomembnejši dejavnik socializacije, ki deluje kot most
med družino in družbo in pripravlja otroke za njihovo odraslo vlogo (Haralambos,
Holborn, 2001).
Polje znanosti se pogosto srečuje ali prekriva s poljem religije. Stična točka med religijo in
znanostjo je sistematičnost, saj obe poskušata razlagati svoja stališča v obliki zaokroženega
in notranje usklajenega sistema sodb. Mnogo religij je poskušalo nauke vključiti v
znanstvene razlage določenih pojavov. Določene znanosti ne pridejo navzkriž z verskimi
nauki, se pa verski nauki marsikatere religije pogosto ne ujemajo predvsem z biološkimi ali
geološkimi in geografskimi razlagami določenega pojava (Flere, 2003).
Začetki organiziranega mormonskega izobraževanja segajo v leto 1833, ko so v Kirtlandu
odprli šolo prerokov, ki je bila sprva namenjena za šolanje misijonarjev, a so kmalu začeli
poučevati tudi slovnico, računanje, hebrejščino in zgodovino. V Nauvoou so ustanovili
šolo, kjer so poučevali religijske vsebine, filozofijo, matematiko, tuje jezike, glasbo in
književnost. Med potjo do Utaha so poučevali ob ognjiščih, v vozovih ali šotorih. Obvezna
osnovna šola se je v Utahu začela izvajati, ko je Utah uradno postal ameriška zvezna
država leta 1896. Višje stopnje izobraževanja pa je še vedno vodila cerkev. V začetku 20.
stoletja je mormonska cerkev upravljanje večine šol predala v roke države. Akademija
Brigham Young, ki so jo v Provu ustanovili mormoni, je danes znana kot Univerza
Brigham Young, ki je ena izmed treh zasebnih univerz (poleg Utaha še v Idahu in na
Havajih) v lasti mormonske cerkve. Poleg tega ima cerkev v Salt Lake Cityu še Fakulteto
za podjetništvo.
64
Univerza Brigham Young (BYU) v Provu je največja verska zasebna šola v ZDA. 98 %
študentov je mormonov. BYU ima v Utahu kot tudi v Idahu in na Havajih za svoje
študente posebna pravila. Šolnina je za mormone skoraj za polovico nižja od šolnin za
nemormone, saj mormoni del šolnine poplačali že s tem, ko njihove družine plačujejo
desetino. Seveda morajo imeti za sprejem izpolnjene pogoje, ki so povezani z dosežki v
predhodnem izobraževanju, poleg tega pa se morajo študenti tekom študija držati nekaterih
posebnih pravil.
Študenti morajo upoštevati pravila vedenja, oblačenja in celotnega izgleda. Od študentov
se pričakuje, da imajo obrit obraz, kakršnikoli uhani so prepovedani. Oblačila morajo biti
skromna glede materiala in stila, krila morajo segati najmanj do kolen, majice brez
naramnic in z globokim izrezom niso dovoljene. Mormonska cerkev spodbuja skromnost
in čistost v izgledu osebe, saj naj bi to predstavljalo osebno dostojanstvo. Študentom je
prepovedano obiskovati študentske sobe nasprotnega spola, pitje alkohola in uporaba drog
(Ostling, Ostling, 2007).
BYU spremlja tudi objavljena dela svojih študentov in njihovo kulturno življenje.
Profesorjem svetujejo, naj bodo pri izbiri materialov za študente še posebej pazljivi.
Številni profesorji so bili zaradi člankov, ki so jih objavil v publikacijah šole ali v javnosti,
odpuščeni iz Univerze in izločeni iz mormonske cerkve (Ostling, Ostling, 2007).
Cerkev nima namena odpirati nobene nove šole, saj se sedaj usmerja na izvajanje
nedeljskih šol in seminarjev, ki potekajo po pouku. Seminarji so bili odziv na javno
srednješolsko šolstvo. Javno šolstvo je cerkev želela dopolniti z urami verskih vsebin. Od
srednješolcev, ki so člani mormonske cerkve, se pričakuje, da se bodo cerkvenih
seminarjev udeleževali štiri leta, pet dni na teden po eno uro na dan. V Utahu ti seminarji
večinoma potekajo v objektih, ki so postavljeni v bližini šol. Cerkev poskuša seminarje
zagotoviti povsod, kjer šolo obiskuje vsaj sto mormonov. Seminarji so pogosto opisani kot
neanalitični, izogibali naj bi se kritičnim ali kontroverznim vprašanjem. Pri obravnavi
zgodovine se poskušajo izogniti občutljivim zgodovinskim dogodkom, ki bi cerkev lahko
prikazali v negativni luči. Predvsem se naj bi izogibali omenjanju poligamije, umorov
nemormonov in Smithovemu ukvarjanju z magijo. Poudarja pa se trpljenje in pogum
mormonov v konfliktu z »anti-mormoni« (Ostling, Ostling, 2007). Durkheim je menil, da
naj bi izobraževanje, še posebej poučevanje zgodovine, nudilo povezavo med
65
posameznikom in družbo. Zato je zelo pomembno, kako je učencu predstavljena zgodovina
družbe, katere del je, saj bo tako razvil čut predanosti družbeni skupini (Haralambos,
Holborn, 2001).
Mormonska cerkev s seminarji skrbi za versko izobraževanje in spodbuja socialne stike
med mladimi ter aktivno delovanje v cerkvi. BYU je tudi prostor, kjer veliko mladih
mormonov najde svoje bodoče zakonce. Tako se zagotavljajo in spodbujajo poroke med
mormoni, saj je manjša verjetnost, da se bodo poročili izven svoje vere. Več kot polovica,
kar 53,7 % študentov BYU, je bilo leta 2006 poročenih preden so končali študij (Ostling,
Ostling, 2007) (Ostling, Ostling, 2007).
4.6.
Mormonizem in nasilje
Religije pogosto vsebujejo nauke miru, notranjem oziroma osebnostnem in širšem,
družbenem. Vendar pa se je religija skozi zgodovino nemalokrat znašla v središču nasilnih
dogodkov. Nekatere religije v določenih situacijah upravičujejo nasilje. Pogosto se nasilje
razlaga kot del večnega boja med dobrim in zlom. Večina današnjih religij v svojih
temeljnih načelih sicer ne spodbuja nasilja, nekatere pa odločno izražajo nasprotovanje
nasilju v katerikoli situaciji. Danes je v mnogih državah moč religije omejena, saj imajo na
določenih področjih večjo vlogo družbene institucije in njeni pravni okviri, ki le delno ali
sploh ne temeljijo na religiji. Vendar vseeno ne gre zanemariti odnosa med religijo in
nasiljem. Mnoga gibanja svoja nasilna dejanja pogosto utemeljujejo z njihovo vero.
Religija je predstavljala pomembno vprašanje pri kolonizaciji in je imela pogosto za
posledico nasilno vedenje do koloniziranega ljudstva. V zadnjih letih se religijo pogosto
izrablja za organizirano nasilje. Tako se je začelo v večjem obsegu preučevati vlogo
religije pri nasilju, saj je bila v preteklosti kulturna komponenta nasilja pogosto
spregledana (Dillon, 2003).
Vsi avtorji si niso enotni ali religija sploh vpliva na nasilje, na kriminalna dejanja. Nekateri
menijo, da ker večina verstev prepoveduje kazniva dejanja in moralne prekrške,
izpostavljenost temu privede do manjše verjetnosti pojavljanja kriminalnih dejanj. Medtem
ko drugi avtorji menijo, da med religioznostjo in kriminalnostjo ni večje povezave
66
oziroma, da religioznost vpliva na zmanjšanje kriminalnih početij le tedaj, kadar je
umeščena v neko moralno skupnost in da v sekulariziranih razmerah nima vpliva na
kriminalnost. Religija naj bi bila kot brzdajoč dejavnik kriminalnosti pomembna predvsem
kadar odpovedo vsi drugi družbeni mehanizmi (Flere, 2005).
Nekateri avtorji menijo, da konflikt med dvema skupinama okrepi solidarnost znotraj
skupine, ki se bori proti skupnemu sovražniku. Vendar se skozi čas izkaže določena
ironija, ko se skupina, ki poskuša doseči svoj cilj, ujame v scenarije, ki ta cilj ogrožajo
(Dillon, 2003). Kot v že omenjenem primeru mormonov, ko je stopnjevanje nasilja
privedlo do pokola (Mountain Meadows Massacre leta 1857) nemormonskih pionirjev, ki
so skozi Utah potovali na zahod, ki naj bi ga zakrivili mormoni in ameriški staroselci, ki so
jih v to dejanje nagovorili mormoni. To nasilno dejanje je pustilo velik madež v njihovi
zgodovini. Ta dogodek nekateri opisujejo kot maščevanje za njihovo preganjanje.
Mormoni so bili v prvih letih preganjani, nemormoni so uničevali njihove trgovine,
tiskarne, domove, bili so tarče raznih vrst nasilja, v knjigah mormonskih avtorjev so
omenjeni tudi pokoli mormonov ( na primer Haun's Mill Massacre leta 1838 v Misuriju).
Določeni avtorji pojasnjujejo, da do nasilja nad mormoni ni prišlo zaradi mormonske vere,
pač pa naj bi se njihovi nemormonski sosedje bali njihove politične, družbene, kulturne in
ekonomske prevlade. Tudi nekateri mormonski zgodovinarji pišejo, da so se mormonski
pogled na svet, njihova vera in življenjski slog veliko bolj prepletali kot je bilo v navadi.
Velikega pomena niso dajali le morali in teologiji ampak tudi ekonomski filozofiji in
skupnosti, kar je privedlo do političnih in ekonomskih napetosti med mormoni in
nemoromoni (Ostling, Ostling, 2007). Do nasilnih obračunov pa ni prihajalo le med
mormoni in nemormoni, pač pa nekoliko kasneje tudi med voditelji različnih mormonskih
ločin. V 70-ih letih 20. stoletja naj bi bilo na območjih Arizone, Utaha, Oregona in Teksasa
ubitih okoli 17 voditeljev.
Določeni deli mormnskih svetih spisov, tak kot tudi sveti spisi nekaterih drugih religij, v
določenih primerih opravičujejo nasilje, ubijanje (Ostling, Ostling, 2007).
Med nasilje se lahko uvrščajo tudi dejanja, s katerimi človek škodi sam sebi, od lažjih
oblik, do samomora. Dolgo časa so se mormoni držali pravila »krvne spokoritve« (blood
atonement), ki jo je zagovarjal predvsem Brigham Young. Verjeli so, da je edina možnost
spokoritve za človeka, ki je zakrivil umor ta, da ponudi sebe - svojo kri kot žrtveno daritev.
Menili so, da je bolj »sočutno« žrtvovati človekovo življenje kot ga pustiti živeti in nato
67
trpeti v posmrtnem življenju. Odločitev o »krvni spokoritvi« je bila sicer stvar
posameznika, grešnika. Danes se teh pravil držijo le nekatere fundamentalistične
mormonske ločine. Doktrina krvne spokoritve naj bi bila podlaga za smrtno kazen v Utahu.
Grešnika so najpogosteje »žrtvovali« tako, da so ga ustrelili. Nekateri menijo, da od tu
izvira način izvrševanja smrtne kazni v Utahu - strelski vod, ki se je uporabljal do leta
2004 (po tem, ko je leta 2003 mormonska cerkev javno naznanila, da nima ugovorov za
odstranitev te oblike izvrševanja smrtne kazni). 23. marca 2015 so usmrtitev s streljanjem
(v primerih, ko ni na voljo smrtonosne injekcije) v Utahu ponovno uzakonili (zaradi
neustreznosti smrtonosnih injekcij) (Utah za …, 2015).
Čeprav danes mormonska cerkev obsoja nasilje nad homoseksualci in nad ljudmi drugega
etničnega izvora, se je skozi zgodovino pojavilo nekaj primerov, ki mormonsko cerkev
povezujejo z nasiljem nad homoseksualci in Afroameričani. Nekateri duhovniki naj bi v
svojih pridigah spodbujali nestrpnost in nasilno vedenje do homoseksualcev. Znani so
primeri samomorov homoseksualcev, ki so v svoji poslovilnih pismih veliko vlogo pri
samomoru pripisali mormonski cerkvi in njenemu odnosu do homoseksualcev. Prav tako
naj bi bila homoseksualnost in odnos mormonske cerkve do homoseksualnosti mnogokrat
razlog nasilju nekaterih mormonskih staršev nad njihovimi otroki (Quinn, 2000).
Na njihovi uradni spletni strani svarijo tudi pred negativnimi vplivi televizije – pred
vsebinami, ki vsebujejo nasilne prizore. Svetujejo, da starši pregledajo in odobrijo vsebino,
ki jo želi otrok gledati. Mormonska cerkev v svojem razglasu svetu Družina svari pred
družinskim nasilju. Zapisali so, da če človek kakorkoli zlorablja in je nasilen do zakonca
ali otrok, krši pravila cerkve in bo za svoja dejanja odgovoren Bogu. Pravijo, da si želijo,
da bi njihovi verniki živeli v miru in da ne bi imeli namer povzročanja škode drugim (The
Church …, 2015).
Leta 2013 je bil Utah med štirimi zveznimi državami z najmanj umori na 100.000
prebivalcev (Nationwide …, 2014). Po številu zapornikov se je Utah leta 2013 uvrščal med
šest držav z najmanjšim številom zapornikov na 100.000 prebivalcev (Carson, 2014).
68
4.7.
Zdravje
Večina raziskovalcev, ki se ukvarja s povezavo med religijo in zdravjem, se opira na
temelje, ki jih je postavila sociologija. Idler in Kasl sta menila, da Durkheimova teorija
samomora in Webrov pogled na religijo opišeta tri načine, na katere religija vpliva na
zdravje človeka (Dillon, 2003).
Kot prvo naj bi religija imela regulativno funkcijo. Večina religij ima določena pravila, ki
jih verniki jemljejo za zavezujoča. Ta pravila se ne nanašajo le na področje duhovnosti,
etičnosti, pač pa pogosto vključujejo človekove potrebe, kot so hranjenje in spolnost.
Večinoma so se izkazala kot zelo praktična pri omejevanju nekaterih zdravstvenih
problemih modernega sveta, kot so kardiovaskularne bolezni, rak, debelost, HIV/AIDS, saj
mnogo religij predpisuje določeno ravnanje z alkoholom, tobakom, hrano in spolno
vedenje (Dillon, 2003), kar v določeni meri vpliva na način življenja vernikov in s tem na
njihovo zdravje.
Kot drugo, naj bi imela religija tudi funkcijo povezovanja / vključevanja ljudi. Ljudem
nudi smiselne in oprijemljive povezave z drugimi ter krepi prenos socialnega kapitala. Te
socialne povezave človeka opremijo z občutkom pripadnosti skupini, dajejo mu občutek,
da je ljudem zanj mar, da ga imajo radi, da zanj skrbijo. Poleg tega se vzpostavi stik
človeka, ki mu primanjkuje določenih dobrin, z ljudmi, ki so mu pripravljeni pomagati.
Poleg tega cerkve/religijske skupnosti pogosto ustanovijo institucije, kot so bolnišnice,
klinike, hospice, zavetišča, različne oblike izobraževanja za otroke. Tako je okolje, v
katerem živijo, manj nevarno in bližje njihovim predstavam o zdravem življenju in
življenju nasploh (Dillon, 2003).
In kot tretje, naj bi religija poskrbela za to, da ljudem ponudi nek stalen smisel življenja,
kar je zelo pomembno v primerih, ko je človek na pragu velikih sprememb v svojem
življenju, kadar je pod velikim stresom. Religija jim pomaga ublažiti čustveni stres,
trpljenje, tako, da ponuja razlage za fizično ali duševno trpljenje ljudi in jim nudi tolažbo
(Dillon, 2003).
69
Vsekakor pa imajo nekatera verska gibanja pravila, ki nikakor nimajo pozitivnega vpliva
na zdravje vernikov. Večina religij daje poseben pomen trpljenju, tudi fizičnemu (Dillon,
2003). Pri nekaterih verskih obredih se poveča možnost za prenos okužb (na primer: pitje
iz keliha v krščanstvu, izpiranje ust in nosu pri obrednem čiščenju v islamu, valjanje po
tleh med molitvijo v hinduizmu …) predvsem preko svetih predmetov, saj se jih verniki
pogosto dotikajo in poljubljajo. Na zdravje vernikov lahko vplivajo tudi pravila njihove
vere, ki jim prepoveduje določene načine zdravljenja (na primer: Jehovove priče ne
sprejemajo transfuzije krvi) (Panchin, Tuzhikov, Panchin, 2014).
