LEDENIŠKI ALI GLACIALNI
RELIEF
(lat. glacies = led)
LEDENIŠKI ALI GLACIALNI
RELIEF
• območja hladnejšega podnebja (polarna,
visokogorska območja)
• snežna meja ali ločnica večnega snega (pop.
letna temp. pod 0 st.)
• Slovenske Alpe okoli 2700 m, Andi, Himalaja
okoli 5000 m.
POLEDENITVE
Dva osnovna tipa:
• gorska poledenitev (visoka gorstva)
gorski ledeniški relief
• kontinentalna poledenitev (Antarktika,
Grenlandija)
nižinski ledeniški relief
glede na čas ločimo:
• sedanja ali recentna poledenitev
• fosilne poledenitve v preteklih geoloških
dobah
Na sliki je
osemtisočak
Anapurna v
Himalaji
Pleistocenska poledenitev:
• 30 % kopnega pod ledom, več ledenih in
medledenih dob (2-3 milj. let)
• Snežna ločnica v naših Alpah na višini 1300 m: pri
nas je bila gorska poledenitev v Julijskih in
Kamniških Alpah (bohinjski /dolg ok. 50 km/ in
soški ledenik /dolg ok. 65 km do Mosta na Soči/).
Še daljši so bili ledeniki v Centralnih Alpah.
• Celinska poledenitev: ledeni pokrov je prekrival
Skandinavijo, Britansko otočje, Nemško-poljsko
nižavje, velik del Ruskega nižavja in Sev. Ameriko
do Velikih jezer.
Kontinentalna poledenitev v zadnji
ledeni dobi na severni polobli
Ledenik Vatnajökull, Islandija
Ledeniške erozijske oblike
•
•
•
•
•
•
•
priostreni vrhovi,
ledeniške krnice,
planote,
ledeniška ramena,
ledeniške doline, ledeniška jezera,
pregibi s slapovi in brzicami,
obvisele ledeniške doline
Ledenik Aletsch v Švici je najdaljši ledenik v
Alpah
Ledeniške akumulacijske oblike
• čelne ledeniške groblje ali morene, bočne
in talne morene
• eratske skale ali balvani
• ledeniška jezera
Briksdalsbreen
ledenik
na Norveškem
Balvani
Človek in ledeniški relief
• izkoriščanje vodne sile,
• živinoreja, gozdarstvo.
• zaradi naravnih lepot in znamenitosti poletni
in zimski turizem predvsem v Alpah.
Ledenik Marmolada v Italiji