1. No category

7 glavnih grehov in kako zgrabiti bika za roge
Da, zanimalo me je prav to, kako delovati proti grehu, ki se pogosto ponavlja, za katerega se
zdi, kot da se je prisesal v našo globino in se ga nikakor ne moremo otresti. Zato je knjiga 7
glavnih grehov in kako zgrabiti bika za roge, pritegnila mojo pozornost na duhovnih vajah.
Preletela sem vsebino in se ustavila pod naslovom Hudičeva taktika, kjer skušnjavec preko
elektronske pošte daje navodila svojemu nečaku peklenščku o tem, s katerimi zvijačami
zvabiti ljudi na svoje limanice. Osupnila sem pred temi stavki: » Dečko, oblizoval se boš!
Poskusi enega mojih najljubših receptov. Preprosto kot le kaj: namesto z nageljnovimi
žbicami našpikaš človeku srce z zamero in pustiš, da se dolgo časa cmari v soku mržnje. Z
zadržano in uležano jezo dobimo bolj pikantno zagrenjenost kot pa z izkašljano jezo, katere
slastnost je kratkotrajna. Res je, da krivica ubija. Da spraviš svojega klienta v jezo, izberi
dobro naostreno krivico, ki naredi rano. Pokaži svojemu lahkovernežu, kolikšno krivico trpi.
Obdaj ga z osebami, ki ga prepričujejo, da žalivec ni ostal pri poskusnem udarcu. Poskrbi
tudi, da udarec zadene občutljivo točko, ki ga nezavedno spominja na neko rano iz otroštva...«
Ko začutimo jezo…
Ste se že kdaj prepustili opisani skušnjavi jeze? Je tudi v vas vzredila katerega od teh grehov:
sodbo, opravljanje, godrnjanje, nerganje, maščevalnost, kritiko, zamero, mržnjo…? »Jeza
postane greh, kadar je krivična, maščevalna ali nezmerna,« nas poučujeta avtorja knjige
Pascal Ide (novinar francoskega verskega tednika) in Luc Adrian (duhovnik pariške škofije,
zdravnik, filozof in teolog; ki ga odlikuje tudi to, da pozna globine človeka). »Proti jezi se
bojujemo s krepostmi, ki so ji nasprotne: potrpljenje, nemaščevalnost, krotkost,« sta zapisala.
Najboljši zdravili za jezo sta po njunem prepričanju dobrohotnost in pristno odpuščanje, ki je
proces in se ne zgodi od danes na jutri. Menita, da nas spravlja v jezo naša pristranska ocena.
Omenjata Frančiška Saleškega, ki pravi, da jeza, zamera in nejevolja, ki jih imamo do sebe,
težijo k napuhu in izvirajo zgolj iz samoljubja, ki se vznemirja, da nas vidi nepopolne.
Predlagata tudi, da na jezo drugega ne odgovorimo z lastno jezo, ampak najprej opazujemo
kaj ogroža naše ugodje in to objektivno izrazimo brez sodb in interpretacij. Nato
spregovorimo o občutku, ki nas navdaja v dani situaciji. V naslednji fazi povemo našo
potrebo in šele potem prosim drugega, da nekaj spremeni, naredi…. kar bo v prid našemu
ugodju oziroma potrebi.
Drobne razvadice
»Vsak greh namreč temelji na neki naravni želji,« trdi že sv. Tomaž Akvinski. »To še bolj
drži za glavne grehe, ker stremijo za najpoglavitnejšemi dobrinami, kot so čast ali odličnost
(napuh), užitek (požrešnost in nečistost), denar (skopost ali pohlep)« sta prepričana pisca
knjige, ki sta tudi priznana poznavalca glavnih grehov tako v teoriji kot tudi v praksi. Na
osnovi lastnih spoznanj in zapisov velikih duhovnih učiteljev sta pripravila priročnik za
notranjo osvoboditev, ki naj bi posamezniku pomagal, da bi stopal po poti življenja svoboden
in srečnejši. V uvodu v to knjigo sta zapisala: »Namen te knjige je popolnoma konkreten:
pomagati vsakomur razložiti njegov poglavitni greh – to »razvadico«, ki največkrat ni tisto,
kar mislimo, da je – da bi ga temeljiteje izkoreninil in se tako poboljšal. Predlagani
pripomočki naj bi boj proti raku graha vključili v vsakdanje življenje, kar je najboljši način,
da smo deležni zakramentalne milosti odpuščanja.« Tako sta vsako poglavje namenila
razčlembi enega od glavnih grehov s poudarki na tem, kakšne so posledice omenjenega greha,
katre grdobije še omenjeni greh vleče za sabo, kako se prikriva, kako ga prepoznati in kako ga
odpraviti. No, pa si to poglejmo v poglavju o zavisti.