Tudi poligamija, ki so jo nekateri mormoni (uradno) prakticirali do leta 1890, naj bi
negativno vplivala na zdravje poligamistov in njihovih potomcev. Mediji so poročali, da je
za poligamistične skupnosti na meji med Utahom in Arizono, katerih člani so del
Fundamentalistične cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni značilna redka genetska
motnja (Szep, 2007).
Različne raziskave so pokazale, da živijo mormoni v povprečju 8 do 11 let dlje kot ostali
Američani. Raziskava Univerze v Kaliforniji je pokazala, da sta rak in kardiovaskularne
bolezni pri mormonih za polovico manj pogoste kot pri povprečju Američanov.
Mormonska cerkev prepoveduje spolne odnose pred poroko in nezvestobo, kar naj bi bil
razlog za nižjo nevarnost okužbe mormonov s spolno prenesljivimi boleznimi. Raziskava,
ki so jo izvedli med odraslimi moškimi mormonih v Kaliforniji, je pokazala, da je med
njimi za 84 % manj primerov smrti zaradi tobaka in okoli 94 % manj primerov smrti zaradi
astme, ciroze jeter, razjed, emfizma, umorov in samomorov (Ostling, Ostling, 2007).
Nižje stopnje nekaterih bolezni so najverjetneje posledica čustvene in socialne podpore, ki
si jo nudijo ljudje znotraj mormonske družine in člani mormonske cerkve med seboj. Drugi
del razlogov pa naj bi bil negativen odnos mormonske cerkve do uživanja alkohola, kave,
čaja, snovi, ki povzročajo odvisnost, in tobačnih izdelkov. Praksa mormonov, da se postijo
vsaj en dan v mesecu, naj bi prav tako pozitivno vplivala na njihovo zdravje (Ostling,
Ostling, 2007).
Navodila za zdravo življenje je že leta 1833 zapisal Joseph Smith, kasneje pa so jih
dopolnjevali še drugi mormonski preroki. Danes so ta navodila vključena v Nauk in zaveze
in so znana kot Beseda modrosti (Bitton, Alexander, 2008). 54 % mormonov, ki živijo v
70
ZDA meni, da je uživanje alkohola moralno sporno, medtem ko ima takšno mnenje le 15
% splošne populacije ZDA (Mormons in America …, 2012).
Zakoni, ki urejajo prodajo alkohola v Utahu so med najstrožjimi v ZDA (na primer:
obvezna pregrada, ki omejuje pogled strank na alkoholne pijače in njihovo pripravo v
gostinskih objektih. Običajne trgovine lahko prodajajo le pivo. Vino in žgane pijače pa se
prodajajo v trgovinah s posebnimi dovoljenji. Prepovedano je uživanje alkohola na javnih
površinah) (Department of alcoholic …, 2015). Starostna meja za nakup in uporabo
tobačnih izdelkov v Utahu je 19 let, le še tri zvezne države imajo takšno starostno mejo, v
ostalih pa je starostna meja 18 let. Nekateri politiki v Utahu si prizadevajo starostno mejo
dvigniti na 21 let. V Utahu je prepovedano kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih (Winter,
2014).
Slika 11: Pregrada, ki zakriva pogled na alkoholne pijače in njihovo pripravo
Vir: House, 2013
S podaljševanjem življenjske dobe vse več mormonov živi še dolgo po upokojitvi. Tedaj se
mnogo ljudi znajde v odvisnosti od drugih, značilni sta disorientiranost in osamljenost.
Mormoni poskušajo nekatere težave starejših omiliti tako, da jih obiskujejo predstavniki
njihove cerkve, ki poskušajo zagotoviti, da ima oseba prijatelje, da ji priskrbijo pomoč,
kadar jo potrebuje, da organizirajo razne aktivnosti za starejše, ki za nekaj časa osebo
zaposlijo in tako starejši dobijo občutek koristnosti. Upokojeni pari se pogosto odločijo, da
bodo odšli na služenje misije. Največjo vlogo pri skrbi za starejše pa imajo njihove
družine, ponavadi otroci in vnuki (Bitton, Alexander, 2008).
71
V okviru tedna izobraževanja Univerza Brigham Young ponuja tudi predavanja na temo
zdravega življenja. Mormonska cerkev podpira Fundacijo za pomoč pri duševnem zdravju,
ki deluje na temelju naukov mormonske cerkve. Fundacija je oblikovala tudi medmrežno
knjižnico, kjer ljudje lahko iščejo nasvete voditeljev mormonske cerkve in strokovnjakov
na področju duševnega zdravja. Mormonska cerkev ponuja tudi program za odvajanje od
alkohola in tobaka (Bitton, Alexander, 2008).
72
5. ZNAČILNOSTI NASELITVE MORMONOV V UTAHU
Prva skupina mormonov je dolino Velikega slanega jezera dosegla leta 1847. Prva leta
naseljevanja območja Utaha so bila za mormone zelo težka, vendar so imeli to prednost, da
so se v preteklosti že večkrat selili in poselili nove kraje in te izkušnje so jim pri
naseljevanju v Utahu nedvomno pomagale. Ne le, da so mormoni imeli izkušnje z gradnjo,
pač pa jim je koristil tudi njihov občutek pripadnosti in odgovornosti do skupnosti ter
spoštovanje avtoritete.
Gorovja in puščave so mnoge pionirje odvrnila od prečkanja Utaha, kljub temu, da je to
pomenilo nekaj sto milj daljšo pot do zahodne obale Amerike. Med leti 1840 in 1860 je bil
Utah med ljudmi, ki so se selili na zahod, znan kot kraj, ki se ga je najbolje izogniti. Tisti,
ki so prečkali Utah, so to storili, ker niso vedeli, kakšno je območje ali pa so iskali
bližnjico do Kalifornije. Večini je bilo žal, da so izbrali pot čez Utah. Ocenili so, da je
območje vendarle preveč odmaknjeno, predaleč od najbližjih naselij in predvsem predaleč
od virov, ki bi jih lahko izkoristili v primeru lakote. Nova naselja v odmaknjenih delih so
vedno zahtevala veliko življenj (May, 1987).
Na območju Utaha so tedaj živeli ameriški staroselci, vendar si dolino Velikega slanega
jezera tedaj ni lastilo nobeno od indijanskih plemen in je bila tako na voljo za poselitev
mormonov. Young je ob prihodu v Utah prvim, ki so prišli na območje Utaha, naročil, da
ga pripravijo na prihod ostalih ter ukazal, da zemlje nihče ne bo kupoval ali prodajal, ter da
se bo vsakomur odmerilo toliko zemlje kolikor jo bo potreboval in da mora nato z njo
ravnati gospodarno. Določil je tudi, da ne bo privatnega lastništva nad potoki in lesom. Po
navodilih Younga so naselje razdelili na manjše dele, začeli pridobivati sol, zgradili so
čolne, ustanovili kovačijo, žago, očistili poti, posejali žito. Nato se je Young, ko se je
približevala zima, vrnil v Winter Quarters (v Nebraski), od koder je mormonom po svetu
poslal sporočilo, v katerem je razglasil, da so našli kraj za poselitev in jih nagovarjal naj
tudi sami pridejo v »dolino« (May, 1987). Našli so odročen kraj sredi divjine, kjer jim ni
pretila nobena neposredna nevarnost s strani njihovih nasprotnikov. Območje so videli kot
kraj, kjer se bodo lahko v miru okrepili za prihodnje izzive.
73
5.1.
Načrtovanje in gradnja naselij
Za večino pionirjev, ki so poseljevali zahod, je bilo značilno, da so bili njihovi domovi
razpršeni po pokrajini, kmetije so bile precej oddaljene ena od druge ter obkrožene s polji
in travniki. Mormoni pa so se združevali v majhna podeželska naselja, kmetje pa so
dnevno odhajali na polja, ki so obdajala naselje. Takšna gručasta zasnova naselij je izraz
povezanosti njihove skupnosti in način zagotavljanja oskrbe skupnosti. Celo njihova
gradnja naj bi torej odsevala njihovo enotnost (Van Huss, 2009).
Prejšnja naselja mormonov so nastala ob močvirnatih območjih, obdanimi z gozdom in
travnatimi površinami, v Utahu pa so bile razmere povsem drugačne, saj so se znašli sredi
suhe, skoraj neporasle kotline s prstjo, ki so jo komaj lahko obdelovali. Že prva skupina
mormonov, ki je dosegla dolino Velikega slanega jezera, je takoj zajezila potok City
Creek, da so zagotovili vodo za namakanje prsti. Samozadostnost je bila ključnega pomena
za preživetje v neprijaznem okolju, tisoče milj od najbližjega centra (Hamilton, 1995).
Na lokacijo prvih mormonskih naselij v Utahu je vplivala tudi geologija in klimatske
značilnosti območja. Naselja so gradili blizu vodnih virov. V gorskih dolinah so se naselili
nekoliko višje na pobočje, da so se izognili poplavam in hkrati rodovitne prsti v dnu doline
pustili proste za kmetijstvo. Nekoliko višja lega naselij jih je obvarovala pred mrzlim
zrakom, saj so naselja ležala v termalnem pasu (Guth, 2009).
Materialna razsežnost mormonizma se kaže tudi v načrtih in dejanskemu stanju njihovih
naselbin. Naselja so gradili po zgledu Smithovega načrta Siona. Z izjemo nekaterih je bilo
več kot 500 naselji zgrajenih po Smithovem načrtu mesta Sion, ki ga je izrisal leta 1833
(Hamilton, 1995). Glavna značilnost načrta mesta je mreža ulic, ki so pravokotne ena na
drugo, tako da dobimo kvadratno območje (z vseh strani obdano z ulicami), ki je nato
razdeljeno naprej na manjše parcele namenjene hišam.
Prvotni Smithov načrt Siona je predvideval dele naselij, nekakšne kvadratne temelje
mesta, velike 1 kvadratno miljo. Kvadratne enote naj bi med seboj delile ulice s
pravokotnimi križišči. Posamezne enote naj bi bile velike 10 akrov (40.500 m2). Kvadratne
enote so nato razdeljene na več parcel, ki so poravnane od juga proti severu ali od vzhoda
74
proti zahodu. Young je določil, da sme na eni parceli stati le ena stavba, ki je od ulice
oddaljena 25 čevljev, tako da je pred hišo manjše dvorišče (Hamilton, 1995).
Slika 12: Smithov načrt Siona
Vir: Scheer, 2003
Le osrednji deli naj bi bili v obliki pravokotnikov in poravnani v smeri jug sever.
Pravokotna območja na sredini načrta je Smith rezerviral za javne in cerkvene zgradbe ter
trgovanje. Določil je tudi enotno širino ulic. Južno od zarisanega načrta je Smith določil
območje, namenjeno za skednje, hleve in podobna poslopja, tako da jih ne bi gradili v
mestu med hišami. Južno in severno od mesta je določil ozemlje za kmetije, ki se lahko
zgradijo tudi vzhodno in zahodno od mesta, če na južni in severni strani primanjkuje
prostora. Na takšnem območju naj bi živelo od petnajst tisoč do dvajset tisoč ljudi, Smith
je pričakoval, da bo povprečna velikost družin od 15 do 20 ljudi (Hamilton, 1995).
Ob prihodu v Utah so najprej določili mesto za postavitev templja in na podlagi njegove
pozicije začeli oblikovati načrt izgradnje mesta. Ob gradnji mesta so poskušali kar najbolj
upoštevati načrt mesta Sion, ki ga je naredil Joseph Smith.
75
Young je ob posvetu z zborom dvanajstih julija 1847 predlagal naslednji načrt mesta:
posamezne enote mesta v velikosti 40 akrov (162.000 m2), ulice široke 8 rod/132 čevljev
(40,2 m), pločniki 20 čevljev (6 m), posamezne parcele znotraj enote velikosti 1 ¼ akrov,
hiše zgrajene sredi parcele, 20 čevljev (6 m) oddaljene od ulice. Avgusta so se odločili, da
velikost posameznih enot mesta zmanjšajo na 10 akrov (40.500 m2). Določili so tudi sistem
oštevilčenja ulic glede na njihovo lego po straneh neba in pozicijo glede na tempelj
(Hamilton, 1995).
Načrt A je vključeval spremembe, ki so bile predlagane avgusta. Na načrtu je bilo zarisanih
135 enot. Naslednje leto so pripravili še načrt za območje B, da so lahko nastanili
mormone, ki so prihajali v Utah. Dodali so 63 enot in 504 zgradb. Leta 1849 so zasnovali
načrt za območje C, predvideval je 84 enot in 672 zgradb. Tedaj se je Salt Lake City začel
širiti v obliki črke L. Na južnem in zahodnem robu mesta so oblikovali zeleno območje.
Znotraj mesta so določili 5 in 10 akrov velike predele namenjene obrtnikom. Zunanji deli
mesta so bili rezervirani za kmete, ki so želeli živeti na svoji kmetiji in ne v središču mesta
(Hamilton, 1995).
Slika 13: Načrt Salt Lake Citya iz leta 1860
Vir: Bullock, 1860
76
Vsakomur se je odmerilo zemljo, ki jo je potreboval za bivanje, obrt in kmetovanje, hkrati
pa jim je Young prepovedal, da svojo posest delijo na manjše dele. Naselja in posamezne
soseske so imele pravila, ki so zagotavljala red, čistočo in čisto vodo. Young je zagovarjal
tudi ograjena dvorišča, da ne bi prišlo do nesporazumov med sosedi. Za potrebe skupnosti
so določili štiri javne trge na različnih lokacijah znotraj mesta. Središče trgovanja pa je
postala ulica Main Street južno od templja. Sčasoma se je Salt Lake City začel nekoliko
bolj razlikovati od Smithovega načrta Siona, saj s širitvijo mesta tempelj ni bil več v
njegovem središču. Odstopanja so bila tudi posledica oblike površja, ki se na severu in
vzhodu mesta močno vzpenja (Hamilton, 1995).
Zemljevid 10: Mormonska naselja v Utahu nastala med leti 1847 in 1897
Vir: Jensen, 1992
77
Ker je Young želel zagotoviti, da bi Velika kotlina pripadala mormonom, so določili, da
bodo razširili meje svoje poselitve čez celotno območje Velike kotline. Izmed mormonov
so določili vodje, ki so vodili ustanavljanje novih naselij. V času Youngovega
predsedovanja (1847 - 1877) so zgradili 358 novih naselij. Tudi nove priseljence in
spreobrnjence so napotili ustanavljati nova naselja. Veliko novih priseljencev je bilo
spreobrnjencev iz Evrope, tako da mnoga naselja nosijo krajevna imena, značilna za države
izvora (Leeds, Wellington, Avon, Elsinore, Paris), spet druga naselja so dobila ime po
krajih ali ljudeh, omenjenih v mormonskih svetih spisih ali cerkvenih voditeljih (Lehi,
Manti, Moroni, Joseph, Hyrum), in tretja po naravnogeografskih značilnostih (Riverton,
Lake Shore, Meadow). Nekatera območja so bila posebna mešanica kultur, prebivalce pa
je povezovala ista vera. Kjerkoli je bila večja koncentracija naselji, so izmed njih izbrali
enega, v katerem so postavili tempelj. Tempelj je postal glavna točka družabnega življenja
širše skupnosti (Hamilton, 1995).
Slika 14: Mere ulic in parcel mormonskega naselja
Vir: Scheer, 2003
Vsako novo naselje je temeljilo na Smithovem načrtu Siona z občasnimi prilagoditvami
glede na značilnosti območja, saj so po njihovem mnenju s tem širili meje Siona. Izjemno
natančno načrtovana mesta so izražala občutek enotnosti in namena skupnosti, kar kaže na
utopistično skupnost. V natančnem načrtovanju naselij se izkazuje tudi velika predanost
78
njihovi veri, saj so sledili načrtom, ki jih je zarisal njihov prerok Smith. Celo pri zelo
oddaljenih naseljih, zgrajenih med leti 1856 in 1877, ki so sedaj v Kaliforniji in Arizoni, so
upoštevali Smithov načrt. Še danes se dokaj lahko prepozna naselja, ki so jih zgradili
mormoni, ne glede na njihovo geografsko lokacijo. Mrežasta zasnova mesta, široke ulice,
ograjene parcele, cerkveni trgi in namakalni jarki dajejo naseljem značilen videz. Parcele,
ki so jih mormoni odmerili posamezni družini, so bile veliko večje, kot je bilo značilno v
večini ZDA. Mormoni na parcelah, na katerih so imeli hišo, niso kmetovali, v nasprotju z
večino primerov v ZDA, saj je bilo obdelovanje zemlje tedaj glavni pogoj za dodelitev
zemlje (Hamilton, 1995).
