SVETOVALNICA
JEZA
Foto: Shutterstock
Danes bomo razmišljali o jezi. Stara dobra jeza. No,
reče se tako, da je stara dobra, večini se jeza zdi negativno čustvo. Ali je res vedno jeza le negativno
čustvo? Jaz menim, da ne.
Zelo pomembno je, da se zavemo, kdaj
občutimo jezo, kakšen dogodek ali situacija
jo v nas prikliče. Potem se moramo
zavedati, kako jo občutimo in v koga je
naperjena ter kako jo manifestiramo.
Zakaj ni vedno nujno, da je jeza zgolj
negativna? Menim, da nam jeza lahko kdaj
reši življenje ali nas potegne iz ogrožajoče
situacije, pogosto pa je jeza naraven odziv
na neko neprijetno situacijo. Naj dvigne
roko tisti, ki še nikoli v življenju ni začutil
tiste prave, črne jeze, ki človeka preplavi,
možgani pa mu nehajo delovati, občuti pa
le neskončno potrebo, da to ogromno silo,
ki ga od znotraj pritiska, sprosti.
Kdaj začutimo jezo? Začutimo jo takrat, ko
nam naše subjektivne zaznave sporočijo,
da neka situacija ali posameznikovo
ravnanje niso v skladu z našimi normativi
ali zahtevami. Takrat lahko jezno
eksplodiramo in ravnamo v hipnem afektu,
kar pa ima lahko zelo nevarne posledice.
Poznamo ljudi, ki se z veliko lahkoto lahko
razburijo in jezno reagirajo že zaradi
malenkosti ali ko nekaj ni narejeno tako,
kot so si zamislili v svojih glavah. Takšni
posamezniki so za okolico zelo naporni.
Menijo, da so drugi dolžni prenašati
njihovo jezo in da so upravičeni do
vsakršne reakcije. Resnici na ljubo, takšnih
egoističnih osebkov večina ljudi ne mara.
Prepričana sem, da jih poznate nekaj.
Seveda poznamo tudi ljudi, ki na videz
nikoli ne odreagirajo z jezo, temveč
jo potlačijo, saj so vzgojeni tako, da se
ne spodobi kazati negativnih čustev
pred drugimi ljudmi. Takšna strategija
potlačitve čustev, med njimi jeze, lahko
vodi k navznoter obrnjeni agresiji, saj
jeza v skrajni instanci vodi v avtoagresijo.
Takšno ravnanje z jezo je lahko izjemno
nevarno in priporočam, da tisti ljudje, ki
48 LISA 24/2012
takšne reakcije prepoznajo pri sebi, poiščejo
pojasnilo in razlago, kako razrešiti tovrstni
skrajno destruktivni vzorec, pa čeprav na
videz nikogar ne moti, saj je obrnjen proti
samemu posamezniku.
Kako pa naj ravnamo z jezo, ki je
pravzaprav nekakšen ventil za naše stiske,
ki nam včasih pove, da smo ogroženi in ki
nas lahko požene v boj? Poskusimo katero
od spodaj naštetih metod, morda pa vam s
tem olajšam kakšno situacijo, v kateri boste
jezni.
Za zmanjševanje pritiska jeze lahko
uporabite humor oziroma vizualizacije.
Če ste jezni na nekoga in bi ga v mislih
zmerjali na primer z besedo govedo, si
vzemite sekundo in vizualizirajte kravo ali
bika namesto človeka, na katerega ste jezni.
Prepričana sem, da bo jeza izpuhtela in se
spremenila v navihan nasmeh.
Preden znorite, se poskusite dejansko
ali boksat v vrečo, lahko tudi v vzglavnik.
Torej ponovimo: ozavestimo jezo, poiščimo
vzroke. Umirjeni bomo lahko razmišljali
z mirnim in zbranim umom. Posledično
lahko ugotovimo, zakaj občutimo jezo in
delujemo zavestno tako, da jo razrešimo ali
manifestiramo na bolj primeren in zdrav
način.
Več o zgoraj napisanem si lahko
preberete tudi na družabnem omrežju
www.facebook.com/Svetovalnica.
Če bi radi kaj vprašali, lahko svoja vprašanja pošljete na: info@svetovalnica.
si. Avtorica prispevka je socialna pedagoginja Melita Kuhar Pucko, ki vodi
projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, predhodno naročanje na tel. št.
031 44 86 90.
umiriti, globoko zadihajte, dajte si čas, v
katerem skušajte dojeti ali se res splača
popolnoma razjeziti. Verjetno s tem ne
boste nič rešili, torej se umirite, mislite bolj
racionalno in se fokusirajte na reševanje
in soočanje s težavo. Če bi samo tulili, bi
težava pač še kar ostala. Jezo lahko uspešno
zmanjšamo tudi tako, da se odpravimo v
naravo: lahko globoko v gozd in tam tulimo
na drevo. Naj vas ne zanima, kaj si kakšen
mimoidoči gobar misli, bolj pomembno je
vaše zdravje. Lahko pa se odpravite 'športat'
Strokovnjakinja
za partnerske
odnose in
vzgojo otrok
Melita Kuhar
Pucko