Ko umiramo od nevoščljivosti
Vam je domača? Ste vedeli, da vse od izvirnega greha dalje dremlje v nas Kajn, prvi
zavistnež? »Ta globoka nehvaležnost, zasidrana pogosto v ranah iz otroških let, poraja grdo in
pohabljeno zalego: zlonamernost, obrekovanje, krivično kritiko, sovraštvo in uničevalnost…
do umora in samomora. Iz vedno realističnega Svetega pisma curlja kri zavisti. In iz
zgodovine sveta.« S temi stavki nas hitro prizemljita pisca knjige.
Neprijeten občutek se mi je pojavil v telesu, ko sem prebrala, da zavistnež ne pozna lastne
vrednosti, da mu primanjkuje ljubezni do sebe, da mu manjka tudi spoštovanje do tega, kar
poseduje. Najbolj pa me je zadelo to, da zavistnež s tajitvijo daru v sebi taji Darovalca. Po
drugi strani pa me je pozitivno presenetilo dejstvo, da zavist lahko uporabimo, da se bolje
spoznamo, ker nam odkrije prikrajšanosti, ki si jih zlepa ne priznamo. In kaj nam lahko
pomaga pri tej nadlogi? Avtorja priporočata blagoslavljanje drugih, da se hranimo s Svetim
pismom in premišljujemo ob križu, kjer se Kristus daruje zate in zame.
Ko nas zagrabi nebrzdana ljubezen do sebe
Omenjeni pripomočki pomagajo tudi pri napuhu, to je skrivna zagledanost vase, nekateri
govorijo celo o napihnjenosti človeka. Le kdo je še ni izkusil? Zanimivo se mi je zdelo, da je
tudi kujanje ena od oblik napuha in da je sinonim zanj »samozadostonost«. »Napuh
preganjamo z njegovim nasprotjem: s ponižnostjo,« sta prepričana avtorja. Predlagata tudi, da
se otresemo sebičnosti, negujemo obzirnost, gledamo na stvari kot na Božje darove in
združimo samospoštovanje in občutek za drugega.
Pomen vsakodnevnega sklepa
Morda se vam bo zdelo čudno, zakaj sta se avtorja knjige skoncentrirala le na sedem bolezni
duše (napuh, skopost, zavist, nečistost, požrešnost, jeza, lenoba), s katerimi skušnjavec
zaslepljuje ljudi.»Razčlemba glavnih grehov je pomembna zato, ker ti ne le da nas vodijo
ampak, ker se tudi skrivajo v najbolj skritih kotičkih naše duše,« sta še zapisala Pascal Ide in
Luc Adrian. »Bojevati se zoper glavni greh je kako razdirati pletenino: poglavitno je potegniti
pravo nit in naprej gre zlahka,« sta še dodala. Bralce opogumljata še z naslednjimi besedami:
» Zoper glavni greh je ena sama rešitev: Sklep. Bistveno je, da darovanje svojega grešnega
bitja utelesimo. Volja so spreobrnjenja se kaže v konkretnem dejanju, naj je to še tako
neznatno. In dobro je, če je sklep (vsaj) vsakodneven.« Sicer pa, prepričajte se sami. Za
pokušino knjige si izberite tisti glavni greh, ki vam povzroča največ nevšečnosti in uporabite
opisani protistrup zanj, nato pa ocenite rezultate. Saj veste, kako je zapisal apostol Matej v
Svetem pismu (Mt 7,16): »Po njihovih sadovih jih boste spoznali.«
Sicer pa se mi zdi knjiga 7 glavnih grehov in kako zgrabiti bika za roge tudi odličen
pripomoček za pripravo na spoved. Če se boste odločili za stalnega spovednika, boste verjetno
tudi lažje opazili tudi droben napredek v opuščanju drobnih, a dolgoročno uničujočih razvad.
Služi pa lahko služi knjiga tudi kot dobro branje, kot vpogled v notranje dogajanje, ki ga
povzročijo glavni grehi. Napisana je preprosto, duhovito, s slikovitimi primerjavami in
predvsem konkretnimi napotki. Odlikuje jo tudi jasna struktura, ki omogoča, da ni treba brati
vse od začetka do konca, ampak, da lahko pričnete brati poglavje, ki vas zares »potegne«. Naj
vas vodi v temu, da boste svobodnejši in srečnejši!
Urša Černivec