Center Salt Lake Citiya je v skladu s Smithovimi načrti razdeljen v obliki mreže. Vsak del
(200 m x 200 m) znotraj ulic je bil prvotno razdeljen na osem enakih parcel velikosti 1,25
akrov (5000 m2). Takšne parcele za hiše naj bi jim odmerili, ker se je pričakovalo, da bodo
na vrtu za hišo posadili sadno drevje in gojili nekaj zelenjave. V primeru poligamije so hiše
dozidavali ali pa je vsaka žena živela na svoji parceli s hišo in vrtom, ki pa je bila v lasti
moža. Te parcele večinoma niso bile ena zraven druge, kar je ženam omogočalo nekakšno
neodvisnost od drugih žena (Scheer, 2003).
Mormoni so torej ustvarili visoko organiziran, strukturiran, teokratični sistem, kar se je
kazalo tudi v značilnostih mormonskih naselij. Naselja so bila načrtovana tako, da bi
zagotovila povezovanje skupnosti in dejavno versko življenje. Ljudi so spodbujali k
življenju v mestih, tako so vsakemu posamezniku odmerili košček zemlje v mestu, na
katerem pa ni smel postaviti kmetijskih poslopij, za to so določili pas zunaj mesta (Guth,
2009). K takemu načrtu naselij, je verjetno prispeval tudi odnos mormonov do mestnega
načina življenja. Smith je poudarjal, da naj bi v mestu kmet in njegova družina uživala vse
prednosti mesta kot so šole, javne razprave in druženje. Mesto naj bi torej zagotavljalo, da
bi se mormoni med seboj pogosto srečevali ob religijskih, ekonomskih in družabnih
priložnostih. Nekateri avtorji menijo, da so hkrati s prednostmi mest ter z večjimi
parcelami želeli ohraniti vaško moralno držo, vaško kulturo, ki je bila tesno povezana z
mormonizmom. Mormoni niso želeli obnoviti le verskega nauka in duhovnega življenja,
pač pa so želeli reorganizirati celoto njihovega vsakdanjega življenja. Vse od oblačil do
arhitekture je bilo orodje za oblikovanje novega človeka in nove družbe. V tem pogledu je
79
bil to lahko nekakšen socialni eksperiment oblikovanja tesno povezane skupnosti, katere
osnovna in najpomembnejša enota je družina (Upton, 2005).
Mesto se je po načrtih Smitha in Younga širilo vse do vzpostavitve železnice in odkritja
rudnin, ki so na območje Utaha pritegnile veliko novih priseljencev. Velike parcele in
široke ulice so se skozi čas izkazale kot neprimerne za mestno okolje in kot slab temelj za
nadaljnje širjenje in razvoj mesta. Glavna značilnost drugega dela 19. stoletja je bila, da so
parcele začeli deliti na manjše dele, med nekaterimi so se pogosto oblikovale tudi ozke
slepe ulice. Vendar so večje ulice še vedno ostale bolj prometne in bolj privlačne za
gospodarstvo (Scheer, 2003).
Po drugi strani pa so večje enote zelo primerne za nekatere objekte, kot so večje stolpnice,
športni objekti, kongresni centri, veliki nakupovalni centri s parkirišči, ki jih v nekaterih
mestih z manjšo mrežo težje umestijo v prostor.
Slika 15: Salt Lake City leta 2015
Vir: Google maps, 2015
Dolge ulice lahko predstavljajo problem za pešce, ki morajo prehoditi vsaj 200 metrov,
preden lahko spremenijo smer. Zato so skozi kvadratne enote začeli graditi manjše ulice, ki
povezujejo dve večji ulici. Glavne ulice so širše tudi od prostora, ki ga zahteva
80
avtomobilski promet. Dele ulic so zato ponekod spremenili v otoke parkirišč, drugje pa v
bulvarje. Kljub spremembam pa je geometrijska mreža mesta še vedno opazna (Scheer,
2003).
Izvedena je bila tudi raziskava, kjer so preučevali značilnosti mormonskih in
nemormonskih mest. Ugotovili so, da je širina ulic, velikost posameznih enot med ulicami
in velikost posesti veliko večja v mestih, ki so značilno mormonska (Guth, 2009).
5.2.
Tipična bivališča
Prvi priseljenci so po navodilih Younga domove večinoma gradili iz opek iz gline, peska in
vode, strehe pa iz lesa, pokritega z lubjem ceder ali rogoza, ki sta rasla ob bregovih rek.
Za hiše iz opek so se odločili, ker je bilo peska, gline ter vode na voljo v velikih količinah
in v neposredni bližini, medtem ko bi morali po kamenje in les v nekoliko bolj oddaljena
območja. Tudi sama izdelava opek je bila preprosta. Za oblikovanje opek so uporabljali
lesene modele. Hiše iz opek so se izkazale kot zelo primerne za sušno okolje, saj so bile
debele stene iz opek energetsko učinkovite. Med hladnimi zimami so zadrževale toploto ter
hladen zrak med poletnimi meseci. Hiše so ponavadi imele le enega ali dva prostora, nato
so po potrebi ob povečanju družine dozidavali dodatne prostore. Tako so se nekatere hiše
iz začetne oblike v črki I skozi čas spremenile v obliko črke T (Hamilton, 1995).
Večina mormonov naj bi tedaj enak tip hiše gradila, ker so imeli podobne predstave o
družinskem življenju in ker so želeli izkazati solidarnost do svojih sosedov ali pa se od njih
niso želeli razlikovati. Veliko novoustanovljenih verskih skupnosti je poskušalo uvesti
egalitarne bivalne razmere in skupen ekonomski red na podlagi religijskih prepričanj
(Upton, 2005).
Večino hiš so zgradili lastniki sami, nekateri s pomočjo bolje izurjenih delavcev. Tudi
ženske so pogosto pomagale pri gradnji, še posebej v času, ko so bili njihovi možje na
misijonih. Na nek način se praksa poligamije kaže tudi v značilnostih hiš, saj so bile hiše,
kjer je mož imel več žena, ponavadi večje, imele naj bi tudi večje število vhodov. Tako je
med ljudmi dolgo veljalo, da lahko iz števila vhodov ugotovijo število žena, vendar pa
kljub temu, da so nekatere hiše res imele toliko vhodov kot je imel mož žena, pa ne gre
81
posploševati, saj so številne hiše imele več vhodov iz drugih, praktičnih vzrokov. Spet
drugi so poskušali prakso poligamije razbrati iz števila dimnikov ali oblike strehe
(Hamilton, 1995).
Slika 16: Hiša v Utahu, zgrajena okoli leta 1850
Vir: Hamilton, 1995
5.3.
Začetki kmetijstva in neagrarnega gospodarstva
Benjamin Ferris je leta 1854, torej sedem let po prihodu mormonov na območje Utaha,
zapisal, da se kmetje v Utahu srečujejo s številnimi težavami. Poudaril je, da je mormonom
dodatno delo predstavljalo oblikovanje namakalnega sistema in vzdrževanje namakalnih
jarkov čez celo leto. Na območjih kjer vode ni bilo v izobilju, so sosedje na svojih
površinah vodo uporabljali izmenoma. Vodo pa naj bi dan in noč razporejali po polju.
Ferris omenja, da so že zgodaj opazili, da so temperaturne razmere nestabilne in se hitro
spreminjajo, predvsem kot posledica močnih in hladnih vetrov, ki pihajo iz gora, ki so
večino leta pokrite s snežno odejo.
Kot dodatno slabost omenja tudi zaslanjenost prsti, ki se kaže kot bela plast na površini
prsti. Zaslanjeni so tudi številni potoki, kar onemogoča njihovo uporabo za napajanje
82
živine. Zaslanjenost vpliva tudi na rastline, tako na njihovo rast kot okus. Skupki soli so se
pogosto uporabljali tudi za domačo rabo. V opisih Utaha so avtorji že zgodaj ugotavljali,
da mormoni pridelajo velike količine sladkorne pese. Leta 1852 so mormoni kupili stroje
in ostale pripomočke za predelavo sladkorne pese v sladkor.
Ferris je opazil pomanjkanje lesa, predvsem v dolini Velikega slanega jezera. Les za
uporabo v Salt Lake Cityu so morali pridobivati v vsaj 15 milj oddaljenih in težko
dostopnih območjih. Skrbela jih je tudi količina lesa, ki je bila na voljo za gradnjo hiš,
ograd in ogrevanje. Ferris sicer omenja nahajališča premoga in železove rude, vendar
dodaja, da mormoni tedaj niso izkoristili teh danosti, saj naj bi bili prezaposleni z gradnjo
templja. Dodaja, da se mormoni veselijo izgradnje železnice, ki bi jim omogočila dovoz
premoga in železa (Ferris, 1854).
Pomen uspešnega, samozadostnega kmetovanja je ves čas poudarjalo tudi predsedstvo
mormonske cerkve, saj naj bi bila večina pridig v prvih letih življenja na tem območju
namenjena problematiki kmetijstva, govorili so o primerni uporabi vode, o ravnanju s
posevki in živino ter kako jih zaščititi pred kobilicami, črički in celo pred staroselci.
Raznoliko kmetijstvo in samozadostnost nista bila le zaželena ampak nepogrešljiva za
gospodarstvo na splošno (Arrington, 2004).
Industrijski razvoj se je zanašal na domačo proizvodnjo vlaken in uvoz strojev. Cerkveni
voditelji so prepovedovali uvažanje in nakup »luksuznih« uvoženih izdelkov, kot so tedaj
bili čaj, kava, tobak in alkohol. Pri tem gre poudariti, da ne gre le za moralno načelo,
ampak tudi za ekonomsko politiko. Young je dejal, da večino stvari lahko naredijo sami, če
pa proizvodnja določenih dobrin v Utahu ni mogoča, je najbolje, da jih sploh ne
uporabljajo, saj niso nujne za preživetje (Arrington, 2004).
Cerkev je predlagala tudi izgradnjo oziroma prenovo namakalnih kanalov tako, da bi
vodne vire kar najbolj izkoristili. Posameznikom se pri gradnji namakalnih jarkov ni bilo
potrebno zanašati le na lastno znanje in delo, pač pa jim je pri načrtovanju, usmerjanju,
tehničnih in finančnih zadevah pomagala cerkev. Takšno pomoč so ljudje potrebovali
predvsem pri poseljevanju dolin reke Sevier in Virgin, ki pogosto poplavljata, poleg tega
83
pa je za njiju značilno tudi daljše obdobje nizkega vodostaja zaradi česar so morali
namakalni sistem vsako leto obnavljati (Arrington, 2004).
Glavni instrument za izvajanje politike domačega, samooskrbnega gospodarstva je bila
družba D.A.M. (Deseret Agricultural and Manufacturing Society), ustanovljena leta 1856,
ki naj bi zastopal teritorij Utaha. Ker so bili člani mormoni, je tako podpirala predvsem
vizijo mormonske cerkve. Družba D.A.M. je od ZDA prejemala denarna sredstva in
semena ter sadike. Nekatere izmed teh semen in sadik so posadili na eksperimentalni vrt v
Salt Lake Cityu, da so preverili, kako različne rastline uspevajo na njihovih tleh. Uvozili so
boljše pasme koz, goveda in ovc. Investirali so tudi v ustanovitev ribogojnice, čebelarstvo,
sadjarstvo. D.A.M. je velik pomen dajal tudi promociji lokalnih izdelkov. Družba je
pomagala ustanoviti »podjetja«, ki so zalagala trg Utaha s sladkorjem, melaso, tobakom,
lanom in industrijsko konopljo. Uvozili so stroje za proizvodnjo sladkorja in blaga iz lanu
in konoplje. Spodbujali so tudi vzrejo ovc in izdelavo volne, zaradi česar se je število ovc
iz 37.000 leta 1860 povzpelo na 235.000 leta 1880. Velik pomen so pripisovali tudi
svilarstvu, Youngu se delo ni zdelo naporno in zato naj bi bilo primerno predvsem za
ženske, otroke in starejše (Arrington, 2004).
Ceste, mostove, javne zgradbe, namakalne jarke so mormoni gradili prostovoljno, saj so
desetino lahko prispevali v denarju, pridelkih ali delu. Ko so v Utah prihajali priseljenci, so
jih po Utahu pogosto porazdelili glede na to katere veščine so imeli, torej k kateremu delu
Utaha bi lahko največ doprinesli (Arrington, 2004).
K promoviranju kulturne in ekonomske enotnosti ozemlja in k sodelovala pri splošnem
razvoju je pripomogla telegrafska linija Deseret (Deseret Telegraph Line). Vzpostavitev
čezkontinentalne telegrafske linije leta 1861 je odprla možnost vzpostavitve lokalne
telegrafske linije, ki bi med seboj povezala mormonska naselja. Vendar je ameriška
državljanska vojna prestavila čas izgradnje, prvo linijo so vzpostavili leta 1866 in v
naslednjih letih povezali skorajda vsa mormonska naselja od južnega Idaha do severne
Arizone in jugovzhodne Nevade. Pri izgradnji linije je sodelovalo veliko prostovoljcev,
tekom izgradnje se je pokazalo, kako učinkovito in dobro organizirano so mormoni
opravili delo. Linija se je izkazala za učinkovito sredstvo širjenja verskih in drugih
interesov cerkve. Linija je povezovala pionirje, ki so ustanavljali nova naselja in tako
preprečila občutek osamljenosti in s tem spodbudila k nadaljnjemu širjenju mormonskih
84
naselji. Tako naj bi linija, čeprav nove tehnologije ponavadi povezujemo s približevanjem
modernemu načinu življenja, pravzaprav ohranjala in spodbujala tedanji način življenja
mormonov (Arrington, 2004).
V izgradnji čezkontinentalne železnice leta 1869, so mormoni zaznali tudi nekatere
negativne vidike, saj se je povečala možnost, da bodo podjetja z vzhoda začela izkoriščati
njihovo rudo in trg, poleg tega pa je železnica ogrožala nadaljnji teokratični nadzor nad
območjem. Zato so mormoni tedaj še več energije vložili v oblikovanje posebne
gospodarske politike, ki je zagotovila, da tako gospodarske kot tudi družbene spremembe v
Utahu v 19. stoletju niso bile tako velike kot tiste, ki so zajele ostale zahodne države.
Cerkev je pritiskala na mormone, da poslujejo le s »prijatelji« cerkve (Arrington, 2004).
Widtsoe in Peterson sta leta 1908 zapisala, da so bili glavni pridelki Utaha konec 19.
stoletja in v začetku 20. stoletja lucerna, pšenica, seno, koruza, oves, ječmen, krompir,
sladkorna pesa in rž. Na jugu države (v okrožjih San Juan, Grand in Washington) so
uspevale fige, granatna jabolka, mandeljni in trte (za rozine). Živinoreja je bila pomemben
del kmetijstva. Velik pomena za proizvodnjo volne so bile ovce pasme merino in cotswold.
Po pomenu za kmetijstvo Utaha naj bi ovcam tedaj sledilo govedo in krave mlekarice.
Živina se je pasla na travnikih ob vznožjih gora, ponekod tudi na sušnejših površinah s
skromnim rastlinstvom. Že tedaj sta Widtsoe in Peterson za največje bogastvo Utaha
označila rude. Nekaj let sta oddaljenost trgov in nezaupanje mormonov do tujcev in
industrializacije zavirala ustanovitev tovarn na tem območju. Vendar je konec 19. stoletja
bližina visokokvalitetne železove rude in premoga Provo in večji del Utaha kmalu
spremenila v center jeklarstva. Tovarne so se razvile vse od Prova do Brigham Citya.
Danes je veliko prebivalcev zaposlenih v podjetjih, povezanih z rudarstvom. Med
pomembnejše rude spadajo baker, zlato, molibden, magnezij, sledijo berilij, srebro, svinec,
kositer, živo srebro in uran. Izkoriščanje rud in fosilnih goriv je v Utah privabilo veliko
število priseljencev, ki so iskali delo. Stara rudarska mesta so Mercur, Silver Reef, Eureka,
Park City in mnogo krajev v okrožju Carbon, npr. Castle Gate, Hiawatha in Spring
Canyon. Pomembnejša nahajališča fosilnih goriv so predvsem na vzhodnem delu Utaha v
okrožjih Emery, Carbon, Grand in Uinta (Economy of Utah, 2012).
85
Utah je trenutno eden od centrov za vesoljsko raziskovanje, proizvodnjo raket, vesoljskih
plovil, računalniške strojne in programske opreme, elektronskih sistemov. Pomembna
panoga je tudi predelava hrane, obdelava kovin in naftnih derivatov (Economy of Utah,
2012). Izvoz kovin je Utahu leta 2012 prinesel 12,2 milijarde, računalništva in elektronike
pa 2,2 milijardi dobička (Leaver, 2014).
