SVETOVALNICA JEZA Foto: Shutterstock Danes bomo razmišljali o jezi. Stara dobra jeza. No, reče se tako, da je stara dobra, večini se jeza zdi negativno čustvo. Ali je res vedno jeza le negativno čustvo? Jaz menim, da ne. Zelo pomembno je, da se zavemo, kdaj občutimo jezo, kakšen dogodek ali situacija jo v nas prikliče. Potem se moramo zavedati, kako jo občutimo in v koga je naperjena ter kako jo manifestiramo. Zakaj ni vedno nujno, da je jeza zgolj negativna? Menim, da nam jeza lahko kdaj reši življenje ali nas potegne iz ogrožajoče situacije, pogosto pa je jeza naraven odziv na neko neprijetno situacijo. Naj dvigne roko tisti, ki še nikoli v življenju ni začutil tiste prave, črne jeze, ki človeka preplavi, možgani pa mu nehajo delovati, občuti pa le neskončno potrebo, da to ogromno silo, ki ga od znotraj pritiska, sprosti. Kdaj začutimo jezo? Začutimo jo takrat, ko nam naše subjektivne zaznave sporočijo, da neka situacija ali posameznikovo ravnanje niso v skladu z našimi normativi ali zahtevami. Takrat lahko jezno eksplodiramo in ravnamo v hipnem afektu, kar pa ima lahko zelo nevarne posledice. Poznamo ljudi, ki se z veliko lahkoto lahko razburijo in jezno reagirajo že zaradi malenkosti ali ko nekaj ni narejeno tako, kot so si zamislili v svojih glavah. Takšni posamezniki so za okolico zelo naporni. Menijo, da so drugi dolžni prenašati njihovo jezo in da so upravičeni do vsakršne reakcije. Resnici na ljubo, takšnih egoističnih osebkov večina ljudi ne mara. Prepričana sem, da jih poznate nekaj. Seveda poznamo tudi ljudi, ki na videz nikoli ne odreagirajo z jezo, temveč jo potlačijo, saj so vzgojeni tako, da se ne spodobi kazati negativnih čustev pred drugimi ljudmi. Takšna strategija potlačitve čustev, med njimi jeze, lahko vodi k navznoter obrnjeni agresiji, saj jeza v skrajni instanci vodi v avtoagresijo. Takšno ravnanje z jezo je lahko izjemno nevarno in priporočam, da tisti ljudje, ki 48 LISA 24/2012 takšne reakcije prepoznajo pri sebi, poiščejo pojasnilo in razlago, kako razrešiti tovrstni skrajno destruktivni vzorec, pa čeprav na videz nikogar ne moti, saj je obrnjen proti samemu posamezniku. Kako pa naj ravnamo z jezo, ki je pravzaprav nekakšen ventil za naše stiske, ki nam včasih pove, da smo ogroženi in ki nas lahko požene v boj? Poskusimo katero od spodaj naštetih metod, morda pa vam s tem olajšam kakšno situacijo, v kateri boste jezni. Za zmanjševanje pritiska jeze lahko uporabite humor oziroma vizualizacije. Če ste jezni na nekoga in bi ga v mislih zmerjali na primer z besedo govedo, si vzemite sekundo in vizualizirajte kravo ali bika namesto človeka, na katerega ste jezni. Prepričana sem, da bo jeza izpuhtela in se spremenila v navihan nasmeh. Preden znorite, se poskusite dejansko ali boksat v vrečo, lahko tudi v vzglavnik. Torej ponovimo: ozavestimo jezo, poiščimo vzroke. Umirjeni bomo lahko razmišljali z mirnim in zbranim umom. Posledično lahko ugotovimo, zakaj občutimo jezo in delujemo zavestno tako, da jo razrešimo ali manifestiramo na bolj primeren in zdrav način. Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na družabnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica. Če bi radi kaj vprašali, lahko svoja vprašanja pošljete na: info@svetovalnica. si. Avtorica prispevka je socialna pedagoginja Melita Kuhar Pucko, ki vodi projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, predhodno naročanje na tel. št. 031 44 86 90. umiriti, globoko zadihajte, dajte si čas, v katerem skušajte dojeti ali se res splača popolnoma razjeziti. Verjetno s tem ne boste nič rešili, torej se umirite, mislite bolj racionalno in se fokusirajte na reševanje in soočanje s težavo. Če bi samo tulili, bi težava pač še kar ostala. Jezo lahko uspešno zmanjšamo tudi tako, da se odpravimo v naravo: lahko globoko v gozd in tam tulimo na drevo. Naj vas ne zanima, kaj si kakšen mimoidoči gobar misli, bolj pomembno je vaše zdravje. Lahko pa se odpravite 'športat' Strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok Melita Kuhar Pucko
© Copyright 2024