Eden najpomembnejših delov ekonomije Utaha je tudi turizem. Glavne turistične atrakcije
so narodni parki (Arches, Bryce, Capitol Reef, Canyon Lands, Zion), ki obiskovalce
privlačijo predvsem zaradi posebne geomorfologije in geologije. Tempelj v Salt Lake
Citiyu si na leto ogleda tudi do 5 milijonov turistov. Utah je prizorišče tudi nekaterih večjih
kulturnih dogodkov, kot sta filemska festivala Sundance in Shakespearean. Veliko turistov
obišče smučarska središča, ki so postala še posebej znana po tem, ko je utah leta 2002
gostil zimska olimpijske igre. Smučarska središča so značilna predvsem za gorovje
Wasatch (Economy of Utah, 2012). V letu 2012 so zabeležili 6,6 milijonov ogledov
narodnih parkov, 5,1 milijona ogledov drugih znamenitosti in 4 milijone obiskov smučišč.
Leta 2012 naj bi turizem Utahu prinesel 7,4 milijarde dobička (Leaver, 2014).
Mormonska vera naj bi Utahu koristila tudi v časih ekonomskih kriz. Nekateri avtorji
menijo, da je to posledica stabilne politike Utaha, saj to politično precej homogena država.
Manjša je verjetnosti, da se bodo prebivalci Utaha zaradi boljšega zaslužka izselili v druge
dele ZDA, saj so močno navezani na svoje družine in versko skupnost. Na kvalitetnejše
opravljanje dela, naj bi vplivalo tudi boljše zdravstveno stanje delavcev, kateri naj bi v
Utahu pili veliko manj alkohola in manj kadili, kar nosi posledice tudi na manjši porabi
denarja za zdravstvo.
86
5.4.
Mormonska kulturna regija
Obstoj mormonske kulture znotraj širše ameriške družbe je bil prepoznan že od začetkov
oblikovanja mormonske cerkve. Zgodovinarji in sociologi so se že zgodaj ukvarjali s
posebnostmi mormonske kulture.
Leta 1965 je geograf D.W. Meining območje, kjer živi večina mormonov v ZDA, označil
za mormonsko kulturno regijo (pogosto tudi: mormonski pas, mormonski koridor, Jell-O
pas). Za center mormonske kulturne regije je določil območje ob vznožju gorovja Wasatch
vzhodno od Velikega slanega jezera. Tu je delež mormonskega prebivalstva največji,
hkrati pa je tu tudi sedež mormonske cerkve (Georges, Owens, 1995).
Slika 17: Mormonska kulturna regija
Vir: Meining, 1965
87
Meje posameznih območij je Meining določil glede na zgodovino naseljevanja,
demografijo in glede na prisotnost mormonskih značilnosti v pokrajini. V pokrajini naj bi
se prisotnost mormonov odražal v (Georges, Owens, 1995):
-
namakalnih jarkih,
-
drevoredih (predvsem topolov – v ZDA jih pogosto imenujejo mormonska
drevesa), ki varujejo pred močnim vetrom ali služijo kot meje med polji, ulicami in
hišami,
-
značilno je, da so hiše tudi v ruralnih predelih obkrožene s polji, postavljene ena
zraven druge in ne kot izolirane kmetije,
-
napravah za dvigovanje in zlaganje sena - Derrickova dvigala,
-
načinu oštevilčevanja stavb,
-
mrežni zasnovi mest,
-
krajevnih imenih (Moroni, Nephi, Lehi, …).
Slika 18: Značilnosti mormonske kulturne regije
Vir: Google maps, 2015
88
6. DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI UTAHA
6.1.
Gibanje števila prebivalstva
Od popisa prebivalstva Utaha leta 1850 do zadnjega popisa leta 2010 se je število
prebivalcev iz 11.380 povečalo na 2.763.885. Po zadnjih ocenah naj bi bilo junija 2014
število prebivalcev Utaha 2.942.902, kar pomeni, da se je število prebivalcev v 164 letih
povečalo za 2,9 milijona. Od popisa leta 2000 do popisa leta 2010 je Utah pridobil 530.716
prebivalcev. Leta 2014 se je Utah po številu prebivalcev uvrstil na 34 mesto med
ameriškimi zveznimi državami (United States Census Bureau, 2015).
Število prebivalcev
Grafikon 2: Gibanje števila prebivalstva Utaha od leta 1850 do 2014
3,011,380
2,811,380
2,611,380
2,411,380
2,211,380
2,011,380
1,811,380
1,611,380
1,411,380
1,211,380
1,011,380
811,380
611,380
411,380
211,380
11,380
1850
1870
1890
1910
1930
1950
1970
1990
2010
Leto
Vir podatkov: United States Census Bureau, 2015
Med leti 1960 in 2014 se je število prebivalcev Utaha na leto v povprečju povečalo za 2,2
%. Ta rast je bila še večja v obdobju 2004 do 2008 pred obdobjem gospodarske krize, ko
se je število prebivalstva letno povečalo za 2,6 %. Med leti 2009 in 2013 pa se je stopnja
rasti prebivalstva znižala na 1,5 % (Utah's Population …, 2014).
89
Preglednica 2: Število prebivalcev in gostota poselitve Utaha in ZDA od leta 1910 do 2010
Leto
ZDA
Utah
Število
Gostota poselitve Število
Gostota poselitve
prebivalcev
(prebivalcev/
(prebivalcev/
prebivalcev
kvadratno miljo)
kvadratno miljo)
1910
92.228.531
26,0
373.351
4,5
1920
106.021.568
29,9
449.396
5,5
1930
123.202.660
34,1
507.847
6,2
1940
132.165.129
37,2
550.310
6,7
1950
151.325.798
42,6
688.862
8,4
1960
179.323.175
50,6
890.627
10,8
1970
203.211.926
57,5
1.059.273
12,9
1980
226.545.805
64,1
1.461.037
17,8
1990
248.709.873
70,4
1.722.850
21,0
2000
281.421.906
79,7
2.233.169
27,2
2010
308.745.538
87,4
2.763.885
33,6
Vir: Population Density, 2010
Mlado prebivalstvo in visoka rodnost prispevata k visoki rasti prebivalstva, saj je stopnja
rodnosti višja od stopnje umrljivosti. Utah je vedno imel pozitiven naraven prirastek,
medtem ko je bil selitveni prirast bolj spremenljiv, saj je v veliki meri odvisen predvsem
od gospodarskega stanja (Perlich, Downen, 2011).
Ženske v Utahu začenjajo družine mlajše kakor drugod v ZDA in imajo večje število otrok,
kar je značilnost Utaha že več generacij. Utah ima najvišjo rodnost v celotnih ZDA
(Balik, 2008). Število otrok na žensko je v Utahu že desetletja višje od povprečja ZDA,
vendar se številke tako za Utah kakor ZDA znižujejo. Leta 1960 je bilo povprečje Utaha
4,3 otrok na žensko, povprečje ZDA pa 3,7 otrok na žensko (Sociodemographics of …,
1996 ), to število se je do leta 2010 skoraj prepolovilo. Število živorojenih otrok na 1000
žensk v rodni dobi (15 – 44 let) je bilo v Utahu ob popisu leta 2010 86,8, povprečje ZDA
je tedaj bilo 64,1, povprečno število otrok na žensko je bilo leta 2010 v Utahu 2,45, kar je
90
največ med državami ZDA, kjer je povprečno število otrok na žensko 1,93 (Hamilton in
sod., 2012).
Število žensk, ki nikoli niso bile poročene, je v Utahu (14,3/1000 žensk) močno manjše od
povprečja ZDA (28,4/1000 žensk) Povprečna starost žensk v Utahu ob sklenitvi zakonske
zveze je 23,5 let, moških pa 25,6 let, kar je za oba spola najnižja starost ob sklenitvi
zakonske zveze v ZDA, kjer je bila povprečna starost moških ob sklenitvi zakonske zveze
29 let, žensk pa 27 let. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka v Utahu je 23,9
let, v ZDA pa 25,8 let leta 2012. V Utahu se je izven zakonske zveze rodilo 19,2 % otrok,
kar je najmanj v ZDA, kjer je povprečje 40,8 % (Perlich, Downen, 2011).
Povprečno število sklenjenih zakonskih zvez v Utahu je bilo leta 2009 8,2 na 1000
prebivalcev, kar je več od povprečja ZDA (6,8 na 1000 prebivalcev), število ločitev v
Utahu leta 2009 je bilo 3,6 na 1000 prebivalcev, kar je blizu povprečja ZDA (3,4 na 1000
prebivalcev) (United States Census Bureau, 2012). Nekateri raziskovalci menijo, da je
nekoliko višji delež ločitev možno pripisati nizki starosti ob sklenitvi zakonske zveze.
Statistika kaže, da je za pare, ki se poročijo mlajši, ločitev bolj verjetna. Zakonci se pri
nižjih starostih v večjem obsegu srečujejo z določenimi stresorji, povezanimi z
izobraževanjem in financami, poleg tega pa se njihove spretnosti komunikacije in
reševanja konfliktov še razvijajo. Do večjega deleža ločitev pride tudi zato, ker se ljudje
pogosto poročajo, ker čutijo pritisk, da se morajo poročiti že zgodaj, predvsem v Utahu,
kjer se zakonski zvezi daje velik pomen (Hayes, 2013). Razlike v deležu ločitev med
mormoni in nemormoni v Utahu je težko določiti, saj se pari, ki so se poročili tudi v
cerkvenem obredu pogosto ločijo le civilno, v evidenci cerkve pa ta ločitev ni zabeležena.
Kljub temu se večinoma navaja, da je delež ločitev parov, ki so se poročili v mormonskem
templju, nižji od povprečja ZDA.
Utah je bil tako območje priseljevanja kakor tudi odseljevanja, kar je bilo predvsem
posledica državne ekonomije, ki je bila majhna in odvisna od cikličnih panog . Med leti
1940 – 2010 je bilo več različnih trendov gibanja števila prebivalstva. Z izjemo nekaterih
območij so ruralna območja v zadnjih 70 letih izgubljala prebivalstvo, medtem ko so ga
območja v bližini večjih mest pridobivala. Le okrožje Davis je imelo vsako desetletje od
leta 1940 naprej pozitivni selitveni saldo.
Od leta 1970 je ekonomija Utaha bolj stabilna in raznolika, zato se je tedaj povečalo
priseljevanje, kar je prispevalo k rasti prebivalstva. Ker so se zaradi ekonomskih razlogov
91
priseljevali predvsem mladi odrasli, ki so nato v Utahu ustvarili družine, se je povečal
delež mladega prebivalstva. Od leta 1940 do 2010 se je število prebivalcev povečalo iz
550.310 na 2.763.885, torej za 2.213.575 prebivalcev. V tem sedemdesetletnem obdobju je
bilo 1,7 milijona oziroma 78 % rasti prebivalstva pripisane naravnemu prirastu in približno
pol milijona priseljevanju. V sedemdesetih se je priselilo 149.094 ljudi, kar je skoraj toliko
kakor v obdobju 2000-2010. Velik val priseljevanja v sedemdesetih je zaradi povečanja
števila prebivalcev povzročil tudi rekordno število rojstev v zgodnjih osemdesetih, ta baby
boom generacija pa je začela svoje družine konec devetdesetih, kar je povzročilo novo
rekordno število rojstev. V sedemdesetih letih je imigracija predstavljala 37 % rasti
prebivalstva, leta 1990 pa že 42 %, v obdobju 2000 – 2010 pa 28 % rasti prebivalstva, saj
se je priseljevanje zaradi gospodarske recesije upočasnilo, a kljub je temu Utah bila tretja
najhitreje rastoča zvezna država. Utah je del območja velikega priseljevanja v medgorske
kotline Zahodne Amerike. Glede na druge države je pridobil zadostno količino populacije,
da si je zagotovil dodaten sedež v kongresu (Perlich, Downen, 2011).
Za Utah je bilo obdobje krize lažje, kakor za večino ZDA, zaposlenost se je leta 2013
povečala za 3,3 %, povprečje ZDA je bilo 1,6 %. Ker je gospodarstvo Utaha v boljšem
stanju kakor večine ZDA, se priseljevanje povečuje (Utah's Population …, 2014).
Selitve imajo lahko zelo velik vpliv na skupnost kakor tudi na posameznika. Selitev
posamezniku omogoča spremembo socialnega okolja in lahko hitro povzročijo obsežne
spremembe v sestavi prebivalstva. Glede na velike razsežnosti vpliva selitev se zdi
upravičeno domnevati, da so mnoge verske skupine vzpostavile sistem vrednot in
prepričanj, ki neposredno ali posredno vplivajo na odločitev za selitev na določeno
območje (Toney, Stinner, Kan, 1983).
Pozitiven selitveni prirastek Utaha večina torej pripisuje dobremu gospodarskemu stanju.
Zanimivo je, da se mormonska cerkev dolgo ni opredelila do politike priseljevanja oziroma
predvsem do ilegalnega priseljevanja v ZDA. Nekateri vzroke za to iščejo predvsem v tem,
da mormonska cerkev spreobrača veliko ilegalnih priseljencev v mormonsko vero, torej naj
bi jo zanimalo povečevanje članstva in pobiranje desetine ne glede na njihov ilegalni
status. Ilegalni priseljenci pogosto tudi sami postanejo misijonarji, kar je postalo očitno leta
2009, ko so misijonarja, ki se je vračal v Utah, na letališču aretirali (Mortensen, 2011).
Cerkveni voditelji ob temah o ilegalnem priseljevanju poudarjajo, da je njihovo načelo, da
imajo radi svoje sosede oziroma vse ljudi ne glede na to od kod so ter, da je ena njihovih
92
glavnih vrednot družina, in tako razdruževanja družin (v politiki priseljevanja ZDA) ne
morejo podpirati (Walch, 2014).
Toney, Stinner in Kan (1983) so izvedli raziskavo sestave imigrantov in emigrantov v in iz
Utaha. Poudarili so pomen socioloških dejavnikov pri oblikovanju selitvenih vzorcev.
Njihova raziskava je potrdila, da je vera pomemben dejavnik, ki vpliva na značilnosti
migrantov v in iz Utaha.
Ugotovili so, da mormoni predstavljajo kar 70 % imigrantov, kar je zelo veliko, glede na
to, da so mormoni tedaj v ZDA predstavljali okoli 1 % prebivalstva. Prav tako je za
nemormone bolj verjetno, da bodo izrazili namero za izselitev iz Utaha kakor mormoni. Ti
podatki o selitvah nam podajajo tudi del odgovora na vprašaje, kako mormoni v družbi, ki
je vse bolj mobilna v Utahu ohranjajo večino.
Mnogi so videli v priseljevanju v Utah proces, ki bi lahko spremenil razmerje med
mormoni in nemormoni, saj je priseljevanje eden od demografskih procesov, ki lahko zelo
spremeni sestavo populacije in je tako dejavnik kulturnih sprememb.
Mormoni naj bi se za selitev v Utah odločili tudi zaradi njihove doktrine združevanja (10.
člen vere), saj so v Utahu mormoni večina, tam se nahaja tudi cerkveno vodstvo in najbolj
znani mormonski templji. Torej mormoni v Utahu predstavljajo tako numerično večino in
imajo tudi največji vpliv na vsakdanje življenje. Prav mormonska večina prebivalstva
Utaha in njihovo poudarjanje pomena verske identitete v vsakdanjem življenju ter večje
število fundamentalistov naj bi prispeva k manjšemu priseljevanju nemormonov v Utah.
Zdi se, da zgodovina mormonov, njihova vera in prevlada njihovega načina življenja
različno vpliva na selitev mormonov in nemormonov.
Družabno življenje ter verska dejavnost mormonov sta v velikem delu organizirano preko
njihove cerkve. To ponuja priseljenim mormonom možnost za enostavno vključevanje v
tamkajšnjo družbo. Po drugi strani pa takšna organizacija in povezanost vsakdanjega
življenja in cerkve najverjetneje negativno vpliva na priseljevanje nemormonov, saj je
možnost njihove integracije v družbene aktivnosti manjša oziroma so iz njih izključeni.
Raziskave so pokazale, da sta takšno tesno povezovanje mormonov in njihova izoliranost
tudi razloga, da imajo mormoni problem pri prilagajanju »ameriški« kulturi in da se
nemormoni zato tudi težje vključijo v družabno življenje na območjih, kjer prevladujejo
mormoni.
93
Mormoni poudarjajo raziskovanje družinske zgodovine in pomen družinskih vezi, ki naj bi
tudi bila razlog, da manj mormonov izrazi namero za izselitev iz Utaha (Toney, Stinner,
Kan, 1983).
Kot omenjeno ima Utah tudi najvišjo rodnost v ZDA, kar se večinoma pripisuje velikemu
deležu mladega prebivalstva v rodni dobi in večinskemu mormonskemu prebivalstvu.
Določene študije so poskušale ugotoviti, ali je tudi rodnost žensk, ki niso mormonske vere,
v Utahu višja kot v drugih delih ZDA in zakaj.
Visoka rodnost mormonov v Utahu je predvsem odraz njihove velike verske predanosti,
Utah je namreč zvezna država z najvišjim deležem prebivalstva (51 %), ki se verskih
obredov udeležuje vsaj enkrat na teden. Delež mormonov v Utahu, ki se verskih obredov
udeleži vsaj enkrat na teden je še večji (75 %) (Newport, 2015). Zdi se, da visoka verska
udeležba vpliva tudi na druge verske skupnosti v Utahu, saj je tudi njihova verska udeležba
višja kakor v drugih delih ZDA. To potrjuje teorijo, da so člani verske skupnosti bolj
predani in več sodelujejo v verskih obredih, če je njihova verska skupnost v manjšini
(Hackett, 2008).
Hackett pravi, da je možno, da visoka rodnost mormonov v Utahu vpliva na rodnost
prebivalcev Utaha, ki niso mormoni. Edina raziskava na temo rodnosti med mormoni in
nemormoni v Utahu je bila izvedena v osemdesetih in
primerja pričakovanja žensk
(starosti: 18-19 let) o tem, koliko otrok nameravajo imeti. Mormonke so v povprečju
pričakovale, da bodo imele 4,4 otroke, nemormonke pa v povprečju 2,5 otroka, kar je več
od takratnega povprečja anketiranih žensk v ZDA, ki je bilo 2,1 otroka na žensko.
Razvidno je torej, da so mormonske ženske pričakovale veliko več otrok kakor
nemormonke. Avtorji te raziskave so sicer potrdili, da nemormonske ženske v Utahu želijo
večje število otrok od povprečja ZDA, vendar pa pravijo, da so razlike premajhne, da bi
večje število pričakovanih otrok lahko pripisali njihovemu prebivanju v Utahu in stiku z
mormonsko kulturo, vendar tega tudi ne zanikajo in dopuščajo možnost, da večja rodnost
mormonov vpliva na večjo rodnost nemormonov v Utahu (Hackett, 2008).
94
6.2.
Gostota poselitve
Po gostoti poselitve, ki je bila leta 2010 33,6 prebivalcev na kvadratno miljo, se Utah
uvršča na 43. mesto med ZDA. Utah je torej redko in neenakomerno poseljen. Med okrožji
so velike razlike, saj se okrožja močno razlikujejo tako po površini kakor tudi po številu
prebivalcev (Population Density, 2010). Gostota poselitve je največja v večjih urbanih
središčih. Območja z
neugodnimi naravnogeografskimi pogoji in slabšo prometno
dostopnostjo so redko poseljena.
Okrožje z največjim številom prebivalstva je Salt Lake, ki je leta 2010 presegel 1 milijon
prebivalcev, kar predstavlja 37,3 % prebivalstva Utaha. Sledi mu okrožje Utah, kjer
prebiva 18,7 % prebivalstva. Na tretjem in četrtem mestu po številu prebivalcev sta okrožji
Davis in Weber. Število prebivalcev v okrožju Washington se je v 10 letih povečalo za
52,9 %, najhitreje rastoče okrožje po številu prebivalcev pa je Wasatch, ki je v desetih letih
povečalo število prebivalcev za 54,7 % (Perlich, Downen, 2011).
Zemljevid 11: Gostota poselitve po okrožjih Utaha leta 2010
Vir: Population Density by County, 2010
95
Okrožja z gostoto poselitve, večje od 100 prebivalcev na kvadratno miljo, so: Salt Lake
(1.387,1), Davis (1025,8), Weber (401,4) in Utah (257,8), nekoliko nižjo gostoto poselitve
ima okrožje Cache (96,7). Okrožja z gostoto poselitve, nižjo od 2 prebivalca na kvadratno
miljo, so: Garfield (1), Wayne (1,1), Daggett (1,5), Kane (1,8), San Juan (1,9) in Millard
(1,9) (Population Density by County, 2010).
6.3.
Starostna in spolna struktura prebivalstva
50,3 % prebivalcev Utaha je moških in 49,7 % žensk, medtem ko je povprečje ZDA 50,9
% žensk in 49,2 % moških. Utah je ena izmed 10 zveznih držav, kjer je število moških
večje od števila žensk. Število moških na 100 žensk v Utahu je 100,9 (Census Briefs 2010
– Age …, 2011). Razlog takšno razmerje med spoloma je lahko tudi to, da nekatera
območja Utaha ponujajo delo predvsem moškim (v energetiki, gradbeništvu), poleg tega
dečki v Utahu že po številu rojstev prehitijo deklice 1,05 proti 1. Močno višji delež moških
je občuten le do 46 leta starosti, pri starosti nad 85 let in več je žensk že dvakrat več kakor
moških, zaradi višje umrljivosti moških (Perlich, Downen, 2011).
Od popisa leta 2000 se prebivalstvo ZDA stara. Povprečna starost prebivalcev se je
dvignila v vseh zveznih državah. Povprečna starost mnogih zveznih držav je 40 let in več.
Povprečna starost prebivalstva ZDA leta 2010 je bila 37,2 let, kar je 1,9 let več kakor leta
2000. Država z najnižjo povprečno starostjo 29,2 let je Utah, ki je tudi edina država s
povprečno starostjo prebivalcev pod 30 let in najvišjim deležem prebivalstva mlajšega od
18 let. V Utahu je tudi okrožje z drugo najnižjo povprečno starostjo prebivalstva, ki je v
okrožju Utah 24,6 let. V tem okrožju se nahaja univerza Birgham Young. Veliko število
študentov prispeva k nižji povprečni starosti. Prav tako se v Utahu v okrožju Utah nahaja
tudi kraj z najnižjo povprečno starostjo prebivalcev – Provo, kjer je povprečna starost
prebivalcev 23,3 let (Perlich, Downen, 2011).
Preglednica 3: Primerjava razmerja starostnih skupin med ZDA in Utahom za leto 2010
0 - 18
ZDA
Utah
18 - 44
45 – 64
65+
24 %
36,5 %
26,4 %
13 %
31,5 %
39,7 %
19,8 %
9%
Vir podatkov: Census Briefs 2010 – Age …, 2011
96
Zemljevid 12: Povprečna starost prebivalstva ZDA leta 2010
Vir: Census Briefs 2010 – Age …, 2011
Iz starostne piramide Utaha (grafikon 3) je razvidno, da se je število ljudi v vseh starostnih
skupinah povečalo. Relativno mlado prebivalstvo Utaha se odraža v širšem spodnjem delu
piramide. Od leta 2000 se je močno povečalo se je število ljudi v starostnih skupinah od 25
– 39 let, kar je posledica baby booma v osemdesetih letih, otroci te velike generacije pa so
odgovorni za veliko povečanje števila mlajših od 10 let.
Koeficient starostne odvisnosti nam pove, kakšna je ekonomska odvisnost v populaciji
glede na število otok in starejših (odvisni starostni skupini: pod 18 let in nad 64 let) na 100
delovno sposobnih prebivalcev. Koeficient starostne odvisnosti se lahko razdeli na
starostno odvisnost starostnikov in starostno odvisnost otrok. V ZDA se je koeficient
starostne odvisnosti od leta 2000 do leta 2010 zmanjšal iz 61,6 na 58,9, kar pomeni, da je
bilo na 100 delovno sposobnih leta 2010 2,7 odvisnih oseb manj. Vendar znižanje starostne
odvisnosti ni enakomerno v obeh odvisnih starostnih skupinah, saj se je od leta 2000 do
2010 koeficient odvisnosti otrok znižal za 3,3, starostnikov pa le za 0,6.
Utah je zvezna država z najvišjim koeficientom odvisnosti, ima tudi najvišjo odvisnost
otrok, kar ni presenetljivo, saj je Utah država z najnižjo povprečno starostjo (Census
Briefs 2010 – Age …, 2011). Pričakovana življenjska doba v Utahu leta 2010 je bila 80,2
leti (Lewis, Burd-Sharps, 2014).
97
Grafikon 3: Starostna piramida Utaha leta 2010
Vir: Perlich, Downen, 2011
6.3.1. Spolna in starostna sestava mormonov v Utahu
Primerjava povprečne starosti mormonov in prebivalcev Utaha, ki niso mormoni, pokaže
zanimive spremembe. Leta 1990 je bila povprečna starost mormonov v Utahu (41,4 let)
veliko nižja od povprečne starosti mormonov v ostalih delih ZDA (43 let). Do leta 2008 se
je ta razlika zmanjšala, povprečna starost je bila tedaj približno enaka. Torej se mormoni v
Utahu starajo hitreje kakor v ostalih delih ZDA. Ta podatek je zelo zanimiv, saj ima Utah
najnižjo povprečno starost (29,2 let leta 2008) v ZDA in je na 49. mestu po deležu starejših
od 65 let. Utah ima že desetletja najnižjo povprečno starost v ZDA, kar so demografi
tradicionalno pripisovali višji rodnosti mormonov. Podatki iz raziskave ARIS (2008)
visoko rodnost mormonov potrjujejo. Povprečna velikost gospodinjstva mormonov v
Utahu je bila 4,2, medtem ko je bila povprečna velikost gospodinjstev mormonov v drugih
delih ZDA 3,7, kar kaže na to, da so se tradicionalno velike družine bolje obdržale v
Utahu. Tako se pojavlja vprašanje zakaj ima Utah najnižjo povprečno starost, čeprav se
povprečna starost mormonov v Utahu viša (Phillips, Cragun, 2001).
Možni sta dve razlagi. Starost tistih, ki se spreobrnejo v mormonsko vero v ostalih delih
ZDA je morda vse nižja. Druga razlaga je, da najstniki in mlajši odrasli, predvsem moški
98
zapuščajo mormonsko vero v večjem številu. Poleg tega pa je možno še, da na višjo
povprečno starost mormonov vpliva tudi daljša življenjska doba (Phillips, Cragun, 2001).
Raziskave so pokazale, da se število odpadništva v Utahu višalo, prav tako tudi v sosednjih
državah, kjer so mormoni v preteklosti predstavljali večino. Philips in Cragun sta
ugotovila, da je bilo med leti 1972 in 2000 92,6 % anketiranih mormonov, ki so bili
anketirani pri starosti 16 let še vedno članov mormonske cerkve, ko so bili starejši. Med
leti 2001 in 2010 je ta delež padel na 64,4 %. Pred letom 2000 so bili mormoni nekoliko
mlajši kakor odpadniki, po letu 2000 pa se je vzorec obrnil, saj je povprečna starost
mormonov višja od povprečne starosti odpadnikov (Phillips, Cragun, 2001).
Mormonska cerkev ima kot večina krščanskih cerkva med člani več žensk kakor moških. V
Utahu je med mormoni 60 % žensk in 53 % moških. Spremembe v spolni strukturi
mormonov v Utahu potrjujejo trditev, da je med odpadniki veliko več mlajših moških
kakor mlajših žensk . Večji delež žensk med mormoni v Utahu ima lahko velik vpliv na
število mormonov v prihodnje, saj je zaradi neenakomerne spolne sestave mormonov vse
verjetneje, da se bodo ženske poročile z moškim, ki ni mormon. Zakoni, v katerih sta
zakonca različne vere imajo višjo stopnjo ločitev, za otroke, rojene v takšnih zakonih pa je
manj verjetno, da bodo ostali v cerkvi. Za mormone, ki se želijo poročiti z nekom, ki ni
mormon, obstajajo tudi drugi pomisleki, saj se takšnim parom ni dovoljeno poročiti v
mormonskih templjih in tako, glede na učenje mormonske vere, ne morejo doseči
odrešenja (Phillips, Cragun, 2001).
Demograf Merrill je v svoji raziskavi (Life Expectancy among LDS and Non-LDS in
Utah) ugotovil, da imajo mormoni v Utahu višjo pričakovano življenjsko dobo kakor
prebivalci Utaha, ki niso mormoni. Deloma se da višjo pričakovano življenjsko dobo
pripisati manjši porabi tobaka med mormoni. Merrill meni, da je možno višjo življenjsko
dobo pripisati tudi temu, da so mormoni bolj versko aktivni, saj imajo versko aktivnejši
ljudje boljšo socialno podporo, bolj zdrav način življenja. Pričakovana življenjska doba
moških mormonov v Utahu je bila za rojene med letoma 1994 in 1998 77,3 let, za moške
prebivalce Utaha, ki niso mormoni, pa 70,0 let, in za mormonske ženske 82,2 let, ter za
prebivalke Utaha, ki niso mormonke, 76,4 let (Merrill, 2004).
99
6.4.
Gospodinjstva in družine
Število ljudi v gospodinjstvu v ZDA leta 2010 je segalo od 2,3 v Severni Dakoti do 3,1 v
Utahu, povprečje ZDA je bilo 2,58 ljudi na gospodinjstvo. Utah je bil ob popisu leta 2010
edina zvezna država z več kot tremi ljudmi na gospodinjstvo. Utah ima tudi najštevilčnejše
družine (3,56) v ZDA in se uvršča med devet držav z družinami večjimi od 3,2 člana. Od
leta 2000 do 2010 se je velikost gospodinjstev v ZDA zmanjšala iz 2,59 na 2,58, povprečna
velikost družine je ostala enaka (3,14) (Census Briefs 2010 – Households and Families,
2011).
Zemljevid 13: Povprečna velikost družine v ZDA leta 2011
Vir: Average Family Size by State, 2011
61 % vseh gospodinjstev v Utahu sestavljajo zakonski pari, kar je največ v ZDA. Edini
zvezni državi z manj kot 5 % gospodinjstev z neporočenimi pari sta Utah (3,9 %) in
Alabama (4,1 %). Utah je imel leta 2010 najvišji delež enočlanskih gospodinjstev, ki so jih
sestavljali posamezniki, mlajši od 18 let. Takšna gospodinjstva v Utahu predstavljajo 43 %
gospodinjstev, medtem ko v ZDA 39 %. Utah (20 %) in Aljaska (16 %) sta imeli najnižji
delež gospodinjstev z osebami nad 65 let, povprečje ZDA je 23 % (Census Briefs 2010 –
Households and Families, 2011).
100
Preglednica 4: Tipi gospodinjstev v ZDA in Utahu leta 2010 (v %)
Tip gospodinjstva
ZDA
Utah
Zakonski par
48,4
61,0
Zakonski par z otroki (mlajšimi od 18 let)
20,2
31,7
Ženska gospodinjstva
13,1
9,7
Ženska z otroki (mlajšimi od 18 let)
7,2
5,5
Moška gospodinjstva
5,0
4,4
Moški z otroki (mlajšimi od 18 let)
2,4
2,2
Enočlanska gospodinjstva
26,7
18,7
Enočlanska nad 65 let
9,4
6,4
Veččlanska, ki ne sestavljajo družine
6,8
6,1
Povprečna velikost gospodinjstva
2,58
3,1
Povprečna velikost družine
3,14
3,56
Vir: Census Briefs 2010 – Households and Families, 2011
6.5.
Etnična sestava Utaha
Utah, tako kot ostali deli ZDA, postaja vse bolj etnično in rasno raznolik. Ob popisu leta
2010 je bilo v ZDA 36,3 % prebivalcev manjšin (minorities), v Utahu pa 19,6 %. Število
prebivalcev manjšin raste hitreje kakor ostala populacija, kar je delno posledica
doseljevanja in njihovega večjega naravnega prirastka, saj so priseljenci večinoma mlajši.
Največja manjšina v ZDA so Latinoameričani, ki predstavljajo 16,3 % prebivalstva ZDA,
prav tako tudi v Utahu, kjer so leta 2010 predstavljali 13 % prebivalstva. Manjšine so v
desetletju 2000 – 2010 k rasti prebivalstva Utaha prispevale 40,2 %, od tega 29,5 %
Latinoameričani (Perlich, Downen, 2011).
Število prebivalcev manjšin je v Utahu od leta 2000 do 2010 iz 328.904 naraslo na
542.166, torej za 213.262 oziroma 64,8 %. Število Latinoameričanov se je povečalo iz
201.559 na 358.340 oziroma za 77,8 %. Druga največja manjšina v Utahu so Azijci; leta
2010 je bilo njihovo število v Utahu 54.176, kar je za 17,693 več kakor leta 2000. Tretja
največja manjšina so prebivalci mešanega etničnega izvora, ki so leta 2010 predstavljali
48.985 prebivalcev, leta 2000 pa 31.308. V Utahu je bilo leta 2010 25.951
Afroameričanov, leta 2000 pa 16.137. Število ameriških staroselcev pa se je od leta 2000
101
do 2010 povečalo le za 418 oseb na 27.081. Število prebivalcev z izvorom na pacifiških
otokih se je od leta 2000 povečalo za 9.103 na 23.909 leta 2010 (Perlich, Downen, 2011).
Grafikon 4: Delež posameznih etničnih skupin v Utahu
IZ HAVAJEV
IN OSTALH
PACIFIŠKIH AFROAMERIČANI
OTOKOV
5%
4%
AMERIŠKI
STAROSELCI
5%
AZIJCI
10 %
DRUGO
1%
MEŠAN
ETNIČNI
IZVOR
9%
LATINOAMERIČANI
66 %
Vir: Perlich, Downen, 2011
Sestava manjšin Utaha se razlikuje od povprečja ZDA. Latinomeričani predstavljajo skoraj
66 % manjšin v Utahu, medtem ko v celotnih ZDA manj kot polovico (45%). Delež
ameriških staroselcev je v Utahu (4 %) večji kakor v celotnih ZDA (2 %), prav tako tudi
delež manjšin iz pacifiških otokov ( v Utahu 4%, v ZDA manj kot 1 %) in delež mešancev
(v Utahu 9 % v ZDA 5%). Azijcev je v Utahu manjši delež kakor v celotnih ZDA, število
prebivalcev drugih etničnih pripadnosti je bilo enako v Utahu kakor celotnih ZDA. V ZDA
Afroameričani predstavljajo 12,6 % prebivalstva, medtem ko v Utahu le 1,1 %
prebivalstva.
Manjšine so v Utahu, kot že omenjeno, predstavljale 19,6 % prebivalstva; od tega so
predstavljale 17,4 % odraslega prebivalstva in 24,4 % mladega (mlajšega od 18 let)
prebivalstva. Tako kot v Utahu je tudi v ostalih delih ZDA najbolj raznoliko mlado
prebivalstvo.
Okrožje z največjim deležem manjšin v Utahu je San Juan z 56,1 % prebivalcev manjšin
od tega se jih polovica identificira kot ameriške staroselce, drugi največji delež manjšin
ima okrožje Salt Lake (37,3 %), nad 20 % prebivalcev manjšin ima še okrožje Weber (21,9
102
%). Okrožja z najmanjšim deležem manjšin so Morgan (3,9 %), Daggett (5,6 %) in Rich
(5,9%). Delež manjšin se je med leti 2000 in 2010 v Utahu zmanjšal le v okrožjih San Juan
(za 431) in Daggett (za 9) (Perlich, Downen, 2011).
6.5.1. Etnična sestava mormonov v Utahu
Do leta 1987 temnopoltim ni bilo dovoljeno v celoti sodelovati v mormonski cerkvi. Ta
prepoved je temeljila na prepričanju mormonov, ki so ga učili tudi voditelji mormonov, da
so temnopolti potomci prvega morilca Kajna. Od spremembe cerkvene politiki dalje je
mormonska cerkev pokazala veliko navdušenja za spreobračanje in vključevanje
temnopoltih v njihovo cerkev. Misije mormonske cerkve v Afriki so danes med
najuspešnejšimi.
Za mormone v ZDA je morda tudi zaradi takšnih naukov še vedno značilna homogena
etnična sestava, saj je 91 % mormonov belcev, 3 % Afroameričanov, 3 %
Latinoameričanov in 3 % »ostalih«. Etnična sestava mormonov v Utahu je še bolj
homogena, belcev je 95 %, Latinoameričanov 3% in ostalih 2 %. Etnična sestava
mormonov v Utahu počasi postaja vse bolj raznolika, saj je med leti 1990 in 2008 Utah
pridobil veliko število Latinoameriških prebivalcev in mormonska cerkev dela na njihovem
spreobračanju (Phillips, Cragun, 2001).
6.6.
Izobrazba prebivalcev Utaha
Delež prebivalcev ZDA s končano srednjo šolo se stalno zvišuje. Ob popisu leta 1940 je bil
delež ljudi s končano srednjo šolo 24,5 %, leta 2010 pa 85,2 % od tega jih je imelo 27,9 %
visokošolsko ali še višjo izobrazbo. Leta 2010 je imelo srednješolsko izobrazbo v ZDA
85,2 % in v Utahu 90,4 % moških (v starosti med 24 in 34 let) in 89,2 % žensk v ZDA ter
92,3 % v Utahu.
Vsaj visokošolsko izobrazbo je v Utahu leta 2010 imelo 29,4 % žensk (kar je manj od
povprečja za ženske v ZDA, ki je 35 %) in 27,7 % moških (kar je nekoliko več povprečja
za moške v ZDA, ki je 27,1 %).
Visokošolsko ali še višjo izobrazbo je v Utahu leta 2010 imelo 29,3 % prebivalcev, kar
Utah uvršča na 18 mesto v ZDA, kjer je delež prebivalcev z univerzitetno ali še višjo
103
izobrazbo 28,2 % (Robson, 2012). Čeprav je Utah nekoliko nad povprečjem ZDA in se
stopnja prebivalcev z univerzitetno ali še višjo izobrazbo zvišuje, se je od leta 1940 do
2000 glede na izobrazbo iz petega mesta pomaknil na šestnajsto in do leta 2010 na
osemnajsto mesto (Utah's Labour ..., 2012).
%
Grafikon 5: Izobrazba prebivalcev (od 25 do 64 leta) Utaha leta 2010
30.00%
25.00%
20.00%
15.00%
10.00%
5.00%
0.00%
Stopnja izobrazbe
Vir: A policy brief ..., 2012
6.6.1. Izobrazba in zaposlitev mormonov
Mormoni pogosto citirajo verz iz njihove svete knjige, ki pravi, da je Božja slava
inteligenca. Izobrazba in religioznost imata za mormone pozitivno asociacijo, saj se leta
izobraževanja večajo z versko ortodoksnostjo. Podatki raziskave ARIS so pokazali, da so
mormoni v povprečju bolje izobraženi kakor tisti, ki niso mormoni. 31 % mormonov v
Utahu ima vsaj visokošolsko izobrazbo.
Zaslužek mormonskih gospodinjstev v Utahu se je med leti 1990 in 2008 v primerjavi z
nemormonskimi gospodinjstvi zvišal. Leta 1990 je več kot 50.000 $ na leto zaslužilo 13,4
% mormonskih gospodinjstev in 21,7 % nemormonskih gospodinjstev, vendar leta 2008 ta
razlika ni več obstajala. Delež mormonskih gospodinjstev v posameznem dohodkovnem
razredu je podoben kot v nemormonskih gospodinjstvih ( Phillips, Cragun, 2001). Torej
vera v tem primeru v večjem obsegu ne vpliva na prihodke gospodinjstva. Vendar pa vera
104
po Webru lahko služi kot legitimacija družbenega položaja bogatih in privilegiranih, revni
in deprivilegirani pa v veri iščejo tolažbo in opravičilo za neugoden položaj (Flere, 2005).
6.7.
Verska sestava Utaha
Od konca 50. Let prejšnjega stoletja Ameriški statistični urad ob popisih zaradi ustavnih
določil ZDA ne sme zastaviti vprašanja o verskem prepričanju. V svoja poročila vključuje
podatke, pridobljene skozi različne raziskave, kjer udeleženci prostovoljno posredujejo
podatke o verskem prepričanju. Spodnji podatki o verskem prepričanju prebivalcev ZDA
so pridobljeni iz raziskave Ameriškega inštituta za raziskovanje religije in javnega
življenja Pew Forum (U.S. Religious Landscape Survey, 2008).
Preglednica 5: Veroizpoved prebivalcev starejših od 18 let v ZDA in Utahu leta 2007
(podatki so zaokroženi)
Veroizpoved
Delež v ZDA
Delež v Utahu
Protestantska
(Skupaj 51 %)
(Skupaj 14 %)
Protestantska (mainline)
26 %
7%
Evangeličanska
18 %
6%
Afroameriška protestantska
7%
1%
Katoliška
24 %
10 %
Mormonska
2%
58 %
Pravoslavna
1%
< 0,5 %
Jehove priče
1%
< 0,5 %
Druge krščanske
< 0,5 %
< 0,5 %
Judovstvo
2%
< 0,5 %
Islam
1%
< 0,5 %
Budizem
1%
< 0,5 %
Hinduizem
< 0,5 %
< 0,5 %
Druge veroizpovedi
< 0,5 %
< 0,5 %
Verniki, a ne pripadajo
1%
1%
16 %
16 %
(Historically Black Protestant)
nobeni veroizpovedi
Ni vernik
105
Ne vem/Oseba ni želela
1%
1%
odgovoriti
Vir: U.S. Religious Landscape Survey, 2008
Leta 2007 se je za vernike opredelilo 83,1 % prebivalcev ZDA, 16,1 % prebivalcev ni bilo
vernikov, 0,8 % pa jih na vprašaje o veroizpovedi ni odgovorilo. V ZDA je verska sestava
na začetku 21. stoletja zelo raznolika. Leta 2007 je bilo osem od desetih (78,4 %)
prebivalcev ZDA kristjanov, okoli 5 % jih je pripadalo drugim veroizpovedim, 16,1 %
prebivalcev ni bilo vernikov.
V ZDA večino (51,3 %) predstavljajo protestanti. Katoličani predstavljajo skoraj četrtino
(23,9 %) prebivalstva. Na tretjem mestu so z 16,1 % ljudje, ki niso verniki. Mormoni
predstavljajo 1,7 % prebivalstva ZDA, prav tako tudi Judje , sledijo Jehove priče in budisti
z 0,7 %, pravoslavni verniki in muslimani z 0,6 %, 0,4 % prebivalcev pripada hinduizmu.
Člani ostalih krščanskih cerkva predstavljajo 0,3 % prebivalstva. Okoli 0,3 % prebivalstva
ZDA predstavljajo tudi verniki v kategoriji verniki drugih veroizpovedi. Verniki, ki ne
pripadajo nobeni večji svetovni veroizpovedi (New age, verovanja Ameriških staroselcev,
…), v ZDA predstavljajo 1,2 % prebivalstva (U.S. Religious Landscape Survey, 2008).
Zemljevid 14: Delež mormonov med prebivalci posameznih okrožij Utaha leta 2013
Vir: Canham, 2014
106
Utah se po deležu članov posamezne veroizpovedi od povprečja ZDA razlikuje predvsem
po večjem deležu mormonov in veliko manjšem deležu protestantov in katoličanov.
V Utahu je kot že omenjeno, večina prebivalcev (58 %) članov mormonske cerkve,
naslednja največja skupina so neverujoči z 16 %, sledijo protestanti (14 %) in katoličani
(10 %), delež pripadnikov ostalih veroizpovedi je v Utahu zelo majhen (U.S. Religious
Landscape Survey, 2008).
Mormoni predstavljajo večino v 25 od 29 okrožij Utaha. Delež mormonov je najmanjši v
okrožju Grand (27 % mormonov), sledita okrožji Summit (30 % mormonov) in San Juan
(40 % mormonov) pod 50 % mormonov ima še okrožje Carbon. Največji delež mormonov
imajo okrožja Rich, Morgan in Utah (Canham, 2014).
6.8.
Demografske napovedi
Utah je ena izmed najhitreje rastočih zveznih držav glede na število prebivalcev v ZDA.
Projekcije napovedujejo, da se bo število prebivalcev Utaha do leta 2050 povečalo od
enega milijona do dveh in pol milijonov.
Grafikon 6: Različne projekcije gibanja števila prebivalcev v Utahu
Vir: A Snapshot of 2050, 2014
107
Utah je v preteklosti imel mlado prebivalstvo, naravni prirastek je bil glavni dejavnik rasti
števila prebivalstva Utaha. Leta 1990 pa je glavni razlog rasti števila prebivalstva postalo
priseljevanje, predvsem zaradi močne ekonomije, visoke kakovosti življenja in nizkih
stroškov življenjskih potrebščin. Prebivalstvo Utaha bo v prihodnosti starejše, bolj urbano,
prišlo bo do sprememb v deležih etnične sestave prebivalstva. Leta 2012 je bilo malo nad
50 % prebivalstva Utaha starega pod 30 let, kar je Utah uvrstilo med zvezne države z
najmlajšim prebivalstvom. Utah ima tudi najvišje število rojstev na 1000 žensk (skoraj 84).
Velik delež mladega prebivalstva in visoka stopnja rodnosti naj bi se ohranila še nekaj
časa, predvsem zaradi prevladujoče kulture (in vere) v državi, ki daje velik pomen družini.
Vendar naj bi se čez okoli 25 let starostna sestava prebivalstva nekoliko spremenila, saj bo
najhitreje rastoča starostna skupina postalo prebivalstvo nad 60 let. To bo privedlo do večje
odvisnosti delovno neaktivnega prebivalstva (starejši od 65 let in otroci) od delovno
aktivnega prebivalstva. Rast starostne skupine nad 65 let bo predvsem posledica Baby
boom generacije, rojene med leti 1946 in 1965 (A Snapshot of 2050, 2014).
Zemljevid 15: Rast števila prebivalstva (v %) v mestih in okrožjih Utaha
Vir: A Snapshot of 2050, 2014
108
Utah je bil leta 2008 osma država v ZDA po deležu urbanega prebivalstva, ta pa naj bi se
zaradi geografskih omejitev okolja in zapletenega lastništva zemlje v sedaj redkeje ali
neposeljenih predelih še povečal. Projekcije Urada ZDA za upravljanje in proračun
nakazujejo, da naj bi se še naprej razvijala obstoječa večja mesta, prišlo pa naj bi tudi do
razvoja novih središč na območju okrožij Utah, Summit in Wasatch, saj sta sosednji
okrožji Salt Lake in Davis naseljeni skoraj do roba zmogljivosti (A Snapshot of 2050,
2014).
V okrožjih Wasatch, Utah in Summit naj bi se število prebivalcev do leta 2050 povečalo za
630.000. Okrožje Wasatch ima določene geografske omejitve, saj je na vzhodu omejeno z
gorovjem Wasatch, na zahodu pa z Velikim slanim jezerom in gorovjem Oquirrh, zato je
potrebno natančno načrtovanje novih gradenj. Okrožje Washington naj bi do leta 2050
pridobilo največje število prebivalcev, predvsem zaradi rasti mesta St. George, ki naj bi se
povečalo za 175.000 prebivalcev. Na to kje in kako se bodo razvijala in širila mesta naj bi
vplivale tudi cene goriv in kakovost zraka.
Za Utah je pomembna naloga načrtovanje rasti in razvoja, tako zakonodajalci Utaha
dvakrat letno organizira konferenco, na kateri proučijo demografske, gospodarske in
proračunske trende ter načrtujejo prihodnji razvoj Utaha, saj rast števila prebivalstva
postavlja nova vprašanja: kako bodo prebivalce oskrbeli z vodo, kako bodo razvili javni
promet in infrastrukturo za večje število ljudi in kako bo poskrbljeno za šolanje otrok.
Rast prebivalstva in spremembe v sestavi prebivalstva naj bi odražale kvaliteto življenja in
gospodarsko stanje Utaha. Utah je bil na vrhu mnogih seznamov o napredku in razvoju
gospodarstva in tehnologije. Salt Lake City, Provo-Orem in Ogden-Clearfield so že več let
na seznamu najuspešnejših mest inštituta Milken. Projekt Equality of Opportunity je uvrstil
Salt Lake City na prvo mesto med mesti, v katerih posamezniki lahko dosežejo ameriške
sanje, kar so ocenili na podlagi zaposlitvenih priložnosti in družbene mobilnosti.
Moč Utaha je predvsem v raznolikem gospodarstvu, saj je bil leta 2012 je bil po
raznolikosti ekonomije uvrščen na 4. mesto v ZDA. Izven mest se zmanjšuje delež
kmetijskih dejavnosti, saj se ljudje vse bolj usmerjajo v industrijo nafte in zemeljskega
plina. Delež nezaposlenih je bil med leti 2013 in 2014 med najnižjimi v državi (A Snapshot
of 2050, 2014).
109
7. ZAKLJUČEK
V začetku 19. stoletja je bilo območje ZDA religijsko že dokaj raznoliko, pojavljalo se je
vse več novih denominacij oziroma cerkva. Pogosto so se ljudje, ki so prihajali iz Evrope v
ZDA, ustalili v skupnostih in naseljih, katerih skupna značilnost je bila religija prebivalcev
in ne katera druga značilnost, na primer narodnost. Tudi mormoni so težili k zbiranju
pripadnikov svoje cerkve na istem območju. Čeprav je bila mormonska cerkev
ustanovljena v ameriški zvezni državi New York, je sedež njihove cerkve in kraj zbiranja
mormonov je leta 1847 postal Utah.
Mormone so v prvih letih obstoja mormonske cerkve zaznamovale selitve skozi območje
ZDA. Ker so se nekateri mormonski nauki močno razlikovali od naukov večine katoliških
denominacij, ki so tedaj obstajale v ZDA, in ker so živeli v zelo tesnih skupnostih, ki so se
povezovale ne le na duhovni ravni, pač pa je njihova skupnost predstavljala državo v
malem, saj je bilo pod nadzorom cerkve vse od gospodarstva, šolanja, kulture, sodstva itd.,
so se nemormoni zbali, da bo prišlo do ekonomske in verske prevlade mormonov.
Konflikti med mormoni in nemormoni so mormone gnali, da najdejo kraj, kjer bi lahko v
celoti uresničili vizijo mesta, v katerem bi lahko v miru delovali v skladu s svojimi
verskimi prepričanji.
Utaha je bil kraj, ki je ustrezal temu, kar so mormoni iskali. Območje je bilo izolirano od
ostalega prebivalstva ZDA. Površje Utaha sestavljajo deli Skalnega gorovja, strmi in
globoki kanjoni ter puščave, kar je bilo za mormone tedaj dober znak, saj so menili, da
tega območja ne bo hotel poseliti nihče drug in da se zato tu lahko ustalijo oni.
Med suha območja (kjer je evapotranspiracija večja od količine padavin) je uvrščenega 91
% Utaha. Zato je kmetijstvo odvisno predvsem od namakanja. Večina površja je
skalnatega, veliko je peščenih sipin in slanih površin, ki so neprimerne za kmetijsko
obdelovanje.
Na osnovi pregleda obstoječe literature lahko potrdimo prvo tezo, da so mormoni Utah
izbrali na podlagi fizičnogeografskih značilnosti. Vendar ne v smislu ugodnih
fizičnogeografskih razmer (za kmetijstvo primerna prst, enakomerna razporeditev padavin,
uravnan relief ipd. ), pač pa v smislu neprivlačnega, neprijaznega okolja, na podlagi
katerega so ocenili, da pri drugih pionirjih ne bo zaželen.
110
Način življenja mormonov v tesno povezanih skupnostih je ne le socialno ampak tudi
prostorsko vplival na izgled njihovih naselij. Pri gradnji naselij so upoštevali načrt mesta
Sion, ki ga je zarisal ustanovitelj mormonske cerkve Joseph Smith. Načrt naselja je bil
takšen, da je razporeditev posameznih delov naselja omogočala tesno družabno in versko
življenje. Še danes lahko po značilni mrežni zasnovi s širokimi ulicami in po krajevnih
imenih prepoznamo naselja, ki so jih zgradili mormonski pionirji.
Še sedaj poljedelstvo v Utahu temelji na namakanju, ki so ga mormoni uporabljali že v
prvih letih njihovega prebivanja v Utahu. Znanje tehnike namakalnega poljedelstva in
same izgradnje ter vzdrževanja namakalnih jarkov so med mormone prinesli predvsem
mormonski misijonarji, ki so med misijonarjenjem prišli v stik z namakalnim
poljedelstvom. Z gradnjo cest, namakalnih sistemov, javnih zgradb ipd. so omogočili
nadaljnji razvoj Utaha. Mormoni se, kljub želji po življenju v izključno mormonski
skupnosti, niso zapirali pred inovacijami. Podpirali so izgradnjo železnice in telegrafske
linije. Danes je Utah ena izmed zveznih držav, ki jo je gospodarska kriza najmanj
prizadela, nekateri avtorji celo menijo, da je to tudi posledica odnosa mormonov do dela in
družine.
Tako lahko potrdimo tudi drugo tezo, da je mormonizem vplival na način poselitve in
gospodarski razvoj Utaha.
Po pregledu demografskih značilnosti Utaha in primerjavo le teh z demografskimi
značilnostmi ostalih držav ZDA, lahko potrdimo tudi tretjo tezo (mormonska vera vpliva
na demografske značilnosti Utaha), saj so mnoge demografske značilnosti Utaha posebne
oziroma se večinoma močno razlikujejo od povprečja ZDA.
Za mormonsko cerkev imata družina in zakonska zveza velik pomen. Utah je vedno imel
visok naraven prirast in ima še danes najvišjo rodnost med vsemi ZDA. Za ženske v Utahu
je že več generacij značilno, da imajo večje število otrok od povprečja ZDA. Za Utah so
bila leta 2010 značilna najštevilčnejša gospodinjstva in najštevilčnejše družine v celotnih
ZDA.
Ker mormonska cerkev obsoja spolne odnose pred poroko in daje velik pomen zakonski
zvezi, je starost prebivalcev Utaha ob sklenjeni zakonski zvezi veliko nižja od povprečja
111
ZDA. Število sklenjenih porok na 1000 prebivalcev je bilo med najštevilčnejšimi v ZDA.
Delež neporočenih parov je med tipi gospodinjstev drugi najmanjši v ZDA.
Utah ima izmed vseh zveznih držav najnižjo povprečno starost prebivalstva. Vendar je
potrebno omeniti, da demografske značilnosti seveda niso v celoti posledica mormonske
vere. K številu mladega prebivalstva prispevajo tudi priseljenci, ki si nato v Utahu
ustvarijo družino. Kljub temu, da imajo mormoni zelo visoko rodnost, njihovo povprečno
starost znižuje odpadništvo mlajših članov in višja življenjska doba. Daljša pričakovana
življenjska doba mormonov se pogosto pripisuje prav pravilom mormonske cerkve, ki ne
dopuščajo uživanja tobaka, kofeina, alkohola in drog.
Mormonska cerkev vpliva na stališča in vrednote svojih članov, kar se odraža tako v
demografskih značilnostih Utaha kot tudi v odnosu mormonov do nekaterih družbenih
vprašanj, kot so odnos med politiko oziroma državo in cerkvijo, odnos do homoseksualcev,
do drugače verujočih, do drugih ras in do razmerij med spoloma ter v družini.
8. SUMMARY
In the early 19th century the area of US was already quite religiously diverse. Religion was
often a primary factor that influenced the way that people settled in the US. Mormons also
often gathered in their own settlements. Although the Mormon Church was founded in the
state of New York, the seat of the church and the core of Mormonism is now in Utah.
Early Mormon history is marked by persecution and consequently Mormon migration
through the US. Non-mormon neighbors often found Mormons to have too strange and
unusual of teachings and practices. Non-mormons were also afraid that Mormons would
start to socially and economically dominate the area that they shared. The conflicts
escalated and Mormons fled multiple times to find a place where they could practice their
religion in peace. Utah was the place that corresponded with what they were looking for.
The area of Utah was totally isolated and most importantly it was not settled. The surface
of Utah consists of deserts, steep mountains and deep canyons which were then a good sign
for Mormons because it indicated that nobody else would be eager to settle there.
112
The arid areas represent 91 % of Utah and that is why the agriculture is limited and highly
depended on irrigation. Most of the terrain is rocky, there are many sand dunes and areas
covered with salt deposits.
We can confirm the first thesis, that the Mormons chose Utah on the basis of
physiogeographic features, not because the conditions were favorable, but because
Mormons thought that the area would not be desirable among other pioneers.
Mormon way of life in close communities influenced the appearance of their settlements.
When building settlements Mormons followed the »Zion grid«, a special Joseph Smith's
city plan. The Smith’s city plan enabled Mormons to have a rich social and religious life.
The Mormon city planning is noticeable to this day.
Mormons put a lot of effort in building irrigation systems and today agriculture still
depends on irrigation. Mormons constructed large irrigation systems, roads, public
buildings, ect. That enabled the future development of Utah's economy. Utah is one of the
states that was least affected by the recent economic crisis and some authors believe that
this is also partially because of Mormon attitude towards work and family life.
We can confirm that Mormons greatly influenced the appearance of Utah and its economy.
We can also confirm that Utah has some special demographics characteristics that reflect
the influence of Mormonism. Mormon Church places great importance on family and
marriage. Utah has always had high natural increase and to this day has the highest birth
rate in the US. The families and households in Utah have always been the biggest in the
US. Utah has the lowest median age in the US and the highest number of marriages per
1000 population and higher than average life expectancy. Mormon values somewhat
influence attitude of Mormons towards some social issues and are reflected in Utah's
demographic characteristics.
113
9. VIRI IN LITERATURA
Andersen, B. A., 1996. Desert plants of Utah. Utah State University. URL:
https://extension.usu.edu/files/publications/publication/HG_505.pdf (Citirano 1. 12. 2014).
A policy brief from Lumina foundation. A stronger nation through higher education. URL:
http://utahstars.usu.edu/students/files/uploads/Utah-2012.pdf (citirano 5.1.2015).
Arrington, L. J., 2004. Great Basin kingdom. An economic history of the latter-day saints
1830-1900. Harvard, University Press, 537 str.
A snapshot of 2050. An analysis of projected population change in Utah. 2014. URL:
http://www.utah-demographics.com/state_reports.pdf (Citirano 4. 4. 2015).
Average family size. 2011. URL: http://ec2-54-68-51-54.us-west2.compute.amazonaws.com/3540/week6/final.htm (Citirano 25. 3. 2015).
Balik, R., 2008. U.S. Fertility rate falling census data shows. URL:
http://www.findingdulcinea.com/news/Americas/August-08/U-S--Fertility-Rate-Falling-Census-Data-Shows.html (Citirano 1.12.2014).
Banner, R. E., 1992. Physiographic regions and surface geology of Utah. URL:
https://journals.uair.arizona.edu/index.php/rangelands/article/viewFile/11074/10347
(Citirano 27. 3. 2014).
Bitton, D., Alexander, T. G., 2008. 3. ed. Historical dictionary of mormonism. Lanham,
Scarecrow, 319 str.
Blasi, A. J., 2007. American sociology of religion. Leiden, Koninklijke Brill, 317 str.
Boettinger, J. L. Soils of Utah. URL:
http://extension.usu.edu/utahrangelands/files/uploads/RRU_Section_Six.pdf (Citirano 6.
12. 2014).
Bonneville. URL: http://highway8a.blogspot.com/2011/04/salt-from-bonneville-saltflats.html (Citirano 10. 12. 2014).
Bullock, T., 1860. Great Salt Lake City surveys. URL: http://utahprimoprod.hosted.exlibrisgroup.com/primo_library/libweb/action/dlDisplay.do?vid=MWD
L&afterPDS=true&docId=digcoll_uuu_11uw/465
Bushman, C. L., 2006. Contemporary mormonism. Latter-day saints in modern America.
Westport, Preager Publishers, 241 str.
Canham, M., 2014. Mormon populace picks up the pace in Utah. The Salt Lake tribune.
URL: http://www.sltrib.com/news/1842825-155/mormon-populace-picks-up-thepace?fullpage=1 (Citirano 29. 3. 2015).
114
Carson, E. A., 2014. Prisoners in 2013. URL: http://www.bjs.gov/content/pub/pdf/p13.pdf
(Citirano 20. 2. 2015).
Census Briefs 2010. Age and sex composition. 2011. URL:
http://www.census.gov/prod/cen2010/briefs/c2010br-03.pdf (Citirano 24. 3. 2015).
Census Briefs 2010. Household and families. 2011. URL:
http://www.census.gov/prod/cen2010/briefs/c2010br-14.pdf (Citirano 24. 3. 2015).
Chinle formation. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Chinle_Formation (Citirano 10. 12.
2014).
Church announces area leadership assignments for 2014, 2014. URL:
https://www.lds.org/church/news/church-announces-area-leadership-assignments-for2014?lang=eng (Citirano 27. 1. 2015).
Crittenden, M. D., 1963. New data on the isostatic deformation of lake Bonneville. URL:
http://pubs.usgs.gov/pp/0454e/report.pdf (Citirano 9. 5. 2015).
Department of alcoholic beverage control, 2015. URL: http://abc.utah.gov/ (Citirano 13. 5.
2015).
Destination Green river. 2010. URL: http://destinationgreenriver.com/sego-canyon/
(Citirano 9.5. 2015).
Dillon, M., 2003. Handbook of the sociology of religion. Cambridge, Cambridge
University Press, 481 str.
Doctrine and Covenants. The church of Latter-day saints. URL:
https://www.lds.org/scriptures/dc-testament/introduction?lang=eng (Citirano 23. 1. 2015).
Economy of Utah. 2012. URL: http://www.infoplease.com/encyclopedia/us/utah-stateunited-states-economy.html (Citirano 10. 3. 2015).
Education. Mormon newsroom. URL: http://www.mormonnewsroom.org/topic/education
(Citirano 3. 2. 2015).
Encyclopedia Britannica. 2011. URL: http://kids.britannica.com/comptons/art-162374
(Citirano 23. 11. 2014).
Encyclopedia US. URL: http://www.infoplease.com/encyclopedia/us/utah-state-unitedstates-facts-figures.html (Citirano 13. 11. 2014)
Facts and statistics. 2015. Mormon Newsroom. URL:
http://www.mormonnewsroom.org/facts-and-stats (Citirano 10. 2. 2015).
Ferris, B., 1854. Utah and the mormons. New York, Harper & Brothers Publishers, 347 str.
Flere, S., 2005. Religija, družba, posameznik. Maribor, Pedagoška fakulteta, 230 str.
115
Flere, S., 2003. Sociologija. Maribor, Pravna fakulteta, 348 str.
Ford, R., 2013. Large longitude dune in coral pink sand dunes state park Kane county
Utah. URL: http://fineartamerica.com/featured/large-longitudinal-dune-in-coral-pink-sanddunes-state-park-kane-county-utah-robert-ford.html (Citirano 10. 12. 2014).
General authorities and general officers. The Church of Jesus Christ of Latter-day Saints.
URL: https://www.lds.org/church/leader/thomas-s-monson?lang=eng (Citirano 27. 1.
2015).
Geology. URL: http://geology.com/lakes-rivers-water/utah.shtml (Citirano 3. 12. 2014).
Georges, R. A., Owens, M., 1995. Folkloristics. An introduction. Indiana, Indiana
University Press, 339 str.
Google maps. 2015. URL: https://www.google.si/maps/@40.7550917,111.8617943,1091m/data=!3m1!1e3 (Citirano 7. 3. 2015).
Gillies, R. R., Ramsey, R.D. Climate of Utah. URL:
http://extension.usu.edu/utahrangelands/files/uploads/RRU_Section_Five.pdf (Citirano
1.12.2014).
Guth, J., 2009. A rural character planning tool. Modeling components of settlement
pattern. URL:
https://www.cnr.usu.edu/envs/files/uploads/ENVS%20Stuff/Bioregional%20Planning%20
Thesis/JordyGuth%20Thesis.pdf (Citirano 4. 3. 2015).
Hackett, C., 2008. Non-mormon fertility in Utah. Evaluating theories about exposure to the
influence of the mormon majority's fertility. URL:
http://paa2010.princeton.edu/papers/101920 (Citirano 23. 3. 2015).
Hamilton, C. M., 1995. Ninetheenth-century mormon architecture and city planning. New
York, Oxford University Press, 203 str.
Hanks, M., Williams, J. K., 2003. Mormon faith in America. New York, Fact on File, 128
str.
Haralambos, M., Holborn, M., 2001. Sociologija. Teme in pogledi. Ljubljana, DZS, 966
str.
Hayes, D., 2013. Rush to early marriage feeds Utah's higher-than-average divorce rate.
URL:
http://hardnewscafe.usu.edu/?p=9419 (Citirano 16. 3. 2015).
Hintze, L. F., 1974. Geological map of Utah. URL:
http://www.geocities.ws/overtonharold/Images/UT/Utah_Geology_Map.jpg
History to go. URL:
http://historytogo.utah.gov/utah_chapters/the_land/physicalgeographyofutah.html (Citirano
13. 11. 2014)
116
House, D., 2013. Is it courtains for Utah restaurant liquor barriers?. The Denver Post.
URL: http://www.denverpost.com/food/ci_22680317/zion-curtains-utah-restaurant-barriers
(Citirano 26. 2. 2015).
How the Church is organized. URL: https://www.lds.org/topics/church-organization/howthe-church-is-organized?lang=eng (Citirano 27. 1. 2015).
Jackson, A., 2008. Mormonism explained. What Latter-day saints teach and practice.
Wheaton, Crossway Books, 208 str.
Jensen, R. L., 1992. Colonization. URL:
http://www.lightplanet.com/mormons/daily/history/gathering/Colonization_EOM.htm
(Citirano 23. 3. 2015)
Kirkbride, R., 2006. Utopian religions in America. The Shakers, the Oneid Perfectionists
and the Mormons, an issue of survival. URL:
http://commons.emich.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1054&context=honors (Citirano 7.
1. 2015).
Knoblauch, H., 2004. Sociologija religije. Zagreb, Demetra, 318 str.
LDS Church temples. URL: http://www.ldschurchtemples.com/maps/ (Citirano 28. 1.
2015).
Leaver, J., 2014. Utah economic and business review. URL:
https://bebr.business.utah.edu/sites/default/files/uebr2013no4.pdf (Citirano 10. 3. 2015).
Lewis, K., Burd-Sharps, S., 2014. The measure of America 2013 – 2014. URL:
http://www.measureofamerica.org/wp-content/uploads/2013/06/MOA-III.pdf (Citirano 27.
3. 2015).
May, D. L., 1987. Utah. A people's history. Utah, University of Utah Press, 208 str.
Meining, D.W., 1965. The Mormon culture region. Strategies and patterns in the
geography of The American west. 1847-1964. URL:
http://www.geo.hunter.cuny.edu/courses/geog347/articles/mormon_culture_region.pdf
(Citirano 25. 2. 2015)
Merrill, M. R., 2004. Life expectancy among LDS and non-LDS in Utah. URL:
http://www.demographic-research.org/volumes/vol10/3/10-3.pdf (Citirano 22. 2. 2015).
Messmer, T., Drake, R., McElrone, A., 1998. Endangered and threatened animals of Utah.
Utah, Utah State University, 59 str. URL: http://wildlife.utah.gov/habitat/pdf/endgspec.pdf
(Citirano 23. 12. 2014).
Milligan, M. R., 2000. How was Utah's topography formed. ULR:
http://geology.utah.gov/surveynotes/gladasked/gladtopoform.htm (Citirano 23. 11. 2014).
117
Moody, D. W., Chase, E. B., Aronson, D. A., 1986. National water summary. Hydrologic
events and surface-water resources. Washington, United States Printing Office, 506 str.
Mormons and gays, 2012. URL: http://mormonsandgays.org/ (Citirano 20. 2. 2015).
Mormonova knjiga. Še ena zaveza Jezusa Kristusa. 2002. Salt Lake City, Cerkev Jezusa
Kristusa svetih iz poslednjih dni, 510 str.
Mormons in America. Certain in their beliefs, uncertain of their place in society. Pew
Forum on Religion & Public Life. 2012. URL:
http://www.pewforum.org/files/2012/01/Mormons-in-America.pdf (Citirano 20. 2. 2015).
Mortensen, R. W., 2011. The Mormon church and illegal immigration. Center for
immigration studies. URL: http://cis.org/mormon-church-and-illegal-immigration (Citirano
20. 3. 2015).
National poverty center. Poverty in the United States. 2011. URL:
http://www.npc.umich.edu/poverty/ (Citirano 24. 2. 2015).
Nationwide murder rates. Death penalty information center. 2014. URL:
http://www.deathpenaltyinfo.org/murder-rates-nationally-and-state#MRord (Citirano 20. 2.
2015).
Netstate Utah. URL: http://www.netstate.com/states/geography/ut_geography.htm
(Citirano 13. 11. 2014)
Newport, F., 2015. Frequent Church attendance highest in Utah, Lowest in Vermont. URL:
http://www.gallup.com/poll/181601/frequent-church-attendance-highest-utah-lowestvermont.aspx (Citirano 20. 3. 2015).
Nichols, J. D., 1995. Slavery in Utah. URL:
http://historytogo.utah.gov/utah_chapters/pioneers_and_cowboys/slaveryinutah.html
(Citirano 25. 2. 2015).
Of chapels and temples. 2007. URL: http://www.mormonnewsroom.org/article/of-chapelsand-temples-explaining-mormon-worship-services (Citirano 28. 1. 2015).
Ostling, R. N., Ostling, J. K., 2007. Mormon America. New York, Harper Collins
Publishers, 468 str.
Panchin, Y. A., Tuzhikov, A. I., Panchin, Y. V., 2014. Midichlorians. The biomeme
hypothesis. Is there a microbial component to religious rituals? URL:
http://www.biologydirect.com/content/pdf/1745-6150-9-14.pdf (Citirano 13. 5. 2015).
Perlich, P. S., Downen, J. C., 2011. Economic and business rewiev. Utah. Bureau of
economic and business research. University of Utah. URL: http://ucdp.utah.edu/wpcontent/uploads/2014/06/UEBR2011no2.pdf (Citirano 14. 3. 2015).
118
Phillips, R., Cragun, R. T., 2011. Mormons in United States 1990 – 2008. Sociodemographic trends and regional differences. URL:
http://commons.trincoll.edu/aris/files/2011/12/Mormons2008.pdf (Citirano 25. 3. 2015).
Population density. 2010. United States Census Bureau. URL: http
://www.census.gov/2010census/data/apportionment-dens-text.php (Citirano 20. 3. 2015).
Population density by county. 2010. United States Census Bureau.
http://www2.census.gov/geo/maps/dc10_thematic/2010_PopDensity/st49_UT_PopDensity
_2010Map.pdf (Citirano 20. 3. 2015).
Quinn, D. M., 2000. Prelude to the national »Defense of marriage« campaign. Civil
discrimination against feared or despised minorities. URL:
https://www.dialoguejournal.com/wpcontent/uploads/sbi/articles/Dialogue_V33N03_13.pdf (Citirano 25. 2. 2015).
Ramsey, R. D., West, N. E. Vegetation of Utah. URL:
http://extension.usu.edu/utahrangelands/files/uploads/RRU_Section_Seven.pdf (Citirano
16. 12. 2014).
Riess, J., 2013a. How many Mormon women work outside the home. URL:
http://janariess.religionnews.com/2013/07/19/how-many-mormon-women-work-outsidethe-home/ (Citirano 17. 2. 2015).
Riess, J., 2013b. Why Mormons have the lowest rates of interfaith marriage. URL:
http://janariess.religionnews.com/2013/05/07/why-mormons-have-the-lowest-rates-ofinterfaith-marriage/ (Citirano 20. 2. 2015).
Robson, J., 2012. Women outperform men in educational attainment. URL:
https://jobs.utah.gov/wi/pubs/trendlines/marapr12/nationalnews.pdf (Citirano 21. 2. 2015).
Scheer, B. C., 2003. The Mormon grid. Zion in the desert. URL:
http://content.lib.utah.edu/utils/getfile/collection/uspace/id/3215/filename/2052.pdf
(Citirano 5. 3. 2015).
Scriptures. LDS. URL: https://www.lds.org/scriptures/pgp?lang=eng (Citirano 2. 6. 2015).
Smith, G. A., 2014. State and national boundaries of the United States. URL:
https://cascourses.uoregon.edu/geog471/pdfs/1206/smith.pdf (Citirano 13. 11. 2014)
Smrke, M., 2000. Svetovne religije. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 309 str.
Sociodemographics of Utah women. 1996. Utah Department of health. URL:
http://health.utah.gov/opha/publications/other/wmnhlth/section1.pdf (Citirano 14. 3. 2015).
Stark, R., 2005. The rise of mormonism. New York, Columbia University Press, 173 str.
State facts about abortion. 2014. Guttmacher institute. URL:
https://www.guttmacher.org/pubs/sfaa/utah.html (Citirano 20. 2. 2015).
119
Sveti spisi. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. URL: https://www.cerkevjezusa-kristusa.si/o-cerkvi/verovanja-in-nauki/sveti-spisi.html (Citirano 20. 1. 2015).
Szep, J., 2007. Polygamist community faces rare genetic disorder. URL:
http://www.reuters.com/article/2007/06/14/us-usa-mormons-genesidUSN0727298120070614 (Citirano 13. 5. 2015).
Talk poverty. 2011. URL: http://talkpoverty.org/state-year-report/utah-2011-report/
(Citirano 1. 4. 2015).
Tanner, J., Tanner, S., 1981. The changing world of mormonism. Chicago, Moody Press,
592 str.
Tinaz, N., 2005. A social analysis of religious organisations. The case of church, sect,
denomination, cult and new religious movements and their typologies. URL:
http://www.isam.org.tr/documents/_dosyalar/_pdfler/islam_arastirmalari_dergisi/sayi13/06
3_108.pdf (Citirano 3. 6. 2015).
The Church of Jesus Christ of Latter-day saints. 2015. URL: https://www.lds.org (Citirano
28. 1. 2015).
The gender pay gap. Utah. 2014. URL: http://www.aauw.org/files/2014/09/Utah-Pay-Gap2014.pdf (Citirano 16. 2. 2015).
Toney, M. B., Stinner, C. M., Kan, S., 1983. Mormon and nonmormon migration in and
out of Utah. URL:
http://files.lib.byu.edu/mormonmigration/articles/MormonAndMonmormonMigrationInAn
dOutOfUtah.pdf (Citirano 20. 3. 2015).
Troeltsch, E., 1994. Sklepne ugotovitve o družbenih naukih krščanskih cerkva in skupin.
URL: http://hippocampus.si/ISSN/1408-8363/13-14-2011/1408-8363_13-14-2011.pdf
(Citirano 2. 6. 2015).
United States Census Bureau. 2012. URL: https://www.census.gov (Citirano 16. 3. 2015).
United States Census Bureau. Births, deaths, marriages, divorces. 2012. URL:
https://www.census.gov/compendia/statab/cats/births_deaths_marriages_divorces/marriage
s_and_divorces.html (Citirano 13. 3. 2015).
Upton, D., 2005. What the Mormon cultural landscape can teach us. Journal of mormon
history, 32, 2. URL: http://www.arthistory.ucla.edu/people/faculty/dupton/Mormonr.pdf
(Citirano 6. 3. 2015).
U. S. Geological survey. Geologic names committee. 2010. URL:
http://pubs.usgs.gov/fs/2010/3059/pdf/FS10-3059.pdf (Citirano 10. 5. 2015).
U. S. Religious landscape survey. Religious affiliation. Diverse and dynamic. Pew Forum
Web Publishing and Communications. 2008. URL:
120
http://religions.pewforum.org/pdf/report-religious-landscape-study-full.pdf (Citirano 13.
2. 2015).
Utah geological survey. URL: http://beta.geology.utah.gov/popular-geology/generalgeology/geologic-history/utahs-geologic-history/ (Citirano 20. 11. 2014).
Utah's labour market and economy. 2012. URL:
http://www.utahfoundation.org/uploads/educational-attainment-utah-falling-behindnational-trends.pdf (Citirano 28. 3. 2015).
Utah's population growing fast, concentrating more, diversifying rapidly. 2014. Utah,
Office of Legislative research and General counsel, 8 str. URL:
http://le.utah.gov/lrgc/briefings/PopulationBriefing2014.pdf (Citirano 14. 3. 2015).
Utah za usmrtitev znova uvaja strelski vod, 2015. URL:
http://www.rtvslo.si/svet/utah-za-usmrtitve-znova-uvaja-strelski-vod/361279 (Citirano 27.
3. 2015).
Van Huss, J. J., 2009. From cultural traditions to national trends. The transition of
domestic mormon architecture in Cache Valley, Utah. 1860-1915. URL:
http://digitalcommons.usu.edu/etd/371 (Citirano 27. 2. 2015).
Walch, T., 2014. LDS Church reaffirms stance on immigration. Deseret news. URL:
http://www.deseretnews.com/article/865601049/LDS-Church-reaffirms-stance-onimmigration.html?pg=all (Citirano 21. 3. 2015).
What is done with the tithing that Mormons pay. URL:
http://www.mormon.org/faq/purpose-of-tithing (Citirano 3. 2. 2015).
Widtsoe, J. A., Peterson, W., 1908. Dodge's geography of Utah. New York, Rand,
McNally, 44 str.
Wilson, B., 2001. Metodološki problemi proučevanja novih religijskih gibanj. Časopis za
kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, 29, 202-203, str. 91-103.
Winter, C., 2012. How the mormons make money. Bloomberg Business. URL:
http://www.bloomberg.com/bw/articles/2012-07-10/how-the-mormons-make-money
(Citirano 3. 2. 2015).
Winter, M., 2014. Utah, Colorado move to hike smoking age to 21. URL:
http://www.usatoday.com/story/news/nation/2014/02/21/states-smoking-age-21/5698227/
(Citirano 13. 5. 2015).
Zellner, W. W., Petrowsky, M., 1998. Sects, cults, and spiritual communities. A
sociological analysis. Westport, Praeger Publishers, 182 str.
121
10. SEZNAM SLIK, ZEMLJEVIDOV, GRAFIKONOV IN PREGLEDNIC
Slika 1: Območje Utaha v paleozoiku ................................................................................... 6
Slika 2: Območje Utaha v zgodnji juri, pozni juri in kredi ................................................... 7
Slika 3: Območje Utaha v oligocenu, miocenu, pleistocenu in holocenu ............................. 8
Slika 4: Peščene sipine v okrožju Kane ............................................................................... 20
Slika 5: Kotlina nekdanjega jezera Bonneville.................................................................... 21
Slika 6: Grand Staircase-Escalante ...................................................................................... 22
Slika 7: Šošonska lilija ........................................................................................................ 26
Slika 8: Joseph Smith .......................................................................................................... 28
Slika 9: Brigham Young ...................................................................................................... 32
Slika 10: Tempelj v Salt Lake Cityu ................................................................................... 42
Slika 11: Pregrada, ki zakriva pogled na alkoholne pijače in njihovo pripravo .................. 71
Slika 12: Smithov načrt Siona ............................................................................................. 75
Slika 13: Načrt Salt Lake Citya iz leta 1860 ....................................................................... 76
Slika 14: Mere ulic in parcel mormonskega naselja ............................................................ 78
Slika 15: Salt Lake City leta 2015 ....................................................................................... 80
Slika 16: Hiša v Utahu, zgrajena okoli leta 1850 ................................................................ 82
Slika 17: Mormonska kulturna regija .................................................................................. 87
Slika 18: Značilnosti mormonske kulturne regije................................................................ 88
Zemljevid 1: Lega Utaha ....................................................................................................... 4
Zemljevid 2: Geološka zgradba Utaha .................................................................................. 5
Zemljevid 3: Večje naravnogeografske regije v Utahu ......................................................... 9
Zemljevid 4: Podnebna območja Utaha............................................................................... 13
Zemljevid 5: Povprečna letna količina padavin (mm) in povprečne letne temperature (°C)
............................................................................................................................................. 14
Zemljevid 6: Reke in jezera v Utahu ................................................................................... 15
Zemljevid 7: Prsti in površje v Utahu (Klasifikacija ZDA) ................................................ 18
Zemljevid 8: Življenjska območja rastlin in živali .............................................................. 23
Zemljevid 9: Selitve mormonov .......................................................................................... 33
Zemljevid 10: Mormonska naselja v Utahu nastala med leti 1847 in 1897 ....................... 77
Zemljevid 11: Gostota poselitve po okrožjih Utaha leta 2010 ............................................ 95
122
Zemljevid 12: Povprečna starost prebivalstva ZDA leta 2010 ............................................ 97
Zemljevid 13: Povprečna velikost družine v ZDA leta 2011 ............................................ 100
Zemljevid 14: Delež mormonov med prebivalci posameznih okrožij Utaha leta 2013 .... 106
Zemljevid 15: Rast števila prebivalstva (v %) v mestih in okrožjih Utaha ....................... 108
Grafikon 1: Obseg in kompleksnost religijskih organizacij ................................................ 45
Grafikon 2: Gibanje števila prebivalstva Utaha od leta 1850 do 2014 ................................ 89
Grafikon 3: Starostna piramida Utaha leta 2010 ................................................................. 98
Grafikon 4: Delež posameznih etničnih skupin v Utahu ................................................... 102
Grafikon 5: Izobrazba prebivalcev (od 25 do 64 leta) Utaha leta 2010 ............................ 104
Grafikon 6: Različne projekcije gibanja števila prebivalcev v Utahu ............................... 107
Preglednica 1: Članstvo mormonske cerkve ....................................................................... 50
Preglednica 2: Število prebivalcev in gostota poselitve Utaha in ZDA od leta 1910 do 2010
............................................................................................................................................. 90
Preglednica 3: Primerjava razmerja starostnih skupin med ZDA in Utahom za leto 2010 . 96
Preglednica 4: Tipi gospodinjstev v ZDA in Utahu leta 2010 (v %) ................................ 101
Preglednica 5: Veroizpoved prebivalcev starejših od 18 let v ZDA in Utahu leta 2007
(podatki so zaokroženi) ..................................................................................................... 105
123
11. PRILOGE
Priloga 1: Geološka časovna lestvica
Vir: U.S. Geological Survey, Geologic Names Committee, 2010
124